Podcasts about stvari

Dvestodevetintrideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena prvi tretjini pete sezone serije Stranger Things. Agenti Mito, Igor in Aljoša so tokrat znova brez gosta, a nič manj gostoleči. Igor pravi, da serija na tej točki ne premore več skrivnostnosti ali strašljivosti, zato so se ustvarjalci pravilno odločili za akcijo, zgodbo serije primerja s Kingovo It, zelo pa […]

Danes začenjamo s parafrazo resnice, ki se je njega dni zapisala modremu Speransu: "Sreče človeku ne more dati niti sistem, niti država, niti politična stranka … srečo lahko da človeku le loto." In mi obešenjaško dodajamo: "Pa še to je statistično skoraj nemogoče." Že drugo leto zapored je ob običajnih obscenostih glavna atrakcija novoletnega časa novoletni loto. Kartice so šle v rekordnem času in te dni se skoraj četrtina naših sodržavljanov trese, ali bo dobila eno izmed prvih treh nagrad. Ali pa katero koli drugo nagrado. Preostale tri četrtine Slovencev, ki so se z nakupom obirale, pa zdaj poskušajo kartico z obetom sreče kupiti na črnem trgu.V bistvu se analitična oddaja, kot je naša, z nečim tako naključnim, kot je sreča, ne bi ukvarjala, če ne bi novoletni loto na več ravneh govoril o Slovencih in o našem položaju v vesolju ob prelomu koledarskega leta. Glavne nagrade so tri. Lani sta bili dve, ampak, računajoč na božičnico, je letos denarja več in darila pod smrekico bodo bogatejša. Lani sta bili glavni nagradi stanovanji v Ljubljani in Kopru, letos so dodali še stanovanje v Mariboru. Najprej k teoretični ravni. Na loteriji so izjemno natančno zaznali simbolno vrednost glavne nagrade, se pravi stanovanja. Prejšnje družbe so dobile svoje elite tako, da je nekdo imel več ovc kot drugi, elite moderne družbe so se oblikovale s kopičenjem kapitala, pomoderna elita pa nastane z zbiranjem stanovanj. Se pravi, če hočeš pripadati družbeni eliti in vplivu, ki ga ta status prinaša, moraš kopičiti stanovanja. Kako drugače si razlagati dejstvo, da so do pred kratkim glavni loterijski dobitki v glavnem pomenili denar. Se pravi, če si včasih zadel glavni loterijski dobitek, torej denar, si si stanovanje lahko kupil. Kot še vedno velja, da če danes dobiš stanovanje na loteriji, ga še vedno lahko prodaš in dobiš denar. Pomeni, da stanovanje kot loterijski dobitek nima višje ali drugačne vrednosti od denarnih dobitkov preteklosti; gre izključno za čustveno kategorijo, ki naj bi in tudi je pritegnila nepremičninsko pobesnelo slovenstvo, da je v rekordnem času pokupilo vse loterijske listke, ki so bili na voljo. Druga pomemba kategorija, ki jo Loterija Slovenije vzpostavlja z novoletnim lotom, pa je svojevrstni zemljevid slovenske razvitosti. Uradne statistične ocene posameznih regij so eno, nekaj povsem drugega pa sta razvitost in zaželenost regije, kot jo razume slovenska loterija in posledično tudi igralci te zanimive igre. Na prvem mestu je tako stanovanje v Ljubljani, ki je vredno največ. Na drugem mestu je stanovanje v Kopru ... "Zakaj hudiča pa v Kopru?" Koper ni veliko mesto, ima kup ne ravno prijazne industrije, je pa res, da ima mlako, imenovano morje. Na ponižujočem tretjem mestu, potem ko ga lani sploh ni bilo, se je šele znašlo drugo največje slovensko mesto. V Mariboru zaradi loterijskega ponižanja zagotovo vre, ampak v Mariboru pogosto vre tudi zaradi manjših stvari. A tu se še ne konča … Ko bi človek pričakoval, da bo četrti dobitek stanovanje v Novem mestu, peti v Celju, šesti v Novi Gorici in tako naprej po lestvici slovenskega urbanega imaginarija, se nenadoma pojavijo življenjske rente in naložbeno zlato, ki so dobitki po tretjem. Se pravi, če bi sledili logiki prvih treh dobitkov, bi bil petnajsti dobitek bivalni zabojnik v Črnomlju, ampak žal ni tako. Slovenija je skozi prizmo loterije razdeljena na pokrajine klinično hladno. Le tri imamo … Najprej Ljubljana, potem Primorje in kot tretji so na seznamu Štajerci – "če že hočejo". Vsaj malo pa se moramo pozabavati s povsem praktičnimi vidiki novoletnega lota. Ker ni vseeno, kdo kaj zadene. Poglejmo najbolj idealen primer. Če si Ljubljančan in zadeneš prvo nagrado, se vesolje ne bo niti pretegnilo. Stvari so urejene, le še eno prazno stanovanje, namenjeno švedski družini dva tedna v juliju več. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Mariborčan, ga boš ali takoj prodal ali pa uporabljal dvakrat letno, ko je derbi. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Koprčan, si ne moreš domisliti niti enega pametnega razloga, zakaj in čemu bi ga imel. In naprej. Če dobiš stanovanje v Kopru kot Mariborčan, boš prodal prikolico v Savudriji. Če ga dobiš kot Koprčan, to razumeš kot smolo. Če ga dobiš kot Ljubljančan, bodo tja odšli tvoji otroci, ki nimajo pogojev za filozofsko. Če dobiš stanovanje v Mariboru kot Ljubljančan, ga greš pogledat in se nemudoma vržeš z balkona. Če ga dobiš kot Koprčan, odpotuješ tja enkrat letno za štirinajst dni, ker se zaradi zamudne poti za krajši čas ne izplača. Če ga dobiš kot Mariborčan, pa je seveda odvisno, ali je stanovanje na desnem ali levem bregu. Ker če si s Teznega, ti niti na kraj pameti ne pride, da bi šel živet v Melje. Vsi drugi Slovenci, ki živijo zunaj Kopra, Ljubljane ali Maribora, pa bodo ob novoletnem žrebanju dobitkov stiskali pesti, da dobijo četrto nagrado.   Mimogrede … v uredništvu si zelo želimo, da tudi tokrat dobi glavno nagrado tisti Kranjčan, ki je pred nekaj meseci prišel po glavni dobitek – sedemintrideset milijonov, zadnji dan, preden bi listek propadel. Ni lepšega kot opazovati može in žene z loterije, ko se tresejo in potijo.

