Podcasts about Pred

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Igor Velše. Dejan Koban – pesnik, založnik in montažer na TV Slovenija – naj bi doslej napisal okrog dvajset pesniških zbirk, o katerih na ovitku zadnje zbirke Mrčes, piše, da jih je osem izdal, dve sta shranjeni v oblaku, pet jih je med selitvami izgubil, pet pa obredno odvrgel v kontejnerje za papir. Pred tremi leti je ustanovil založbo Črna skrinjica in pod njenim okriljem izdal 27 pesniških zbirk avtoric in avtorjev različnih generacij, pri katerih se kot rdeča nit vije črna naslovnica brez vidnejših podatkov, a ko jo bralec odpre, se znajde na posebni detektivski odpravi prepoznavanja različnih pesniških stilov in izrazov. Mrčes je formalno gledano njegova sedma avtorska pesniška zbirka. V petih oziroma šestih sklopih – če štejemo še zadnjo pesem v rubriki Konec – beremo 50 pesmi, kar nas spomni na avtorjev body art projekt pre_več, ki v obliki knjige vsebuje fotografije tetovaž 49 krajših odlomkov iz pesmi avtorjev in avtoric iz Slovenije in širšega območja Balkana. Posamezne sklope v zbirki Mrčes je Koban opremil s citati prijateljev ali pa z verzi iz njihovih pesniških zbirk – tako lahko v uvodu preberemo verz Nežke Struc, v zaključku pa verza Monike Vrečar in Lenarta Sušnika. Še dva pesnika, ki sta sodelovala pri zborniku Črne skrinjice, prepoznamo ob branju Kobanovih pesmi jate in odraščanje. V prvi zapiše: “gregor kosi računa na mehkobo / črnih pulijev, sam prisegam skozi / steklena zapestja, veliko obljubljam. / kot perje. kot jaspis. kot žonglerji z / ognjem. gregor kosi poje dunajsko / torto. se evidentira v službo. mene / se nikoli več nihče ne bo dotaknil.” V pesmi odraščanje pa se pomudi pri pesniku Vidu Karlovšku: “vid karlovšek stoji na krožišču in vihti / svoje pesmi okoli valobranov. vid je / porozno tipalo.” Zdi se kot da Koban gradi svoj pesniški slog na odmiku od drugih pesniških estetik, a jih na specifičen način ponotranji in do njih vzpostavi ambivalentno razmerje, ki mu služi kot inspiracija za asociativno porajanje verzov. Tudi bežen pregled naslovov v zbirki Mrčes – za katere si je avtor brez dvoma vzel veliko časa – kaže na spontano in hkrati premišljeno snovanje besednih verig, ki se porajajo iz nezavednega po vsakič drugačni verigi asociacij. Naslovi, kot so Rikše niso konkurenčne belim teslam, Tiranu je v učko padlo razpelo, Majhni diktatorji si ne zmorejo sami zavezati vezalk, Madeže preprosto zasteklimo, Vragolije smo obesili za vratove in jim pozabili sneti uhane, Mozart se je pozabil žogat, zato nam uhaja iz spomina itd. spominjajo na izposojene drobce groteskne vsakdanjosti, ki jih najdemo v reklamnih sporočilih, medijskih novicah, slasherskih filmih, popevkah in postmodernistični dekonstruktivistični poeziji, kateri je pesnik naklonjen tako po vsebini kot po formi. Med branjem pesmi se bralec mimogrede znajde v kolažu najrazličnejših vtisov, impresij in sugestij, razmejenih s piko, kar vnaša v branje navidezen občutek determiniranosti in ločenosti od ostalega teksta. In dejansko verz, ki se lomi na sredini, v naslednji vrstici s pomočjo ločil in enakozvočnih besed dobi rahlo drugačno konotacijo in kontekst, zato se zdi, da lahko isto pesem beremo na več načinov. Ena izmed njih je pesem trening: “težke / stopinje se zaganjajo v / ustnice, ne moreš oprostiti. // nešteto koncev / se pase po tebi.” V pesmi z naslovom primitivnost se je zalepila globoko v nebo naših drhtenj pa se pesnik poigrava z besedama prozorno in porozno: “… vedno več vrstic je bledih. / prozornih. poroznih. skoznje / mezijo podivjane klofute. // vedno bolj smo prezebli. / vedno bolj se tehtamo / v drsenju skozi potrpljenje.” Lucidne vizije, ki jih servira pesnikovo nezavedno, bralčevo nezavedno prepoznava kot oporne točke, okrog katerih nehote gradi smisel skozi mreže označencev, katerih označevalec je izmuzljiv in fluiden. Pesmi se na ta način izognejo klasificiranju in umeščanju v najrazličnejše sheme in kategorije, in to je tudi odlika Kobanovega pisanja. O posamezni pesmi namreč ne moremo reči, da je družbenokritična ali intimistična, objektivna ali subjektivna, angažirana ali larpurlartistična, saj jo lahko beremo na več vzporednih nivojih iz različnih vidikov realnosti, ki se osredinja skozi večplastni lik Dejana Kobana. Črke se skozi mehanizme sozvočja in asociacije, ki jih pozna le pesnik, gostijo v besede in besedne zveze kot nemiren mrčes, ki postaja čedalje bolj glasen in nadležen, saj bralcu ne pusti počitka, ampak od njega zahteva aktivno držo in osredotočenost. Od njega zahteva prav to, česar v vsakdanjem življenju ni vajen, saj je – obkrožen z elektronskimi napravami, prevajalniki in umetno inteligenco, ki mu preparira realnost – navajen na udoben, razumljiv, enostaven in jasen monolog. Po drugi strani se zdi, da Kobanov monolog postaja vse bolj pluralen, razsrediščen in iztirjen. V pesmi z naslovom približujemo se iztirjenim, piše: “… manično opletamo / s pahljačami. Manično iščemo zlate žile. Ko / pridemo do ničesar, se zavijemo v zdrs. // opraskani rinemo v vrh.” Dvoumno, ambivalentno in paradoksalno človekovo naravo, ki stremi na eni strani k doseganju vrha, na drugi pa si gradi podzemna skrivališča, še najbolje opiše pesem garje, domače živalice: “a boš že dogradil podzemno / skladišče? Logotipi ne tipajo. / grulijo. zabijajo. brišejo. monoliti / se skopajo v jutranji belini in sipljejo / občutek, da je svet nov in lačen. / pospravi oglje, v novi dobi bomo / trošili mamute, sekvoje, tintine. / jecljaš. Preveč cuzanja. slačiš / se. na varnem si. poješ piškotek. / se izprežeš. samozadovoljiš. / konec sveta te čaka v kavarni. / ne mudi se mu, poobeduje / presno pistacijevo tortico. // imaš še nekaj časa”. Če se zdi, da se lahko tolažimo, da imamo v tem brezumnem svetu morda še nekaj časa za gradnjo podzemnih zaklonišč in piramid v podobi pistacijevih presnih tortic, nam čas, ki ga opisuje Mrčes, kot saharski pesek sproti izginja med prsti. Zaustavimo ga lahko le z neskončnim listanjem in prebiranjem pesniške zbirke, ki nam hkrati služi za preganjanje najrazličnejših insektov. Preverjeno.

