Podcasts about Pred

Glasbeni utrip, 16. 9. 2026, piše in bere Mihael Kozjek. Letošnjo edicijo Ljubljana festivala je sklenil niz simfoničnih koncertov vrhunskih orkestrov svetovnega slovesa. Kot zadnji je 8. septembra 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Filharmonični orkester Baltskega morja, ki ga je leta 2008 ustanovil Kristjan Järvi in ga sestavljajo mladi glasbeniki iz držav ob Baltskem morju. Zasedbo zaznamuje igranje na pamet torej brez notnih stojal in not, na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma pa so – z izjemo nižjih godal – vsi glasbeniki stali in mestoma tudi zamenjali kakšno pozicijo. Filharmonike Baltskega morja je v Ljubljani vodil ameriški dirigent Robert Treviño, njihov sicer umetniški partner in glavni gostujoči dirigent. Pred koncertno generalko se je z njim pogovarjal glasbeni urednik Primož Trdan in ga povprašal o delovanju orkestra in njegovi prepoznavni značilnosti: "Baltski filharmonični orkester je zelo mlad orkester in vsi glasbeniki igrajo na pamet. To pomeni, da nimamo notnih stojal in ne uporabljamo notnega gradiva. Za vsak program porabimo teden dni, v katerem intenzivno vadimo in na ta način ves čas vzpostavljamo tesne medsebojne odnose. Mislim, da česa takšnega v svetu ne boste našli prav pogosto, še posebej pri izvajanju tako zahtevnega in čudovitega programa. Ko nastopamo na ta način, imamo med seboj neposredno povezavo; nimamo možnosti, da bi se – kot se včasih reče – z glavami zakopali v note. Pri tem nikakor ne želim reči česa slabšalnega. Igrati glasbo na pamet je namreč zares zahtevno. Povprečen profesionalni orkester preprosto nima časa, da bi sploh pomislil na takšen projekt, saj od vsakega posameznika zahteva mesece priprav, nato pa potrebujemo še nekoliko več časa za vaje na odru, da lahko skupaj z glasbeniki in dirigentom vse skupaj zares dobro deluje. To je bolj podobno tistemu, kar bi pričakovali, kar gledate godalni kvartet. Gre za izjemno visoko stopnjo medsebojne interakcije in prav zaradi tega nastane veliko bolj čvrsta energija, ki jo občutijo tudi poslušalci. Seveda moramo omeniti še nekaj. Člani Baltskega filharmoničnega orkestra so večinoma precej mladi glasbeniki. Ne moremo mu reči mladinski orkester, saj so glasbeniki v svojih dvajsetih in tridesetih letih vendar so mladi in ta mladostna energija je zelo nalezljiva. Občinstvo ta izkušnja običajno resnično prevzame". Čeprav glasbeniki Filharmoničnega orkestra Baltskega morja prihajajo iz pregovorno hladnega severa, pa v njih tli vroče glasbeno srce. Spored z močnim finskim pridihom je uvedel Cantus Arcticus Einojuhanija Rautavaare, ki je v svojem osnovnem bistvu koncert za ptičje petje in orkester. V njem glasbeniki ptičje petje, posneto v močvirjih na severu Finske, dopolnjujejo in bogatijo z izpisanim, skorajda onomatopoetskim posnemanjem ptičjih zvokov in zgoščanjem Rautavaarove zvočne teksture. Glasbeniki so na oder Gallusove dvorane prihajali postopoma, s tihimi, premišljenimi koraki in navidezno povsem sproščeno, a vsakič dostojanstveno držo. Z zvoki, ki so jih izvabili iz svojih glasbil, pa tudi s koreografskim pridihom, saj so nekateri z menjavanjem pozicij oder dojemali kot naravni habitat ptic, so organsko prepletli posnetke ptičjega petja. V tistih delih, ki jih zaznamuje bolj konsonantna harmonija, pa so z vzvalovano, homogeno in nadvse uravnoteženo igro poustvarili vso tisto mistično ozračje in prvinsko naravo Rautavaarove partiture, ki je zazvenela sveže, izvirno tudi za današnji čas, in celovito zaokrožena. Kar je orkester nakazal v uvodni skladbi, je potrdil v nadaljevanju pri izvedbi Violinskega koncerta št. 1 v g-molu Maxa Brucha, v katerem se je kot solistka predstavila mednarodno uveljavljena slovenska glasbenica Lana Trotovšek. Orkester jo je spremljal – in dopolnjeval – s prožno igro, nadzorovano dinamiko, morda mestoma mehkejšo artikulacijo, predvsem pa z izjemno energijo, ki jo črpa iz medsebojne povezanosti in mladostnega elana. Solistka se je izkazala z brezkompromisnim pristopom v obeh krajnih stavkih, nasploh pa s pojočim tonom in muzikalno prefinjenostjo, ki je bila še posebej povzdignjena v osrednjem stavku. Čeprav bi morda v bolj dramatičnih odsekih pričakovali intenzivnejšo artikulacijo, več dramatičnosti in sunkovitih dinamičnih sprememb, pa je bil njen interpretativni pristop izrazno močan, poglobljen, plastična, izjemno senzibilna igra pa ob visoki izvajalski ravni nadvse kompatibilna s preostalim orkestrom. Svoje odlike je poudarila tudi v dodatku – Sarabandi iz Partite za solo violino št. 2 v d-molu Johanna Sebastiana Bacha. Za več kot zgledno urejeno skupno igro je skrbel dirigent Robert Treviño. Spočetka se je sicer zdelo, da bi bil dinamični razpon lahko še večji in da je orkester solistko na nekaj piano mestih malce preglasil, a Treviño je orkestrov potencial vselej potrpežljivo hranil za nekaj ključnih izbruhov, predvsem pa za živahni sklepni rondo. Močnejšo individualno noto je Treviño vdahnil sklepni skladbi sporeda – Sibeliusovi 5. simfoniji, ki je kot subtilno rdečo nit programa ali vsaj obeh krajnih skladb izpostavila ptice. Sibeliusova Peta je spričo goste orkestracije in mestoma razdrobljene fakture, v kateri se skorajda spontano prelivajo številni drobni melodični motivi, skoraj njegovi okruški, izvajalsko zahtevno za vsak orkester, še zlasti pa, če se izvedbe lotiš »na pamet«. A glasbeniki Filharmoničnega orkestra Baltskega morja so bili pod vodstvom ameriškega dirigenta partituri več kot le kos, pa čeprav tehnična izvedba ni bila vselej brezhibna; intonacija na začetku počasnega stavka je bila malce vprašljiva, včasih so bila v glasnejših tutti delih podhranjena godala, tu in tam se je pojavil tudi kakšen tehnični zdrs ali napačen vstop. Bolj kot to pa je izvedbo zaznamovalo ogromno tistih majcenih detajlov, kot je bil sklepni let labodov, ki so se ob plastični agogiki in dinamiki, naravnih gradacijah in njihovih umiritvah ter samozavestni, energični in mestoma skoraj poplesavajoči igri zdaj nežno, zdaj odločneje zalesketali iz te znamenite Sibeliusove glasbe z značilnim severnjaških pridihom. Filharmonični orkester Baltskega morja je odličen orkester, morda ne ravno na isti ravni, kot Državna kapela iz Dresdna ali Londonski simfonični orkester, ponuja pa neponovljivo, živo glasbeno izkušnjo s posebno energijo, ki jo lahko ponudijo samo nadarjeni mladi glasbeniki, povezani v izvajalsko telo, ki diha kot eno.

