POPULARITY
Categories
Vlada ima danes na mizi predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki omogoča, da se lastnik podjetja odloči za prodajo deleža ali delnic podjetja zaposlenim. Pri nas je 15 bolj znanih podjetij z notranjim lastništvom, med njimi je elektronsko podjetje Dewesoft. Vladni predlog zakona je med drugim namenjen družinskim podjetjem, ki imajo težave zaradi nasledstva. Ostali poudarki oddaje: - Pred novim krogom pogovorov Rusije in Ukrajine pičla pričakovanja. - Razkol v nemški vladi zaradi podpore Izraelu. - Velik premik v Trumpovi carinski vojni - ZDA sklenile sporazum z Japonsko.
Pred skorajšnjo drugo obletnico največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije je finančni minister Klemen Boštjančič ocenil, da se je vlada odzvala hitro, odločno in učinkovito. Ob tem je poudaril, da delo še ni zaključeno in napovedal nadaljevanje obnove po poplavah. Vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic pa je med drugim dejal, da je na seznamu za odstranitev več kot 340 objektov in da so za več kot 200 objektov lastnikom izplačali odškodnine v skupni vrednosti približno 64 milijonov evrov.
Po zadnjem prostem dnevu na dirki po Franciji smo spremljali zelo zanimivo etapo. Zmagovalec je prvič na letošnjem Touru iz države gostiteljice. Medtem je vodilni v skupnem seštevku Tadej Pogačar pridobil še dve sekundi. Uspešen je bil tudi Primož Roglič, ki je napredoval na skupno peto mesto. Podrobneje v športu ob koncu oddaje, ki jo bo zaznamovalo še: - V Gazi lačna tudi peščica človekoljubnih delavcev, ki vztraja v palestinski enklavi. - Veta državnega sveta na zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o uporabi konoplje. - V goljufijo, v kateri je oškodovanka ostala brez več kot 200 tisoč evrov, vpleten tudi "vedeževalec" Blaž.
4. avgusta bosta minili dve leti od poplav, ki so bile najhujša naravna nesreča v zgodovini Slovenije. Tudi po skoraj dveh letih je ljudem na prizadetih območjih težko. Večina odškodnin je izplačanih, v postopku za odstranitev je ali je bilo skupno 428 objektov. Skozi zgodbe ljudi, ki so utrpeli škodo, bomo v tokratnem Studiu ob 17.00 orisali poplavno obnovo. Odgovorili bomo na vprašanji, kako smo pripravljeni na takšne naravne dogodke v prihodnosti in ali lahko na táko pomoč, kot so jo dobili poplavljenci pred dvema letoma, prebivalci računajo tudi ob morebitni podobni naravni ujmi. Gostje: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah; Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem; Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Vsako poletje se dela Richarda Wagnerja (1813–1883) izvajajo na festivalu v Bayreuthu, ki je ena najbolj zaželenih glasbenih prireditev na svetu. Malokdo pa ve, da je Wagner napisal veliko število spisov. Izdani so bili že za časa njegovega življenja in obsegajo kar deset debelih zvezkov, pri nas pa so štirje od njih – Umetnost in revolucija, Umetnina prihodnosti, Sporočilo prijateljem in Judovstvo v glasbi – izšli pod naslovom Izbrani spisi. Umetnost in družba (SH, 2014) ter prinašajo zanimive razmisleke o glasbi, gledališču, politiki in družbi. Pred letošnjim začetkom festivala jih predstavljamo z gostoma v oddaji, ki smo jo prvič predvajali leta 2015. Sodelujeta dr. Gregor Pompe in dr. Aldo Milohnić. Foto: Wikepedija
Kolesarji so se na dirki po Franciji včeraj poslovili od Pirenejev in se bodo premaknili proti Alpam. Po končanih dveh tretjinah preizkušenj je zanesljivo v rumeni majici vodilnega Tadej Pogačar, ki je dobil dve od treh gorskih pirenejskih preizkušenj, včeraj je odstopil lani tretji, Remco Evenpoel. V oddaji tudi o tem: - Z zakonom o gostinstvu nezadovoljni tako sobodajalci kot tisti, ki želijo več najemnih stanovanj - Po vnovičnem izbruhu medetničnega nasilja v sirski Suvajdi, naj bi vladnim silam uspelo ustaviti spopade - Rdeča nit nocojšnjega drugega koncert pianista Aleksandra Gadžijeva na EPK bo slovanska glasba
Pirenejski trojček na dirki po Franciji je končan, Tadej Pogačar pa je z veliko prednostjo štirih minut in 13-ih sekund v zanesljivem vodstvu. Po prejšnjih dveh izjemno zahtevnih etapah se ta hip najboljši kolesar na svetu tokrat ni bojeval za etapno zmago. V zaključku je odbil napad Danca Jonasa Vingegaarda in z drugim mestom še povečal prednost v skupnem seštevku. V oddaji tudi o tem: - Izraelski napadi na Gazo zahtevali več kot 100 življenj - Nemški kancler Merz: Evropa mora storiti več za financiranje svoje varnosti - Poteka inšpekcijski postopek glede morebitnega onesnaženja vodotoka Žaneštra
Poročamo o najboljših filmih iz Pulja, nagrajencih z zlatimi arenami. Veliko zlato areno je prejel dokumentarni film Ivana Ramljaka, Mirovnik, ki skozi arhivske posnetke pripoveduje o prvih dneh vojne med Hrvaško in Srbijo - ter policijskemu načelniku iz Osijeka, ki jo je poskušal preprečiti. Pozornost posvečamo tudi najboljšim filmom iz Karlovih Varov, ki so jim podelili kristalne globuse. Pred vrati pa je že festival Cinehill, nekdanji Motovun, ki ga bodo letos obiskali imenitni filmski gostje. Razmišljamo še o politiki Supermana, ki si ga v teh dneh lahko ogledamo v kinu, in ki je na spletu razvnel razpravo o tem, ali je v njem mogoče razbrati propalestinska stališča.
V oddaji gostimo slavista, prevajalca in kulturnika Petra Kuharja, ki že 18 let živi na Češkem in je bil tudi pobudnik za ustanovitev slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi. Pogovarjali smo se tudi z urednico slovenske radijske oddaje Okence v slovenski svet, ki deluje v Buenos Airesu Mariano Pirc, pred radijski mikrofon pa smo med obiskom v Sloveniji ujeli tudi Walterja Šuberja, ki prihaja iz Avstralije in deluje na slovenskem radiu Radio glas avstralskih Slovencev v Sydneyu, rojen Primorec, ki pa se je še kot otrok s starši preselil na peto celino. Pred radijski mikrofon pa je stopil tudi mladi predsednik slovenskega društva v San Justu v Argentini Marjan Godec, ki ohranja slovenstvo v tej južnoameriški državi že kot pripadnik tretje generacije Slovencev.