Letošnjo 36. izdajo Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe je po dolgem času odprl slovenski film, in sicer Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika. Posnet je po istoimenski knjižni uspešnici Bronje Žakelj, ki je z režiserjem sodelovala tudi pri pisanju scenarija. Gre za avtoričino osebno zgodbo, ta pa je prepredena z bolečo izgubo bližnjih zaradi bolezni in nesreče, pa s soočanjem s hudo boleznijo v mladosti. Z Markom Naberšnikom, podpisanim pod nekaj največjih slovenskih filmskih uspešnic (med njimi Petelinji zajtrk in Šanghaj), se o njegovem filmu pogovarja Tesa Drev Juh. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten

V naslednjih minutah bomo obiskali Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani, ustanovljeno že leta 1949. Prostore ima na Trgu republike 3. Da ne gre samo za knjižnico, bomo izvedeli, predstavili so nam namreč zanimivi storitvi, zanimivi prav za vse, gre za Knjižnico stvari in Ustvarjalnico. V pogovoru z Lucijo Fatur Centralno tehniško knjižnico in dejavnosti predstavljata knjižničar Mitja Vovk Iskrič in Miha Knez, akademski kipar, vodja Ustvarjalnice.

Maja Marić ugostila je Ivonu Bocu, koja kao 'lifestyle coach' pomaže ženama da izgrade disciplinu i pomaknu se s mrtve točke. Dolazi iz Zagreba a onda ju ljubav dovodi u Njemačku. Idila nije dugo trajala. Nakon neočekivanog razvoda, otkriva nam kako je pronašla snagu da, s dvoje djece bez muža i u stranoj zemlji, iznova gradi svoj život. Kako je postala mentorica i što joj je pomoglo da postane ekspert za životne promjene i konzultant za disciplinu? Saznajte iz ovog inspirativnog razgovora! Von Maja Maric.

POKLANJAM ti program SOS: Nitko ne kupuje!Sve što trebaš napraviti do 31.10. je:ostaviti recenziju #radimposvom podcasta na Apple Podcasts platformiscreenshotati jei poslati na support@radimposvom.com.hrKad to napraviš, tim će ti poslati pristup programu - potpuno besplatno!Svi pričaju o skaliranju, delegiranju i automatizaciji - no činjenica je da uspješan biznis ne počinje skalabilno. U prvim fazama puno toga radiš ručno - ako želiš izgraditi kvalitetne temelje za daljnji rast.U ovoj solo epizodi dijelim tri stvari koje uspješni poduzetnici rade ručno prije nego što ih skaliraju i zašto se u njih isplati uložiti više vremena, fokusa i pažnje - posebno u početku.Na Instagramu: 5 stvari koje sam zanemarila tijekom lansiranja https://www.instagram.com/p/DPq5_LGjRWB/SLIČNE EPIZODE:#152: Zaboravi sve ostalo, ovo su jedine 3 stvari koje moraš raditi za (brzi) rast biznisa#140: Organizacija premium iskustva - planiranje, podjela uloga, naučene lekcijeOSTANI U TOKU:Prijavi se na newsletter: https://www.radimposvom.com.hr/newsletter/Piši mi na Instagramu: https://www.instagram.com/teazavacki00:00 - Intro02:37 - 3 stvari koje uspješni poduzetnici rade ručno prije nego ih skaliraju03:04 - 1/3 stvari koje ne delegiram u svom biznisu08:16 - 2/3 stvari koje ne delegiram u svom biznisu14:01 - Poklanjam ti program SOS: Nitko ne kupuje15:01 - 3/3 stvari koje ne delegiram u svom biznisu18:37 - Koja je jedna neskalabilna stvar koju možeš napraviti ovaj tjedan?19:21 - Outro

Ime tedna je postal Domen Filipič,eden od petnajstih vrhunskih mladih slovenskih poklicnih strokovnjakov, ki je na tekmovanju EuroSkills na Danskem v kategoriji CNC rezkanje v hudi konkurenci osvojil tretje mesto. Za naziv najboljšega v svojem poklicu se je v 40 panogah z zahtevnimi nalogami borilo okoli 600 fantov in deklet iz 33 evropskih držav, tekmovanje pa si je v treh dneh ogledalo več kot 100 tisoč obiskovalcev. Kandidatki sta bili še: Tanja Cegnar, meteorologinja, ki je skupaj s kolegi v Ljubljani organizirala letno konferenco Evropske meteorološke zveze. Tako se je po skoraj dveh desetletjih v naši prestolnici zbralo 700 domačih in tujih strokovnjakov, ki so si izmenjali znanje in izkušnje ter predstavili nove projekte, med drugim tudi o tem, kako nam bo v prihodnje pri vremenskih napovedih pomagala umetna inteligenca. Marija Jereb, že dobra štiri desetletja članica in aktivna prostovoljka Rdečega križa Slovenije ter zagovornica potreb mladih, ki je na 9. kongresu humanitarnih organizacij Slovenije prejela kipec dobrote, najvišjo nagrado Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije.