Piše Matej Bogataj, bere Dejan Kaloper. Prvenec Boštjana Trohe – Kara Kako igrati šah v temi, podnaslovljen kot Priročnik za začetnike, je težko žanrsko umestiti, še težje mu je najti primerjavo v domačem literarnem prostoru. Roman sprva deluje precej enigmatično – trije zavaljeni, pijani in našmrkani se v uvodu znajdejo na letalu in na letališčih. Toledo je očitno nadvse bogat in financira igro, ki zahteva precejšnjo investicijo in ga trpijo samo zato. Zraven sta aristokratska dama Joburg, nekakšna grofica, ki nekaj da na fineso in etiketo, in bivši študent medicine Capo, ki je vzdevek dobil ne po svojem šefovskem položaju, temveč po mestu rojstva, Kopru oziroma Capodistrii. So na vrhu v igri, ki jo igra nespremenljivih dvanajst ekip, vendar je njihov primat zaradi notranjih trenj ogrožen, Toledova vse bolj izrazita in naraščajoča nesposobnost hromi in ogroža vse, in ni čudno, da iščejo zamenjavo. Na letališču se vsaj eden od njih dobi z v Parizu živečim fantom, ki pere denar. Vrhunsko, recimo »tisto«, pošiljajo Rusi francoski strankarski voditeljici Marie Le Pen, pa malo savdskim šejkom in kar je še spornih oziroma kot takšnih v literarnem svetu prepoznanih negativcev. Kako, kaj in zakaj poteka igra, Trohe ne zanima in to je brez dvoma velika pomanjkljivost tega pisanja; kot seveda tudi pavšalne sodbe, ki so samoumevne samo v tem zaključenem literarnem svetu, ki pa nima ostrih robov in se nam pogosto zdi, da niti ne poskuša zrcaliti realnosti, temveč vzpostaviti paralelno in samozadostno, neodvisno okolje za negativce. Po uvodu se drastičnost nadaljuje. Tudi z zgoščevanjem. Kandidat, ki naj bi zamenjal brutalno umorjenega Toleda, profesionalno zadušenega s steklenico konjaka, živi kot pralec denarja v Parizu. Pred dekletom, umetnostno zgodovinarko, katere mati je živela v blodnjah zaradi atrijske fibrilacije, skriva, da ima isto bolezen tudi sam. Če se napreza, ga občasno tako zvije, da se po napornih sestankih ali bežanju po smrdljivih predmestjih svetovnih prestolnic, v katerih tolpe neusmiljeno prežijo na bogate, potopi v sanjski svet. Tam se vse odvija na eno temo – na pogodbo s hudičem, podobno faustovski, v kateri se mora odločiti za ničimer zamejeno moč ali za harmonično in malce tudi rutinsko in umirjeno sobivanje z zaročenko. Kar pomeni samo kakšen teden Bornea in želv, sicer pa meščansko in umetniško življenje v Parizu. Ker je razvoj dogodkov divji in komaj verjeten, se nam včasih zdi, da je pretežni del Trohovega pisanja življenje v glavi, torej delirij oziroma prividi, ki jih ima med izklapljanjem zavesti zaradi srčne napake. Recimo bežanje po strehah visoko nad Parizom, s policaji iz posebne enote za petami, komaj nekaj dni po operaciji na prsnem košu – ta je že ena takšna, pa ne edina. Vendar nam enega od ključev za branje ponuja kar Trohova biografija. Ukvarja se namreč z videoigricami, kjer je, kot recimo v filmih o borilnih veščinah, vse mogoče. Breza se upogne in deluje kot lok, če se vanjo zažene sposoben borec. Ravni igre – in Capo ponuja največji možni izplen – proti vrhu dobivajo vse bolj fantastične dimenzije. To skoraj pojasni tudi skrbno izpisane dogajalne prostore, predmestja Pariza in Kaira, letališke terminale, vse je v vlogi nekakšne prepričljivosti. Ob tem ima Priročnik za začetnike še enega vzornika: Tarantina, filmskega režiserja, ki se je bolj kot iz realnosti napajal iz žanrske tradicije in pritrjevanja, celo napihovanja tistega, kar je v žanrih odveč in nepotrebno. Roman Kako igrati šah v temi je tako knjiga, ki se spogleduje z vizualnim, tudi z drastiko, bolj in bolje pa bi moral izrisati motivacijo likov, da bi bil prepričljivejši.

V oddaji smo bili najprej povezani z rojaki na vzhodu Francije. Slovenski župnik v Freyming-Merlabachu in delegat za Francijo Jože Kamin nam je povedal, kako so praznovali veliki šmaren, 15. avgusta, v mlinu pri Thicourtu ter o drugih letošnjih obletnicah. Potem pa smo [od 11:54 naprej] predvajali razmišljanje krškega škofa Jožeta Marketza, ki ga je pripravil za konferenco Mohorjeve družbe Celovec na temo: Predšolsko izobraževanje kot temelj za učenje jezika – jezik kot temelj sobivanja – vloga Katoliške Cerkve na avstrijskem Koroškem pri ohranjanju slovenskega jezika.

Pred desiatimi rokmi sa na webe Denníka N prvýkrát objavil formát, ktorý si obľúbili desaťtisíce čitateľov. Ako Newsfilter pôvodne vymyslel Radovan Choleva, prečo sa z neho stal kolektívny autorský projekt a ako vyzerala novinárska práca na začiatku? Konštantín Čikovský, Monika Tódová a Roman Pataj v podcaste otvorene hovoria ako vzniká Newsfilter a komentujú najdôležitejšie udalosti týždňa.

Hour 1 Mitch Harper, BYU Cougars insider for KSL Sports Josh Furlong, Utah insider for KSL Football Friday Hour 2 Big 12 Radio Ari Temkin Former Utah and NFL Safety Eric Weddle Hour 3 Tim LaComb, Coach Ron McBride & Alema Harrington Chris Fuamatu-Maʻafala was a beast Michgian's controversial win over Western Michigan Misc Hour 4 Tim LaComb, Coach Ron McBride & Alema Harrington BYU Vs. Arizona Utes inducting Eric Wddle into Ring of Honor | Utah Vs. Arkansas Final predictions

V Benetkah se bo v soboto sklenil že 83. mednarodni filmski festival. Kateri so letošnji favoriti izveste v pogovoru s Teso Drev, ki je festival obiskala. Poročamo tudi o seriji Trezor, ki prihaja na spored Televizije Slovenija 20. septembra in pod katero se podpisuje Matevž Luzar ter o celovečernem prvencu Luna Sevnika z naslovom Zdravilca, katerega snemanje se je zaključilo pred kratkim.

Pred nami je predlog pomembnih zakonodajnih sprememb, ki zadevajo RTV Slovenija, ne le prihodnost tega javnega medija, pač pa tudi spremembo slovenske medijske krajine. O tem, kaj spremembe upravljanja in načina financiranja pomenijo za neodvisnost javnega RTV-servisa, se je Luka Robida pogovarjal z namestnikom generalnega direktorja Evropske radiodifuzne zveze oz. EBU Jeanom Philipom De Tenderjem. EBU je nedavno pozvala k močnejšim varovalkam, ki bi v okviru predlaganega zakona poskrbele za zaščito institucionalne in uredniške neodvisnosti tega medija - zato vprašanje: katere so glavne skrbi glede tega zakonodajnega predloga in kakšne posledice bi lahko imel za RTV Slovenija?

Od zadnje epizode se je Vuelta iz drugega tedna preselila naravnost v odločilni obračun. Enric Mas je na Calar Altu in La Panderi povečal prednost, Primož pa mu je na kronometru do Jereza vrnil 33 sekund ter se znova povzpel na drugo mesto. Pred zadnjima gorskima etapama ju loči minuta in 37 sekund. Vmes je Jakob Omrzel postal najmlajši slovenski zmagovalec etape na Grand Touru, Matthew Brennan je prišel že do petih etapnih zmag, Wout van Aert utrdil zeleno majico, ekstremna vročina pa je poskrbela za skrajšano etapo. Je Mas dovolj daleč? Prisluhni!Obišči Kofishop za super fine Kofirajd koseDisko grupo poganja ⁠@nduranznutrition

Slovenija želi okrepiti stike z Izraelom in vzpostaviti vsebinski politični dialog z njim, je ob dvodnevnem obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara in odprtju prvega izraelskega rezidenčnega veleposlaništva pri nas izjavil zunanji minister Tone Kajzer. Ob tem ni želel odpirati regionalnih in drugih kompleksnih tem. Pred tem je Slovenija kot edina članica Evropske unije blokirala oblikovanje skupne izjave proti izraelski politiki naseljevanja na Zahodnem bregu. Drugi poudarki: - Vlada bo po napovedih potrdila rebalans proračuna, ki predvideva za 700 milijonov evrov višje odhodke. - Ukinitev RTV-prispevka ali njegova nepopolna nadomestitev bi po mnenju stroke na več načinov škodovala javnemu mediju. - Ob začetku filmskega festivala Krafft je nagrado Društva avdiovizualnih igralcev za življenjsko delo dobil Ivo Ban.