Pred davnimi časi, kot so mi povedali stari ljudje, je živela strašna pošast, ki je prišla s severa in opustošila cele predele dežele, požirala tako ljudi kot živali; in ta pošast je bila tako uničujoča, da so se bali, da na zemlji ne bi ostalo nobeno živo bitje več, če se ne bo kdo ojunačil in jo uničil.Kdo je strašnega zmaja uspel uničiti, nam pojasni ljudska pravljica, za katero pa ne vem, od kod izhaja. Prvič jo je objavil Andrej Lang v Rumeni knjigi pravljic, ki je izšla leta 1894, pred več kot stoletjem torej. Vir: Rumena pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov. The Project Gutenberg eBook of The Yellow Fairy Book, Andrew Lang, London Lobmans, Green and Co. AND New York: 15 East 16th Street, 1894, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

von Joel Walterscheid Hebr 13,8; Pred 3,11; Joh 1,12; Kol 1,13; Joh 14,26; Joh 16,12; Joh 10,10; Mt 9,9; Jes 6,3; 2Kor 1,8; 1Sam 23,2; Mat 14,22-23; Joh 11,33; Mt 26,37; 2Mo 12,1-9; Kol 1,27-29; Apg 4,12; Eph 2,22; 2Kor 5,17; Kol 2,9; 1Tim 2,3-4; 1Kor 12,27; 1Petr 4,10; 1Joh 4,16; Joh 17,21; Mt 18,21-35; 1Petr 4,7; Spr 10,12; Eph 4,15-16; Joh 8,12; Röm 10,14

Diváci ju poznajú z televíznych obrazoviek, filmov, ale aj divadelných dosiek. Herečka Eva Mores sa otvorila v úprimnom rozhovore v najnovšej epizóde relácie Ide o nás. V seriáli Sľub aktuálne stvárňuje postavu sudkyne Ivany Sklenárovej, ktorú považuje za vrchol svojej doterajšej práce. "Je to najkrajšia rola, akú som kedy hrala," uviedla bez zaváhania. Herečka sa však netají ani skúsenosťami, ktoré ju viedli urobiť odvážne kariére rozhodnutie. Pred časom odišla zo seriálu Nemocnica. Dočasne.  Ako priznala v relácii Ide o nás, jej odchod zo seriálu Nemocnica nebol rozmarom, ale principiálnym postojom. Kvalita scenárov a nelogický vývoj postáv klesli pod úroveň, ktorú bola ochotná akceptovať. „Bola som veľmi nahnevaná a a odišla som. Nešlo len o moju postavu, ale koncept samotný. V scenároch sa nedržali charaktery, v každom dieli bola moja postava iný človek. Ja si divákov vážim a cítim voči nim zodpovednosť. Myslím si, že slovenský divák si zaslúži viac," uviedla tiež v relácii. Do projektu sa neskôr vrátila - stalo sa tak so zmenou na poste hlavnej scenáristky. Kormidlo prevzala Hana Lasicová a podľa Moresovej sa aj kvalita opäť výrazne zdvihla. Rovnakú úprimnosť ako pri konverzácii o práci však 32-ročná rodáčka zo Žiliny prejavuje aj pri témach zo súkromia. Jedným z najdiskutovanejších aspektov jej života je rozhodnutie nemať vlastné deti, ktoré, ako priznáva, zásadne ovplyvnilo jej partnerské vzťahy. „Už som zažila, že som niekoho naozaj milovala a vedela som, že sa s ním musím rozísť, lebo on sa so mnou nikdy nerozíde. Ale ja mu tie deti proste nedám a viem, že on si zaslúži tdeti mať - proste už len preto, že to chce,“ odhalila otvorene osobnú spomienku. Práve táto životná filozofia a prežité skúsenosti formujú jej jedinečný pohľad na svet a empatiu voči ostatným. Pre Evu Mores nie je svet čierno-biely a snaží sa vyhýbať rýchlym súdom. V našom rozhovore sa dozviete aj prečo hrdinka populárnych televíznych projektov ako Sľub, Vina či Nemocnica neznáša leto? Ako jej práca v seriáloch pomáha zvládať vlastné emócie a prečo je pre ňu súcit jednou z najdôležitejších hodnôt? A dokáže odovzdať absolútnu dôveru do rúk režiséra? To všetko a omnoho viac v novej epizóde relácie Ide o nás.

Katastrofalne razmere v Gazi so zaznamovale zasedanje evropskih zunanjih ministrov v Koebenhavnu. V povezavi glede morebitnega ukrepanja proti izraelski politiki ostajajo razcepljeni. Nasprotno je pri odločitvi Združenih držav Amerike, da palestinski delegaciji pred zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov ne izdajo vizumov - Washington so pozvali, naj vnovič preuči svojo odločitev. Drugi poudarki oddaje: - Pred članicami Unije možnost uvedbe dodatnih sankcij proti Moskvi. - Del podjetij pri nas še nima pripravljenega načrta razogljičenja. - Po Sloveniji odpravljanje škode po obilnih padavinah, neurja so danes med drugim pustošila na Hrvaškem.

Pred dnevi so v Celju pesnici Nataliji Milovanović podelili letošnjo Veronikino nagrado. Ob tej vsako leto podelijo tudi zlatnik poezije, priznanje za celoten pesniški opus in ustvarjalno obogatitev slovenskega jezika in kulture. Nagrado so letos posmrtno namenili pesniku, kritiku in novinarju Petru Kolšku, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 2019. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Najprej je bil profesor na srednji šoli, od leta 1987 pa je bil član kulturnega uredništva pri Delu. Peter Kolšek je izdal osem pesniških zbirk, nekaj kritiških in kolumnističnih knjig in več pesniških antologij. Leta 2011 je bil gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. Z njim se je pogovarjal Marjan Strojan.

Biti prijazen do sebe in svojega okolja, je moto doktorja bioloških znanosti Tea Delića, ki je zaposlen na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z podzemno biologijo in jamarstvom. Obe ljubezni, kot pravi sam, skuša združiti tudi v praksi, saj si na jamarskih akcijah in odpravah prizadeva v čim večji meri vzorčiti podzemno favno. Rezultati tega so odkritje velikega števila že opisanih, pa tudi neopisanih novih vrst in rodov. Med njimi je med drugim tudi odkritje novega rodu jamskih hroščev, ki ga je našel leta 2017 na Veliki Raduhi. Velik delež živega sveta v podzemlju tudi fotografsko dokumentira. Leta 2017 je s sodelavci prejel spominsko nagrado Aleksandra von Humboldta, ki jo podeljuje združenje Senckenberg Gesellschaft für Naturforschung. Je tudi predavatelj ter avtor in soavtor številnih znanstvenih člankov. Doktor Teo Delić bo gost tokratne oddaje Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.

