Podcasts about bolj

V turistični oddaji smo vas med drugim povabili na kolesarjenje. Najprej smo se ustavili na Dravski kolesarski poti, nato smo predstavili novost na kolesarskem zemljevidu – Štrekno v Mislinjski dolini. Povabili smo vas še v občino Lovrenc na Pohorju, ki je vredna obiska tudi zaradi različnih posebnosti, kot je bogata sakralna dediščina.

Gostiteljica Jasmina Kandorfer s strokovnjakinjami odpira globok pogovor o kompleksnosti ženskih odnosov. Zakaj je ženska agresija pogosto skrita in psihološka? Kako nas tradicionalne družbene vloge omejujejo pri izražanju čustev?V videu boste izvedeli:03:39: Skriti obrazi ženske agresije: Namesto fizičnega konflikta se ženska agresija pogosto izraža skozi tišino, opravljanje, diskreditacijo in izključevanje. Za možgane in živčni sistem je ta oblika bolečine lahko močnejša od fizičnega udarca. 04:10: Ujeti v vloge: Raziskujemo, kako tradicionalna vzgoja sili moške in ženske v predpisane vloge, kar vodi do nezadovoljstva in napadov, ko pričakovanja niso izpolnjena.09:52: 10 zapovedi sestrstva: Jasmina predstavi ključna načela za zdrave ženske odnose, vključno s tem, zakaj zrela ženska ne tekmuje in ne znižuje vrednosti drugih. 18:59 Zdravilna moč ženskih krogov: Zakaj je povezovanje med ženskami ključno za naš obstoj in kako nas pravi ženski krog lahko dobesedno "nahrani" in nam da krila. Ti je bila vsebina všeč?

Redno gibanje ima na človeško telo in psiho ugoden učinek, pomembno pa je, kako se ga lotimo. Ste že poskusili teči, pa izgubili motivacijo? Se sprašujete, kako pravilno začeti ali kako se izogniti poškodbam? In ali je res nujno delati tudi vaje za moč? Tokrat smo govorili o rekreaciji, teku in tem, kako zgraditi telo, ki bo zdržalo — ne le nekaj tednov, ampak dolgoročno. Naš gost je bil profesor športne vzgoje in osebni trener Klemen Jakše.

Zdravo. Tokrat začnemo z razkritjem stoletja: krivec za nakup Patrij je končno znan: to je en opraskan Pinzgauer v Pivki, ki ga je “nekdo” obdrgnil. Izumimo tudi vilkend (vikend vila) in se vprašamo zakaj se otroci v šoli ne učijo (vse)življenjskih veščin in se pripeljemo do angelčkov parkiranja in do osnovnega vprašanja kapitalizma: če moraš po 23 letih popiti 100% več piva, da bi sledil triodstotni rasti, sistem očitno ne deluje. Dokazano na gajbi piva. QED.Vmes obdelamo še Marxa in razliko med idejo in tem, kar so iz nje naredili boljševiki, Stalin in še kdo. Pridemo do dognanja, da je srečen človek slab potrošnik in da, če bi se dolgčasa malo navadili, bi bil svet drugačen. Pri 4. poglavju Zadnje priložnosti pa skočimo na Novo Zelandijo, kjer so fjordi lepi, Douglas pa sedi v helikopterju, kar pa vemo, da ne pomeni nič dobrega. Vsaj zanj.

Lara Maria Vouk je koroška slovenska filmska in gledališka igralka, ki nastopa tako v Sloveniji kot na avstrijskem Koroškem, producentka, scenatristka in pedagoginja. Gledali smo jo lahko v serijah Takšno je življenje in V dvoje. Za igro v seriji Poklicani Televizije Slovenija je dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona, ki je njeno prvo priznanje zunaj Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Nastopala je v več slovenskih celovečernih filmih, med drugim v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, režiserke Ester Ivakič, in v filmu Žige Virca Zemljo krast. Letos na filmska platna prihajata še dva filma, v katerih igra. Kljub temu, da so ji filmske vloge bliže kot gledališke, Lara Maria Vouk sodeluje z več gledališči v Sloveniji in s celovškim Teatrom Rampa. Igrala je v več predstavah tega razvijajočega se profesionalnega gledališča koroških Slovencev. Med drugim smo jo gledali v predstavi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, komediji, kjer je enakost pripeljana do absurda diktature, in v predstavi Prihodi - odhodi, ki pripoveduje o pregonu. Že tretje leto nastopa s svojo monokomedijo Pokržnikov Luka, izbranimi teksti Janka Messnerja v narečju. V tej predstavi zaigra na harmoniko, kar ni presenečenje, saj je tudi glasba zelo pomembna v njenem izrazu. Navdušuje jo tudi sodelovanje z dijakinjami Slovenske gimnazije v projektu, ki bo predstavljen konec meseca. Kako pa je s filmskimi vlogami v Avstriji?   Foto: Voranc Vogel  