Vlada je v rebalansu proračuna predvidela novo rekordno porabo države. Po besedah premierja Janeza Janše je izboljšana napoved gospodarske rasti bistveno olajšala pripravo dokumentov, naša država naj bi tako izpolnila tudi obrambne zaveze. Med največjimi težavami pa je poudaril pretirano zaposlovanje v javnem sektorju. Ob tem je bil kritičen tudi do prejšnje vlade, češ da je pri primopredajah zavajala glede resnične finančne slike. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Slovenski varnostni organi bodo preverjali naturalizacije ruskih državljanov - ECB v boju z inflacijo še drugič letos zvišala obrestno mero - Roglič v kronometru pridobil več kot pol minute proti vodilnemu Masu

Vrstijo se odzivi na napoved obsežne reforme šolstva, ki jo je, po najslabših rezultatih slovenskih učencev v raziskavi bralne pismenosti, napovedal pristojni minister Borut Rončevič. Predsednik največjega šolskega sindikata Branimir Štrukelj ob napovedi odprave devetletke opozarja, da je Slovenija že zdaj na repu lestvice po številu let obveznega šolanja. Druge teme: - Več zahodnih držav zaostruje sankcije proti Izraelu; ta grozi z zaprtjem konzulatov - Med razlogi za predlog razrešitve podpredsednice parlamenta Nataše Avšič Bogovič kršitev poslovnika - Srbija je vse bliže predčasnim volitvam

Na dirki po Španiji so kolesarji končali 17. etapo. Ravninska etapa je danes prinesla boj sprinterjev, jutri bo odločala vožnja na čas. Pred celjskimi rokometaši pa je danes težko pričakovan prvi obračun v letošnji sezoni lige prvakov. V hrvaški prestolnici se bodo pomerili s svojimi evropskim tekmecem Zagrebom.

V Ljubljani so popoldne odprli izraelsko veleposlaništvo, kar je častni gost, izraelski zunanji minister Gideon Saar, označil za zgodovinski dan. Zunanji minister Tone Kajzer je med drugim dejal, da je čas za krepitev sodelovanja z Izraelom na več strateških področjih. Pred stavbo novega veleposlaništva so se zbrali protestniki, ki izraelski politiki očitajo genocid, vojne zločine in mučenje. Otopljeni odnosi slovenske in izraelske politike so pognali na noge tudi opozicijo. - Gibanje Svoboda in Levica v ustavno obtožbo Janše, SD pripravlja interpelacijo Kajzerja - Sodna reforma po napovedih ne bo okrnila dostopnosti sodišč. - Kmetijski minister omenja pomembno vlogo stroke pri pripravi novih prehranskih smernic.

Ema, Tomo, Mevludin in Amna. Vsi so vojno videli od blizu. Ukrajina, Bosna in Hercegovina, Gaza. »Bilo je neznosno. Pomislila sem, da bi bilo morda bolje, če bi umrla.« Tako se Amna spominja trenutkov po napadu, v katerem je v Gazi izgubila levo nogo. Danes, pri 21 letih, živi in študira v Italiji. Za njo so zdravljenje v Gazi in Egiptu ter rehabilitacija v Sloveniji. Pred njo je življenje, ki ga skuša in mora začeti znova. V oddaji Intelekta se skozi njeno zgodbo in skozi pripoved kirurga slovenskih korenin Toma Potokarja, ki je v Gazi že večkrat zdravil ranjence, profesorja in psihiatra Mevludina Hasanovića iz Bosne in Hercegovine ter skozi opažanja psihologinje in humanitarke Eme Randl, ki v Ukrajini vodi projekt psihosocialne pomoči Slovenske filantropije, odpirajo vprašanja o tem, kaj vojna naredi človeku. O strahu, izgubi, nemoči, preživetju in o življenju po travmatičnih izkušnjah – v Gazi, Bosni in Hercegovini ter Ukrajini. Foto: Slike so simbolične. Kijev (Reuters), Srebrenica (BoBo), Naserjeva bolnišnica Gaza (MSF)

V romarskih svetiščih po Sloveniji slovesno ob današnjem malem šmarnu, prazniku Marijinega rojstva.Radio Ognjišče z mašo v Komnu sklenil 15. kolesarsko romanje Od Marije k Mariji. Škof Štumpf poudaril pomen varovanja življenja otrok in mater za mir v svetu.Pred odprtjem izraelskega veleposlaništva protesti in ovadba. Vlada z intervencijskim zakonom za ublažitev naftne krize.Slovenski petnajstletniki pod povprečjem pri matematiki in branju.UKC Ljubljana po incidentih z dronom na heliportu v testno pasivno protidronsko zaščito.Suša vse močneje ogroža evropsko kmetijstvo.Rusija po premoru znova napadla Kijev.Ursula Von der Leyen in Antonio Costa kritična zaradi sodelovanja srbskih uradnikov na Mladićevem pogrebu.Šport: Danes začetek nove sezone evropske nogometne lige prvakov.Vreme: Danes bo sončno in vroče, jutri se bodo nevihte razširile nad večji del Slovenije.