Pred dvajsetimi leti se je Kostja Polc s partnerico odpravil na študijsko izmenjavo na Portugalsko. Pet let pozneje je opustil kariero finančnega analitika v Sloveniji in se preselil tja. Občutek svobode ga pri življenjskem slogu na obali Atlantika najbolj privlači. V vasi Praia de Areia Branca, približno 70 kilometrov vožnje iz Lizbone, ima šolo deskanja na vodi. Goste s kombijem prepelje na privlačne in za deskanje različno zahtevne lokacije, medtem ko bivajo tudi v turističnih namestitvah njegove sestre, ki se je pred leti preselila na Portugalsko. Življenje si je organiziral tako, da je večino časa nasmejan in navzoč pri odraščanju otrok. Po osmih letih je te dni spet obiskal Slovenijo in tako sva se srečala v Kranjski Gori.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si
Pred osemdesetimi leti se je rodil poljski pesnik Adam Zagajewski. V slovenščini imamo dve njegovi zbirki: Mistika za začetnike in Iskanje sijaja, obe je prevedel Niko Jež. Adam Zagajewski je za svoje ustvarjanje dobil vrsto nagrad, leta 1996 tudi vilenico. Leta 2012 se je s pesnikom pogovarjal Gregor Podlogar. Adam Zagajewski je umrl leta 2021. Bralec Matjaž Romih, ton in montaža Janez Ahlin.
Pripomenieme si Deklaráciu o zvrchovanosti SR, ktorú poslanci vtedajšej SNR prijali 17. júla pred 33 rokmi. Vrátime sa aj 60 rokov späť do minulosti a zaspomíname si na obrovskú povodeň na Dunaji, pre ktorú museli na Žitnom ostrove evakuovať až 54.000 ľudí. Nebude chýbať súťažná otázka ďalšieho kola súťaže Mysteriózne Slovensko.
Pred dvomi rokmi sme v SME opísali prípad Lucie, ktorú mal od jej dvanástich rokov zneužívať jej tenisový tréner.Sudkyňa najskôr páchateľa odsúdila trestným rozkazom, no len na dvojročnú podmienku. Lenže akoby to nestačilo, v pondelok prebehol súd... a ten páchateľa, ktorý naďalej pracuje s deťmi, oslobodil.Čo sa stalo, ako celý systém na ochranu obetí sexuálnych trestných činov zlyháva a čo s tým?Tomáš Prokopčák sa v podcaste Dobré ráno pýta Zuzany Kovačič Hanzelovej.Zdroj zvukov: TV Markíza, TV JOJAk ste vy alebo niekto vo vašom okolí zažili násilie, nie ste v tom sami. Existuje pomoc:Národná linka pre ženy zažívajúce násilie – 0800 212 212 (nonstop a bezplatne),Poradenské centrum Alej – 0911 417 778 (v pracovných dňoch od 9.00 do 16.00),OZ Žena v tiesni – 0907 346 374 alebo oz.zenavtiesni@gmail.com,Konzultácie pre obete sexuálneho zneužívania – oz.ascend@gmail.com,NONSTOP Linka pomoci obetiam násilia – 0944 254 405.Odporúčanie:Mojím dnešným odporúčaním je nemlčať. Nemlčte, keď sa niečo deje vám, nemlčte, keď sa deje niečo vašim blízkym a nemlčte ani, keď sa niečo odporné deje aj cudzím ľuďom. Viem, nie je to ľahké, ale inak sa v tejto krajine nič nikdy nezlepší.–Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra SME.sk s najdôležitejšími správami na sme.sk/brifing
Kolesarji so imeli na dirki po Franciji včeraj prvi prosti dan. Pred naslednjimi gorskimi preizkušnjami jih danes v Toulousu čaka še ena etapa po zgledu klasik. O dogajanju in zakulisju pa v delčku naše najnovejše epizode podkasta Tour 202. Podrobneje tudi po povratni tekmi nogometašev Olimpije, ki so se v Almatyju s Kairatom merili za preboj v nadaljevanje kvalifikacij za Ligo prvakov.
Kolesarji so na Touru vendarle dočakali prvi prosti dan, ki so ga bili še toliko bolj veseli zaradi dolgih transferjem. Razmerje med najboljšima ostaja nespremenjeno, Tadej Pogačar ima pred Jonasom VIngegaardom 77 sekund prednosti, veseli pa vse boljša forma Primoža Rogliča.