Združene države in Iran so blizu podpisa začasnega dogovora o končanju vojne. Kot danes poroča ameriški portal Axios, dogovor vključuje 60 dnevno podaljšanje premirja, prost prehod Hormuške ožine ter odpravo ameriške blokade iranskih pristanišč in nekaterih sankcij glede iranske prodaje nafte. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi se Teheran strinjal tudi s predajo svojih zalog obogatenega urana, čeprav naj bi pogajanja o iranskem jedrskem programu potekala v času podaljšanega premirja. Bolj zadržani so na iranskem zunanjem ministrstvu. Iranska tiskovna agencija Fars pa je zavrnila navedbe o prostem prehodu Hormuške ožine, češ da ta ostaja pod iranskim nadzorom. V oddaji tudi: - Kaj se glede na koalicijsko pogodbo obeta na področju obrambe? - Na množičnem študentskem protestu v Beogradu prvič predstavili predvolilni program. - Zlata palma filmskega festivala v Cannesu v roke ustvarjalcev filma Fjord.

Ni kotička sveta - od morij do rek, zraka in zemlje - pa tudi ni živega bitja - od človeškega telesa do živali in rastlin -, kjer ne najdemo majhnih plastičnih delcev. Zdi se, kot da sta mikroplastika in nanoplastika vseprisotni. V kolikšni meri pa je prisotnost tega odpadka, tam, kjer ta ne bi smel biti, že škodljiva? V tokratnih Podobah znanja gostimo izr. prof. dr. Anito Jemec Kokalj z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. Spomladi letos je prejela Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo. V svojih raziskavah dr. Anita Jemec Kokalj preučuje razne vidike, kako mikroplastika vpliva na talne živali - na deževnike, ličinke, rake - ter na rastline. Zanima jo, katere škodljive snovi mikroplastika veže nase in kaj se iz teh delcev izloča. Med drugim preučuje tudi, ali ima mikroplastika, ki nastane iz biorazgradljive plastike - pogosto predstavljene kot dobre alternative klasičnim plastičnim materialom -, dejansko manjši vpliv na okolje in bitja v njem? Foto: Anita Jemec Kokalj (Klara Jurečič)

Temna snov velja danes za veliko uganko astrofizike, o kateri bi si resnično želeli vedeti kaj več in predvsem kaj bolj otipljivega. Vemo, da obstaja, vemo, da jo je mnogo več kot običajne snovi. Brez nje galaksije zagotovo ne bi bile takšne, kot so. A razen tega, da temna snov prispeva zelo veliko dodatne mase znanemu vesolju, se še vedno izmika podrobnejšim opazovanjem, predvsem zato, ker preprosto ne reagira z navadno snovjo, denimo s svetlobo. Vseeno je mogoče o njej veliko izvedeti tudi posredno, sploh ob pomoči zmogljivih teleskopov, kot je Vesoljski teleskop Jamesa Webba. Za raziskave izmuzljive narave temne snovi je doktorski študent na fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič prejel prestižno štipendijo Evropske vesoljske agencije, s katero bo svoje raziskave temne snovi nadaljeval na Nizozemskem. Kaj vemo o temni snovi in kako bi lahko izvedeli še kaj več, bo v ospredju današnjih Podob znanja.

Gost tokratne oddaje Obrazi sosednje ulice je zdravnik Zoran Simonovič, ki se je po končanem študiju odločil za specializacijo iz javnega zdravja, nato pa še za usmeritev v epidemiologijo. V pogovoru se spominja dogajanja ob epidemiji koronavirusa, ki je prineslo tudi spoznanje, kako pomembno je zaupanje ljudi v delo strokovnjakov.

Poudarek prve majske turistične oddaje bo kampiranje. To že dolgo ni več le preprosto spanje v šotoru, ampak postaja vse bolj priljubljen način preživljanja počitnic v naravi. Kako živijo slovenski kampi in od kod prihajajo obiskovalci, bomo preverili v četrtkovi turistični oddaji, ko bomo obiskali tudi Caravaning klub Slovenije.

