Kulturnice

Čezmejni filmski festival Poklon viziji v Gorici in Novi Gorici tudi letos od 29. septembra do 4. oktobra 2026 v ospredje postavlja avtorje z izrazito vizijo, kritične glasove in ustvarjalce, ki film razumejo kot prostor razmisleka, raziskovanja in družbene domišljije ''Neprilagojeni opazovalci. Outsiderji in izobčenci.'' pa je naslov mednarodne skupinske fotografske razstave v Miheličevi galeriji na Ptuju, ki predstavlja avtorje, pomembne za razvoj specifičnih fotografskih praks v srednji in vzhodni Evropi pred letom 1990, od povojne propagandne dokumentarne fotografije do današnje umetniške fotografije.

Velikokrat se nam zgodi, da se znajdemo v nesporazumu. Manjše konflikte lahko hitro razrešimo in gremo naprej. Kaj pa se zgodi, ko gre za nekaj večjega, ko dva človeka isti spolni odnos razumeta popolnoma drugače? Ona pravi, da jo je posilil, on pravi, da je bil odnos sporazumen. Predstava Nam se to ne more zgoditi v Mali Drami SNG Ljubljana, odpira širšo temo spolnega nasilja, naših predsodkov in tega, kako težko se je o takšnih temah pogovarjati.

Migracije niso le številke in statistika, ampak predvsem zgodbe ljudi, ki zapuščajo svoje domove in iščejo novo življenje. Festival migrantskega filma skozi filme, pogovore in druge dogodke odpira vprašanja migracij, vključevanja, identitete in življenja v novih okoljih. Dogajanje tudi letos prinaša zgodbe, ki želijo pogled na migracije približati skozi osebne izkušnje in različne perspektive. Na festivalu, ki ostaja eden izmed redkih tovrstnih dogodkov na svetovni ravni, so do zdaj prikazali več kot 390 filmov. Letos bo na programu 16 filmov z dogodki spremljevalnega programa z osmimi gosti in gostjami.

Slovensko narodno gledališče drama Ljubljana začenja novo sezono s prvo slovensko uprizoritvijo drame Iranska konferenca dramatika in režiserja Ivana Viripajeva v režiji Nine Rajić Kranjac. Drama se dogaja leta 2017 na znanstveni konferenci v Kobenhavnu, ki naj bi osvetlila zapletenost iranske problematike. To ni predstava o Iranu, pravi direktorica Drame Ivana Đilas, to je predstava o nas samih, o privilegiranih prebivalcih tega planeta. Razpravljavci se od izhodiščne teme vse bolj oddaljujejo, njihovi nastopi postajajo bolj osebni, anekdotični in ezoterični. Znanstvena konferenca, ki naj bi se posvetila zapleteni problematiki položaja v Iranu, se sprevrže v farso. Tik pred premiero uprizoritve Iranska konferenca o njej govorijo režiserka Nina Rajić Kranjac, prevajalka Tatjana Stanič in igralec Marko Mandič.

Rop trezorja banke SKB leta 2005 je izhodišče nove petdelne kriminalne nadaljevanke Trezor, ki resničnega dogodka ne rekonstruira, temveč ga prestavlja v današnji čas in okoli njega gradi novo zgodbo. V njenem središču je varnostnica Sonja Kern, ki jo po ropu najdejo samo na prizorišču, sama pa se dogodka ne spomni. Preiskava postopoma odpira vprašanja njene preteklosti, odnosov in položaja posameznika v sistemu, serija pa ob klasičnem vprašanju, kdo je izpraznil trezor, zastavlja še drugo: kdo je večji kriminalec? Tisti, ki banko ropa, ali tisti, ki polni njene sefe?Serija, ki jo je režiral Matevž Luzar, je posebna tudi zato, ker gre za prvo koprodukcijo RTV Slovenija in produkcijske hiše Antitalent s HRT in Radiotelevizijo Črne Gore. Njen nastanek pa je podpiral tudi Slovenski filmski center. Sogovorniki: Matevž Luzar, režiser mini serije Trezor Tina Vrbnjak, ki v seriji igra glavno protagonistko Sonjo Kern Jana Zupančič, ki v seriji igra detektivko Dejo Kolenc V oddaji smo uporabili arhivske posnetke poročanja o ropu trezorjev banke SKB, ki so bili predvajani v Dnevniku Televizije Slovenija.