Piše Urban Leskovar, bere Aleksander Golja. Muanis Sinanović velja za enega izmed najbolj prepoznavnih ustvarjalcev v slovenskem literarnem prostoru. Poznamo ga predvsem kot pesnika, esejista in kritika. Za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke je prejel nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma, za zbirko Krhke karavane pa kritiško sito, je tudi prejemnik Stritarjeve nagrade. V njegovem drugem romanu Modra svetloba spremljamo dva protagonista, Selmo in Miha. Prva je priseljenka bošnjaških korenin, ki se spopada z marginalizacijo, drugi pa problematičen mlad moški, ki nezadovoljstvo nad pomanjkanjem ljubezenskih uspehov pretvori v sovraštvo do žensk. Lika bi si bila težko bolj različna, a to deluje kontrastno in učinkovito uravnoteži pripovedni potek romana. Ponujata namreč drugačen pogled v pereča družbena vprašanja, ki delijo mnenja. Avtor, predvsem prek Selme, problematizira ideologijo nacionalizma, rase in identitete ter poudarja, da gre pri čaščenju teh idolov za občutek večvrednosti. Dominantna kultura nad priseljensko izvaja nekakšno moralno čistko, vse kar se ne prilega njenim ideološkim kalupom namreč razume kot grožnjo za obstoj lastnih vrednot. Sinanović tu razvije tezo, da je privilegirana zahodna kultura, v katero kot perifernega vazala kapitalističnih interesov vključi tudi slovensko družbo, obsedena z umazanijo, da mora nenehno čistiti tisto, kar se, bojda, ne prilagaja in izstopa. Prek Selme tako dobimo vpogled v problematiko odnosa do priseljencev, avtor pa njeno zgodbo tudi globalizira, njen partner namreč prihaja iz Palestine, in tako čiščenje zahodne družbe ni omejeno samo na nacionalizem, temveč gre za destruktivno silo, ki si lasti, raztelesi, kolonizira in preprosto upepeli tiste, ki bi se ji drznili stati nasproti. Brez dvoma imamo opraviti z angažiranim romanom, a najbolj zanimiv lik v pripovedi ni Selma, temveč Miha. Še vedno živi z mamo, osamljen in jezen na svet, za katerega misli, da bi mu moral nekaj dolgovati. Lik je na začetku bolj kot ne žalostna karikatura, nato pa v njem začne tleti komaj zaznavna iskrica človečnosti, ki jo pisatelj na izbranih mestih razpiha. Edino kar bi lahko pogrešali, je, da bi bila radikalizacija Miha, ki se kaže v njegovem nacionalizmu, nakazana z enako suverenostjo in empatijo kot marginalizacija Selme. Nasploh je s slednjo lažje simpatizirati, toda mar ne bi bilo bolj zanimivo, če bi v svoji krhki človečnosti zasijal tudi tako problematičen lik, kot je Miha? Kadar sledimo miselnemu toku Selme, ki se upira standardnim predstavam o priseljencih – izkaže se namreč, da je magistra filozofije in antropologije – pripoved postane izrazito esejistična. Selma pronicljivo secira slovensko družbo in opozarja na njene dvojne standarde, izkaže se tudi, da je njen pogled izostren prav zato, ker je priseljenka. Kaj hočemo, najboljši opazovalci so tisti, ki so iz družbe zaradi takih ali drugačnih razlogov izločeni. Še najbolj presenetljiva je njena opazka o globalizirani zahodni kulturi; njene predstavnike namreč dojema kot moralno in duhovno izvotljene, kot apatična bitja, ki jih pri življenju drži zgolj še popkultura in pretiran konzumerizem. Miha in Selma sta si v neki točki precej podobna, saj njuni življenji, ne glede na to, da je prvi nacionalist, druga pa levičarska intelektualka, siromaši ista sila, ki se napaja iz nestrpnosti in pohlepa, le da se Selma tega vpliva zaveda, Miha pa ostane žrtev svoje lastne ideologije, ki mu govori, da mora s prstom venomer kazati na migrante, in se nikoli ne zave, da je za njegovo pomanjkanje občutka smisla v življenju, pravzaprav kriva tista ideologija, ki jo sam brani. Za duhovno krizo modernega zahodnega človeka namreč ne moremo kriviti migrantov. V tej situaciji lahko implicitno zaključimo, da sta v kolesju postkapitalistične družbe oba enako nepomembna in odrinjena. Sinanović se izkaže za odličnega družbenega kritika, toda celotna angažirana poanta je bralcu preveč konkretno sugerirana. Roman ne vodi v razmislek, temveč prepričuje o svojem prav in morebiti smo zaradi tega prikrajšani za intelektualni užitek. Pred nami ni kost, ki bi se jo dalo glodati, ne gre za pripoved, ki bi bralcu dopustila priti do lastnih zaključkov, temveč za serijo zagovorov danih trditev, ki celotno dogajalno nit romana sproti kontekstualizirajo in razlagajo namesto nas. Sicer pa se pisatelj precej bolje znajde kot esejist, saj mu dogajalna plat romana povzroča malce preglavic. Predvsem proti koncu, z vpeljavo lika Jane Kosovel, ki skorajda postane tretja protagonistka romana, pripoved izgubi nekaj jasnosti. V zgodbi je sicer omenjena že prej, a zgolj bežno, tako bežno, da mora pisatelj o njenem obstoju ponovno opozoriti tudi bralca, Jana Kosovel pa se nato precej nenadno pojavi in zavzame pomembno vlogo, zaradi česar vse skupaj izpade malce rokohitrsko. Sicer pa je Modra svetloba vešče napisan roman, ki se dotakne perečih tematik sodobne družbe. Če bi bila dramaturgija pripovedi enako suverena kot njena razmišljujoča esejistična plat, pa bi imeli pred sabo resnično vrhunski roman.

Danes je svetovni dan Duchennove mišične distrofije. Gre za redko, dedno živčno-mišično bolezen, za katero je značilna hitro napredujoča mišična šibkost in izguba mišične mase zaradi propadanja skeletnih in srčnih mišičnih vlaken. Pojavi se v otroštvu, najpogosteje pri dečkih do petega leta starosti. Gosti tokratne oddaje Med štirimi stenami bodo 30-letni Oliver Jangelov, bolnik, ki se spopada s to boleznijo in njegova žena Sara ter predsednica Društva Duchennova mišična distrofija Slovenija in mama sina, ki ima to bolezen, Sanja Kogelnik. V oddaji bodo govorili o tem, kako bolezen zaznamuje njihovo življenje, partnerski odnos in celotno družino. Pred mikrofon jih je povabila Petra Medved.

Drugi poudarki iz oddaje: -V tem času se v različnih delih Slovenije začenjajo težko pričakovane prenove in graditve: poročamo o novosti v Gozdu Martuljk, na Ptuju in Šentjanžu nad Sevnici. -V Mariboru bi izboljšali povezljivost med avtobusno postajo in mestnim središčem. -Klasika bo zaznamovala novo gledališko sezono v Celju.

Zmaga skrajno desne Alternative za Nemčijo na deželnih volitvah v Saški - Anhaltu pretresa nemško in evropsko politično dogajanje. Po začasnih neuradnih rezultatih je prejela 43,8 odstotka glasov, kar so v stranki označili za zgodovinsko zmago, a ji je za las zmanjkalo za absolutno večino. Kandidat za predsednika deželne vlade Ulrich Siegmund je ob tem izrazil prepričanje, da so jim volivci dali mandat in da si čim prej želijo začeti vladati. V oddaji tudi o tem: - Iran kmalu z novim načrtom plovnih poti skozi Hormuško ožino. - Stroka kot ključni del energetske prihodnosti izpostavlja jedrsko energijo. - Kulturna dediščina postaja pomembno izhodišče za odkrivanje Slovenije.

1. Medzinárodná hanba od pondelka do nedele. 2. Vízia lídra, ktorý potlačil vlastné ego. 3. Deväť dní Tomáša Tarabu.

Letos je baletni plesalec Janez Mejač praznoval devetdeset let. Pred osmimi leti, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ga je pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj. Janez Mejač, mojster baleta, je zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja. Oblikoval je 84 solističnih baletnih vlog, postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi, v sezonah od 1981do 1984 in 1995 do 1998 je bil vodja ljubljanskega baleta. Poleg tega je delal kot pedagog in predavatelj, pa tudi koreograf.

Janša in Costa o večletnem proračunu Evropske unije: dogovor moramo sprejeti do konca letošnjega leta.Kajzer in hrvaški kolega Gordan Grlić Radman poudarila dobro sodelovanje med državama in obsodila poveličevanje vojnega zločinca Mladića.V proračunu v osmih mesecih več sredstev za investicije in različne transferje.Pred nizom volitev v deželah na vzhodu Nemčije smo o ozračju, ki tam vlada, in pričakovanjih govorili s političnim analitikom doktorjem Alešem Mavrom.Janja Garnbret v kvalifikacijah kot edina z obema preplezanima smerema

Pred osmanskou hrozbou utiekli v 16. storočí zo svojich domov desaťtisíce Chorvátov. Vyberte sa s nami do SNM - Múzea kultúry Chorvátov na Slovensku, na výstavu s názvom Stopy Chorvátov na Slovensku. V múzeu s Ďurom Šimkom. | SNM, Múzeum kultúry Chorvátov na Slovensku; Výstava: Stopy Chorvátov na Slovensku. | Náučnú reláciu V múzeu s Ďurom Šimkom pripravuje Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1. Vysielame každý piatok po 20. hodine.

Celé PREMIUM VIDEO nájdeš tu

Hosť: Lukáš Parízek (generálny komisár Slovenskej republiky pre EXPO 2027 Belehrad). | Nahrávky: Simona Bubánová (autorka národného brandingu) a Michaela Kovačičová (bývalá komisárka pre Expo). | Slovensko ako ihrisko príležitostí. Takto sa budeme prezentovať na svetovej výstave EXPO Belehrad 2027. Pred rokom v japonskej Osake, nám to veľmi nevyšlo - podľa predstáv. Ako využijeme ďalšiu príležitosť? Čím chceme prilákať nielen návštevníkov, ale aj investorov? Koľko nás to bude stáť? Zistíme s Norou Gubkovou v tomto vydaní Kontaktov. | „Slovensko – ihrisko príležitostí“ - príprava na Expo Belehrad. | Moderuje: Nora Gubková; | Kontakty pripravuje Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1. V premiére v pondelok až štvrtok po 20. hodine v Rádiu Slovensko.