Na dnevih, namenjenih zakoncem, je neki par vprašal voditelja molitvene skupine o svojem zakonu, ki je šel skozi nekaj resnih preizkušenj. Pred ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V Dolinškovem kozolcu na Šmarčni po njegovi prenovi od leta 2014 obiskovalcem ponujajo na ogled etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja. Ciril Dolinšek z družino že več kot petnajst let skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in kmečkih običajev in njegovo dolgoletno delovanje je prepoznalo gibanje Kultura–Natura Slovenija, ki mu je podelilo mednarodno priznanje Naša Slovenija 2025. Njegov kozolec z bogato zbirko okoli 750 predmetov iz obdobja med 1800 in 1960, kot sam pravi iz obdobja pred množično plastiko, si je ogledala in spoznavala naša dopisnica Suzana Vahtarić. Na fotografiji Dolinškov kozolec, avtor: Jože Hvala

Sestanek infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek s predstavniki prevoznikov v Obrtno-podjetniški in Gospodarski zbornici ter Darsa o mogočih rešitvah za zastoje na primorski avtocesti se je končal v spravljivih tonih, čeprav niso našli končne rešitve. Ena od možnosti je ureditev dvosmernega prometa po smernem vozišču vipavske hitre ceste v smeri Razdrtega, h čemur se nagibajo tudi prevozniki.

Tajemný miliardář? Milovník rizika? Vizionář? Žralok? Český Steve Jobs? Byznysmen, který si jde tvrdě za svým? Tichý génius? Predátor, který se pohybuje na samé hraně? Nebo i za ní? Kdo doopravdy byl Petr Kellner a proč zrovna on se stal nejbohatším mužem Česka? Odpovědi hledají autoři nové sedmidílné série Českého rozhlasu Plus.

Rešitve za dolge kolone predvsem tovornih vozil, ki se vlečejo pred mejnim prehodom Fernetiči, bodo predstavniki obeh držav iskali na današnjem srečanju v Trstu. Avtoprevozniki, ki so včeraj opozorili na gospodarsko škodo, grozijo z zaprtjem primorske avtoceste, če pristojni ne bodo ukrepali. Drugi poudarki oddaje: - V pogovorih o iranskem jedrskem programu v Ženevi brez bistvenega napredka. - Drevi odprtje 82. beneškega filmskega festivala. - Začenja se 42. evropsko prvenstvo v košarki; Slovenija jutri s Poljsko.

V oddaji tudi o naslednjih temah: - Pred začetkom šolskega leta po državi številne prenove šolskih in športnih objektov. - Dobrih 500 kvadratnih metrov novih površin v zdravstvenem domu Tržič občutno zmanjšuje prostorsko stisko in omogoča nove dejavnosti. - Med Izolo in Žusterno kartirajo morsko dno. - Ali je odmevna mariborska problematika v zvezi z drogami res tako pereča?

Zadnjih nekaj let se delodajalci spopadajo s precej zahtevno nalogo – iskanjem delavcev. Pred nekaj leti je bilo ravno obratno: brezposelni so iskali zaposlitev, danes pa delodajalci iščejo kadre, saj jih na trgu primanjkuje. Kljub temu pa določen odstotek ljudi ostaja brez zaposlitve, predvsem gre za dolgotrajno brezposelne. Prav za njih je Zavod za zaposlovanje pripravil programe, s katerimi jim želi pomagati pri ponovni vključitvi na trg dela.

Predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih ureja tudi področje agrofotovoltaike. Gre za inovativno rešitev sočasnega izkoriščanja sončne energije in kmetijskega zemljišča za hkratno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in kmetijsko pridelavo. Gre za izrabo kmetijskih zemljišč za doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije ,ali so paneli nad nasadi idealna zaščita rastlin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi? Za investitorje pa so privlačni predvsem pričakovani donosi dvojne rabe. O pasteh, zadržkih in prednostih agrofotovoltaike v tokratnem Studiu ob 17-ih s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike; Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Celé PREMIUM VIDEO nájdeš tu

V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.

Mariborski mediji so v zadnjem času objavili več fotografij in poročil bralcev o zbiranju narkomanov v središču mesta. Preverili smo, kaj o tem pravijo pristojni, ki se ukvarjajo s preventivo in pomočjo uživalcem drog in njihovim svojcem.

Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot je pred meseci dejal premier Golob. A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. In še nekaj o zdravstvu, zastojih na cesti, popoplavni obnovi, reševanju Palestinskega vprašanja ...

Nakup helikopterjev za nujno medicnsko pomoč po zadnjih razkritjih čaka revizija, minister Poklukar odložil podpis pogodbe.Zdravstvena stroka svari pred tveganji ob morebitnem sprejetju zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo.Pred strankami vroča politična jesen, karte bodo premešali tudi novi politični akterji.Župani Jugovzhodne Slovenije in Posavja si za soočenje z romsko problematiko želijo znižanja starostne meje za kazensko odgovornost mladoletnih.Slovenska Karitas z Akcijo za srce Afrike že dvajset let najrevnejšim ljudem pomaga do dostojnega življenja.Vlada zvišala trošarine za pogonska goriva, cene kljub temu ostajajo nespremenjene.Na Gorenjskem vse več kampov na črno, ki delujejo brez ustrezne infrastrukture.ŠPORT: Odbojkarice Slovenije skupinski del svetovnega prvenstva na Tajskem končale z zmago nad Argentino.Kek predstavil seznam igralcev za kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo.

Teden dni je še do začetka novega šolskega leta, ki prinaša vrsto zakonskih in sistemskih sprememb, a v oči še vedno najbolj bode kadrovska stiska. Številni ravnatelji opozarjajo, da je nenehno ponavljanje razpisov postalo stalnica. Tega se zavedajo tudi na ministrstvu, kjer pravijo, da zdaj veljavni ukrepi s področja štipendiranja in pripravništev prinašajo prve pozitivne učinke. V oddaji tudi: - Palestinska zunanja ministrica ob obisku Slovenije poziva države k priznanju Palestine - V Vietnamu pričakujejo uničujoč tajfun, evakuirali naj bi več kot pol milijona ljudi - Na kmetijsko-živilskem sejmu Agra tudi o duševnih stiskah kmetov.