Razstava Kozmos Kosovel v Cankarjevem domu v Ljubljani Kosovela postavlja v dialog z evropskim umetniškim in intelektualnim prostorom njegove dobe. Na ogled so izvirni rokopisi, osebni predmeti, dokumentarno gradivo, prve knjižne in revijalne objave ter tudi dela njegovih sodobnikov, ki so vplivali na njegovo razumevanje umetnosti, prostora in družbe. Gre za obsežen projekt, pri katerem s Cankarjevim domom Ljubljana in Narodno in univerzitetno knjižnico sodeluje več kot 20 ustanov iz Slovenije in tujine. Razstava v veliki meri temelji na širšem dojemanju Kosovela in časa, v katerem je živel skozi oči mladih.

Ob 90. letnici delovanja Fotokluba Maribor so na 11. Festivalu fotografije Maribor v ospredje postavili črno fotografijo in ustvarjalno dediščino članov kluba, ki je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja pomembno zaznamovala slovensko fotografijo in pozneje postala znana kot Mariborski krog. Razstava Silicijeva koda pa prinaša vpogled v ustvarjalnost Uroša Weinbergerja zadnjih sedmih let ter odpira vprašanja o svetu, ki ga vse močneje oblikujejo tehnologija, algoritmi in umetna inteligenca.

15. edicija Mednarodnega festivala dokumentarnega filma DOKUDOC na različnih prizoriščih v Mariboru predstavlja 17 dokumentarcev slovenskih in tujih ustvarjalcev. V Umetnostni galeriji Maribor je do konca oktobra na ogled razstava slik z naslovom Rožni vrt mariborske ilustratorke in scenografke Nine Šulin. Umetnica slika rože že več let, večinoma so to velike slike cvetov, za postavitev v galeriji pa je ustvarila manjša dela.

Kulturna postaja Grobelno na obrobju Kozjanskega je edinstveno prizorišče: neposredno mimo majhne vaške kulturne dvorane vozijo vlaki, ki popestrijo koncerte. Obiskali smo tradicionalni večer folk glasbe, ki ga je zaznamovala skupina Katalena, ter se pogovarjali o pomenu takšnih butičnih in pristnih kulturnih prizorišč. Kulturna postaja Grobelno

Prvi mednarodni festival Vilenica je potekal leta 1986 in tudi letošnji, že 41. po vrsti, predstavlja številne dogodke: okrogle mize, literarna branja in predstavitve književnosti ter književnih publikacij na različnih prizoriščih po Sloveniji, v zamejstvu in tradicionalno na Krasu.

Zbirka Zlata ptica s pravljicami in pripovedkami iz zakladnice slovenskega in svetovnega ljudskega izročila, ki jo je na Mladinski knjigi leta 1956 zasnovala legendarna urednica Kristina Brenkova, letos praznuje 70 let. Jubilejna 125-a izdaja v jubilejnem letu zbirke je knjiga evropskih čudežnih pravljic ''Gora, skala, gozd, drevo'' avtorice, pripovedovalke in raziskovalke Špele Frlic in ilustratorja Jureta Brgleza. Tudi Čebelico, eno najstarejših knjižnih zbirk in prvo zbirko slikanic v Sloveniji, so obogatile nove izdaje. Z intermedijskim umetniškim projektom Uho močvirja avtorice Nike Solcé se 28. 8. zvečer v Novi Gorici in okolici začne 11. festival in knjižni sejem Mesto knjige. Letošnjo izvedbo uokvirja osrednja tema Flora in favna. Tako bodo z različnimi avtorji in avtoricami poskušali prisluhniti nečloveškim živim bitjem, videti svet iz njihove perspektive ter razumeti njihov odnos do sveta in človeka. Osemdnevno festivalsko dogajanje bo zaznamovalo več kot 45 gostov, ki bodo nosilno tematiko obravnavali v pogovorih, branju, na glasbenih dogodkih, instalacijah, razstavah in delavnicah.