Poljsko-slovenski kulturni stiki segajo daleč v zgodovino, tja v 16. stoletje, in letošnji, mednarodni literarni festival Vilenica se podrobneje posveča sodobni poljski književnosti. Pred mikrofon smo povabili Milosza Biedrzyckega, urednika Antologije sodobne poljske književnosti Wielki ping-pong. Kolektiv Beton Ltd. v odstopu pa nocoj predstavlja novo premiero z naslovom Fenomenalna realnost, 1. del. Naslov si izposoja iz filozofskega pojma fenomenalne realnosti, ki označuje svet, kakršnega zaznavamo in izkušamo.

1.Jána 5,13-21 13Toto som napísal vám, čo veríte v meno Božieho Syna, aby ste vedeli, že máte večný život. 14A máme k nemu pevnú dôveru, že nás počuje, kedykoľvek o niečo prosíme podľa jeho vôle. 15A ak vieme, že nás počuje, kedykoľvek o niečo prosíme, vieme i to, že už máme, o čo sme ho žiadali.16Keď niekto vidí svojho brata páchať hriech, ktorý nevedie k smrti, nech prosí a Boh mu dá život: totiž tým, čo páchajú hriech, ktorý nevedie k smrti. Jestvuje aj hriech, ktorý vedie k smrti. O takom nehovorím, aby sa za neho prosilo. 17Každá neprávosť je hriech, ale je aj hriech, ktorý nevedie k smrti.18Vieme, že nikto, kto sa narodil z Boha, nehreší, ale z Boha zrodený ho chráni a Zlý sa ho ani nedotkne. 19Vieme, že sme z Boha a že celý svet je v moci Zlého. 20Vieme však, že prišiel Boží Syn a dal nám schopnosť poznať toho Pravého; a my sme v tom Pravom, totiž v jeho Synovi Ježišovi Kristovi. On je pravý Boh a večný život. 21Deti, chráňte sa modiel! Viera je víťazstvo istoty. Iste si sa už v živote stretol s pochybnosťami o tom, či máš istotu večného života, alebo či Pán Boh počuje tvoje modlitby. Pochybnosť je vlastne nedostatok istoty, nedôvera, akési rozpaky, či váhanie. V kontexte dnešného textu je to aj váhanie o tom, či si dosť dobrý a hodný byť Božím dieťaťom a či máš nárok na večný život. Pán Boh rátal s tým, že aj takéto chvíle prídu. Cieľom dnešných veršov je uistiť ťa, že ako veriaci máš večný život. Je to istota, ktorá pramení z Božieho zasľúbenia, že máš večný život skrze vieru v Pána Ježiša. Okrem istoty spasenia si môžeš byť istý aj tým, že Pán Boh tvoje modlitby počuje. Ak svoje modlitby prispôsobíš Jeho vôli, dá ti aj konkrétnu odpoveď. Keď dôraz položíš na Božiu vôľu a nie na svoju a budeš sa modliť s dôverou, akékoľvek váhanie či neistota pôjdu bokom. A je tu aj takmer každodenná „istota“, že budeš zápasiť s hriechom, lenivosťou, hnevom, mrhaním času, klamstvom, pýchou, či modlárstvom rôzneho druhu. No nie si v tom sám. Ježiš prišiel, aby sme v Ňom mali Záchrancu. Tak sa aj dnes nechaj zachrániť od svojich hriechov a pochybností! Modlitba: Bože, ďakujeme Ti za vieru, ktorú nám dávaš! Odpusť, že ju málo žijem! Málo si uvedomujem, že Ty vieš vyriešiť každú situáciu. Očisťuj moje srdce, nech vždy a všade žijem Tvoju vieru! Amen. Pieseň: ES 537 Autor: Ľubica Vařáková Od východu slnka až po jeho západ Hospodinovo meno je hodné chvály! Žalm 113,3 Klaňajte sa Tomu, ktorý stvoril nebo i zem, more i pramene vôd! Zjavenie 14,7 Jakub 2,5-13 •  Modlíme sa za: Badín (ZvS) Otázky na rozjímanie: Žijem s istotou, že v Ježišovi mám večný život? Modlím sa s dôverou, že Boh počuje moje prosby podľa svojej vôle? Pred čím všetkým sa dnes potrebujem chrániť, aby sa v mojom srdci neusadili modly? Aplikácia do života: Dnes si urob chvíľu na modlitbu dôvery: poďakuj Bohu za večný život v Ježišovi a odovzdaj Mu jednu oblasť, v ktorej zápasíš s neistotou alebo hriechom. Potom sa vedome zdrž niečoho, čo by sa stalo pre teba „modlou“ namiesto Boha. Dnes som vďačný za tieto 3 veci: _________________________________ _________________________________ _________________________________ Viac o vďačnosti, čo to je, prečo je dôležité byť vďačný, ako praktizovať vďačnosť nájdeš na blogu

1. Predseda národnej komisie 2. Prezident sa zorientoval, premiér tiež 3. Priatelia sú v napätí

Širše družbeno politične okoliščine vplivajo na problematiko drog in brezdomstva v urbanih središčih. V Ljubljani se z gentrifikacijo in turistifikacijo povečuje tudi število in vidnost tako uporabnikov in uporabnic drog kot tudi brezdomnih oseb. Pred desetimi leti se je zgodila pomembna spremeba - zrušutev zidu na Metelkovi ulici, za katerim so se pred javnostjo skivali brezdomni uporabniki in uporabnice drog. Od takrat imamo odprto sceno, kar pomeni, da te osebe droge uživajo na javnih krajih po središču mesta. Z obnavljanjem prej zapuščenih stavb, zapiranjem podhodov in spreminjanjem vsebine v dveh velikih veleblagovnicah v središču mesta, so tako vse bolj na očeh ljudi. Te dni se polnijo prva mesta v novem zavetišču za brezdomne osebe na Poljanski cesti v Ljubljani. Program zavetišča izvaja Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, zavetišče je zgradil Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, uradna odtovitev bo 10. septembra. Kot so za oddajo Intelekta avgusta povedale sogovornice in sogovornik, eno zavetišče ne bo rešilo te problematike, potrebujemo več in drugačne namestitve, pa tudi nizkopražne programe, kot so varne sobe za uživanje drog. Oddajo Intelekta vam v nekoliko skrajšani obliki spet ponujamo v poslušanje v oddaji Studio ob 17.00.

Politici porušujú, ignorujú a menia ústavu, ktorá je u nás najslabšie chránená z celej EÚ, hovorí Vincent Bujňák z Katedry ústavného práva Právnickej fakulty Univerzity Komenského. Referendum podľa neho treba opraviť a kvórum odstupňovať podľa právnej sily zákona. Potrebujeme druhú komoru parlamentu zloženú zo zástupcov regiónov? Ak by sme mali novú ústavu, schvaľovali by ju aj tak súčasní politici, a tak si netreba robiť ilúzie o výsledku. V susednom Maďarsku vidí v ústavných zmenách veľký problém.V podcaste s ústavným právnikom Vincentom Bujňákom sa dozviete:– od 1. minúty – že napriek politickým oslavám dňa ústavy ju máme najslabšie chránenú v celej EÚ;– po 2:30 – ako viaceré doterajšie parlamenty ignorovali, porušovali a nerešpektovali ústavu;– od 5:30 – ako sa dá chrániť ústava pred častým zneužívaním politikmi a ako to funguje v zahraničí;– po 7:30 – či potrebujeme novú ústavu a či by to nebol rovnaký problém, ak by ju schvaľovali rovnakí politici;– od 11:30 – kde je najväčšia diera v slovenskej ústave;– po 13:30 – že prípadnú novú ústavu by mali schváliť občania v referende;– od 15:00 – či by prípadná nová ústava znamenala bod nula;– po 16:00 – že podpredseda parlamentu nahlas rozmýšľal o ovplyvňovaní ústavného súdu;– od 18:00 – či potrebujeme druhú komoru parlamentu, akýsi senát, aby ten, kto vyhrá voľby, nemohol všetko;– po 19:20 – že treba brzdiť legislatívny proces a v ústave obmedziť skrátené legislatívne konanie;– od 21:00 – aké diery treba zaplátať;– po 23:00 – že druhá komora parlamentu by sa dala obsadiť regionálnymi politikmi a mohla by aj ušetriť peniaze;– od 24:00 – či by mala bať STVR chránená v ústave;– po 26:30 – či by sme nemali posilniť veto prezidenta a či to nevyvolá pat a brzdenie reforiem;– od 29:00 – čo by sa malo urobiť s referendom;– po 31:00 – že referendum môže mať aj nezamýšľané dôsledky a vďaka nemu sa prezidentom stal Ivan Gašparovič;– od 33:00 – že kontrola referendových otázok je oveľa lepšia ako kontrola zmien ústavy v parlamente;– po 36:30 – ako by sa referendové kvórum dalo odstupňovať podľa sily zákona;– od 38:30 – že miestne referendum má nejasné pravidlá a teoreticky ho možno ignorovať;– po 40:00 – že bývalý maďarský prezident Sulyok sa zrejme nedosúdi návratu do funkcie;– od 41:00 – kde je problém s maďarskými ústavnými zmenami;– po 42:00 – či sa Peter Magyar zbavuje oponentov a betónuje sa pri moci;– od 43:00 – že u nás by maďarské zmeny boli protiústavné.