Piše Marija Švajncer, bereta Maja Moll in Bernard Stramič. Naslov zgoščene spominske pripovedi vidnega slovenskega pisatelja Florjana Lipuša, Prešernovega nagrajenca in dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je Mrtve stvari, podnaslov pa O sebi, o drugih, in o tretjem. Katere stvari so mrtve? Čedalje bolj umira slovenski jezik onstran slovensko-avstrijske meje, mrtva je pisateljeva mati, toda spomin nanjo je ohranjen, živ in tudi boleč. Oboje pisatelju povzroča grenkobo in žalost. V pretresljivem in izpovedno presunljivem življenjepisu se Lipuš vrača v svoje otroštvo, najprej preprosto in takšno, kot je pač življenje v majhni koroški vasi. Nič usodnega se ne dogaja, treba je pač nekako preživeti. Družina je revna in živi v grapi, kot so revni vsi, ki živijo na takih koncih, saj grape, pravi pisatelj, niso narejene za bogastvo. Ko je bil še čisto majhen, star komaj štiri leta, je mirne dneve najprej prekinil očetov odhod, kmalu zatem še materin. Orožnika sta jo v času druge svetovne vojne odvedla, ker je govorila v koroškem narečju, se pravi slovenščini. Nič drugega ni storila, le za to je šlo, da je bila v času nacizma jezikovna pripadnost narodni manjšini onstran meje prepovedana, in to tako zelo, da se je materino življenje končalo v plinski celici v Ravensbrücku. Sinkoma, mlajši se je komaj začel postavljati na noge, je obljubila, da se bo vrnila, toda besede ni mogla držati. Usmrtili so jo tri mesece pred koncem vojne. »Zgodaj so se mi zgodila odrasla leta, stlačena v eno leto, v en sam dopoldan. Dvomim, da so bila poznejša leta zrela leta, bila so obilnejša, številčnejša, glasnejša, lepša, temeljitejša, zrela niso bila, nič več bistvenega se me pozneje ni prijelo. Pozno sem se iz boba izdrl, z zamudo, v negotovostih in dvomih, pa še danes mi ni jasno, ali sem se res ali se mi samo zdi, da sem se.« Žalost za mrtvo materjo nosi pisatelj s seboj. Zdaj je očitna in skeli, zdaj se malce skrije v njegovo notranjost, potem pa se čez čas spet začne oglašati. Doživel je vse mogoče. Pot so mu prekrižali tudi dobri ljudje, med njimi župnik Aleš Zechner, in ti so poskrbeli, da se je lahko izšolal. Osem let je preživel v Škofijskem zavodu na Plešivcu. »Zavod se je obrnil proti meni kot človeku, ne ponuja mi poštenosti, pravičnosti, enakovrednosti, ponuja mi prezir. Niso me bili veseli, nismo bili dobrodošli, nismo se počutili sprejete, nič mar jim ni naš jezik, manjvrednost našega jezika je očitna in izpričana.« Leta v Zavodu so minevala, kot da to ni on sam, temveč je nekdo, ki zgolj sprejema verske dogme, se izobražuje po zavodskih pravilih, telovadi, predvsem pa veliko moli. Spolno zorenje je bilo neopazno in zatajeno. Kar hitro je ugotovil, da duhovniški poklic ni zanj. K sreči so bili spet dobri ljudje tisti, ki so pripomogli uresničiti drugačno življenjsko pot. Valentin Inzko, voditelj dela narodne skupnosti, ga je vpisal na celovško učiteljišče. Poučevanje mu je prineslo veliko zadovoljstva. Ustvaril si je družino, postal oče štirim otrokom in v življenje se je skoraj neopazno prikradla tudi sreča. Pomisli pa, da se je Valentinu Inzku premalokrat zahvalil za posojeno očetovstvo. Kljub novim okoliščinam in spremembam se ni mogel v celoti otresti bremena vsega hudega, kar se mu je zgodilo: »A kje in od kod jemati, ko so nas vsi od kraja vzgajali za malega človeka, uklonjenega, ponižnega, poslušnega, pokornega, ubogljivega?« Negotov in ogrožen položaj slovenske manjšine na Koroškem ga preganja in hromi. Vedno znova občuti drugorazrednost in odrinjenost. Za družino je zgradil hišo in zaživel na Selah pri Žitari vasi, toda tam živijo rojaki, ki čedalje bolj opuščajo slovenski jezik. Bili so časi, ko je bilo drugače. Urejal je dijaško glasilo Kres in v njem so mladi, polni upanja in zanosa, izražali pripadnost matičnemu narodu in skrb za slovenski jezik. »Kres pa je bil, čeprav je izhajal le malo let, narodni mejnik, najvažnejši kulturni dogodek po vojni in napoved življenjske volje. Koroškim Slovencem je utrl nova pota v kulturo, v duhovnost.« Florjan Lipuš je bil kasneje kar dvajset let urednik revije Mladje. »Mladje se je pojavilo za veličastje umetništva, in morda tudi po veličju, a veličje si mora pridelati vsak sam. Začelo se je iskanje resnice. Revijo so izdajali brez plačila, honorar so dobili enkrat samkrat, nazadnje jim je zmanjkalo denarja. Čas in družbene spremembe so napravili svoje. Pisatelj priznava, da se ga vse življenje polašča grenkoba. Za ranami ostajajo brazgotine. Pripoved Mrtve stvari je napisana tako, da dogodki ne potekajo drug za drugim, temveč se avtor zaustavi zdaj pri enem, zdaj pri drugem, potem se spet vrne na začetek in k trenutkom, ko je izgubil ljubljeno mater. Jezik je bogato metaforičen, opisno slikovit, včasih tudi privzdignjen in obogaten z narečnimi izrazi. Lipuš piše v sedanjiku, prihodnjiku, pretekliku in celo predpretekliku. Oživljanje spominov je realistično, nekateri odlomki pa nekoliko spominjajo na magični realizem, zlasti prihod smrti, matilde z dolgimi špiklastimi nogami, preoblečene v vilo, in ta strašni stvor odnese babico in ne prizanese materi. Tisto, kar ostane od rajnice, se otrese pepela in postane del vesolja. »Mamini zemeljski delci so grob preigrali. Pogosto se mi zgodi, da mamin duh ždi nad nami in nas varva. Z grobom vzdržujemo vez z mrtvimi, skozi to okno rajni opazujejo svet in tresejo z glavo. Skozi grobove nas vidijo.« Toda ljudje onstran meje so živi. Matična država bi morala pripomoči in si prizadevati, da njihovo ustvarjalno življenje in materni jezik ne bi zamrla.

Dobrodošli na Zalet Podkast — podkast o dizajnu digitalnih proizvoda!U ovoj epizodi govorimo o lakim i teškim stvarima sa kojima smo se susretali tokom svojih karijera.