Splnomocnenec vlády pre súd o vodné dielo Gabčíkovo - Nagymaros Metod Špaček opisuje v čom je podstata dlhoročného sporu s Maďarskom a v podcaste s Mirom Kernom vysvetľuje, prečo by bol predaj lacnej energie Maďarsku pre nás nevýhodný. Lovte slová v novej hre Denníka N. Zahrajte si Slovosleď: www.dennikn.sk/slovosled
V Franciji je skupno več kot 1200 muzejev z zelo različnimi področji interesa. Najbolj znan in verjetno tudi eden najbolj obiskanih muzejev na svetu je pariški Louvre, ki hrani več kot 35.000 umetnin, tudi da Vincijevo Mono Liso in Miloško Venero.A v Franciji lahko najdemo tudi druge zanimive ali pa nenavadne muzeje, na primer posvečene kajenju, sivki, parfumom, veliko je tudi takih, ki so posvečeni zgodovini medicine. Prav tej temi hkrati pa tudi pisatelju Gustavu Flaubertu je posvečen muzej v Rouenu, in to ne brez razloga. Gre namreč za rojstno hišo pisatelja, ki je bila del bolnišnice, v kateri je kot glavni kirurg služboval Achille-Cléophas Flaubert, oče slavnega pisatelja. Pred hišo je še vedno vrt z amfiteatrom, skoraj popolnoma enak, kot je bil v času, ko je v njem oče pred študenti opravljal avtopsije in ko se je na vrtu igral mali Gustave. "Kot otrok je Gustave Flaubert skupaj s sestro pogosto opazoval očeta pri opravljanju avtopsij. Pozneje je večkrat dejal, da se spomni, kako je vedno, ko je videl muhe na truplih, pomislil, aha, to so iste muhe, ki jih bomo pozneje našli v kuhinji in jedilnici. Ko je odrasel, pa je rekel, da kadarkoli vidi lepo žensko, si ne more pomagati, da ne bi pomislil, kako bi bila videti mrtva." Sogovornica: Lisa Concato, turistična vodnica po Rouenu
Pred početak sezone…0:00:00 FIFA World Club Cup0:09:36 Stanje u NK Osijeku0:17:12 Nova sportska politika0:21:58 Prijelazni rok0:48:16 Pripremna utakmica0:55:42 Očekivanja01:00:40 Naši bivši igrači glavna pojačanja konkurenata01:24:00 Godišnje karte
(14.7.2025) Každá séria raz skončí, aj tá negatívna. Znie to trochu neuveriteľne, ale víťazstvo Johnyho Milana v 8. etape ukončilo 6-ročné talianske čakanie na víťaznú etapu na Tour. V šprinte na ďalší deň už ale ťahal Milan za kratší koniec na úkor Tima Merliera. Nechýbalo ale veľa, aby MVDP dotiahol únik s týmovým kolegom Jonasom Rickaertom do zdarného konca. Príbeh 10. etapy s Benom Healym v žltom drese bude jedným z pamätných. Pred nami je deň voľna a Pyreneje na dosah. Diskutujte a súťažte s nami na Discorde! Najlepším kávovým partnerom CykloPodcastu je slovenská pražiareň kávy COFFEEIN. Odporúčame! Hlavným mediálnym partnerom je magazín o cyklistike Cycling-Info.sk. Mediálny partner je RoadCycling.cz.
Piše Bojan Sedmak, bere Dejan Kaloper. Suzana Zagorc je v svojem tretjem romanu Ne poznam je poglobila motive iz prejšnjih dveh. Pred desetletjem je pod naslovom Kaj pa vidva čakata?! izšla njena »zgodba para, ki ga odločitev za otroka pelje od uradne preko alternativne medicine vse do osebnostne preobrazbe«. V prvencu je v prvoosebni izpovedi obravnavala probleme upadanja fertilnosti nekaj let pred s kresnikom nagrajenimi Pričakovanji Anje Mugerli. V drugem romanu Ne me silit, da ti lažem je polje boja za literarno navzočnost razširila na ženske-moške odnose v zakonih in zunaj njih. V dinamično izpisanih prigodah dveh junakinj je izkazala talent za razgradnjo razmerij, okoli katerih se vrtinčijo duše prešuštnih mož in žena – tam se med poročnimi kalupi iščeta prijateljici v neskladnih situacijah, ko se ena spopada z moževim varanjem, druga pa prav to počne svojemu. Čeprav roman Ne poznam je prvenstveno ni posvečen takšnim peripetijam solidno situiranih meščanov, tudi v njem dogajanje ne poteka brez osvobajanja junakinj izpod omoženih in tokrat predvsem delovnih obveznosti. Službena izčrpanost namreč napoti protagonistko v iskanje osvežilnih sokov iz družinskih korenin in v popestritev zakona s starimi in novimi zaljubljenostmi – takšen bi bil lahko povzetek romana v nekaj besedah. V nasprotju s prvencem je v noviteti pomembna avtoričina opomba, da so pripetljaji iz knjige zgolj plod njene domišljije in da je vsaka povezava z resničnostjo zgolj naključna in nenamerna. Z drugim romanom, prav tako opremljenim s pojasnilom o izmišljenih osebah, krajih in dogodkih, pa vsebino spaja splošno razpoloženje pripovedi, pri čemer prednjači nanašanje na ideje žensk, ki tečejo z volkovi. Uspešnica jungovske psihoanalitičarke Clarisse Pinkole Estés, ki je prisotna v motu Ne me silit, da ti lažem, na svojevrsten način obeležuje tudi zaključek zgodbe romana Ne poznam je, ko se protagonistka prijavi v projekt popisovanja volkov v kočevskih gozdovih. In tudi sicer je skozi vsa besedila Suzane Zagorc razpredeno pomembno sporočilo Žensk, ki tečejo z volkovi – za živalsko podstat človeškega partnerstva je uporabljeno vodenje krdela, ki si ga z dokončno zvestobo deli volčji par, pri ključnih odločitvah pa se trop ravna po usmerjanju samice. Izkaže se, da je tako tudi s prvoosebno pripovedovalko Katjo, ko se na zadnjih straneh besedila znajde v razrešeni dilemi med zakonskim in gozdnim možem. Čeprav razgledana pisateljica omenja tudi Lacana, je v psihologiji komunikacije med spoloma bolj naklonjena jungovskim arhetipom; v literarni tradiciji pa spada v dolgo linijo pisk, ki so že v vznikih romana v 18. in 19. stoletju količinsko v stotinah zaznamovale književnost zahoda. Poleg bolj izpostavljenih Jane Austin, sester Brontë in Mary Shelley so danes bolj ali manj neznane avtorice izdajale številne romane; v kanon pa so se z analizo odnosov med spoloma vpisovali predvsem moški, ki so ženske, željne pravic do lastnih užitkov, fiksirali v fatalke ali pošiljali v lekarne po arzenik ali pod vlak. Od takrat je ljubezen na zahodu doživela številne preobrazbe intimnosti, od sufražetk do zahtev gibanja 'jaz tudi' je tako v ženski agendi nenehno soočanje s situacijami podvojenega dela, družinskih in družbenih služnosti, najbrž tudi glavnega razloga za medlečo nataliteto