Pred dvanástimi rokmi predával na jarmokoch na opačnej strane zemegule píšťalky. Dnes jeho topánky, ktoré simulujú chôdzu naboso, nosia ľudia od Tokia po Toronto. Juraj Fehervari je podnikateľ a filantrop, známy aj ako investor z televíznej šou Jama levova. Vypočujte si podcast Impact Talks, v ktorom prinášame inšpiratívne príbehy o pomáhaní a búrame tabu spojené so slovom filantropia. Keď Juraj Fehervari prišiel v Sydney o prácu v reštaurácii, získal licenciu na predaj špeciálnych píšťaliek pre Nový Južný Wales a obiehal s nimi jarmoky. Úspech prišiel paradoxne po návrate domov, vďaka barefootovej obuvi, ktorá sa predáva v 70 krajinách. Juraj založil Be Lenka Foundation, podporuje ekologické iniciatívy aj vzdelávanie mladých, pomáha nemocniciam aj staniciam na záchranu zvierat. Prednášky či workshopy na komerčných akciách si necháva zaplatiť a peniaze posiela na účet Be Lenka Foundation. „Vypýtať si na Slovensku alebo v Čechách honorár nie je úplne sexi téma. Nepotrebujem na tom zarábať, ľuďom hovorím – pozrite sa, kam to posielate.“ V podcaste sa dozviete: ako pomáha spojenie barefoot obuvi s Guinnessovým rekordom, čo Juraj urobil pre nemocnicu po synovej liečbe, koľko krokov chôdze naboso prinesie duševnú pohodu, čo pre neho znamená karma-free biznis, a budete počuť aj špeciálnu píšťalku z Austrálie. Kto je Juraj Fehervari Zakladateľ a CEO značiek Be Lenka a Barebarics získal v roku 2022 titul EY Podnikateľ roka. Diváci ho poznajú ako jedného z investorov v televíznej šou Jama levova. Svoje skúsenosti zdieľa prostredníctvom konzultácií a mentoringu so zameraním na biznis. Be Lenka Foundation organizuje osvetové kampane, podporuje startupy a vzdelávanie. Impact Talks V podcaste Impact Talks vám predstavujeme osobnosti z biznisu, kultúry a športu, ktoré búrajú zaužívané predstavy o filantropii. Srdciarov, ktorí pomáhajú intuitívne, aj tých, ktorí sa snažia o čo najväčší spoločenský dopad. Lebo filantropia je pestrá a zďaleka nie je iba o rozdávaní peňazí. Impact Talks vám prináša Nadácia Pontis, ktorá sa dlhodobo venuje rozvíjaniu filantropie, sociálnych inovácií a zodpovedného podnikania. Podcast vzniká v spolupráci s portálom Aktuality.sk a moderuje ho Martin Staňo.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

Pet članov humanitarne medicinske odprave v teh dneh krepi priprave na odhod na zahod Kenije. Od aprila bodo v odročni vasici Majiwa, kjer prebivalci živijo v skromnih razmerah in imajo do zdravstvene oskrbe zelo omejen dostop, zagotavljali osnovno medicinsko pomoč. Gre za nadaljevanje dolgoletne tradicije slovenskih medicinskih humanitarnih odprav, ki so v preteklosti delovale tudi v Ugandi, Burkini Faso in drugod po Afriki. Takšne odprave so za lokalno prebivalstvo življenjskega pomena, saj v krajih, kamor odhajajo, praktično ni zdravnikov, primanjkuje zdravil, pa tudi osnovne medicinske opreme. O pripravah, izzivih in pričakovanjih pred odhodom v kenijsko vas Majiwa se je Nataša Mulec pogovarjala s članoma odprave Aljažem Stoparjem in Jankom Staričem.

Studenti i građani u Srbiji najavljuju nastavak bunta i blokada. Policijsko nasilje i urušene institucije sve više potresaju zemlju, a EU i Njemačka ostaju mlaki u reakcijama. Kritičari upozoravaju da Brisel zbog strateških interesa i litija štiti predsednika Aleksandra Vučića, što dodatno potkopava povjerenje građana u EU. Maja Marić razgovara s dr.sc. Rastislavom Dinićem. Što je novo na ulicama Srbije donosi kolegica Jelena Djukić-Pejić. Von Maja Maric.

Pri pohľade na súčasnú bezpečnostnú situáciu vo svete, by sa mohlo zdať, že ide o podobnosť čisto náhodnú. Ale zrejme za tým predsa len niečo bude. Uveďme preto jeden citát. „Základom kremeľského neurotického prístupu k svetovým udalostiam je ruský tradičný inštinktívny pocit neistoty.“ Tieto slová Georga Kennana, amerického diplomata, znalca ruských pomerov a popredného člena americkej diplomatickej misie v Sovietskom zväze v kľúčových rokoch 1944 až 1946, sú tak trochu psychologickou diagnostikou. Tá je zároveň súčasťou tzv. Dlhého telegramu, ktorý Kennan adresoval predstaviteľom americkej administratívy. Zahraničná politika Spojených štátov sa krátko po 2. svetovej vojne potácala pri zmätených úvahách o tom, ako utlmiť podozrievavosť niekdajšieho spojenca na východe a kam vlastne ustúpiť, aby bolo možné upokojiť paranoidnú myseľ sovietskeho vodcu Josifa Stalina. Nebol to však len George Kennan, ale aj niekdajší britský vojnový premiér Winston Churchill a mnohí ďalší, ktorí upozorňovali, že reakciou predsa nemôže byť politika ústupkov, ale naopak jedine asertívny a odvážny prístup, ktorý voči vonkajšej hrozbe nasadí rovnako silovú odpoveď. Tieto úvahy získavajú na svojej aktuálnosti i teraz, keď vo vzduchu visí osud Ukrajiny, hrozba jej rozparcelovania a nový ústupok voči tradične agresívnej kremeľskej politike. Pred viac než 75 rokmi sa asertívna odpoveď Západu pretavila do vzniku Severoatlantickej aliancie. A aká je jeho odpoveď dnes? Nebude na škodu pripomenúť si časy, keď Západ dokázal vzdorovať. Prinášame preto staršiu epizódu podcastu Dejiny. Jaro Valent z časopisu Historická revue sa rozprával s Petrom Marešom, dlhoročným českým diplomatom, historikom a riaditeľom Medzinárodného vyšehradského fondu. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠jaroslav.valent@petitpress.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Všetky podcasty denníka SME nájdete na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj denný newsletter ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/suhrnsme⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Ďakujeme, že počúvate podcast Dejiny.See omnystudio.com/listener for privacy information.

V najnovšej epizóde hokejového podcastu suSPEAK na ŠPORT.sk si moderátori Marek Marušiak a Rastislav Konečný posadili do kresla niekoho, kto je podľa ich vlastných slov „zodpovedný za to, na koho budú všetci zase celú sezónu nadávať” - bývalého medzinárodného rozhodcu a súčasného člena komisie rozhodcov Petra Jonáka.Peter Jonák, jeden z najúspešnejších slovenských arbitrov, otvorene rozprával o svojej ceste k pískaniu hokeja. Začínal ako mladý korčuliar, ktorý sa napriek slušnej úrovni nepresadil v silnej konkurencii vtedajších talentov ako Karol Rusznyák či Ľubomír Kolník. Keď mu bývalý tréner odporučil, aby to skúsil ako rozhodca, nečakal, že sa už ako 22-ročný stane hlavným arbitrom v najvyššej slovenskej súťaži.Podcast ponúka fascinujúci pohľad na vývoj hokeja od „old school” rozhodovania, keď legendárny fínsky rozhodca Seppo Mäkelä bez znalosti angličtiny dokázal postaviť do pozoru celú ruskú „zbornú”, až po dnešnú éru diskusií s trénermi. „Na Slovensku robíme z hokeja niekedy talkshow,” poznamenáva Peter Jonák s úsmevom.Bonbónikom pre fanúšikov je rozprávanie Petra Jonáka o MS v hokeji 2006 v Rige, kde bol súčasťou situácie, ktorá vošla do histórie - zápas Lotyšsko vs. Kanada sa kvôli nesúhlasu domácich fanúšikov s rozhodnutiami amerického arbitra zmenil na 3-hodinovú drámu s hádzaním predmetov na ľad a následnou pouličnou demonštráciou. Práve Peter Jonák musel následne spolu s Milanom Novákom pískať kritický zápas Lotyšska s USA, kde sa rozhodlo o vypadnutí domácich.„Lotyšskí fanúšikovia? To je taký nepodarenejší bratranec slovenského fanúšika,” vtipkoval Peter Jonák, ktorý svojím pohotovým manažovaním zápasu pravdepodobne zabránil ďalšiemu škandálu.V rozhovore sa dozviete aj o zlatej generácii slovenských rozhodcov, o ich úspechoch na vrcholných podujatiach a o tom, ako sa hokej zmenil z tvrdej kontaktnej hry na rýchlejší a technickejší šport.Nenechajte si ujsť príbehy zo zákulisia, spomienku na mediálny hokejový turnaj, kde Peter Jonák prekvapivo exceloval ako ofenzívny hráč, a zamyslenie nad atmosférou na hokejových štadiónoch kedysi a dnes.