Politici porušujú, ignorujú a menia ústavu, ktorá je u nás najslabšie chránená z celej EÚ, hovorí Vincent Bujňák z Katedry ústavného práva Právnickej fakulty Univerzity Komenského. Referendum podľa neho treba opraviť a kvórum odstupňovať podľa právnej sily zákona. Potrebujeme druhú komoru parlamentu zloženú zo zástupcov regiónov? Ak by sme mali novú ústavu, schvaľovali by ju aj tak súčasní politici, a tak si netreba robiť ilúzie o výsledku. V susednom Maďarsku vidí v ústavných zmenách veľký problém.V podcaste s ústavným právnikom Vincentom Bujňákom sa dozviete:– od 1. minúty – že napriek politickým oslavám dňa ústavy ju máme najslabšie chránenú v celej EÚ;– po 2:30 – ako viaceré doterajšie parlamenty ignorovali, porušovali a nerešpektovali ústavu;– od 5:30 – ako sa dá chrániť ústava pred častým zneužívaním politikmi a ako to funguje v zahraničí;– po 7:30 – či potrebujeme novú ústavu a či by to nebol rovnaký problém, ak by ju schvaľovali rovnakí politici;– od 11:30 – kde je najväčšia diera v slovenskej ústave;– po 13:30 – že prípadnú novú ústavu by mali schváliť občania v referende;– od 15:00 – či by prípadná nová ústava znamenala bod nula;– po 16:00 – že podpredseda parlamentu nahlas rozmýšľal o ovplyvňovaní ústavného súdu;– od 18:00 – či potrebujeme druhú komoru parlamentu, akýsi senát, aby ten, kto vyhrá voľby, nemohol všetko;– po 19:20 – že treba brzdiť legislatívny proces a v ústave obmedziť skrátené legislatívne konanie;– od 21:00 – aké diery treba zaplátať;– po 23:00 – že druhá komora parlamentu by sa dala obsadiť regionálnymi politikmi a mohla by aj ušetriť peniaze;– od 24:00 – či by mala bať STVR chránená v ústave;– po 26:30 – či by sme nemali posilniť veto prezidenta a či to nevyvolá pat a brzdenie reforiem;– od 29:00 – čo by sa malo urobiť s referendom;– po 31:00 – že referendum môže mať aj nezamýšľané dôsledky a vďaka nemu sa prezidentom stal Ivan Gašparovič;– od 33:00 – že kontrola referendových otázok je oveľa lepšia ako kontrola zmien ústavy v parlamente;– po 36:30 – ako by sa referendové kvórum dalo odstupňovať podľa sily zákona;– od 38:30 – že miestne referendum má nejasné pravidlá a teoreticky ho možno ignorovať;– po 40:00 – že bývalý maďarský prezident Sulyok sa zrejme nedosúdi návratu do funkcie;– od 41:00 – kde je problém s maďarskými ústavnými zmenami;– po 42:00 – či sa Peter Magyar zbavuje oponentov a betónuje sa pri moci;– od 43:00 – že u nás by maďarské zmeny boli protiústavné.

1. Ako dosiaľ vyzerali mimoriadne dane pre banky 2. Rast cien nehnuteľnosti sa utlmuje 3. U Tarabu stihli podpísať polmiliardovú zmluvu na Gabčíkovo, SNS sa hnevá 4. Krátko o cenách plynu, regulácii ChatGPT v EÚ a spore s odborármi vo Volkswagene

„Nenazval by som to novou fázou vojny, ale adaptáciou na statickú situáciu na bojisku a prípravou na masívny úder na ukrajinskú infraštruktúru pred zimou. Rusi sa teraz snažia použiť maximum svojich kapacít, aby vytvorili zdanie beznádejnosti a vyvolali tlak na ústupky“ – generál Pavel Macko o aktuálnom vývoji Putinovej vojny na Ukrajine.Kyjev zažíva už šiesty deň po sebe vlny ruských útokov a Moskva pritom mení aj spôsob, akým vedie svoju vzdušnú vojnu. Do útokov nasadzuje čoraz viac nových prúdových dronov, ktoré sú výrazne rýchlejšie a pre ukrajinskú protivzdušnú obranu ťažšie zasiahnuteľné. Za posledné štyri dni ich podľa Volodymyra Zelenského Rusko vyslalo približne osemsto, spolu s ďalšími stovkami dronov a rakiet.Ukrajina už testuje nové stíhacie drony, ktoré majú na túto zmenu odpovedať, no zároveň sa hovorí o novej ruskej kampani proti ukrajinskej energetike.Je to teda nová fáza Putinovej vojny – a čo nám dnešné útoky hovoria o tom, kam sa môže konflikt posunúť?

„Nenazval by som to novou fázou vojny, ale adaptáciou na statickú situáciu na bojisku a prípravou na masívny úder na ukrajinskú infraštruktúru pred zimou. Rusi sa teraz snažia použiť maximum svojich kapacít, aby vytvorili zdanie beznádejnosti a vyvolali tlak na ústupky“ – generál Pavel Macko o aktuálnom vývoji Putinovej vojny na Ukrajine.Kyjev zažíva už šiesty deň po sebe vlny ruských útokov a Moskva pritom mení aj spôsob, akým vedie svoju vzdušnú vojnu. Do útokov nasadzuje čoraz viac nových prúdových dronov, ktoré sú výrazne rýchlejšie a pre ukrajinskú protivzdušnú obranu ťažšie zasiahnuteľné. Za posledné štyri dni ich podľa Volodymyra Zelenského Rusko vyslalo približne osemsto, spolu s ďalšími stovkami dronov a rakiet.Ukrajina už testuje nové stíhacie drony, ktoré majú na túto zmenu odpovedať, no zároveň sa hovorí o novej ruskej kampani proti ukrajinskej energetike.Je to teda nová fáza Putinovej vojny – a čo nám dnešné útoky hovoria o tom, kam sa môže konflikt posunúť?