liberalno-demokratskega zahoda. In tudi za izgorelost službeno sposobne, učinkovite in uspešne Katje Fink Naglič, protagonistke romana Ne poznam je. Razpisi za investicije v javni upravi terjajo od prizadevne upravnice stalno pripravljenost na odgovorno komunikacijo in koncentracijo in če je ta zavezana z marljivo delovno etiko, je pred duševnim sesutjem ne zmore obvarovati zgolj poslovna psihoterapija. Ta itak deluje kot vključeno popravilo za žrtve kapitalistične neusmiljenosti ter kot lek ponuja predvsem začasen počitek, še najbolj v naravi. Zatekanje vanjo ponuja junakinji romana, izčrpani ženi, materi in hčeri, vpoglede v belokranjske pejsaže in prebolevnica se v teh odlomkih izkaže kot poznavalka favne in flore, gob, rib, dreves. Med slednjimi v prologu čustveno pooseblja Smreko, Hrast, Gaber in Bor, med pticami pa razlikuje liščke, škrjance, grilčke, srakoperje, škorce, ščinkavce, čižke, zelence, brgleze, kaline, meniščke, lastovice, kukavice … In ker je bilo in je spoznavanje narave in družbe enovit predmet proučevanja, dodaja Katja v dogajanje ob pastoralno idiliko zgodovinske elemente z raziskovanjem svojih družinskih debel vse do uskoških prednikov. V njih je pozorna na značajsko močne ženske; za zgled na primer izpostavlja eno med njimi, ki je bila sposobna priti čez ocean v Ameriko pred vrata svojega moškega le z naslovom na listku, kar je bilo pred stoletji seveda težje kot danes. Kakorkoli že, debla je mogoče preučevati tudi sinhrono, s kolobarnimi prerezi, pri čemer se razpira sestava sedanjosti; v tej pa ne prevladujejo jin-jangovska harmonična, dopolnjujoča se razmerja, ampak asimetrična razmerja med ženskimi in moškimi principi delovanja. Mogoče jih res oblikujejo hormoni, a la testosteron in oksitocin, zaradi katerega naj bi bile ženske bojda bolj empatične kot moški – saj so baje z Venere, moški pa z Marsa, in se one menda sporazumevajo bolj zaradi komunikacije same, oni pa le zato, da bi s sporočanjem kaj postorili – a so oboji vpeti v primeže sistema, ki enako škodi človeškosti v vseh ljudeh. Ne nazadnje je tudi Katjin mož Rok – dokaj nebogljen v zadevah, ki ne služijo profitu – podvržen obsedenosti z ekonomskim statusom, pogojenim z dobičkom. In v tem smislu je morda bolj kot delovno izgorevanje preskrbljenih zaposlenih dandanes boleče depresivno hiranje brezposelnih, ker so pač brezposelnih, o čemer pa v romanu Ne poznam je ni mogoče izvedeti ničesar. In na koncu je morda zanimivo vprašanje, na koga se pravzaprav nanaša naslov. Avtorica Suzana Zagorc, ki ima v naslovih svojih del rada glagole, prepušča ugibanje tistim, ki jih bo besedilo pritegnilo. Vsekakor je s tretjim romanom potrdila svojo literarno zmogljivost in prepoznavnost, predvidoma predvsem pri ženskem bralstvu. In je Ne poznam je dobra priložnost, da se vsaj nekaj moških ove in se ne vpiše v tisto polovico ljudi, ki na leto ne preberejo nobene knjige. Če bodo z zadovoljstvom sledili zgodbi v noviteti Suzane Zagorc, bodo morda premislili in osvojili tudi njena spoznanja iz romanov Kaj pa vidva čakata?! in Ne me silit, da ti lažem. In tako morda nekoliko okrepili svojo čustveno inteligenco.
Nina Zavašnik je jezikoslovka, raziskovalka, prevajalka, učiteljica in aktivistka, deluje med Ljubljano in Gradcem. Po končanem študiju nemškega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Univerzi v Ljubljani se je vpisala na doktorski študij na Univerzo v Gradcu. Zaradi položaja, v katerem so glede zaposlitve ljudje z okvaro vida, je konec leta 2020 začela mednarodno iniciativo o zaposlovanju ljudi z okvaro vida, ki imajo končano univerzitetno izobrazbo. Kakšna je bila njena življenjska pot, kako je z zaposlovanjem ljudi z okvaro vida in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo – o tem je Nina Zavašnik pripovedovala v aprilski v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved. Slišali boste ponovitev oddaje.
Poletni čas, ko mediji v pomanjkanju pomembnih novic objavljajo tudi bolj trivialne; tiste, ki so vložene na zalogo in jih vzameš iz kozarca, ko res nimaš ničesar več ponuditi, imenujemo čas kislih kumaric. Ali se sredi julija s sindromom kislih kumaric spopadajo tudi v Bruslju? Praznik- kolesarski praznik- ki traja kar 23 dni predstavlja tudi 111. Dirka po Franciji, Belgija in Nizozemska spadata med kolesarske velesile. Kako dirka odmeva pri njih?
Bratislava 13. júla (TASR) – Améby, nazývané aj meňavky, neprežijú vo vode, ktorá je adekvátne chlórovaná a pri jej čistení sú dodržiavané hygienické štandardy. V súvislosti s úmrtím chlapca v dôsledku nakazenia sa nebezpečnou amébou Naegleria fowleri to v TASR TV konštatovala lekárka Etela Janeková. . Upozornila, že kúpaliská musia hygienické štandardy dodržiavať a sú pravidelne kontrolované. Na kúpalisku v Štúrove sa napokon výskyt tejto améby nepotvrdil a preto by podľa Janekovej bolo vhodné dohľadať epidemiologickú cestu pacienta, ako sa k infekcii dostal. „Na Slovensku bolo ochorenie spôsobené touto meňavkou diagnostikované prvýkrát a je veľmi dôležité, aby sa zistilo, ako k tej infekcii došlo. Aby sme vedeli, čoho sa vystríhať, kde sa táto infekcia mohla vyskytnúť a či sa vôbec vyskytla na Slovensku,“ konštatovala s tým, že k infekcii pacienta mohlo prísť aj inde.
Los salmos de lamento son oraciones en el dolor que inspiran confianza.Los Salmos 42-43 nos muestran cómo orar cuando sufrimos.Primero, habla con Dios sobre tu sufrimiento.Segundo, habla contigo mismo sobre Dios.Predícate el evangelio.
V polovině nultých let nebylo široko diskutované společenské téma nad kauzou šéfa mezinárodně úspěšného dívčího sboru Bambini di Praga Bohumila Kulínského, obviněného a pak odsouzeného za zneužívání většího počtu nezletilých členek ansámblu. Čehož dosahoval kombinací absolutní autority precizního dirigenta i nesporným osobním šarmem. A jak se ukázalo, také za vydatné pomoci své matky, jakési ve dvojím smyslu slova tajemnice sboru.