V najnovšej epizóde hokejového podcastu suSPEAK na ŠPORT.sk si moderátori Marek Marušiak a Rastislav Konečný posadili do kresla niekoho, kto je podľa ich vlastných slov „zodpovedný za to, na koho budú všetci zase celú sezónu nadávať” - bývalého medzinárodného rozhodcu a súčasného člena komisie rozhodcov Petra Jonáka.Peter Jonák, jeden z najúspešnejších slovenských arbitrov, otvorene rozprával o svojej ceste k pískaniu hokeja. Začínal ako mladý korčuliar, ktorý sa napriek slušnej úrovni nepresadil v silnej konkurencii vtedajších talentov ako Karol Rusznyák či Ľubomír Kolník. Keď mu bývalý tréner odporučil, aby to skúsil ako rozhodca, nečakal, že sa už ako 22-ročný stane hlavným arbitrom v najvyššej slovenskej súťaži.Podcast ponúka fascinujúci pohľad na vývoj hokeja od „old school” rozhodovania, keď legendárny fínsky rozhodca Seppo Mäkelä bez znalosti angličtiny dokázal postaviť do pozoru celú ruskú „zbornú”, až po dnešnú éru diskusií s trénermi. „Na Slovensku robíme z hokeja niekedy talkshow,” poznamenáva Peter Jonák s úsmevom.Bonbónikom pre fanúšikov je rozprávanie Petra Jonáka o MS v hokeji 2006 v Rige, kde bol súčasťou situácie, ktorá vošla do histórie - zápas Lotyšsko vs. Kanada sa kvôli nesúhlasu domácich fanúšikov s rozhodnutiami amerického arbitra zmenil na 3-hodinovú drámu s hádzaním predmetov na ľad a následnou pouličnou demonštráciou. Práve Peter Jonák musel následne spolu s Milanom Novákom pískať kritický zápas Lotyšska s USA, kde sa rozhodlo o vypadnutí domácich.„Lotyšskí fanúšikovia? To je taký nepodarenejší bratranec slovenského fanúšika,” vtipkoval Peter Jonák, ktorý svojím pohotovým manažovaním zápasu pravdepodobne zabránil ďalšiemu škandálu.V rozhovore sa dozviete aj o zlatej generácii slovenských rozhodcov, o ich úspechoch na vrcholných podujatiach a o tom, ako sa hokej zmenil z tvrdej kontaktnej hry na rýchlejší a technickejší šport.Nenechajte si ujsť príbehy zo zákulisia, spomienku na mediálny hokejový turnaj, kde Peter Jonák prekvapivo exceloval ako ofenzívny hráč, a zamyslenie nad atmosférou na hokejových štadiónoch kedysi a dnes.

Pred kratkim smo poslušali škotsko pravljico Pepekatepotl. Danes pa bom prebrala drugačno inačico. Zgodba se konča enako, vendar pripoved teče drugače. Duhovita pripovedka izhaja iz področja Galloway v Škotski krajini in spominja na tisto o špicparkeljcu.Vir: Ilustrirana zakladnica škotskih pravljic in pripovedk, Theresa Breslin, prevedla Katarina Juvančič, Založba Morfemplus d.o.o., Jezero 2016, bere Nataša Holy

Pred dnevi je umrl lutkovni ustvarjalec Tine Varl. Rodil se je leta 1940 v Mariboru, že kmalu je deloval v različnih mariborskih lutkovnih gledališčih. Leta 1974 je bil pobudnik in soustanovitelj Lutkovnega gledališča Maribor, v letih od 1991 do 1998 je bil njegov direktor in umetniški vodja. Dolga leta je kot predsednik odbora za lutkarstvo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije pomagal razvijati lutkarstvo doma in v zamejstvu. Od šestdesetih let je organiziral letna srečanja amaterskih in poklicnih lutkarjev. Skupaj z ženo Bredo Varl sta ustvarjala v lutkovnih gledališčih v Sloveniji in Avstriji, na nacionalni televiziji in za slovenski program avstrijske televizije. Posebej pomembno je bilo njegovo pedagoško in mentorsko delo. V Mariboru je ustanovil mednarodni lutkovni festival – Poletni lutkovni pristan, ki ga letos prirejajo že šestintridesetič. Tine Varl je prejel številna stanovska priznanja, med njimi Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo na področju lutkarstva, Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, bronasti grb mesta Maribor, Tišlerjevo nagrado za življenjsko delo med koroškimi Slovenci in zlati znak Republike Avstrije za kulturno delovanje. Z lutkovnima ustvarjalcema Bredo in Tinetom Varlom se je leta 2000 pogovarjala Vida Curk.

Trepetamo pred vojno v Ukrajini, lakoto v Sudanu in genocidom v Gazi. Pred tišino ob nasilju na poti do športnega cilja. Pred položnicami. Pred nevihtami in realnostjo. Ampak, kakor pravi pesnik Gojko Božović: “Če nas bičajo isti vetrovi in nas zaliva isti dež, se vprašajmo tudi o vetrovih in udarcih zgodovine, ki si jo delimo in skozi katero bomo v vsakem primeru šli skupaj, ne glede na to, kakšne meje bodo postavili med nas.” Skupaj lahko premagamo tudi trepetanje.