V Mursko Soboto se vrača Front@, mednarodni festival sodobnega plesa, ki že od leta 2006 v organizaciji zavoda Flota povezuje slovensko in mednarodno plesno produkcijo ter sodobni ples pripelje tudi zunaj kulturnih središč. Letošnja 21. izdaja med 25. in 29. avgustom prinaša izrazito raznovrsten program: žongliranje, berberski ples, hiphop, novi cirkus, rolerje, performans, film, fotografijo, pametne naprave in predvsem veliko različnih pogledov na telo, gibanje in sodobno življenje.

V slovensko prestolnico vstopajo 29. Mladi levi, ki slovijo po naboru predstav, ki spodbujajo k razmišljanju, pa tudi dobrem vzdušju in pisanem festivalskem občinstvu. Letošnji mednarodni festival bo gostil več kot 130 umetnic, umetnikov in drugih festivalskih gostov.

Jutri se bo s podelitvijo nagrad sklenil 32. Sarajevski filmski festival. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov se bo za srce Sarajeva potegoval tudi slovenski film Vse, kar je narobe s tabo scenaristke in režiserke Urše Menart, intimna drama o prijateljstvu, čustveni odtujenosti in hrepenenju po bližini. V tekmi za srce Sarajeva za celovečerni dokumentarni film pa je med drugim slovenski dokumentarec Ko pridem ven režiserja Metoda Pevca, v kategoriji kratkih igranih filmov pa se za srce Sarajeva poteguje tudi slovenski kratki animirani film Kozmonavti Lea Černica. Od blizu je v Sarajevu dogajanje spremljal Aleksander Čobec.

Deseta izdaja festivala Grounded bo na različnih prizoriščih v Ljubljani poleg okroglih miz, predavanj, performansa, filma in pomenkov predstavila še vrsto domačih in tujih ustvarjalcev elektronske glasbe. Tema letošnjega festivala je militarizacija. Z njo 10. Grounded odpira razmislek o militarizaciji družbe v dobi širjenja oboroženih konfliktov: komu koristi, kdo nosi njene stroške in kako posega v naš vsakdan?

Na prizorišču Pošta Slovenskega mladinskega gledališča ekipa Kulturno-umetniškega društva Ljud pripravlja performans Človek z Lune: Minevanja. Gre za prostorsko in časovno razprto kolektivno performativno delo, ki občinstvo popelje v pokrajine prehajanja, izginjanja in tihe, a neizogibne dokončnosti bivanja. V središču je vprašanje minevanja kot temeljne, a še vedno pogosto prezrte razsežnosti človeške izkušnje – ne le intimne, temveč tudi kolektivne.

Nocoj bo v slovitem berlinskem Kozerthausu odmevala slovenska orkestralna moč, koncertna dvorana bo namreč gostila mlade glasbenike, ki pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh ustvarjajo v Slovenskem mladinskem orkestru. Na prestižnem festivalu Young Euro Classic se bodo predstavili z zelo raznolikim repertoarjem, ki so ga v torek predstavili tudi pred domačim občinstvom v Slovenskih Konjicah.

Mednarodna razstava ''untranquil now – konstelacija pripovedi in odzvenov'' v ljubljanski Cukrarni je transdisciplinarna postavitev, ki je nastala v sodelovanju z muzejem Hamburger Kunsthalle, katerega stalna zbirka spada med najobsežnejše javne umetnostne zbirke v Nemčiji. Rdeča nit razstave je nemir, ki se v razstavljenih umetniških delih kaže na različne načine in večplastno. V Ljubljani se predstavlja več kot 20 umetnikov in umetnic različnih generacij iz več držav, ki s filmi, artefakti in podobami osvetljujejo strukture moči in z raznovrstnimi pripovedmi nagovarjajo našo domišljijo.