Za nami so velikonočni prazniki, ko obhajamo Kristusovo vstajenje. Štirje evangelisti pišejo o istem dogodku – o praznem grobu, o srečanjih z Vstalim in o Jezusovem poslanstvu po vstajenju. Mi verujemo, da je to, kar je zapisano, resnica. Verovati pa ni vedno lahko. Človek si želi dokaze, želi si dejstva, želi »črno na belem«, želi logično sosledje dogodkov. Toda če bi vero lahko razložili z matematičnimi formulami ali znanstvenimi koraki, to ne bi bila več vera, temveč znanje. Vera se začne tam, kjer se konča čista preverljivost. Vera je tako velik izziv, ker zahteva, da pogledamo »onkraj« svoje logike in preprosto zaupamo, verujemo. Božja beseda današnje tretje velikonočne nedelje nas popelje na obalo Tiberijskega jezera, kjer se vstali Jezus razodene svojim učencem. Med njimi je tudi Simon Peter – učenec, ki je pred Jezusovo smrtjo trikrat zatrdil, da ga ne pozna. V trenutku stiske in strahu ga je zatajil. In zdaj, ob mirni obali, ob žerjavici in kruhu, ga ta isti Jezus gleda v oči in ga vpraša: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Peter odgovori: »Gospod, ti veš, da te imam rad.« In Jezus mu reče: »Pasi moje ovce.« Ta evangeljski odlomek nam nastavlja zrcalo. Jezusovo vprašanje: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« lahko razširimo in ga postavimo sebi: Človek, si iskren? Govoriš resnico? Si zanjo pripravljen kaj žrtvovati? A tu se ne ustavi. Pojavi se še nadgradnja: Kaj si pripravljen narediti iz ljubezni do bližnjega? Kje se v tebi ustavi kazalnik iskrenosti, resnicoljubnosti, požrtvovalnosti? Jezus je šel za resnico do konca – umrl je zanjo. Peter pa je iz Jezusovih rok sprejel poslanstvo. Postal je prvi papež, voditelj prve Cerkve. Tudi on je – iz ljubezni in zaradi resnice – umrl mučeniške smrti. Njegovo življenje, poklic in poslanstvo so bili resničen odgovor na ljubezen. In mi? Hočemo ali nočemo, ob tem ne moremo ostati ravnodušni. V vsakem človeku se znova prebudi vprašanje: Kje sem jaz? Lahko bi rekli, da smo razpeti med sodobnim egoizmom in pristnim altruizmom. A prava ljubezen pomeni prav to: da se iz ljubezni razdajaš – do konca. Sveta mati Terezija je leta 1979, ob prejemu Nobelove nagrade za mir, izrekla pomenljivo misel: »Ni pomembno, koliko naredimo, temveč koliko ljubezni vložimo v to, kar delamo.« Vsak dan znova imamo priložnost, da svoje delo – majhno ali veliko – opravimo z ljubeznijo. In to spreminja svet.

Povod za to, da v Sloveniji 27. aprila praznujemo dan upora proti okupatorju, je bil sestanek v znameniti Vidmarjevi vili v Ljubljani 26. aprila 1941. Takrat je bila ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po napadu nemških sil na Sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Kaj pa se je v tistem obdobju dogajalo z vojsko Kraljevine Jugoslavije? V oddaji bomo osvetlili nekatera manj znana ali celo izkrivljena dejstva o dogajanju aprila 1941: od podpisa pristopa Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu do državnega udara, napada na Jugoslavijo 6. aprila 1941 in podpisa popolne predaje in okupacije. Stvari so seveda zelo kompleksne, mi pa bomo odstrli le delčke tega zanimivega in tragičnega dogajanja. Avtor oddaje je Milan Trobič.

Martin Golob je 37-letni katoliški duhovnik, župnik v Grosupljem, Lipoglavu in Polici, avtor/soavtor dveh knjig, ustvarjalec vlogov, pa tudi precej dejaven na družabnih omrežjih, kjer ima na desettisoče sledilcev, mladih in starejših. Ljudi nagovarja s svojo pristnostjo, iskrenostjo, dostopnostjo, srčnostjo pa tudi globoko vero v Boga. V tokratnem Razkošju v glavi se je z njim pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič.Martin Golob, fotografija: Tobija Antolič

V dvoranah AGRFT in Slovenske kinoteke v Ljubljani se v petek začenja projekt Kino Slovenija, ki bo nanizal 17 večerov slovenskega filma. Njihovo sporočilo pa je, da pojdite v kino. Na slovenski film. Kino filmi so namreč posneti prav za ta namen, drugače kot na primer televizijske serije, hkrati pa se v kinodvorani lažje umirimo in potopimo v zgodbo in podobe. In še o premieri prvega dela radijske igre Kapucinska grobnica, ki je nastala po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha.

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.

Ta epizoda je nastala iz praznine.Tiste vrste praznine, ko si rečeš, da nimaš nič pametnega za povedati – a ravno takrat se v mislih skriva nešteto zanimivih stvari. Tistih, ki odprejo prostor za opazovanje, počasnost in drugačno ustvarjanje.Če ti je tak ritem misli blizu, te povabim, da se mi pridružiš na Substacku Radovednice.Če se naročiš na Radovednice, boš vsako nedeljo prejela nove zapise neposredno v svoj e-nabiralnik. Lahko izbereš brezplačni ali plačljivi dostop – s katerim podpreš moje delo in ustvarjanje. Trenutno so vse vsebine odprte za vse.

V kinih se je zavrtel novi film o delovanju samostanov sester magdalenk na Irskem. Take majhne stvari je posnet po noveli Claire Keegan, postavljen pa je v čas sredi 80.let prejšnjega stoletja. Pogovarjamo se z Olgo Kosanović, režiserko dokumentarca Še zdaleč ne lipicanci. V filmu, ki je bil na ogled v okviru Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, je vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o čustveni plati tega, da imaš ali nimaš državljanstvo države, v kateri bivaš. Poročamo tudi o pravkar minulem festivalu dokumentarnega filma v Solunu.