Enja Zobarič je prek študentske izmenjave za pol leta odletela v Tanzanijo. Ni prav dobro vedela, s čim se bo ukvarjala, nato pa se je po spletu okoliščin spoprijateljila z nekaj domačini, ki so tudi pripadnice in pripadniki kvir skupnosti. Bolj kot se je Enja z njimi družila, bolj je ugotavljala, da se kvir osebe v Tanzaniji soočajo s številnimi izzivi, tudi takšnimi, ki so pri nas danes skoraj nepredstavljivi. Že sama homoseksualnost je kriminalizirana, nevarno se je izražati, oblačiti, zbirati, biti drugačen. Vidnost, ki pri nas velja za univerzalno vrednoto osvoboditve, je tam enaka ranljivosti. Ogromno torej tvegaš, že če sploh obstajaš in živiš svojo resnico. Z Enjo klepetava o podzemnih tanzanijskih zabavah, uvidih, kulturnem šoku ob vrnitvi, pa tudi o njeni drag personi Bujti Divi. [kvír] samostalnik moškega spola: skupek, celota teoretskih spoznanj in družbenopolitičnih načel o spolni usmerjenosti, ki ni heteroseksualna, in spolni identiteti, ki se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu.

Promet na primorski avtocesti od jutra vnovič stoji, medtem ko odstranjujejo posledice druge večje prometne nesreče v 12-ih urah na odseku med Razdrtim in Studencem. Policisti so sicer med prvomajskimi prazniki v delovni zapori pri Postojni obravnavali 12 nesreč. Zaradi nesreč na avtocesti so prometni kolapsi pogosti tudi v Postojni, opozarjajo krajani. Preostali poudarki oddaje: Banka Slovenije v poročilu poudarja nova finančna tveganja ob vojni na Bližnjem vzhodu. Trump napovedal vojaško operacijo za pomoč ladjam pri prečkanju Hormuške ožine. Gasilci ob mednarodnem dnevu opozarjajo na številne težave v stroki.

Tadej Pogačar nadaljuje z zbiranjem zmag na največjih enodnevnih kolesarskih dirkah. Še tretjič zapored, skupno pa četrtič, je bil najboljši na dirki Liege-Bastogne-Liege in zbirko zmag na spomenikih povišal že na trinajst. Vse do zadnjega vzpona mu je odpor tokrat nudil mladi Francoz Paul Seixas, ki je znova dokazal svoj neizmeren potencial. V podkastu Tour 202 je bil tokrat direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki pohvali vožnjo Seixasa in govori tudi o 32. izvedbi največje dirke pri nas. S prizorišča se oglaša radijski reporter Luka Dolar. O tem, kaj lahko pričakujemo na dirki po Romandiji, kjer se bosta merila Tadej Pogačar in Primož Roglič, pa govori Igor Tominec. Voditelj je Klemen Verlič.

Skozi oči petrolheada in voznika Aston Martina Vanquisha, Francija Verdenika, se potapljamo v globočine avtomobilske industrije. Otroštvo je preživel v vojni vihri Bosne in Hercegovine. Takrat na ulici prodajal cigarete in bučna semena, danes pušča pečat v avtomobilih. Magisterij strojništva je bil okno v svet, od koder sporoča, da so slovenski inženirji boljši od nemških. Iskreno in brez dlake spregovori o delu z evropskimi in kitajskimi avtomobilskimi znamkami, o tem, kdo dosega in kdo ne dosega standardov, kdo sprejema in kdo ne sprejema kompromisov. Presenečeni bi bili. Živi in svoje podjetje vodi v Bulgariji, električnega avta še ni peljal, rešil je nemogoč projekt za Porsche, prav posebno mnenje pa ima o varnosti kitajskih avtomobilov. Njegov družinski avto? Audi RS6 Performance. Vikend fura? Omenjeni Vanquish, McLaren 765 LT (!) in še marsikaj..Zapiski:Robert Lešnik - Mercedesov šef avtomobilske lepote:https://youtu.be/hpFqj981g5g Dr. Matjaž Korman - konstruktor neprebojnega Audija za Angelo Merkel:https://youtu.be/JhE2Xl-7f_k Stane Krajnc - Škofjeločan s krilihttps://youtu.be/EEtbOlwQ1eQIgor Akrapovič - Kako dobri so Akrapovič ponaredki?https://youtu.be/Wx2RRql6sFYChristophe Laubry - Dolenjski Francoz, ki je Revoz pomagal pripraviti na novo dobohttps://youtu.be/zohdDKmkX-sTom Fux - Slovenec s 40 milijardami prometa! https://youtu.be/I9DRbs_CcTgIvo Boscarol - vizionar, ki je prvi med oblake poslal elektroletalohttps://youtu.be/6nXnZT5U9gcMatej Zajc - Noben Ferrari ne gre na odpad!https://youtu.be/hrDr6cU0NDA Dan Lenard - Narisal megajahto za Jureta! https://youtu.be/ln885MSIncU.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Stranke dozdajšnje vlade po pogovorih s predsednico republike soglasno napovedujejo odhod v opozicijo, na drugi strani političnega spektra pa so bolj skrivnostni. V SDS zanikajo sestavljanje vlade, Katja Kokot iz stranke ReSNiCa pa nasprotno trdi, da pogovori potekajo. Drugi poudarki oddaje: V Pakistanu ob napetostih pričakujejo nadaljevanje iransko-ameriških pogajanj. Evropska unija vztraja pri rešitvi dveh držav za Izraelce in Palestince. Dravo pri Mariboru za kratek čas ponečedile fekalije