Po včerajšnjem vrhu predstavnikov parlamentarnih strank je jasno, da bodo poslanci in poslanke še enkrat odločali o usodi referenduma o obrambnih izdatkih. Gibanje Svoboda je namreč vložilo predlog za razveljavitev sklepa o referendumu, pri čemer pa ni jasno, ali ima predlog dovoljšnjo podporo strank. Premier Robert Golob je v sinočnjih Odmevih o tem dejal, da je v razpravi zaznal razumevanje in da je čas za politiziranje minil. Edini, ki je že jasno podprl predlog Svobode je Anže Logar iz Demokratov. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Pred nesrečo letala Air India, v kateri je umrlo 260 ljudi, nenadno prekinjen dovod goriva. - Dars voznike poziva k pripravljenosti na zastoje, ki jih pričakujejo tudi danes. - Tadej Pogačar z novo etapno zmago nadaljuje prevlado na francoski pentlji.
V polovině nultých let nebylo široko diskutované společenské téma nad kauzou šéfa mezinárodně úspěšného dívčího sboru Bambini di Praga Bohumila Kulínského, obviněného a pak odsouzeného za zneužívání většího počtu nezletilých členek ansámblu. Čehož dosahoval kombinací absolutní autority precizního dirigenta i nesporným osobním šarmem. A jak se ukázalo, také za vydatné pomoci své matky, jakési ve dvojím smyslu slova tajemnice sboru.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.
V Potočarih se je s pokopom sedmih na novo identificiranih žrtev in skupno molitvijo končala osrednja spominska slovesnost ob 30-ti obletnici genocida v Srebrenici. Tam so sile bosanskih Srbov - čeprav naj bi šlo za varovano območje pod nadzorom Združenih narodov - ubile najmanj osem 1372 Bošnjakov, približno 25.000 žensk, otrok in starejših pa so deportirali. Slovesnosti se je udeležila vrsta državnikov, med njimi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, osrednja govornica, predsednica združenja Mater Srebrenice Munira Šubašić, pa je sporočila, da se svet ni naučil ničesar. Drugi poudarki oddaje: - Vrstijo se obsodbe ameriških sankcij proti zagovornici človekovih pravic Palestincev Francesci Albanese. - Parlamentarni vrh o obrambnih referendumih brez SDS. - Uspešno izvedli prvo endoskopsko operacijo raka na nosnem delu žrela pri nas.
V epizodi 187 je bil gost dr.Jure Leskovec, profesor računalništva na Stanfordu, soustanovitelj podjetja Kumo.AI. Pred leti je delal tudi na Pinterestu kot "Chief Scientist". V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Potovanje v Ameriko in zgodnja kariera Doktorski študij in mentorstvo Prehod v Silicijevo dolino Razvoj umetne inteligence in strojnega učenja Vloga umetne inteligence v družbi Vpliv umetne inteligence na industrije Etika in prihodnost umetne inteligence Primerjava tehnoloških sil po svetu Nasveti za prihodnje generacije =================== Prijavi se na AIDEA newsletter (obvestilo glede LIVE dogodka): https://aidea.si/aidea-mailing-lista
Pred viac ako rokom spáchal Juraj Cintula na Roberta Fica atentát. O viacerých detailoch sa však verejnosť dozvedá až teraz, keď na Špecializovanom trestnom súde odštartoval s Cintulom proces.Napríklad sa konečne dozvedáme, aké mal Fico zranenia a akými dodnes trpí následkami.Dnes sa teda na súdny proces, na samotný atentát, ale aj na spoločenské dosahy pozrieme.Tomáš Prokopčák sa v podcaste Dobré ráno pýta zástupcu šéfredaktorky denníka SME Jakuba Fila.Zdroje zvukov: STVR, Česká televize, TA3, Plus JEDEN DEŇOdporúčanie:A ak sa náhodou chystáte na festival Pohoda, dnes odporúčam, aby ste sa prišli pozrieť na živé nahrávania podcastov SME a Zapo. V piatok o 10:15 v Crowdberry Clube uvidíte Piatoček a o 11:30 v Optimistane Dobré ráno sobota, v sobotu o 10:15 v Crowdberry zažijete naživo podcast Tak bolo. Zastavte sa, budeme tam takmer všetci, môžeme prehodiť pár slov.–Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra SME.sk s najdôležitejšími správami na sme.sk/brifing
Na trenčianskom letisku sa začína tohtoročná Pohoda. Pred svojou tridsiatkou vlastne už kultový hudobný festival, ktorý však nekončí len pri hudbe. Vytvára priestor aj pre slobodnú diskusiu, kritické myslenie a stretnutia – a áno aj generácií. Veď jeho 29 ročníkov znamená, že účastníci tých prvých už vychovali ďalšiu generáciu návštevníkov.Ani tohtoročná Pohoda sa nezaobíde bez Aktualít a ich diskusií. Ponúkneme debaty o konfliktoch v Gaze, Ukrajine, o spravodlivosti na slovenský spôsob, sociálnych médiách a ich impakte na krajinu, o umelej inteligencii, ale i o tom, čo robí muža mužom. A tiež živé nahrávanie populárneho podcastu Bárdy & Káčer.Čo môžete vo festivalovom „pohodovom“ Trenčíne od Aktualít očakávať? Na to sa pozrieme s Petrom Bárdym, ktorý šéfredaktorsky zastrešuje nielen Aktuality, ale aj ich „Pohodový“ tím.Podcast pripravil Jaroslav Barborák.
Na trenčianskom letisku sa začína tohtoročná Pohoda. Pred svojou tridsiatkou vlastne už kultový hudobný festival, ktorý však nekončí len pri hudbe. Vytvára priestor aj pre slobodnú diskusiu, kritické myslenie a stretnutia – a áno aj generácií. Veď jeho 29 ročníkov znamená, že účastníci tých prvých už vychovali ďalšiu generáciu návštevníkov.Ani tohtoročná Pohoda sa nezaobíde bez Aktualít a ich diskusií. Ponúkneme debaty o konfliktoch v Gaze, Ukrajine, o spravodlivosti na slovenský spôsob, sociálnych médiách a ich impakte na krajinu, o umelej inteligencii, ale i o tom, čo robí muža mužom. A tiež živé nahrávanie populárneho podcastu Bárdy & Káčer.Čo môžete vo festivalovom „pohodovom“ Trenčíne od Aktualít očakávať? Na to sa pozrieme s Petrom Bárdym, ktorý šéfredaktorsky zastrešuje nielen Aktuality, ale aj ich „Pohodový“ tím.Podcast pripravil Jaroslav Barborák.