Že več filmov je bilo posvečenih pralnicam, ki so jih na Irskem vodile sestre magdalenke med 18. in poznim 20. stoletjem. Tja so družine poslale nespodobne ženske, dekleta – ocenjujejo, da je bilo teh okrog 30 tisoč – ki so bile pravzaprav zastonj delovna sila. Marsikatero dekle je tam rodilo nezakonskega otroka, ki ga ni smelo obdržati. Šele leta 2014 se je država uradno opravičila za početje teh samostanov. Spomnimo se filma Sestre magdalenke režiserja Petra Mullana ali Philomene v režiji Stephena Frearsa, zdaj pa je o tej temi po noveli Claire Keegan nastal film Take majhne stvari v režiji Tima Mielantsa. Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Dejan Kaloper. Družinski oče Bill Furlong se preživlja kot trgovec s premogom na irskem podeželju. Ko okrog božiča 1985 dostavi premog v lokalni samostan, v kleti najde premraženo nosečo mladostnico. Medtem ko se začne poglabljati v zlorabe, ki se skrivajo za zidovi samostana, se sooča tudi z lastnimi travmami iz otroštva, ko je moral v konservativnem okolju odraščati kot potomec matere samohranilke. Irski koprodukcijski film Take majhne stvari pod taktirko belgijskega režiserja Tima Mielantsa je bil premierno prikazan na lanskem Berlinalu in temelji na noveli irske pisateljice Claire Keegan. Filmski fabuli se sicer rahlo pozna, da temelji na kratki zgodbi, vendar je delo v sebi zaključena celota. Na filmskem platnu igralsko dominira Cillian Murphy; pravzaprav se celovečerec osredotoča predvsem na notranji svet njegovega molčečega Billa Furlonga. Je v tem uspešen? Da in ne. Skozi njegovo pretežno pasivno ravnanje spoznamo zelo natančno izrisan mikrokozmos, tako zasebni kot družbeni, toda avtorskim postopkom bi lahko očitali, da gledalca vse preveč neposredno vodijo za roko, da bi delo zraslo v nekaj zares presežnega. Kljub nekaj zanimivim elipsam in režijskim odločitvam kot gledalci vsa spoznanja dejansko dobimo postrežena na pladnju; še večinoma monokromatska paleta krompirjastih, sepija tonov vsaj enako kot k morečemu vzdušju prispeva k občutku instantne stiliziranosti. Pa še za božič se dogaja, razumete? Seveda vse te jasne poante v ničemer ne zmanjšujejo teže grozljive dediščine katoliških zlorab tekom 20. stoletja na Irskem, ki jih je leta 2002 odmevno izpostavil že celovečerec Sestre Magdalenke škotskega avtorja Petra Mullana. V tem pogledu je tudi ogrodje filma Take majhne stvari večna zgodba borbe posameznika proti sistemu. Če smo rekli, da je v igralskem smislu to v celoti film Cilliana Murphyja, pa gre v pozitivnem smislu izpostaviti, da je to vendarle delo o ženskah in skozi pripoved spretno preigra številne vloge, ki so jih morale igrati ali jih še vedno igrajo na življenjski poti Billa Furlonga: od njegovih petih hčera in ljubeče soproge, preko njegove mame in njene delodajalke ter poznejše skrbnice, do »padlih deklet« in sistema represije žensk nad ženskami v samostanu, ki jo pooseblja mati prednica v odlični igralski interpretaciji Emily Watson. Film Take majhne stvari je v celoti soliden in zapusti razumski in čustven odmev. Pred gledalca spretno postavi tudi vprašanje, kako bi ravnal, če bi se znašel v čevljih Billa Furlonga. Bi ostal nemi opazovalec z varne razdalje ali bi bil tisti »drugi« – gre torej za isto vprašanje, ki nam ga zastavi mojstrski, z zlato palmo nagrajeni hrvaški kratki film Mož, ki ni mogel molčati …

-Uvod u sezonu - vozači, timovi, staze, gume, pravilnici-Glasajte uživo i za šampiona, pobednika u timskim duelima, konstruktora...-Čeka vas ekipa Lap 76OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

10x MASTERMIND: https://www.radimposvom.com.hr/mastermind/Ispuni prijavu: https://forms.gle/UQoPc4UiC6G4RjMz7Prije nekoliko godina zapisala sam u dnevnik: “Osjećam da stagniram. Zasitila sam se ponuda koje prodajem. Ne znam o čemu bih pričala online. Nemam energije za kreiranje sadržaja. Odrađujem zadatke, no nedostaje mi osjećaj uzbuđenja u biznisu.” Zvuči poznato? Ako je tako, ova epizoda je za tebe.U ovoj epizodi otkrivam ti jedinu strategiju koju bih koristila da ponovno gradim biznis od nule - bez zajednice, bez klijenata, bez e-mail liste. Ovo su jedine tri stvari koje su nužne za (brzi) rast tvog biznisa: 1. kvalitetna ponuda koja rješava problem, 2. jednostavno prodajno putovanje i 3. dosljedna prodaja. Ako si spremna skalirati svoj biznis uz učinkovite strategije i mentorsku podršku - poslušaj ovu epizodu do kraja!Ostani u toku:Prijavi se na newsletter: https://www.radimposvom.com.hr/newsletter/Piši mi na Instagramu: https://www.instagram.com/teazavacki

Tesa Drev Juh se je pogovarjala z Leonom Vidmarjem, avtorjem animiranih filmov, ki je za svoj kratki animirani film Slovo na Festivalu slovenskega filma leta 2016 prejel vesno za najboljšo animacijo. Na letošnjem festivalu Berlinale pa je bil v tekmovalni sekciji Generation Kplus, posvečeni filmom, ki nagovarjajo mlajše občinstvo, predstavljen film Zgodbe iz čarobnega vrta. Zanj je je Leon Vidmar prispeval eno od treh zgodb – te so postavljene v okvirno pripoved filma, ki pa v celoti tematizira smrt.

Bližnji bazeni se vse bolj praznijo, delodajalci pa iščejo delovno silo v vse bolj oddaljenih državah. Ne gre več za enosmeren proces, ko bi tuji delavci čakali v vrsti, da pridejo k nam delat. Za dobre delavce se je treba potruditi. Določeni delavci se zaradi izkušenj, ki jih slišijo od drugih, Sloveniji raje izognejo. Tudi za visoko izobražene in vodilne kadre je v Evropi velika konkurenca. Pritegne jih veliko več kot samo dobra plača.

Stvari koje činiš danas, određuje navike koje ćeš imati sutra! A tvoje navike određuju način na koji gledaš na stvarnost oko sebe i konačno oformljuju tvoje mišljenje koje imaš za cijeli život!

Ep 252Daniel Jalkut:This may surprise you as much as it surprised us to make the decision: today's episode of Core Intuition [...] is the final episode.Reset HomePod or HomePod mini - Apple SupportApple Ordered by UK to Create Global iCloud Encryption BackdoorDeepSeek LLM modelAaron Ng:Here's Deepseek r1 1.5B thinking through a problem — it's comparable to 4o and Claude 3.5 Sonnet in a number of domains like math. Except…it's a 1.5B model…and can run on virtually any hardware. Truly a huge efficiency leap.Alex Cheema:Market close: $NVDA: -16.91% | $AAPL: +3.21%Why is DeepSeek great for Apple?Here's a breakdown of the chips that can run DeepSeek V3 and R1 on the market now:NVIDIA H100: 80GB @ 3TB/s, $25,000, $312.50 per GBAMD MI300X: 192GB @ 5.3TB/s, $20,000, $104.17 per GBApple M2 Ultra: 192GB @ 800GB/s, $5,000, $26.04(!!) per GBIntroducing Apple Invites, a new app that brings people togetherEU's AltStore Gets First Native iOS Pornography AppApple Says It Doesn't Approve of EU Porn AppAltStore pokes the bearApple in 2024: The Six Colors report cardApple Announced the iPad 15 Years Ago TodayAplple muzej u Poljskoj.ZahvalniceSnimano 9.2.2025.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu

Nakon tragedije u Novom Sadu, fraza, struka i nauka, posebno je javno eksploatisana. Toliko, da je na izboru koji organizuje Filološko društvo „Reči” čak izglasana za takozvanu lažireč 2024. godine u Srbiji, odnosno reč ili reči koje iskrivljuju smisao onog što imenuju. A da li je struka izgubila smisao? A nauka? Da li su mladi sve više obeshrabreni stanjem u kojem je njihova buduća profesija u Srbiji? Misle li da se njen značaj urušava? A kako na svoje zvanje gledaju oni koji obrazuju mlade? Za Glasom mladih govore Ognjen Božić, Viktor Đorđeoski i Luka Milić, studenti Elektrotehničkog fakulteta u Beogradu i profesor Vojin Ilić sa Fakulteta tehničkih nauka u Novom Sadu.

Nemanja Milović je bivši personalni trener NBA košarkaša, teniske reprezentacije i drugih. Danas deli naučne informacije iz oblasti ishrane, treninga, suplementacije i života. _______________________________________________________________________________________________ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Gospa ki je živela v mestu, je skozi okno zagledala ...Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Stanje stvari je naslov razstave, ki jo vsakoletno prirejajo v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Razstavljena dela so del zbirke podjetja Riko. Pri razstavnem programu ostajamo tudi, ko govorimo o Umetnostih 19. stoletja na Loškem, obsežni razstavi v galeriji na Loškem gradu v Škofji Loki. Nekaj minut namenjamo tudi knjigam, ki jih je Cankarjeva založba še zadnjič v tem letu predala bralcem. Vabimo vas k poslušanju!

Nekoč smučarskega skakalca in letalca, potem pa trenerja Matjaža Zupana je po vodenju slovenske reprezentance v enem najuspešnejših obdobij v zgodovini nordijskega smučanja pot vodila v tujino: prebival in delal je v Južni Koreji, Franciji, Rusiji in Bolgariji, zadnja tri leta pa je zaposlen v japonskem klubu, v katerem med drugimi trenira 52-letna legenda in pravzaprav tudi maskota smučarskih skokov/poletov – Noriaki Kasai. V intervjuju pripoveduje o tem, kako se spoprijema z različnimi tradicijami in pristopi k treningu, in o svojem uvrščanju v okolje, ki ga tudi v vsakdanjem zaznamujejo v mnogih pogledih bistveno drugačne kulturne prakse kot pri nas.

U ovoj epizodi govorimo o zatrpavanju svojih dana obavezama koje nisu suštinski ono što nas usrećuje.Pitanja na koja odgovaram:Zašto nemamo vremena?Od čega bježimo?Kako to utiče na naš cjelokupni život?Možete me pronaći na:Website: https://martinadjokic.com/Instagramu: https://www.instagram.com/martina.djokic/

Servisni kafei, tj. kafići za popravke, su mjesta gdje stručnjaci popravljaju kućanske aparate kako bi pokvarene predmete zadržali izvan deponije. Servisni kafići su pokret koji je započeo u Amsterdamu prije 15 godina, a sada obuhvata 3.000 kafića za popravke širom svijeta, u 40 zemalja. U takvim kafićima ljudi prepravljaju odjeću, popravljaju aparate, druže se i uče. I ovdje u Australiji na taj način spašavaju bacanje stvari na deponije te tako čuvaju okoliš. Stručnjaci upozoravaju da Australija postaje odlagalište za kućanske električne aparate koji se uvoze svake godine, u vrijednosti do 13 milijardi dolara.

Kakšen je odnos do minljivosti in smrti, ki se je razvil v kontekstu budističnih filozofsko-religijskih tradicij?»Strah pred smrtjo že skozi celotno zgodovino človeštva predstavlja nekakšno pogonsko gorivo iskanja poti, ki bi vodile do nesmrtnosti, budizem pa je razvil posebne strategije soočanja s smrtnostjo in njenim sprejemanjem, kar naposled vodi do izničenja smrti same.« Takole v zborniku V iskanju Buddhe : sprehodi po krajinah budistične filozofije, ki je letos izšel pod okriljem Založbe Univerze v Ljubljani, piše filozofinja dr. Nina Petek, sicer predavateljica azijskih filozofij, religij in kultur na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. A kakšne natanko so te strategije? In kaj naj bi pravzaprav pomenila ta zagonetna, skorajda nemogoča misel, da v kontekstu budistične misli navsezadnje pridemo do izničenja smrti same? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Petek.   foto: Nina Petek (Goran Dekleva)

Kao gosta 181. epizode podkasta "Pod kapicom" najavili smo Stefana Ćirića, novog trenera Partizana i pomoćnog trenera u reprezentaciji Srbije. Ipak, pridružio nam se spontano i njegov brat Miloš Ćirić.Stefan je podelio utiske sa Olimpijskih igara, one iz bazena, ali i van njega. Govorio je o raspodeli uloga u ekipi, sa posebnim naglaskom na ulogu Miloša Ćuka. Uporedio je svoja iskustva iz Rija, Tokija i Pariza, koja se dosta razlikuju, osvrnuo se na saradnju sa Dejanom Savićem i opisao kako je raditi sa Urošem Stevanovićem... Stvari su jasne za Los Anđeles, a na čemu treba raditi za Brizbejn? Koji je sat nosio kada je skočio u bazen posle finala? Kako su izgledale pripreme za Olimpijske igre i ko je okupljao momke i posle treninga? Kako je izgledalo suđenje u Parizu i da li se tokom turnira promenio kriterijum, naročito posle brutalitija Kondemija i protesta Italijana? O svemu tome smo pričali sa Stefanom...On se našao i u ulozi novinara, a svom bratu Milošu postavio je nekoliko pitanja o aktuelnoj situaciji u Pro Reku. Od Miloša smo prvi put čuli šta se to tačno dogodilo u italijanskom velikanu, kako će izgledati ekipa sledeće sezone, ko je novi vlasnik kluba i da li će Reko i pod kojim uslovima igrati na evropskoj sceni...Mnogo aktuelnih i zanimljivih tema donosi nam epizoda sa braćom Ćirić. Uživajte!Četvrtak 29. avgust 2024Kupite naše majice, knjige i podržite nas na: https://shop.infinitylighthouse.com Postanite član na YouTube-u: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinPodržite nas na Patreonu: https://www.patreon.com/infinitylighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Prijava za Master Mind https://jovanamiljanovic.ac-page.com/master-mind