Jubilejni program Kinoteka 30! v letu 2026 obeležuje tri desetletja delovanja Slovenske kinoteke, ki je bila kot samostojni javni zavod ustanovljena 1. avgusta 1996. Pogled na prehojeno pot in hkrati povabilo k novim podobam, zgodbam in filmskim srečanjem predstavlja razstava Kinoteka 30! v Plakatni galeriji Figovec v Ljubljani. V letošnjem kinotečnem Letnem kinu na prostem bo med 6. in 22. avgustom: v Divači na ogled tematski program z naslovom Ženske delajo film, v Ljubljani pa program v treh sklopih. V prvem, s programom gostovanj in sodelovanj, bo tudi ljubljanska premiera novega slovenskega dokumentarnega filma Fotograf scenarista in režiserja Mihe Čelarja z zgodbo o Petru Nagliču, ki je v prvi polovici 20. stoletja posnel več kot 10.000 fotografij in z njimi dokumentiral pomembne zgodovinske dogodke in vsakdanje življenje svojega časa. V Slovenj Gradcu so teden filmskih projekcij na prostem sicer začeli prejšnji konec tedna, sklenili pa ga bodo s tridnevnim dogajanjem pred graščino Rotenturn v Slovenj Gradcu z 11. mednarodnim festivalom kratkega filma Shots. Trije filmski večeri prinašajo filmski program in druženje z avtorji. Letos v izboru prevladuje evropska produkcija, festival pa bo ponudil največ komedij doslej, ki se prepletajo z resnejšimi medosebnimi in družbenimi temami.

Če rečemo: Odiseja, Christopher Nolan, Homer. Ne nujno v tem vrstnem redu. Vseeno je verjetno jasno, o čem gre beseda. Film Odiseja je postal pravcati fenomen, o katerem se pišejo članki ter se pogovarjajo ljudje na ulicah. Zakaj je tako pretresel popkulturo, zakaj so do njega kritični klasični filologi, zakaj so ga pa filmski kritiki vzljubili? Ter tudi o tem, zakaj je Odisejev mit še vedno tako živ. Sogovorniki: - Ana Jurc, novinarka in filmska kritičarka na MMC RTV Slovenija - Aljoša Harlamov, pisatelj ter član podkasta O. B. O. D. - dr. Svetlana Slapšak, pisateljica, antropologinja in klasična filologinja

Klavdij Sluban je francoski fotograf slovenskega rodu. Njegovo največjo retrospektivo fotografij v Sloveniji smo doživeli predlani v Galeriji Jakopič. Te dni pa so nekatere njegove fotografije razstavljena na enem najprestižnejših festivalov fotografije, v francoskem Arlesu. Gre za razstavo Otoška osamljenost, ki bo do 1.novembra na ogled v srednjeveški opatiji Abbaye de La Celle. Kurator razstave in umetniški direktor opatije Ricardo Vazquez je izbral tiste fotografije, ki jih je Klavdij Sluban posnel na otokih Kerguelen v Indijskem oceanu in na Japonskem. Fotografije so v nekakem dialogu s poetično arhitekturo opatije, pravi kurator Vazquez, Sluban pa je prepričan, da njegove fotografije privlačijo določene prostore.

Začenja se glasbeni festival Glasbe sveta / Musiche dal Mondo, ki povezuje čezmejni prostor med Novo Gorico in Gorico. Na prizoriščih z izjemno zgodovinsko in krajinsko vrednostjo se srečujejo glasbeniki z vsega sveta ter soustvarjajo raznovrsten program, ki povezuje jazz, folk in glasbene tradicije različnih kultur. Letošnja osrednja tema je Uglaševalci miru, ki poudarja prijateljstvo in medsebojno poslušanje.