Trenersko pot je po končani igralski karieri začela v Nemčiji, a je pogrešala sonce, pesek, zrak. Anja Prislan se je tako preselila v Dominikansko republiko, kjer čas teče nekoliko drugače. Tenis v tej karibski državi resda nima takšne vloge kot bejzbol, marsikomu pa predstavlja potencialno možnost za boljše življenje. V njeni teniški šoli priložnost dobivajo tudi otroci iz revnejših družin, nekateri celo iz sosednjega Haitija. Pred meseci se je v Punta Cani, kjer živi, srečala s Carlosom Alcarazom.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si
Na trenčianskom letisku sa začína tohtoročná Pohoda. Pred svojou tridsiatkou vlastne už kultový hudobný festival, ktorý však nekončí len pri hudbe. Vytvára priestor aj pre slobodnú diskusiu, kritické myslenie a stretnutia – a áno aj generácií. Veď jeho 29 ročníkov znamená, že účastníci tých prvých už vychovali ďalšiu generáciu návštevníkov.Ani tohtoročná Pohoda sa nezaobíde bez Aktualít a ich diskusií. Ponúkneme debaty o konfliktoch v Gaze, Ukrajine, o spravodlivosti na slovenský spôsob, sociálnych médiách a ich impakte na krajinu, o umelej inteligencii, ale i o tom, čo robí muža mužom. A tiež živé nahrávanie populárneho podcastu Bárdy & Káčer.Čo môžete vo festivalovom „pohodovom“ Trenčíne od Aktualít očakávať? Na to sa pozrieme s Petrom Bárdym, ktorý šéfredaktorsky zastrešuje nielen Aktuality, ale aj ich „Pohodový“ tím.Podcast pripravil Jaroslav Barborák.
Tento denný podcast, vytváraný s pomocou umelej inteligencie, ponúka unikátny a efektívny spôsob, ako sa dozvedieť o najzaujímavejších udalostiach a článkoch dňa. Umelej inteligencii sa darí analyzovať obrovské množstvo informácií z rôznych zdrojov, aby vybrala tie najrelevantnejšie a najpútavejšie obsahy pre širokú škálu poslucháčov. Každá epizóda je navrhnutá tak, aby poskytla hlboký ponor do vybraných tém, od politiky cez vedecké objavy, až po kultúrne udalosti, a to všetko podané informatívne, prístupne a bez emócií. Podcast je ideálnym spoločníkom pre zaneprázdnených ľudí, ktorí hľadajú pohodlný spôsob, aby zostali informovaní o svetovom dianí bez nutnosti tráviť hodiny čítaním rôznych zdrojov, čím poskytuje efektívny a príjemný spôsob, ako prijímať správy.
„Ten příběh je obecný. A pokud bychom ho nevyprávěli, tak se společnost neposune,“ vysvětluje režisér pohnutky k natočení filmu, inspirovaného kauzou Bohumila Kulínského. „Nechci, aby si z filmu lidé odnášeli strach, ale aby na to vzali své děti,“ uvádí v Blízkých setkáních. Jak probíhal casting? Proč by měla být ústřední postava filmu charismatická a přitažlivá? Poslechněte si rozhovor z letní série Krimi léto na Dvojce.Všechny díly podcastu Blízká setkání můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.
„Ten příběh je obecný. A pokud bychom ho nevyprávěli, tak se společnost neposune,“ vysvětluje režisér pohnutky k natočení filmu, inspirovaného kauzou Bohumila Kulínského. „Nechci, aby si z filmu lidé odnášeli strach, ale aby na to vzali své děti,“ uvádí v Blízkých setkáních. Jak probíhal casting? Proč by měla být ústřední postava filmu charismatická a přitažlivá? Poslechněte si rozhovor z letní série Krimi léto na Dvojce.
Sme po víkende, keď sa solúnski bratia svätí Cyril a Metod stali pozadím pre defilé politickej arény. Ak prezident Pellegrini volal po zastavení hádok a rozdelenia spoločnosti, premiér o svojich politických rivaloch hovoril ako o „duchovných a hodnotových bezdomovcoch“. Ak prezident hovoril o „neprivlastňovaní“ štátnych sviatkov, Devín sa zaobišiel bez exprezidentov Kisku a Čaputovej, či bez tvárí opozície. A z úst českého kardinála Duku si Slovensko v Nitre vypočulo ospravedlnenie za Čechov, ktorí ho v súčasnosti poučujú o demokracii a slobode – v čase, keď si tí Česi – najnovšie europoslanec Zdechovský – na Slovensku vypočuli iné výrazy. Napríklad obvinenia z „nájomných politických vrahov“.A Mekka folkloristov – Východná – vypískala ministerku kultúry Martinu Šimkovičovú.Aký víkend to má krajina za sebou? Pozrieme sa naň s politológom Radoslavom Štefančíkom.„Robert Fico už nejaký čas komunikuje, akoby mal pred sebou nejakých démonov. Možno ich má vo svojej hlave a bojuje proti nim. Celý jeho prejav bol založený na tom, akoby Slovensko bolo niekým ohrozované. Vracia ma to do čias Vladimíra Mečiara,“ tvrdí politológ.Podcast pripravil Jaroslav Barborák.
Sme po víkende, keď sa solúnski bratia svätí Cyril a Metod stali pozadím pre defilé politickej arény. Ak prezident Pellegrini volal po zastavení hádok a rozdelenia spoločnosti, premiér o svojich politických rivaloch hovoril ako o „duchovných a hodnotových bezdomovcoch“. Ak prezident hovoril o „neprivlastňovaní“ štátnych sviatkov, Devín sa zaobišiel bez exprezidentov Kisku a Čaputovej, či bez tvárí opozície. A z úst českého kardinála Duku si Slovensko v Nitre vypočulo ospravedlnenie za Čechov, ktorí ho v súčasnosti poučujú o demokracii a slobode – v čase, keď si tí Česi – najnovšie europoslanec Zdechovský – na Slovensku vypočuli iné výrazy. Napríklad obvinenia z „nájomných politických vrahov“.A Mekka folkloristov – Východná – vypískala ministerku kultúry Martinu Šimkovičovú.Aký víkend to má krajina za sebou? Pozrieme sa naň s politológom Radoslavom Štefančíkom.„Robert Fico už nejaký čas komunikuje, akoby mal pred sebou nejakých démonov. Možno ich má vo svojej hlave a bojuje proti nim. Celý jeho prejav bol založený na tom, akoby Slovensko bolo niekým ohrozované. Vracia ma to do čias Vladimíra Mečiara,“ tvrdí politológ.Podcast pripravil Jaroslav Barborák.