Ali bodo posledice uporabe brezpilotnih letalnikov ter drugih avtonomnih vozil in plovil na bojnih poljih 21. stoletja res primerljive, kot je slišati, s posledicami vpeljave smodnika v vojne spopade v 14. stoletju?Bolj ko opazujemo vojni v Ukrajini in Iranu, bolj očitno postaja, da so tako imenovani robotski troti oziroma droni – se pravi brezpilotni letalniki pa tudi avtonomna kopenska in celo podvodna vozila – postali ključno novo orožje na bojiščih 21. stoletja. V tem smislu se zdi precej pomenljiva nedavna izjava belgijskega obrambnega ministra Thea Franckna, ki je daljnosežnost posledic uporabe dronov na bojnih poljih sodobnega sveta primerjal z učinki, ki jih je na evropsko vojskovanje imela vpeljava smodnika med stoletno vojno v 14. stoletju. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako se natanko pod vplivom robotskih trotov spreminjajo parametri vojskovanja tako na operativno-taktični kakor na strateški ravni. Med drugim nas je zanimalo, za kaj vse se ta orožja uporabljajo, kako težko oziroma lahko jih je izdelovati, koliko njihova proizvodnja pravzaprav stane in, nikakor ne nazadnje, kako se zaradi njih spreminjajo razmerja moči med vojskami? Je, drugače rečeno, oborožena sila, ki premore najbolj zmogljiva in sofisticirana orožja, orožja, ki praviloma niso prav poceni, a ne zna obenem dobro uporabljati dronov, še v zanesljivi prednosti pred na papirju sicer šibkejšim nasprotnikom, ki pa je vojskovanja z avtonomnimi vozili in letali že vešč? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v pogovoru z dvema obramboslovkama in dvema obramboslovcema s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani – z dr. Majo Garb, dr. Ljubico Jelušič, dr. Erikom Kopačem in dr. Miho Šlebirjem. Foto: ukrajinska vojaka aprila 2024 pripravljata brezpilotni letalnik tipa Vampir za uporabo (Wikipedija / Armijainform)

V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?Pravijo, da je Aleksander Veliki, ko se je odpravil na bojni pohod proti Perziji, spal z izvodom Iliade pod svojo blazino. Očitno je makedonski vojskovodja iz Homerjeve obdelave zgodbe o Ahilu pred obzidjem Troje črpal voljo, navdih, odločenost, vse tisto skratka, kar je na čisto subjektivni ravni potreboval, ko je ustvarjal svoj orjaški imperij. Ta drobna zgodovinska anekdota precej jasno kaže, kako visoko so stari Grki vobče cenili Homerja – postavili so ga na sam vrh Parnasa. To niti ni posebej presenetljivo, čeprav, kot vemo, tudi Heziod, Pindar, Sapfo, Ajshil, Sofokles in Evripid niso ravno od muh. Bolj nenavadno pa je, da je legendarni avtor Iliade ter Odiseje tam, v središču literarnega kanona torej, ostal naslednjih 2500 let. Kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Homerjevi epski pesnitvi pa vsem političnim, gospodarskim, kulturnim in verskim pretresom oziroma preobratom navkljub mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti? To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo, ko smo pred mikrofonom Podob znanja gostili filozofa in komparativista, predavatelja na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, nedavno tudi prejemnika uglednega Šumijevega priznanja za obetavne mlade raziskovalce, dr. Blaža Zabela. Naš gost se je namreč zgodovini branja, interpretiranja in simbolnega valoriziranja Homerja posvetil že v svoji doktorski disertaciji, ki jo je leta 2020 obranil na ugledni britanski Univerzi v Durhamu, prav zdaj pa piše še knjigo, monografijo, v kateri bo svoja spoznanja o »homerologiji« strnil in nadgradil. Foto: dr. Blaž Zabel (Goran Dekleva)