Statistika je bohužel neúprosná. Větší nebezpečí než na ulici čeká na děti v zájmovém kroužku nebo sportovním oddíle. „Drtivá většina lidí, kteří dítěti ublíží, jsou ti, které dítě dobře zná,“ upozorňuje Pavel Houdek. Jak takovou situaci a včas odhalit? „Zeptat se v oddíle, jak by řešili problém s obtěžováním. Odpověď, že to u nich nepřipadá v úvahu, je obří červenou vlajkou. Znamená to totiž, že by si s problémem nevěděli rady, případně by ho zametli pod koberec,“ varuje.Všechny díly podcastu Blízká setkání můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Dlhé roky patril k najvýraznejším postavám a najobávanejším strelcom našej najvyššej domácej súťaže. Svoje najúspešnejšie obdobie zažil ako ofenzívny líder MFK Dukla Banská Bystrica a po legionárskej anabáze v maďarskom MTK Budapešť sa toto leto opäť vrátil domov pod Urpín. Do najnovšej epizódy podcastu Striedame! na ŠPORT.sk prijal pozvanie slovenský útočník Róbert Polievka.V otvorenom a mimoriadne pútavom rozhovore s moderátorom Muťom poodhalil nielen náročný vstup Banskej Bystrice do novej sezóny, ale aj svoje hlboké vnútorné prežívanie reprezentačných zápasov. Špeciálnou témou bol aj jeho neuskutočnený prestup do bratislavského Slovana či úsmevná príhoda o tom, ako sa z nevinnej kabínovej narážky stal virálny fenomén na celom Slovensku.Návrat domov si skúsený zakončovateľ predstavoval inak. Mužstvo v úvode ročníka doplácalo na rozbitú letnú prípravu plnú zranení, čo vyústilo do série prehier a predčasného konca hlavného trénera. Ako banskobystrický patriot a cenná posila cíti obrovskú zodpovednosť, no zároveň otvorene hovorí, že futbalový život na Slovensku je veľkou drinou. Fanúšikovia totiž na tribúnach často vidia len platy hráčov, no nevidia už celoživotné obety a neistoty, ktoré so sebou tento šport prináša.Atmosféru v tíme navyše nedávno zbytočne narušil únik internej komunikácie, keď kapitán adresoval obrancom uštipačnú, no vyslovene žartovnú poznámku. „Snažili sme sa len odľahčiť situáciu, tak som nášmu stopérovi Ľubovi povedal, že keby udržali vzadu nulu tak ako my vpredu, máme dva body a nikto nám nič nepovie,“ vysvetlil incident, na ktorý sa ho následne prekvapivo pýtali aj cudzí ľudia na čerpacej stanici.Značná časť debaty sa točila aj okolo jeho kariérnych krokov. Klenot domácej súťaže priznal, že ostro sledovaný a napokon neuskutočnený prestup do Slovana Bratislava s odstupom času neľutuje, pričom chápe, že banskobystrický majiteľ potreboval z transferu peniaze ihneď a nie v dlhoročných splátkach. Témou, ktorá ho však vnútorne stále najviac hryzie, je pôsobenie v národnom tíme. Napriek obrovskej drine a dôležitej čiernej práci na hrote útoku totiž nedokázal v najcennejšom drese streliť vytúžený gól.Hoci za Slovensko nastupoval v dôležitých dueloch a čelil aj hviezdam na čele s Cristianom Ronaldom, strelecká smola ho napokon pripravila o účasť na majstrovstvách Európy v Nemecku. „Pred každým jedným zrazom som si hovoril, že to už musím konečne zlomiť, lebo ak to nezlomím, pôjde to so mnou ďalej. Úprimne ma to stále veľmi mrzí, pretože hoci som tam odrobil penzum práce, na hrotového útočníka sa bude vždy pozerať len cez góly,“ priznal úprimne čerstvý tridsiatnik.Róbert Polievka v najnovšej epizóde podcastu Striedame! na ŠPORT.sk odpovedal okrem iného aj na to, aké to bolo vymeniť si dres s hviezdnym Joaom Cancelom po ťažkom zápase proti Portugalsku, prečo by v prípade lukratívnej ponuky z exotiky neváhal ani sekundu, ako sa vyrovnával so zahodenou stopercentnou šancou proti Žiline, či z akého dôvodu ho momentálne neteší dianie v jeho obľúbenom anglickom Liverpoole.

Pred pár dňami Nadácia Zastavme korupciu prišla s informáciou, že Dozornej rade Energia Slovensko má šéfovať majiteľka kozmetického salónu Marcela Martonová, ktorá je zároveň aj manželkou vyšetrovateľa zodpovedného za prešetrenie zvláštnej cesty ministra Matúša Šutaja Eštoka na formulu 1 do Abú Dabí. Vyšetrovateľ Marton pritom už trikrát odmietol podať v tomto prípade trestné oznámenie. Po medializovaní prípadu Martonová z postu odstúpila, kto vlastne je, ako na zistenia reaguje rezort hospodárstva a samotný Matúš Šutaj Eštok a vieme niečo o tom, ako sa do tejto funkcie môže vôbec človek dostať? Eve Frantovej na otázky v Dobrom ráne odpovedá Zuzana Petková, riaditeľka Nadácie Zastavme korupciu. Zdroje zvukov: TASR, Zastavme korupciu Odporúčanie: Dnes odporúčam knihu Tvár vojny od vojnovej reportérky Marthy Gelhornovej, ktorú určite poznáte ako jednu z popredných tvárí 20. storočia. V tejto konkrétnej knihe prináša príbehy vojen, ktorých svedkyňou bola z pozície korešpondentky. Marthu radím medzi perfektné novinárky a akákoľvek kniha od nej je jednoducho skvelá. – Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj audio verziu denného newslettra⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifingSee omnystudio.com/listener for privacy information.

Rok Nežič je po mednarodni maturi na Gimnaziji Bežigrad vpisal študij v tujini, najprej na Univerzi v Cambridgeu, potem na Univerzitetnem kolidžu v Londonu (UCL). Danes je doktor planetarnih znanosti, zaposlen na observatoriju in v planetariju Armagh na Severnem Irskem. Je komunikator znanosti in astronom, raziskovalno ga zanima znanost sončnega sistema, še posebej kometi. Pravi, da še zlasti prah v repu kometov, saj nam lahko pove več o tem, kako je komet nastal. “Rep kometa je lahko dolg milijone kilometrov, na začetku pa je kepa ledu in prahu, ki je dolga le nekaj kilometrov. Zanimivo, kako iz tako majhne stvari dobimo tako veliko očarljivo stvar!” Pred kratkim ga je doletela tudi čast, da so po njem poimenovali skoraj 11 kilometrov velik asteroid 20560 Nežič.

Podľa najnovšieho modelu agentúry IPSOS pre Denník N drží Progresívne Slovensko tesný náskok so ziskom 18,1 % pred druhým Smerom, ktorý má 17,9 %. Agentúra NMS zasa namerala PS 19,2 % a Smeru 16,5 %. Štátny Infostat však poradie otočil a víťazom by sa podľa neho stal Smer s 20,3 % pred PS s 18,7 %.Nejde pritom len o štatistický šum. Vážený Volebný barometer Aktuality.sk ukazuje, že PS postupne stratilo svoje maximá a ich skalné jadro sa zmenšilo z 13 na 9 percent. Naopak, Igor Matovič chytá druhý dych s 26-percentnou dôverou u najmladších voličov a Hlas v meraniach NMS padá na dno k 5,9 percenta.V najnovšom vydaní podcastu Aktuality.sk sa s analytikom a sociológom agentúry IPSOS Romanom Pudmarčíkom pozrieme na to, kam sa strácajú voliči lídrov, čo robí s náladami spájanie strán a či nás po ďalších voľbách čaká pat.

Podľa najnovšieho modelu agentúry IPSOS pre Denník N drží Progresívne Slovensko tesný náskok so ziskom 18,1 % pred druhým Smerom, ktorý má 17,9 %. Agentúra NMS zasa namerala PS 19,2 % a Smeru 16,5 %. Štátny Infostat však poradie otočil a víťazom by sa podľa neho stal Smer s 20,3 % pred PS s 18,7 %.Nejde pritom len o štatistický šum. Vážený Volebný barometer Aktuality.sk ukazuje, že PS postupne stratilo svoje maximá a ich skalné jadro sa zmenšilo z 13 na 9 percent. Naopak, Igor Matovič chytá druhý dych s 26-percentnou dôverou u najmladších voličov a Hlas v meraniach NMS padá na dno k 5,9 percenta.V najnovšom vydaní podcastu Aktuality.sk sa s analytikom a sociológom agentúry IPSOS Romanom Pudmarčíkom pozrieme na to, kam sa strácajú voliči lídrov, čo robí s náladami spájanie strán a či nás po ďalších voľbách čaká pat.