Nevihtni val, ki od včeraj prehaja državo, po dozdajšnjih informacijah mineva brez hujših posledic. Padavine bodo nekoliko shladile ozračje, se pa za teden pred nami napovedujejo razgrete razprave v državnem zboru. Poslanci in poslanke bodo namreč obravnavali interpelaciji o delu ministrov za notranje zadeve in za kulturo, še vedno sveža je tudi odločitev o posvetovalnem referendumu o obrambnih izdatkih. Ostali poudarki oddaje: Poljska uvaja začasen nadzor na mejah z Nemčijo in Litvo, tudi za preprečevanje vračanja migrantov z zahoda Ameriški predsednik Trump verjame, da bo premirje v Gazi sklenjeno ta teden, danes se bo srečal z izraelskim premierjem Mladinska košarkarska reprezentanca na svetovnem prvenstvu osvojila bron
Pred parlamentarnimi počitnicami, ko bi se lahko vsi veselili poletnega odmora, je v slovenski politiki močno počilo. Očitno se bomo jeseni odpravili na posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih, ki ga je izglasovala zelo nenavadna koalicija. Gibanje Svoboda kot protiudarec napoveduje referendum o članstvu Slovenije v Natu. Koalicijski odnosi so prignani do roba. Ali je mogoče še zakrpati razpoke; se res sramotimo v mednarodni skupnosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Miro Cerar, nekdanji premiere, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Miro Haček, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.
Sme po víkende, keď sa solúnski bratia svätí Cyril a Metod stali pozadím pre defilé politickej arény. Ak prezident Pellegrini volal po zastavení hádok a rozdelenia spoločnosti, premiér o svojich politických rivaloch hovoril ako o „duchovných a hodnotových bezdomovcoch“. Ak prezident hovoril o „neprivlastňovaní“ štátnych sviatkov, Devín sa zaobišiel bez exprezidentov Kisku a Čaputovej, či bez tvárí opozície. A z úst českého kardinála Duku si Slovensko v Nitre vypočulo ospravedlnenie za Čechov, ktorí ho v súčasnosti poučujú o demokracii a slobode – v čase, keď si tí Česi – najnovšie europoslanec Zdechovský – na Slovensku vypočuli iné výrazy. Napríklad obvinenia z „nájomných politických vrahov“.A Mekka folkloristov – Východná – vypískala ministerku kultúry Martinu Šimkovičovú.Aký víkend to má krajina za sebou? Pozrieme sa naň s politológom Radoslavom Štefančíkom.„Robert Fico už nejaký čas komunikuje, akoby mal pred sebou nejakých démonov. Možno ich má vo svojej hlave a bojuje proti nim. Celý jeho prejav bol založený na tom, akoby Slovensko bolo niekým ohrozované. Vracia ma to do čias Vladimíra Mečiara,“ tvrdí politológ.Podcast pripravil Jaroslav Barborák.
Motor rasti na delniških trgih so AI-delnice, kot so Nvidia, Meta, Palantir ... koliko je prostora še za rast? V zadnjem času so precej pridobile tudi kripto delnice, kot so Robinhood, Coinbase, Circle in drugi. Robinhood, ki je nedavno prevzel tudi Bitstamp, pripravlja tokanizacijo delnic za evropske vlagatelje. Ne le ameriški, pač pa tudi evropski indeksi na rekordnih. Do kam se lahko povzpnejo tečaji? Pred mikrofonom: Aleš Grbić, upravljavec premoženja Sava Infond Epizoda je objavljena tudi na Youtube V epizodi boste slišali: 00:00 Uvod 08:21 Rekordi in negotovosti 11:20 Investicijske strategije in dolgoročno varčevanje 14:37 Vroče delnice in špekulacije 17:29 FOMO 20:25 Tehnološki velikani in njihove strategije 23:30 AI in vpliv na trge 26:30 Palantir Amazon, Nvidia, Apple, Meta 29:25 Investicije za dolgoročno rast 40:22 Trg in korekcije 41:48 Evropski trg in donosnosti 44:03 Obrambni sektor in investicije 46:06 Diverzifikacija naložb 47:53 Kripto in novi produkti 51:27 Stabilni kovanci in zakonodaja 54:23 MicroStrategy in Bitcoin 01:02:07 Pričakovanja Investicijski bootcamp za mlade (od 17 do 21 leta) Darilo z dodano vrednostjo ob koncu šolanja in ob vstopu v polnoletnost Spoznali bodo tudi 18.-letnega Marka, ki bo razkril, kako je sestavljen njegov portfelj. Število mest je omejeno. Datum: 21. avgusta v živo Več informacij www.money-how.si Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 18. september Čas: 17:00–20:30 Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo Več na www.money-how.si Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si
Pred počitnicami pa še temeljno vprašanje, s katerim si boste lahko krajšali poletne večere: Zakaj in čemu se še nihče ni spomnil slogana: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Bojni vzklik neopopulizma se širi po planetu kot vihar in samodržci, diktatorji, avtokrati ali pa samo populisti, so k znameniti Trumpovi pogruntavščini že prilimali ime svoje dežele. »Ponovno velike« države rastejo kot gobe po dežju. Ponovno velika je skoraj postala Romunija, Izrael tako ali tako, ponovno velika je postala Madžarska, predlagano je, da se k stari slavi vrne Evropa kot celota in še bi lahko naštevali. Le v Sloveniji se še ni našel junak, ki bi se lotil delanja ponovno velike Slovenije. Kar je nenavadno, ker ni, da bi ne imeli kandidatov. V predvolilnem letu, ko se rojevajo nove stranke ena za drugo, stare pa se utrjujejo na svojih pozicijah, bi človek pričakoval, da bo kdo zagrabil geslo, ki je dokazano najbolj učinkovito politično geslo enaindvajsetega stoletja. Pa ne samo to: »MAGA« je geslo in politični program hkrati, kar je vsaj za večino ameriških volivcev zelo udobno. Istočasno pa si v slovenskih strankarskih štabih že belijo glavo, s katerim sloganom naj gredo na državnozborske volitve leta 2026. In medtem ko bodo izumljali slogane, ki bodo vsebovali besede »naprej« in »zaupanje« in »Slovenija«, v političnem kotu stoji in čaka garancija za uspeh, če ne že za zmago na volitvah: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Poglejmo morebitne ovire, ki stojijo na poti uvedbe trumpizma v Sloveniji. Predvsem dve besedi v sloganu sta sporni. In sicer »veliko« ter »spet.