00:45 Čo vyradiť z jedálnička pred pretekmi? Relatívny energetický deficit.4:30 Dôsledky deficitu: tráviace ťažkosti, únava, slabá imunita, nízke železo.10:12 Potrebuješ elektrolyty?16:46 Čo jesť pred pretekmi ak štartujem o 18:00?++Príručka Tanier športovca, ktorá ti pomôže usitiť sa, že dávaš svojmu telu všetko čo potrebuje a tým zlepšiť regeneráciu, celkovú energou aj výkony. https://sk.danweiss.eu/tanier-sportovca/Online skupinový program pre športujúcich. https://sk.danweiss.eu/energia-pre-vyzvy/ 

Pred dobrima dvema meseca ste na Prvem programu Radia Slovenija lahko slišali pogovor z Gregorjem in Olivero Rosulnik, odraslima članoma sicer štiričlanske družine, ki se je junija odpravila na enoletno pot okoli sveta. Olivera in Gregor sta z desetletnim sinom in štiriletno hčerjo zdaj že dva meseca na poti, za njimi je že nekaj zanimivih izkušenj v Jugovzhodni Aziji in ker nas seveda zanima, kako so se tam znašli, smo ju spet poklicali. Njihovo pot lahko spremljate na družbenih omrežjih, na primer na Instagramu: https://www.instagram.com/gregorrosulnik/ Pogovor z družino Rosulnik pred odhodom na pot (junij 2025):https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175136714

V tokratni epizodi Money-How Live razpravljamo o Veličastnih 7 – od Nvidie in Microsofta do Tesle in Alphabeta – ter njihovem boju za prevlado v dobi umetne inteligence. Gostje so na dogodku Money-How Live, ki je potekal 22. maja razkrili, katera podjetja imajo največjo prednost, kje se skrivajo pasti za vlagatelje in zakaj AI spreminja pravila igre na borzi. Pred mikrofonom: - Marko Peljhan, Systemics, Univerza v Kaliforniji, Santa Barbara, ZDA - Andraž Logar, direktor, 3FS in predsednik Slovenskega tehnološkega foruma - Jernej Štrasner, serijski podjetnik in angelski investitor, ex Facebook, ex Sentry Moderiral: Andraž Grahek, Tivoli Venture, Capital Genetics V tokratni epizodi boste slišali 00:00 Uvod v svet investiranja 01:27 Gosti in njihova ozadja 03:00 Veličastnih sedem podjetij 09:29 Umetna inteligenca in njen vpliv 16:46 Oblačna tehnologija in njen potencial 23:31 Nvidia in prihodnost čipov 28:46 Tesla in prihodnost avtomobilizma 35:36 Zaključne misli in napovedi MONEY-HOW FRIENDS Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo Investicijski bootcamp za mlade (od 17 do 21 leta) Darilo z dodano vrednostjo ob koncu začetku in ob vstopu v polnoletnost Spoznali bodo tudi 18.-letnega Marka, ki bo razkril, kako je sestavljen njegov portfelj. Število mest je omejeno. Datum: oba termina v avgustu zapolnjena Več informacij TU Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 17. september Čas: 17:00–20:30 Pridruži se skupnosti Discord Money-How Obišči spletno stran Money-How www.money-how.si Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Na Aljaski bo danes potekalo prvo osebno srečanje ameriškega in ruskega predsednika po začetku ruske invazije na Ukrajino. Ta bo tudi osrednja tema pogovorov, pri čemer Donald Trump pričakuje, da bo Vladimir Putin pristal na končanje vojne, sicer Rusiji grozi z zaostritvijo sankcij. Kremelj Trumpova prizadevanja za mir pozdravlja, podpisov kakršnih koli dogovorov pa ne pričakuje. Že po nekaj minutah bo jasno, ali bo sestanek uspešen, napoveduje Trump. Če bo, bo to dober obet za mir in novo srečanje, na katerem si želi tudi prisotnosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Drugi poudarki oddaje: Za Srbijo še ena noč nasilnih protestov. Donacij iz naslova dohodnine v lanskem letu za skoraj 17,4 milijona evrov. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja številna romanja, na cestah pričakovati gnečo.

Na Aljaski se že ves dan zbirajo visoki predstavniki Združenih držav in Rusije, ki bodo zvečer sodelovali na srečanju predsednikov Donalda Trumpa in Vladimirja Putina. Z izjavami so skopi, vsi zagotavljajo, da so njihova stališča jasna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ob prihodu oblečen v majico s kratico Sovjetske zveze, je tako dejal: Nikoli ne delamo načrtov vnaprej. Vemo, da imamo argumente ter jasno in razumljivo stališče, ki ga bomo tudi predstavili. Drugi poudarki: - Romarji ob prazniku obiskujejo Marijina svetišča. - Mladim na trgu dela se bodo morali prilagoditi tudi delodajalci. - Kaj storiti, ko nas v gorah ujame nevihta?

Robert Fico, Matúš Šutaj Eštok a Andrej Danko si doteraz posielali odkazy cez médiá aj o tom, ako blízko je Hlas k Progresívnemu Slovensku, osobne sa na koaličnej rade nestretli od začiatku leta. Premiéra tlačí konsolidačný balík, Andrej Danko chce zo záchrankového systému vytlačiť súkromníkov a Matúša Šutaja Eštoka sa týkajú podozrenia okolo straníckych väzieb na víťazov tendra.V Dobrom ráne sa o koaličných sporoch rozpráva Jana Krescanko Dibáková s redaktorom domáceho spravodajstva Michalom Katuškom. Rokovania sa odohrávajú v čase, keď preferencie najnovšieho prieskumu odrážajú zhoršenie nálad koaličných voličov a krátko pred tým, ako vládu čaká prvé rokovanie o ďalšom zozname konsolidačných opatrení.Zdroj zvukov: YouTube/SMER-SD, Andrej Danko, Facebook/Matúš Šutaj EštokOdporúčanie:Dnes mám pre vás odporúčanie z domácej dielne. Hoci možno máte radšej podcasty, zablúďte aj na našu videosekciu. Nájdete tam tlačovky, videá, relácie a možno si nájdete to, čo vás bude baviť. A veľmi odporúčam Historickú revue, ideálnu ako letné čítanie.–Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠ sme.sk/brifing⁠

Ameriški predsednik Donald Trump je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki Nata opozoril, da Rusiji grozijo hude posledice, če se predsednik Vladimir Putin po njunem jutrišnjem srečanju na Aljaski ne bo strinjal s končanjem vojne v Ukrajini. Omenil je tudi možnost tristranskega sestanka: Če bo prvi sestanek uspešen, bo hitro sledilo srečanje med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Če bosta želela, bom prisoten tudi jaz, je dejal Trump. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Srbijo zajel nov val protivladnih protestov, ponekod spopadi s policijo, več aretiranih - V gospodarstvu in politiki po slabem prvem četrtletju, v drugem pričakujejo gospodarsko rast - Evropski nogometni superpokal osvojili nogometaši PSG-ja

Baltimore alebo aj „Americký Rím“ bol v 60. rokoch srdcom katolicizmu v Spojených štátoch amerických. Sídlila tam najstaršia a najvýznamnejšia arcidiecéza v celej krajine. Napriek tomu išlo o metropolu s vysokou kriminalitou, ktorá neobchádzala ani cirkevné rady. Jedným z doteraz neobjasnených prípadov, ktorý súvisi s cirkvou, je smrť Catherine Cesnikovej, katolíckej rehoľnej sestry a učiteľky. Cesniková učila na Archbishop Keough High School v Baltimore. Pred smrťou sa údajne snažila pomôcť študentom, ktorí boli zneužívaní katolíckymi kňazmi. Vypočujte si 3-dielnu letnú miniséri s názvom Trinásta komnata Vatikánu, ktorá vám priblíži príbeh nielen Catherine Cesnikovej. Túto sériu Kriminálnych spisov vám prináša DoubleStar - www.doublestar.skCREDITS: Námet a dramaturgia: Diana KacarováHlas: Martin KaprálikZvuková produkcia: Miroslav BaričičPodcast produkcia: Simona MičováPodcast Kriminálne spisy obsahuje násilné a sexuálne scény. Preto nie je vhodný pre poslucháčov mladších ako 18 rokov, ani pre citlivé povahy.*Nasledujúci príbeh vychádza z verejne dostupných informácií a oficiálnych zdrojov, ktoré sú spracované do beletrizovanej podoby, a preto okrem faktických informácií obsahuje aj tvorivé prvky dotvárajúce celkový príbeh.