Ljudje težko prenesemo misel o tem, da se bo nekega dne vse spremenilo. Udobnost položaja je premočna, da bi o tem sploh razmišljali. Vseeno nam zgodovina govori, da se lahko usoda spremeni čez noč. Ne samo posameznikova, ampak celotnega sveta. Tako se je zgodilo s prvo svetovno vojno, ki je povzročila razpad stoletnih imperijev. Bosanski pisatelj Aleksandar Hemon je skozi to obdobje popeljal nostalgično zgodbo o ljubezni dveh vojakov iz Sarajeva. Knjigo Svet in vse v njem je pisal trinajst let, tudi med najtežjim obdobjem v življenju, ko je izgubil hčerko.

To je bilo vprašanje in osrednja tema letošnjega svetovnega kongresa arhitektov UIA 2026 v Barceloni. Naslovili so jo Becoming. Architectures for a Planet in Transition / Nastajanje. Arhitektura za planet v prehodu. Udeležili so se ga številni slovenski arhitekti in študentje arhitekture. Med njimi sta bili tudi arhitektki Anja Planišček in Ana Kreč.

Perugia, eno najstarejših italijanskih mest, središče dežele Umbrije, leži nekje na polovici med Firencami in Rimom. Leži visoko na hribu, na višini 500 m, naseljena je s približno 160 tisoč prebivalci. Tudi če za mesto niste še nikoli prej slišali, ste zagotovo poskusili enega njenih glavnih izvoznih artiklov. Perugia je namreč dom podjetja Perugina, ki izdeluje slastne čokolatine bacci. A Perugia slovi še po nečem. Vsak julij se za deset dni spremeni v eno samo veliko koncertno prizorišče, na katerem se je zvrstila že kopica jazzovskih velikanov in velikank.

Kakšne vsebine so letos zajeli študentje arhitekture pri enoletnem seminarskem delu, med katerimi je bila prav gotovo najbolj izzivalna naloga, kakšno rezidenco bi zasnovali za predsednika države.

Ajda Bračič ni samo uspešna pisateljica, letošnja dobitnica prestižne nagrade Kresnik za romaneskni prvenec Kresničevje, je arhitektka, publicistka, sokustosinja številnih odmevnih razstav ter ustanoviteljica in programska vodja platforme za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, ki jo vodi od leta 2021. Lani je organizirala prvi Kajžin festival Razpoka, namenjen prenovi in trajnostnemu bivanju v Sloveniji.

Razstava priznanega fotografa Arneja Hodaliča Med svetovi predstavlja vizualne pripovedi o ljudeh, kulturah in krajih z vseh koncev sveta.V štirih tematskih sklopih je na ogled več kot štirideset fotografij: od podvodnih arheoloških najdišč, skrivnostnih jam, oddaljenih kultur, krajev ter portretov ljudi – in zgodb z različnih koncev sveta. Spremljajo jih besedila kustosinje razstave, fotografinje Katje Bidovec. V sklopu podvodne arheološke reportaže je bila med petletnim dokumentiranjem najdbe potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet posneta tudi fotografija zlate pasne zaponke. Prav to je kot prvima slovenskima fotografoma Arneju Hodaliču in Katji Bidovec na naslovnici aprilske izdaje objavila kultna ameriška revija National Geographic – z zgodbo o zakladih v potopljeni ladji, ki je prevažala izjemen arheološki zaklad. Tudi izbor teh fotografij te zgodbe je del razstave z naslovom ''Arne Hodalič: Med svetovi'', ki si jo lahko v Stanovski dvorani in Palaciju Ljubljanskega gradu ogledate do 30. avgusta.

Piran je ponovno zaživel v ritmih folklore. 22. Mednarodni folklorni festival MIFF predstavlja raznolikost svetovne folklorne dediščine, tradicionalne plese, noše in glasbe različnih kultur.Iz Pirana pa s Kulturnicami tudi v Rim. V muzeju Centrale Montemartini sta v središču razstave ''Moda v središču pozornosti 1955–1975 – Rim: Med glamurjem in industrijskimi inovacijami'' visoka moda in film v znamenitem obdobju sladkega življenja, ko so v italijansko glavno mesto in znameniti filmski studio Cinecitta prihajale največje filmske zvezde tistega časa. Do 15. novembra je razstavljeno arhivsko gradivo, redki filmski posnetki in izvirniki oblek znamenitih modnih oblikovalcev iz tistega časa.