Poslanke in poslanci že 20-to izredno sejo v tem mandatu – na redno še čakamo – namenjajo razpravi o treh posvetovalnih referendumih, o ukinitvi volilne pravice za tujce na lokalnih volitvah, ukinitvi obveznega RTV-prispevka in o pogojevanju izplačevanja socialnih pomoči. Kot kaže, bosta koalicija in Resnica ne glede na nekatere pomisleke zlasti pri volilni pravici tujcev sprejeli tudi odloke o razpisu teh treh referendumov, ki bodo 11. oktobra. Po pričakovano burni razpravi o volilni pravici tujcev zdaj poteka razprava o referendumu o ukinitvi obveznega prispevka za RTV Slovenija. Druge teme: - Pred začetkom šole: novi učni načrti in kriza z iskanjem učiteljev. - Po svetu za zdaj malo odzivov na ameriško zahtevo po osamitvi Irana. - Rusija z vse ostrejšimi grožnjami nad evropsko pomoč Ukrajini.

Európa: Má Zelenskyj nového súpera? Ázia: Thajsko nechce tak veľa zbraní Latinská Amerika: Lula oslavuje ropu Afrika: Prezident ostáva v úrade

V soboto se v Monaku začenja 81. Dirka po Španiji, kjer je nesporni favorit Tadej Pogačar. Na startu bo kar sedem Slovencev, med njimi tudi Primož Roglič, ki je s štirimi zmagami sorekorder po številu končnih zmag. Svoje misli in vtise je delil Jani Brajkovič, ki je eden redkih, ki je na tej dirki nosil tako zlato kot rdečo majico. Vabljeni k poslušanju.

Slovenskom nedávno otriasla kauza týkajúca sa podvodných platforiem ako Crypto Cartel a Seif Finance, ktoré pod prísľubom investovania do kryptomien okradli ľudí o viac ako 8,4 milióna eur. Ako fungoval tento podvod a ako sa podobným schémam vyhnúť v budúcnosti? V špeciálnej edícii Mudrovačky na festivale Grape sme si sadli s Mišom Vaculíkom a Radom Kasíkom, aby sme rozobrali: 00:00 Ako fungovali podvodné krypto platformy 06:46 Top 3 red flags investičného podvodu 13:03 Osobné skúsenosti so scamami z praxe (Ponziho schémy, forexoví podvodníci) 19:12 Dá sa investovať do krypta rozumne? 26:32 Čo je vlastne "rozumné investovanie"? 41:29 Rýchle otázky: hodnotíme výroky o investovaní 0-10 52:29 Otázky z publika: AI ako nástroj pri investovaní Investujte s Finaxom jednoducho a online do obľúbených indexových fondov ETF už od 10 €. Začnite

1. Rozpráva ako obchodník, správa sa ako obchodník, je to obchodník 2. Čo nie je v osobnom záujme premiéra

Opozičná strana Jabloko dostala v Rusku zákaz zúčastniť sa na septembrových parlamentných volieb. Vraj v kampani porušovala ľudské práva. To aspoň tvrdí nacionalistická strana Vlasť, ktorá požiadala o jej vyradenie. Rusko tak prichádza o ďalší z mála opozičných subjektov, ktoré ešte fungujú na politickej scéne. Aké sú reálne dôvody za koncom Jabloka, prečo s ním doteraz nemal režim problém a k čomu sú vôbec parlamentné voľby v krajine, ktorá nefunguje demokraticky a všetko riadi už 26 rokov jeden človek? Eva Frantová sa v podcaste Dobré ráno pýta Jiřího Justa, publicistu, politológa a novinára, ktorý dlhodobo žije v Rusku. Zdroje zvukov: CT24, TA3 Odporúčanie Konečne teploty klesli na únosnejšie čísla, a ak nemáte večerný program na najbližšie dni, skúste si vybrať niektoré z letných kín v okolí. Ja sa chystám v nedeľu na film Pred úsvitom, ale možností je neskutočne veľa azda v každom jednom meste. – Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj audio verziu denného newslettra⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifingSee omnystudio.com/listener for privacy information.

1. Kto je tu chudák? 2. Každá ďalšia kauza potvrdzuje, že Šutaj Eštok je totálne neschopný

Šef ameriškega letališča, chief Frank Povšič, je najhitrejši povratnik v Atmosferskem podkastu. Po 35 letih se je vrnil v Slovenijo, ter svojo ženo Julije iz ravnin Floride dvignil v alpska nebesa nad Bohinjem. Pred mikrofon je tokrat prišel z najmlajšim sinom Štefanom Povšičem, šestim najboljšim rokoborcem med floridskimi študenti. Kako seniorju in juniorju z ameriškimi potnim listom leži dinamika slovenskih ovinkov z Atmosfercem za volanom? Zakaj jih je presenetil dizel in kje vidijo največje prednosti ter slabosti naše dežele? Seveda smo nadaljevali z letališkimi anekdotami: Frank je papirje za Fitipaldijev motor našel v smeteh in na pivo bi šel raje z Ronaldom kot Messijem … Frank pravi tudi, da Jure dobro pelje: “Shit, sem skor kozlal!".Zapiski:Podcast: Slovenski šef ameriškega letališča!https://youtu.be/lrYrjbhU-fc?is=Y7JIVfFXj3uO72daAtmosferci na 500 milj Daytone!https://youtu.be/sSuq8_lJ_ik?is=uMikrhVbBIWLY23K.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Rekordno dolgotrajen vročinski val bodo le za kratek čas prekinile padavine. Olajšanja pa ne bo za voznike, saj je pred nami še en prometno zelo obremenjen konec tedna. Kombinacija zastojev, vročine in utrujenosti je na cesti pogosto usodna. Ob tem je vnovič na mestu poziv k oblikovanju reševalnega pasu. Dodatna previdnost ob vročini, pa tudi sicer, velja za vse udeležence v prometu: - Število nesreč z e-skiroji se je letos povečalo kljub poostritvi zakonodaje. - Vse več težav ukrajinske vojske zaradi nezmožnosti prestrezanja ruskih raket - V Celju se začenja letošnji festival stare glasbe Seviqc.

Azda sa môže zdať, že pre nás bola príliš vzdialená a preto aj stále neznáma a neprehľadná. Už tradične sme si o nej zvykli premýšľať len ako o krvavej predohre k druhej svetovej vojne a týmto konštatovaním sme odbili i snahu o jej poctivé pochopenie. Španielska občianska vojna bola skutočne predobrazom toho, čo malo už zakrátko nasledovať v celej Európe, či po celom svete. Španielske mestá sa rúcali pod náporom leteckých bombardovacích kampaní, čoho mrazivým príkladom a znepokojivou víziou blízkej budúcnosti sa stalo baskické mesto Guernica. Vojenské operácie sprevádzali obrovské násilnosti a čistky na civilnom obyvateľstve, či tzv. vysporadúvanie sa s ideologickým či triednym nepriateľom. A rovnako i výsledok tejto vojny predznamenával nástup a mimoriadne agresívnu povahu fašizmu. Od začiatku tohto konfliktu uplynulo práve 90 rokov. Začal sa 17. júla 1936, paradoxne nie na Pyrenejskom polostrove, ale v španielskom Maroku, kde sa vzbúrila skupina vojenských veliteľov na čele s Franciscom Francom – neskorším generalissimom povstania proti republikánskej vláde a napokon i vodcom – teda caudillom – nového fašistického Španielska. Táto vojna pritom nezostala izolovanou zónou pekla, na ktoré sa spoza hraníc prizeral zvyšok Európy. Či už vojenskou pomocou alebo i priamou vojenskou účasťou sa doň zapojilo nacistické Nemecko, fašistické Taliansko na jednej strane, i stalinský Sovietsky zväz na strane druhej. A občiansku vojnu v Španielsku na vlastnej koži prežili aj zhruba dve tisícky občanov vtedajšieho Československa, ktorí sa rozhodli pomôcť zachrániť republiku svojou účasťou v tzv. interbrigádach. Aké príčiny stály za konfliktom, ktorý sa natiahol na tri dlhé roky? A čo znamenala táto vojna pre Španielsko i pre celú Európu? V podcaste Dejiny sa Jaro Valent rozpráva s hispanistom Bohdanom Ulašinom z Filozofickej fakulty UK v Bratislave. Na výrobe tejto relácie spolupracovali Tomáš Rybár a Michal Jurík. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠jaroslav.valent@petitpress.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Všetky podcasty denníka SME nájdete na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠See omnystudio.com/listener for privacy information.