Pred našimi očami sa odohral súboj o budúcnosť umelej inteligencie, ktorý otriasol dôverou v doterajšieho lídra. OpenAI, opojené vlastnými sľubmi, prinieslo namiesto revolúcie sklamanie a bezpečnostné škandály. Z jeho tieňa však vystupuje Google s technológiou, ktorá skutočne mení pravidlá hry a ukazuje, ako vyzerá skutočný pokrok.Je v poriadku, ak sa preteky o najlepší AI model zmenia na súťaž v marketingových sľuboch, ktoré nemajú oporu v realite? A kam to celé smeruje, ak sa naša dôvera stáva len vedľajšou obeťou v boji o zisk, naše súkromné dáta sa ocitajú na verejnosti a chatbot nám bude čoskoro namiesto rady ponúkať platenú reklamu?V novej epizóde podcastu SHARE sa redaktorka a redaktor Živé.sk Lucia Kobzová a Maroš Žofčin rozprávajú o najdôležitejších AI novinkách za posledné týždne a o tom, čo znamenajú pre našu budúcnosť.V podcaste hovoríme aj o týchto témach:Prečo je nový model GPT-5 sklamaním.V čom ho zatienil Google s modelom Genie 3.Aké najabsurdnejšie chyby robí GPT-5.Ako sa mohli vaše súkromné konverzácie s ChatGPT dostať do vyhľadávania Google.Prečo OpenAI nečakane vydalo menšie open-source modely.Elon Musk chce, aby jeho chatbot Grok ukazoval v odpovediach reklamy.Ako môžu staré európske elektrárne pomôcť technologickým gigantom.Redaktori Živé.sk vydávajú knihu: Zo série rozhovorov sa dozviete, ako umelá inteligencia čoskoro zásadne zmení svet okolo nás. TIP: https://zive.aktuality.sk/clanok/0RfdZVW/nahliadnite-do-buducnosti-vydavame-knihu-o-umelej-inteligencii/Témam sa venujeme aj tu:https://zive.aktuality.sk/clanok/aYUd2uI/osobny-matrix-ai-novinka-od-googlu-umozni-vytvorit-si-vlastny-virtualny-svet/ https://zive.aktuality.sk/clanok/qDOzB6h/namiesto-revolucie-prislo-fiasko-z-noveho-chatgpt-sa-smeje-cely-svet/https://zive.aktuality.sk/clanok/mLHpQnl/openai-ukazalo-svoju-zatial-najpokrocilejsiu-umelu-inteligenciu-takto-sa-da-vyskusat/https://zive.aktuality.sk/clanok/zDt8nZQ/umela-inteligencia-do-vrecka-tvorca-chatgpt-predstavil-nove-ai-modely-funguju-aj-na-beznych-pocitacoch/https://zive.aktuality.sk/clanok/mDodspD/z-chatgpt-unikli-tisicky-sukromnych-rozhovorov-co-sa-stalo/Ďalšie odkazy spomínané v podcaste:Prerobenie uhoľných elektrární na dátové centrá

Gospodarska slika pri nas je bila v drugem četrtletju letos boljša kot v prvem, po nepričakovanem padcu je namreč sledila 0,7-odstotna rast. Nadaljnjo rast bi lahko ogrozila zunanja geopolitična tveganja, med drugim v trgovini. Na rast BDP-ja je sicer najbolj vplivala zasebna potrošnja. Druge teme: - Pred srečanjem Putin-Trump ruske sile silovito napadle Ukrajino. - Množični protesti v Srbiji prerasli v spopade z več kot sto ranjenimi. - Konec tedna po pričakovanjih prinaša vrhunec turistične sezone.

Evropski predstavniki bodo danes ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred petkovim srečanjem z njegovim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom skušali prepričati, naj pri dogovarjanju upošteva interese Ukrajine in Evrope. Predstavnica Bele hiše za odnose z javnostmi Karoline Lewitt je pred vrhom na Aljaski povedala, da bo Trump prisluhnil stališčem samo ene strani, ki je vpletena v vojno. Po njenih besedah bo to pripomoglo k boljšemu razumevanju in s tem iskanju načinov za končanje vojne. V oddaji tudi: - Izraelski premier prepričan, da sporazum s Hamasom ni več mogoč - Delovni inšpektorji začeli nadzore dela na prostem ob visokih temperaturah - Ponoči je bil na nebu viden vrhunec meteorskega roja perzeidov.

Celé PREMIUM VIDEO nájdeš tu

Evropska zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas je za danes sklicala izredno videokonferenco zunanjih ministrov Unije o prihodnosti Ukrajine. Pred srečanjem ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski, napovedanim za petek, so konec tedna, kot rečeno, tako evropski voditelji kot ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opozorili, da o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez te države ter da mora biti mir pravičen in trajen. V oddaji tudi o tem: - Med ubitimi v izraelskih napadih v Gazi znova novinarji - Približno tisoč ljudem z oviranostmi, ki živijo v stanovanjskih skupnostih, še vedno grozijo izselitve - Slovenski košarkarji znova izgubili proti svetovnim prvakom, a popravili vtis

Tento denný podcast, vytváraný s pomocou umelej inteligencie, ponúka unikátny a efektívny spôsob, ako sa dozvedieť o najzaujímavejších udalostiach a článkoch dňa. Umelej inteligencii sa darí analyzovať obrovské množstvo informácií z rôznych zdrojov, aby vybrala tie najrelevantnejšie a najpútavejšie obsahy pre širokú škálu poslucháčov. Každá epizóda je navrhnutá tak, aby poskytla hlboký ponor do vybraných tém, od politiky cez vedecké objavy, až po kultúrne udalosti, a to všetko podané informatívne, prístupne a bez emócií. Podcast je ideálnym spoločníkom pre zaneprázdnených ľudí, ktorí hľadajú pohodlný spôsob, aby zostali informovaní o svetovom dianí bez nutnosti tráviť hodiny čítaním rôznych zdrojov, čím poskytuje efektívny a príjemný spôsob, ako prijímať správy.  