V Galeriji Dessa je na ogled razstava 'Pozor - še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2018–2026, druga po vrsti iz cikla Slovenska alpska arhitektura.Tokrat je skupina kuratorjev, skupaj s švicarskim arhitektom Armandom Ruinelli-jem, predstavila izbor 26. projektov. Vsi projekti, različnih tipologij, so povezani z območjem Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorjem, predalpskim hribovjem Polhograjskih dolomitov, Trnovsko planoto in Nanosom. Gre za razne javne stavbe ali odprte prostore, stanovanjske in počitniške hiše, turistične in športne objekte ter visokogorske bivake. Zanimiv primer je tudi prenovljeni Kulturni dom Stara Fužina, ki so ga te dni ponovno odprli za javnost. Celotne revitalizacije doma sta se lotila arhitekta Špela Videčnik in Rok Oman (OFIS arhitekti), ki v Bohinju delujeta na različnih objektih že od leta 2008. Na letošnji razstavi alpske arhitekture v Galeriji Dessa so razstavljeni njuni štirje projekti:. Čolnarna Zaka na Bledu, Plečnikova nagrada za javni prostor, hotel Bohinj, Ribčev Laz v Bohinju in Vzhodni objekt soteske Vintgar.

Letošnja izvedba Primorskega poletnega festivala združuje deset dogodkov, s katerimi izpostavlja viharne čase, v katerih živimo in pogumno soočanje z izzivi. Predstave bodo uprizorjene na različnih lokacijah v treh istrskih občinah: v Kopru, Ankaranu in v Piranu. Letos se je namreč sodelovanju odrekla izolska občina. Sicer pa je eden osrednjih poletnih festivalov v slovenski Istri odslej tudi del novega konzorcija.

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v svojih depojih hrani več kot 2000 daril, ki so jih v času svojih mandatov prejeli nekdanji predsedniki Republike Slovenije. V prostorih muzeja občasna razstava Darila državi skozi izbor protokolarnih in osebnih daril pripoveduje zgodbo slovenske državnosti, mednarodnih odnosov in simbolnega jezika diplomacije. Skozi predstavitev državnega protokola in predsedniške palače pa razstava odpira tudi pogled v ozadje funkcije predsednika republike.

Pogled v zakulisje filmskih klasikov je prejšnji teden ob praznovanju okrogle sedemdesete obletnice ponudil eden izmed najpomembnejših slovenskih filmskih akterjev studio Viba film. Čeprav se je teden praznovanja že zaključil, del jubilejnega dogajanja ostaja na ogled. Zunanja razstava V soju filmskih luči bo namreč pred vhodom v studio postavljena vse do 30. novembra.

Klopot lesenih klekljev, godba na čelu povorke in vonj po sveže pripravljenih idrijskih žlikrofih. Tako je bilo ta konec tedna v Idriji, kjer so ob 150-letnici Čipkarske šole Idrija pripravili državno tekmovanje v klekljanju in 44. Festival idrijske čipke. Čeprav je bila v ospredju tradicija, so največ pozornosti pritegnili prav mladi klekljarji, med tekmovalci jih je bilo kar 210, ki dokazujejo, da značilni zvok klekljev v Idriji še zdaleč ne sodi v preteklost. FOTO: Robert Zabukovec

Od tebe dalje štejem svoje dni je naslov projekta, ki prepleta poezijo Lojzeta Krakarja s fotografijami njegovega vnuka Voranca Vogla. Projekt ob 100. obletnici pesnikovega rojstva in ob 30-letnici fotografovega ustvarjanja vključuje knjigo in fotografske razstave.