Prijava za Master Mind https://jovanamiljanovic.ac-page.com/master-mind

Send us a Text Message.POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 142Danes z nami Urška Belcl. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:41 Urška00:01:41 Juretov teden00:02:32 Rimaničeva hecna štorja s six packi00:03:12 Kaj je tarot?00:04:13 Kako začneš brat karte?00:05:37 Zakaj je TV Tarot scam?00:07:09 Kako je Urška začutila, da ima ta dar?00:08:28 Razlika med tarotom in ciganskimi kartami?00:09:29 Potrebuješ dar ali se lahko naučiš?00:10:49 Te lahko intuicija zafrkne? Intuicija vs anksioznost00:12:14 Jure je dobiu feeling da more začet prodajat avte00:13:10 Vsaka stvar je za nekaj dobra00:13:46 impulzivnost vs intuicija00:14:43 Neodločenost in odnosi00:17:21 Ali lahko naredimo branje tukaj?00:18:30 Ali se človek ravna po napovedi prihodnosti?00:20:37 Tarot vs astrologija00:21:23 Stvari ki jih ne poveš00:23:30 Aplikacije00:25:00 Če te naredi anxious, ni zate00:26:48 Kakšne karte so Tarot00:29:08 Branje Rimaniču00:33:08 Branje Juretu00:37:40 Kaj vse se vidi v kartah?00:38:28 Odnos med Juretom in Matejem00:43:47 Kje najdeš Urško?00:44:09 Kako se naučiš tarot?00:46:07 Lahko bereš karte sebi?POSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Send us a Text Message.POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 141Danes z nami spet v dvoje Jure in Rimanic. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:50 Kratke hlače00:01:19 Shoutout chlanu00:03:03 Juretov dopust00:04:41 Tier list00:05:09 Aidea00:06:09 Dialog00:07:02 Underdog Podcast00:07:46 Fejmiči00:09:10 Podcast Brez Filtra00:10:22 Kevder Podcast00:11:16 David z intervjujem00:13:01 Pink Mess00:13:45 Jan David se pogovarja00:15:13 Atmosferci00:16:17 Borut Pahor Podcast Navdiha00:17:38 In Bed With Klara00:20:19 Pokrito Odkrito00:21:04 Chlani00:27:47 Trojčki - ali je varanje če gre tvoja punca v kopalnico?00:31:59 Stvari ki so moškim všeč ma ženskah in one tega ne vejo00:32:29 Jezna00:33:34 Neurejeni lasje00:34:38 Zapeljivo uživa hrano00:35:35 Igranje Inštrumentov00:36:35 Raztegovanje00:36:44 Potenje00:37:17 Kaj je najbolj seksi?00:38:19 Čohanje00:39:45 10 zanimivih dejstev00:45:00 Vprašanja00:49:22 OutroPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Kreirala sam ovaj trening da ti pomogne da identifikuješ koji od tri glavna tipa problema u tvom biznisu dominira u ovom trenutku i odlučiš šta je tvoj sledeći korak. Uvek je jedan od ova tri i ta spoznaja ti daje mir i jasnoću šta je tvoj trenutni prioritet

Nauči reč everyone i 5 stvari koje će ti pomoći da ovu reč pravilno upotrebiš. Preslušaj ovu lekciju i nauči. Ukoliko želiš da učiš engleski u English Lane školi sa Zoranom, pogledaj kako da se prijaviš ovde: https://englishlane.net/onlineskola/ Link ka ovoj epizodi podkasta na blogu: https://englishlane.net/onlineskola/160-rec-everyone-5-stvari-koje-moras-znati/

U ovoj epizodi govorimo o forsiranju nekih odnosa i stvari koje prosto ne funkconišu.Pitanja na koja odgovaram:Zašto forsiramo stvari i odnose?Ko sve u tome biva narušen?Zašto je to energija koja je uzalud bačena?Ukoliko želite da pratite informacije o edukacijama, radionicama, kao i korisnim sadržajima, pridružite se zajednici na mojoj newsletter listi: https://martinadjokic.com/newsletterA možete me pronaći i na Instagramu: https://www.instagram.com/martina.djokic/

Neimenovani junak sjajnog prvijenca O neuspjehu i nebitnome Filipa Rutića kronično je neuspješan student sociologije koji ni sam nije siguran zašto studira. On zna da ga nakon fakulteta ne čeka siguran posao, inteligentan je i ciničan, sposoban i nemotiviran, kao i većina njegovih prijatelja u strahu je od nesigurne budućnosti, no siguran je u samo jedno – da želi postati pisac. Kada se ludo zaljubi u mladu Anđelu, vegetarijanku koja je sve suprotno od njega, pedantna i odlučna uspjeti, motivirana da svako jutro vježba i ispunjava svoje fakultetske obaveze, ona postaje mogućnost njegove promjene. Stvari, naravno, nikad nisu tako jednostavne. Rutićeva junaka voljet ćemo i autodestruktivnog, i mamurnog, i rezigniranog, ljutit ćemo se na njega jer propušta očite prilike ili uzima ljubav zdravo za gotovo. No razumjet ćemo njegov stalan osjećaj nepripadanja u potrazi za samim sobom. Filip Rutić napisao je beskompromisan, sjajan generacijski roman koji se čita u dahu o trenucima kad prestajemo biti mladi i postajemo odrasli. O neuspjehu i nebitnome roman je o mladima koji su gubitnici u svijetu koji se naočigled raspada. On govori o neuspjehu kao jedinoj mogućoj filozofiji u ovome trenutku, ali i o svemu nebitnom što taj trenutak čini podnošljivim i vrijednim življenja. Režija : Goran Ribarić, adaptacija Filip Rutić Glumili su: Lovro Juraga, Dora Dimić Rakar, Franjo Kuhar, Toma Medvešek, Barbara Nola, Dubravka Ostojić, Lorenzo Raušević, Tin Rožman i Marica Vidušić Vrdoljak.