Pred osemdesiatimi rokmi sa zmenil svet a zmenili sa aj pravidlá, ako bude a ako nebude ľudstvo medzi sebou bojovať.V dňoch 6. a 9. augusta zhodili Američania na dvojicu japonských miest Hirošima a Nagasaki jadrové bomby. Výbuchy zabili státisíce ľudí priamo i nepriamo, a vo výsledku sa stali jediným bojovým použitím nukleárnych zbraní v konflikte... až dodnes.Čo sa teda pred takmer storočím stalo, prečo a aké to malo dôsledky: ale aj ako to opísala slávna reportáž Johna Herseyho Hirošima, ktorá mala zásadný vplyv na premýšľanie o jadrových zbraniach?Tomáš Prokopčák sa pýta zástupcu šéfredaktorky denníka SME Juraja Fellegiho a šéfredaktora magazínu Historická revue a moderátora podcastu Dejiny Jaroslava Valenta.Zdroj zvukov: YouTube/HarrySTrumanLibraryOdporúčanie:A dnes, samozrejme, odporúčam kúpiť si dnešné vydanie denníka SME, ktoré nájdete celý víkend. Tam aj na webe nájdete aj spomínanú ikonickú reportáž Hirošima, ktorá zmenila ľudské vnímanie jadrových zbraní a vďaka ktorej – aj, i keď určite nielen – sme od druhej svetovej vojny nukleárnu zbraň nepoužili.–Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra SME.sk s najdôležitejšími správami na sme.sk/brifing

V najnovšej epizóde populárneho hokejového podcastu suSPEAK sa Rasťo Konečný a Marek Marušiak porozprávali s obrancom HK Nitra Martinom Vitalošom, ktorý patrí medzi najtvrdších hráčov našej extraligy.Nitriansky hokejista, ktorý je držiteľom rekordu za najviac bodyčekov v našej najvyššej súťaži, sa v rozhovore otvorene rozhovoril o svojej kariére a životných skúsenostiach. Martin Vitaloš prezradil, ako sa ružinovský odchovanec dostal cez Slovan až do švédskeho klubu Rögle, kde strávil dve sezóny.Diváci sa dozvedia zaujímavé a miestami humorné príbehy z jeho pobytu vo Švédsku vrátane ochutnávky surströmmingu (fermentovanej ryby), ktorá sa skončila nepríjemnou skúsenosťou, ale aj pozitívne momenty zo švédskej hokejovej kultúry. Martin Vitaloš tiež otvorene porozprával o náročnej epizóde v českej Plzni, kde nemal takmer žiadny priestor na ľade a dokonca ho poslali hrať za Klatovy do tretej najvyššej súťaže.Rozhovor postupne prešiel k jeho najväčšiemu kariérnemu úspechu - zisku majstrovského titulu s Nitrou, kde si zaspomínal na kľúčový moment sezóny a následné oslavy. Martin Vitaloš tiež zaznačil svoje plány do budúcnosti vrátane ambícií zahrať si opäť v zahraničí, ale odhalil aj prekvapivé štúdium diplomacie ako prípravu na život po hokejovej kariére.V uvoľnenej atmosfére plnej vtipných momentov sa dozviete, prečo sa tento tvrdý obranca stal postrachom útočníkov v našej extralige, aký typ bodyčekov preferuje a aká je jeho hokejová filozofia.Táto epizóda ponúka výnimočný pohľad do života jedného z najvýraznejších hráčov slovenskej extraligy, ktorý otvorene rozprával o vzostupoch aj pádoch svojej hokejovej kariéry.

Pred našimi očami sa stavajú kulisy pre neľútostný geopolitický súboj, kde sa Amerika vyberá cestou izolacionizmu a deregulácie, zatiaľ čo Čína by mohla získať možnosť cez svoje modely šíriť vlastný svetonázor. Európa stojí uprostred a hľadá si vlastnú cestu, ktorá by mohla byť nádejou pre zvyšok sveta.Je možné, že by sa v mene víťazstva nad autoritárskym režimom z demokratickej krajiny stal jej pravý opak? A je v poriadku, ak sa umelá inteligencia pod tlakom politikov stane nástrojom na šírenie dezinformácií a predsudkov, len aby sa dosiahlo technologické prvenstvo?V novej epizóde podcastu SHARE sa redaktorka a redaktor Živé.sk Lucia Kobzová a Maroš Žofčin rozprávajú o najdôležitejších AI novinkách za posledné týždne a o tom, čo znamenajú pre našu budúcnosť.V podcaste hovoríme aj o týchto témach:Prečo chce Donald Trump zbaviť umelú inteligenciu etických zábran a čo znamená jeho boj proti „woke AI“.V čom sa líšia stratégie USA a Číny a prečo sa Amerika v snahe o prvenstvo paradoxne začína podobať svojmu rivalovi.Akú šancu má Európa stať sa lídrom v bezpečnej a zodpovednej AI, kým sa veľmoci pretekajú bez pravidiel.Prečo Mark Zuckerberg masívne investuje do superinteligencie a aká je jeho prekvapivá vízia jej využitia.Či je umelá inteligencia naozaj takou ekologickou katastrofou, ako sa hovorí.Redaktori Živé.sk vydávajú knihu: Zo série rozhovorov sa dozviete, ako umelá inteligencia čoskoro zásadne zmení svet okolo nás:TIP: https://zive.aktuality.sk/clanok/0RfdZVW/nahliadnite-do-buducnosti-vydavame-knihu-o-umelej-inteligencii/Témam sa venujeme aj tu:https://zive.aktuality.sk/clanok/jm82rfl/trump-spusta-ai-revoluciu-chce-zakazat-woke-ideologiu-a-masivne-zrychlit-pokrok/https://zive.aktuality.sk/clanok/SuBosQu/elon-musk-spustil-umelu-inteligenciu-bez-pravidiel-ide-uplne-do-extremov/Ďalšie odkazy spomínané v podcaste:Esej Grace Shao - Iná AI cesta ČínyPorovnania najlepších čínskych modelovEnvironmentálna správa MistraluAnthropic sa neštíti pomáhať diktátoromRokovania Microsoftu s OpenAIPodcast SHARE pripravuje magazín Živé.sk.

Až deväťdesiat percent domácností by podľa premiéra Roberta Fica malo mať budúci rok kompenzované ceny plynu a tepla. Čo sa týka elektriny, tam by vraj malo pokračovať memorandum s elektrárňami, ktoré aktuálne platí.Takto nejak si Robert Fico predstavuje adresnú pomoc s cenami energií, ktorú sľubuje v podstate už od svojho nástupu, a ktorá by mala štátny rozpočet v čase konsolidácie odbremeniť od miliónových nákladov.Opäť to však, aspoň z jeho vyjadrení, vyzerá tak, že skutočnej adresnosti sa tak úplne nedočkáme. Alebo áno?Na to, ale aj na to, či k pomoci s energiami podobne pristupujú aj iné európske krajiny a či by sa na niečo podobné mali míňať eurofondy, sa Eva Frantová v podcaste Dobré ráno pýta energo analytika Radovana Potočára.Zdroje zvukov: YouTube/SMER-SD, Facebook/HLAS-SDOdporúčanie:Pred osemdesiatimi rokmi dopadla na Hirošimu atómová bomba. Krátko po výbuchu zachytil americký novinár John Hersey osudy šiestich obyvateľov, ktorí výbuch prežili. Napísal reportáž, ocenenú Pulitzerovou cenou. Z reportáže neskôr vznikla kniha Hirošima a jej kompletný text, ktorý od dnes nájdete exkluzívne na webe denníka SME, je mojím dnešným odporúčaním.–Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifing⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