Odgovor na vprašanje, koliko cirkuških šotorov imamo v Sloveniji, bi še do pred kratkim bil nič, toda po sedmih letih zbiranja sredstev sta letos Slovensko združenje za cirkuško pedagogiko – Cirkokrog in Društvo Mismo Nismo kupili prvi slovenski cirkuški šotor. Od konca maja v tem šotoru gostujejo trije festivali. Festival Človek na loncu je že minil, zdaj pa potekata še Festival trojne salte in Klovnbuf.

Poletje je tu in začenja se obdobje festivalov, različnih glasbenih zvrsti in med njimi je tudi idrijski Plun pitk. Petič letos bo ukradel tri petkove večere in v središče Idrije pripeljal ustvarjalce z alternativno glasbo.

V Izoli poteka 22. mednarodni filmski festival Kino Otok. Film ni zaprt med štiri stene, temveč se seli na trge, v parke, na plažo in med ozke ulice starega mestnega jedra. Tradicionalno ostaja zvest avtorskemu filmu v vsej njegovi raznolikosti, hkrati pa spodbuja prostor za druženje, dialog in grajenje skupnosti. Med poudarki letošnjega festivala je pogled skozi mlade oči, poezija in tematiki srednjega kolonializma in teror kolonializma. Kino Otok je letos odprl film Moja semba angolskega umetnika Huga Salvaterre. Do konca tedna pa se bo na platnih zvrstilo še ogromno projekcij, Izola pa je znova postala skupnost, v kateri sta film in umetnost na prvem mestu.

Kako je morje postalo sinonim za oddih, svobodo in poletne spomine? Z izbranimi predmeti, slikami, fotografijami in oblačili nas na zgodovinsko popotovanje poletnih oddihov na morski obali popelje razstava Gremo na morje v Mestnem muzeju Ljubljana in razkriva vpogled v zgodovino obiskovanja morja: od prvih aristokratskih obiskov obmorskih krajev v 19. stoletju do množičnega turizma v drugi polovici 20. stoletja.

Nova knjiga filozofa Slavoja Žižka Kdo si ti? izhaja iz lacanovskega branja Hegla in na tej podlagi razvije kritično analizo kognitivne teorija subjekta, hkrati pa tvega tudi materialistično interpretacijo mistične izkušnje. O delu, ki je slovenski povzetek prihajajoče knjige na več sto straneh v angleščini, in še treh knjižnih izdajah Društva za teoretsko psihoanalizo – v Kulturnicah.

Dr. Jernej Mlekuž v knjigi Bratstvo in slivovka zgodovino pripoveduje iz nepričakovanega zornega kota – iz šilca slivovke. To ni le knjiga o pijači, temveč o svetu, ki se vrti okoli nje. Ena sama tekočina namreč o narodu, zgodovini in vsakdanjem življenju lahko razkrije več, kot številne uradne razlage. Slivovka je pijača, ki je zaznamovala prostor nekdanje Jugoslavije o njej pa avtor razmišlja tudi takole : kaj, če se zgodovina naroda ne skriva v ustavah, vladavinah, patriotizmu, govorih, vojnah in mejah, ampak v enem samem samcatem kozarčku?Daljši pogovor lahko poslušate v Kulturnem fokusu Prvega programa Radia Slovenija.

Rdeči revirji tudi letos v zasavska mesta prinašajo živahno kulturno dogajanje in razne umetniške vsebine, kot so gledališke predstave, koncerti, performansi, razstave, delavnice in ulični nastopi, ki skupaj ustvarjajo posebno vzdušje. Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti, ki je znan po svoji neposrednosti, sproščenosti in povezovanju lokalne skupnosti, spodbuja druženje med umetniki, prebivalci in obiskovalci vseh generacij. Pomemben del festivala Rdeči revirji ostajata tudi humor in hudomušnost, ki se prepletata z resnejšimi umetniškimi sporočili ter družbenimi temami. Eden najbolj prepoznavnih kulturnih dogodkov v Zasavju se začne v Hrastniku in v Zagorju, sklepni del pa bo junija še v Trbovljah in prvič v Litiji.