V naslednjih dveh do treh tednih bodo Združene države Amerike Iran napadale še posebej močno. Donald Trump napoveduje, da jih bo vrnil »v kameno dobo, kamor sodijo.« Žal vse več avtokratov po svetu dela vse, da bomo na koncu v kameni dobi pristali vsi. Izraelsko-iranska skupine Sistanagila, ki deluje v Berlinu, medtem s svojim ustvarjanjem sporoča, da medsebojno poslušanje in radovednost povezujeta. Pravijo, da težava niso ljudje, ampak vlade in politiki.Viri: Iransko-izraelski ansambel Sistanagil: "projekt, ki je mogoč le v Berlinu – ne v Izraelu ne v Iranu", MMC RTV Slovenija Sistanagila - Live Full Length Concert at the Neukölner Opera Smrt na meji, Tednik, TV Slovenija Druga jutranja kronika, 2. april 2026, Radio Slovenija Prof. dr. Siniša Malešević: Bolj kot svetovna vojna je nevarno večje število regionalnih vojn, Prvi Dogodki in odmevi, 30. marec 2026, Radio Slovenija Mirko Cigler: Bo Trump začel kopensko ofenzivo v Iranu?, Prvi Ekonomist Kovač o podražitvah, vladi in Petrolu, 30. marec 2026, Odmevi Dogodki in Odmevi, 31. marec 2026, Prvi Umetnost možnega: Politika, denar in videotrakovi (Primož Cirman in Silvester Šurla) Aktualna tema: Navedbe v prisluhih so zaskrbljujoče, Slovenija bi lahko padla še nižje na lestvici zaznave korupcije, Prvi Druga jutranja kronika, 1. april, Radio Slovenija Hafis: Zbirka zapleši z menoj, Tribuna Zapleši z menoj, 108 divje sladkih pesmi sufijskega mojstra

Intenzivna militarizacija, kopičenje oboroženih spopadov, naraščajoča polarizacija in radikalizacija, razvoj umetne inteligence v vojaške namene in ponoven vznik nacionalističnih diskurzov. To je svet, v katerem živimo, zato se upravičeno s strahom oziramo v prihodnost. Profesor zgodovinske sociologije dr. Siniša Malešević na University College Dublin preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. V Ljubljani je marca sodeloval na znanstvenem simpoziju Aleša Debeljaka, ki so ga ob 10-ti obletnici smrti organizirali na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru obiska je za študente obramboslovja pripravil predavanje z naslovom Vojaki, civilisti in nacionalizem. Po predavanju se je z njim pogovarjala novinarka Urška Henigman.

Early in the bushfire season, the town of Mongarlowe was encircled by flames and cut off from outside support. The town was facing encroaching fires so vast and severe that in other circumstances support teams of extra fire trucks and crews, emergency services and much more would have been sent to aid the town - but in this season of fires - there was no extra support to give. So the town itself spawned a grass roots firefighting group to assist the local Rural Fire Services Brigade - the Mongarlowe Mosquito Army. Guests:James ‘Bolj’ BakerboljevacHollie BakerboljevacPaul BottRowena Hall Credits:Producer Alice AnsaraExecutive producer and sound design Sarah MashmanProduction management team Vicky Sprouse and Abe KillianEngineering Tegan NicholsScript consultant Zoe FergusonTheme Oliver Beard This podcast has been brought to you by the Community Broadcasting Association of Australia, and is supported by The Judith Neilson Institute for Journalism and Ideas and The Paul Ramsay Foundation.See omnystudio.com/listener for privacy information.