Otkrij kako da prekineš ciklus gubljenja vremena i započneš život pun smisla u ovoj novoj epizodi.

U ovoj epizodi govorimo o onom unutrašnjem zovu koji nas vuče da uradimo nešto veće.Pitanja na koja odgovaram:Zašto osjećamo da smo rođeni za nešto više?Kako da lakše ispratimo taj zov?Kakav život postane kada osluškujemo taj unutrašnji glas?Ukoliko želite da pratite informacije o edukacijama, radionicama, kao i korisnim sadržajima, pridružite se zajednici na mojoj newsletter listi: https://martinadjokic.com/newsletterA možete me pronaći i na Instagramu: https://www.instagram.com/martina.djokic/

2023. godina je bila izazovna godina, stvarno jeste. Što na privatnom, što na globalnom nivou. Ne možeš biti slijep na tuđu patnju i stradanja, a bespomoćan si počesto... i to je najtužnije. No, u našem mikrosvemiru, možemo biti najbolja verzija sebe i činiti sve što je u našoj moći da barem u tom mikro balonu-svijet bude bolje mjesto. Nadam se da ste imali koliko toliko dobar ulazak u 2024 godinu! Sve što je prošlo, ostavimo u prošloj godini, desilo se, prošlo je, ostaje u prošlosti, sve što imamo je sada i ono što ćemo sa ovim sada učiniti za ono sjutra. Za welcome back u moj podcast, željela sam da nam ostavim epizodu o nekoliko, tačnije 5 stvari koje ću pustiti da me vode kroz 2024 godinu: pa da krenemo:Dobrodošlica u TREĆU SEZONU "dobro jutro mila"01:04  - 05:001. HOĆU DA BUDEM RADOZNALA05:05 - 07:142. NE POSTOJI STRAŠNA SITUACIJA UKOLIKO NE ODLUČIMO DA BUDE STRAŠNA SITUACIJA07:19 - 14:193. ISKORISTIĆU STRES DA ME MOTIVIŠE A NE OBESHRABRI14:20 - 16:284.  "RADIMO S ONIM ŠTO IMAMO"16:32 - 17:305. PRESTANIMO SPAVATI SA TELEFONIMA KRAJ GLAVE17:30 -ZAHVALA VAMA :)

2024. godinu započinjemo novim trendom gde ćemo u prvoj epizodi u godini analizirati prethodnu godinu, koje su to stvari obeležile digitalni ekosistem, šta možemo da očekujemo u ovoj godini kada su trendovi u pitanju. Sagovornik u prvoj epizodi ovog tipa je veliki prijatelj naše kuće, Vladimir Zarić, koji se preko dvadeset godina bavi poslovanjem u digitalnom ekosistemu, edukacijom, i kontinuirano prati aktuelnosti kako na lokalnom, tako i na regionalnom i globalnom tržištu. Sa Vladom smo prošli sve ono što je po njemu obeležilo prethodnu godinu, i izdvojili par ključnih oblasti koje smo detaljnije analizirali. Ideja je da naredna epizoda gde se bavimo presekom stanja na lokalnom i globalnom tržištu bude početkom septembra kada za mnoge od nas počinje najaktivniji i najizazovniji, četvrti kvartal, ali i planiranje budžeta velikih kompanija za narednu godinu. Uživajte u razgovoru, verujemo da može da vam bude korisno i zanimljivo! Vladimir Zarić, Account Director @ Four Dots - https://www.linkedin.com/in/vladimir-zaric/ Teme u epizodi: - Uvod u Novu godinu i novu epizodu - Koje su teme obeležile 2023. godinu - AI:Eksponencijalni rast generativnih AI alata - Digitalni marketing: ekonomska kriza, GA4 & AI - E-Commerce - Kriza u IT industriji Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: - MTS Unapredite svoje poslovanje uz pametna mts biznis rešenja - https://mts.rs/Poslovni 2. Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Usluge Raiffeisen banke za stanovništvo koje preporučujemo: https://bit.ly/47izVSA Usluge za mala i srednja preduzeća Raiffeisen banke koje preporučujemo: https://bit.ly/3RHmCFw - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ 3. Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘‘Biografija Bendžamin Franklin: Prvi veliki Amerikanac'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Stvari, ki so zate ali za kogarkoli drugega dragocene, nikar ne uporabljaj za igračo … Pripoveduje: Rok Matek. Napisala: Katja Božič. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Ra Slo 2011.

Ko je žalosten, posluša glasbo Nicka Cava, umetnosti ne vidi brez znanosti in nasprotno. Najbolj vznemirjen je, ko robot komunicira z njim tako, kot ga je sprogramiral. V Linzu se ukvarja s precej abstraktnimi pojmi, kot sta zavedno in nezavedno mišljenje v robotiki. Iranec Amir Bastan je raziskovalec kreativne robotike in umetnik, ki ga umetnost kdaj spravi tudi v solze.

Amir Muratović je avtor številnih dokumentarnih del – lotil se je slikarstva v filmu Kolo: Pesem za Matijo Jamo, literature v filmu Cankar, arhitekture v filmu Fabiani: Plečnik, posnel je film o Švicariji, Muzeju norosti in še čem. V svojem novem filmu Temni pokrov sveta, ki si ga lahko ogledate na Festivalu dokumentarnega filma, ki poteka v Ljubljani, je s kamero spremljal Matevža Lenarčiča, ko je z letalom potoval po svetu in meril količino črnega ogljika, enega od glavnih onesnaževalcev našega planeta. Z režiserjem se je pogovarjala Tesa Drev Juh. Foto: Amir Muratović / Tomaž Lunder

U novoj epizodi govorimo o izbjegavanju toga da sebi priznamo u čemu je zapravo problem čime sebe spriječavamo da dođemo do rješenja.Pitanja na koja odgovaram:Zašto nekada ne nazivamo stvari pravim imenom?Zašto ne dolazimo do rješenja neke situacije iako pokušavamo?Kako da prepoznamo da li smo nazvali stvari pravim imenom?Ukoliko želite da pratite informacije o edukacijama, radionicama, kao i korisnim sadržajima, pridružite se zajednici na mojoj newsletter listi: https://martinadjokic.com/newsletterA možete me pronaći i na Instagramu: https://www.instagram.com/martina.djokic/

Nadamo se da nas je 2022. naučila da čitamo, neka nam je 2022, nadamo se, dala osnova da pravimo nove stvari na novim temeljima u budućnosti. Neka nam je 2022. bila dobar početak!