« Slovenija je mala. Majhna. Majcena. Povezovati jo na kakršenkoli način s pojmom »velika« je smešno. Razen v prenesenem imenu, ko imajo naši športniki veliko srce. Drugače pa je naša majhnost ne le geografsko dejstvo, temveč tudi primerjalna prednost in dobrodošel turistični atribut. Če bi kdo zdaj začel znotraj trumpistične agende govoriti o Sloveniji kot o »veliki«, bi si zaslužil samo posmeh in njegove politične pozicije bi se kvečjemu oslabile, nikakor pa ne povečale. Potem pa je tu besedica »spet«, ki jo lahko iz originala ustrezneje prevajam kot »ponovno«. V državah, ki geslo uporabljajo, seveda mislijo na nekdanjo slavo teh držav. Madžari na srečna leta znotraj črno-žolte monarhije, Izraelci na srečne čase kralja Davida in tako naprej in tako nazaj. Niti ni povsem jasno, na katero od dob v slavni ameriški zgodovini se navezuje Donaldov vzklik. Večina njegovih privržencev misli na dobo po koncu druge svetovne vojne, do sredine šestdesetih let, ko so se Američanom končno spuntali otroci; omenjenih dvajset let velja za nekakšno idealizirano predstavo o ameriških sanjah. Mogoča pa slovenski zet celo misli na reaganavsko dobo, ko je Ronald – sicer ne tako vneto in tako pogosto – tudi sam uporabljal zelo podobno geslo o vrnitvi k ameriški veličini. Problem pri Sloveniji je, da zgodovinsko gledano ni bila nikoli velika. Sicer bi tudi težko bila, ker nikoli ni imela državnega okvirja, ampak skozi vso slovensko zgodovino, bi lahko za velika označili samo izbrana poglavja, celotno dobo pa izjemno težko. Kar nas napeljuje na misel, da bi lahko pomladniki začeli poudarjati pomen slovenske osamosvojitve, saj »Naredimo Slovenijo spet veliko« z mislijo na recimo sedemdeseta leta dvajsetega stoletja ne zdrži resne analize. Obstaja seveda možnost, da bi kdo z uvedbo slogana imel v mislih Karantanijo, ampak to se zdi celo za trenutne slovenske populiste že korak predaleč nazaj. Še tretja možnost, zakaj še tako zagreti slovenski populisti ne izkoristijo potenciala slogana »Naredimo Slovenijo spet veliko«, pa se skriva v nerodnem sorodstvu s sloganom: »Naredite mi to deželo spet nemško!« Obstaja pa še ena resnica … Slovenci smo imeli, pa smo ga ali zavrgli ali pozabili, popoln politični slogan, ki pa je bil žal premalo enostranski, premalo politikantski in preveč vključujoč, da bi se obdržal, in ga je stampedo politike razdvajanja poteptal in odvrgel na smetišče zgodovine: »Slovenija, moja dežela.« Nič drugega ni treba.
Labubu — plyšová postavička, ktorá pobláznila svet a stojí stovky, niekedy až tisícky eur. Podobá sa na staré známe Mončiči. Kúpiť Labubu vôbec nie je jednoduché. Aktuality navštívili thajskú predajňu Pop Martu, kde ľudia na tento produkt čakajú aj niekoľko dní. V dnešnom podcaste budete počuť redaktorky Aktualít Michaelu Paulovič a Katarínu Runnovú, ktoré o tomto fenoméne pripravili rozsiahlu reportáž.
Labubu — plyšová postavička, ktorá pobláznila svet a stojí stovky, niekedy až tisícky eur. Podobá sa na staré známe Mončiči. Kúpiť Labubu vôbec nie je jednoduché. Aktuality navštívili thajskú predajňu Pop Martu, kde ľudia na tento produkt čakajú aj niekoľko dní. V dnešnom podcaste budete počuť redaktorky Aktualít Michaelu Paulovič a Katarínu Runnovú, ktoré o tomto fenoméne pripravili rozsiahlu reportáž.
V Lillu se v soboto začenja 112. Dirka po Franciji. V napovednem podkastu gostimo Primoža Čerina, ki je leta 1986 postal prvi Slovenec, ki je najslovitejšo kolesarsko dirko tudi končal. Razgovoril se je o spominih na svoj debi, današnjih favoritih, razmerjih moči, trasi in še marsičem. Vabljeni k poslušanju.
Samosprávy hovoria, že ich vláda podrazila. Prišli o dvesto miliónov z eurofondov na školy, zdravotníctvo, dopravu či energetiku. Vláda stopla na návrh ministra investícii po revízii eurofondov viac ako miliardu eur. Minister Migaľ im odkázal, nech prestanú plakať a začnú makať. Je to skutočne tak? Prečo vôbec vláda stámilióny z eurofondov zablokovala a čo s nimi teraz bude? A prečo samosprávy vláde odkázali že ich oklamala? Čo to bude pre ľudí v dedinách a mestách znamenať?Vláda sa chystá zvyšovať výdavky na obranu, prezident je na ceste na summit NATO, kde sa o tom má rozhodnúť. Čo znamená, že sa náš premiér zahráva s neutralitou a bude Slovensko zvyšovať svoje výdavky na obranu z 2 na 5% HDP?Braňo Závodský sa rozprával s nominantom predsedu vlády, ministrom investícií, regionálneho rozvoja a informatizácie Samuelom Migaľom.
Hlas čaká snem. No zdá sa, že bez personálnych prekvapení.Pred rokom si s požehnaním Petra Pellegriniho zvolili Matúša Šutaja Eštoka za predsedu. Hlas ale kontinuálne preferenčne klesal, prišiel o Samuela Migaľa, Radomíra Šalitroša a Romana Malatinca a rétorika nového predsedu sa miestami zdala a zdá navlas rovnaká ako rétorika Roberta Fica.Čo bude po sobote iné? Iba odstavený rebel Ján Ferenčák?O strane a jej sneme diskutovali v podcaste Dobré ráno s Janou Krescanko Dibákovou kolegovia z domáceho spravodajstva Daniela Hajčáková a Michal Katuška.Zdroj zvukov: SME, TA3Odporúčanie:Máme pred sebou víkend a v nasledujúcich dňoch môžete zažiť závan umenia. Viva musica, Litera fest, koncerty, alebo taký Modranský piknik. Kvalitné umenie kultivuje a ukazuje svet v krajšom svetle.–Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra SME.sk s najdôležitejšími správami na sme.sk/brifing