In zdaj nekaj povsem drugačnega. Sicer gremo v središče Ljubljane, a po drugačnih opravkih, kot bi se pričakovalo. Središče Ljubljane – ta antični pojem, kjer se je vsa moč, vpliv in usodnost naroda skoncentrirala na enem kvadratnem kilometru – je bilo v preteklem tednu prizorišče tudi nekoliko drugačne drame. Drame v prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Hočemo povedati, da so ob običajnem naboru tamkajšnjih in javnosti znanih sociopatov na sceno stopili tudi tisti manj izpostavljeni. Kot zdaj že nekaj mesecev, se obnova ljubljanske Drame in z njo kulturnega hrama vseh Slovencev, ne začne zaradi nasprotovanja sosedov. »Nasprotovanje sosedov« je po dnevnih pozdravih najbolj uporabljana besedna zveza v Sloveniji, in tokrat se širi po ulicah z mitskimi imeni, ki obkrožajo Dramo. Zgodba je sila enostavna. Obnova bi bila seveda hrupna, prašna, prostorsko potratna, zmotila bi mir in parkirišča stanovalcev tam ene ulice in tam ene bajte. Če ne moreš zmotiti miru sosedov v Halozah, kako so investitorji pričakovali, da bodo lahko zmotili mir stanovalcev v središču Ljubljane? Sploh po fiasku z obnovo Plečnikovega stadiona. Kakorkoli; obe strani javkata v javnosti. Tako stanovalci kot umetniki oziroma dramski igralci, ki zmrzujejo in se gredo gledališče v nekem skladišču. In ko razumni prebere vse javne nastope, oziroma sporočila za javnost, ki jih obe strani plasirata v medije, je jasno predvsem eno. V tisti ogroženi hiši, primerno se imenuje Nemška hiša in je elitna lokacija sredi elitnih lokacij, stanuje kar nekaj odvetnikov. Ali pa premožnežev, ki si lahko privoščijo dobre odvetnike. Čeprav bi bilo čudno, ako bi na elitni lokaciji v središču Ljubljane ne živela manjša komuna juristov. Kajti jezik, ki ga uporabljajo stanovalci med blokiranjem začetka graditve, je vrhunsko pravniški. Suh. Zakoni in dejstva in pravice in tako naprej in tako nazaj. Tako je izjava dramskih umetnikov v primerjavi s sporočilom stanovalcev eno samo jamranje in pozivanje na nekakšne nepravne, humanistične in občečloveške kategorije. Jasno, da v skromni radijski oddaji ne moremo biti razsodniki in da zaradi spora med umetniki in odvetniki ne moremo fabricirati globljih razmislekov – poskusimo pa vseeno lahko! Osrednje vprašanje današnje analize je: »Koliko naj bo v družbi odvetnikov in koliko naj bo umetnikov?« Kakšno naj bo razmerje med njimi? Na prvi pogled bi rekli, da gre za dve kategoriji, ali poklica, ali stanja duha, ki si ne bi mogla biti bolj vsaksebi. Pa nič ni dlje od resnice. Oboji živijo v zablodi. Umetniki v zablodi, da lahko z umetnostjo izboljšajo družbo, odvetniki v zablodi, da je mogoče družbo izboljšati s pravom. Kot smo se naučili, je družbo mogoče izboljšati s prisluhi, a o tem kdaj drugič. Najbolj preprosto bi bilo, če bi imeli v družbi enega umetnika na enega odvetnika. Ampak to se ne zdi realno, ker bi imeli v Drami potem same monodrame, en odvetnik pa je kljub temu sposoben preprečiti zaprtje ulice. Bolj razumno se zdi, da bi imeli na enega odvetnika deset umetnikov, a to bi nas popeljalo na pot brezzakonja, kjer bi hipiji zganjali gledališče v parkih in na rečnih bregovih, družba kot organizem, ki ga skupaj drži zakonodaja, pa bi razpadala. Tako smo po preučitvi dejstev in pregledu evidenc tako odvetniške zbornice kot združenja dramskih igralcev prišli na plano s številko: trije umetniki na enega odvetnika. Trideset umetnikov na deset odvetnikov. Tristo umetnikov na sto odvetnikov, tri tisoč umetnikov na tisoč odvetnikov. Ta številka se nam zdi umetniško-odvetniški zlati rez slovenske družbe in predlagamo, da se je v prihodnje držimo, pa bomo lahko obnavljali gledališča, sploh pa bomo lahko uveljavljali pravila pravne države. Obstaja pa problem, da razmerje tri proti ena deluje zgolj in le v središču Ljubljane. Če pogledamo razmerje recimo v Celju, kjer sicer imajo tako odvetnike kot umetnike, je to drugačno, da ne govorimo o slovenskem podeželju, kjer ni niti umetnikov niti odvetnikov. Je pa res, da je obnova kulturne infrastrukture na podeželju tako redka, da se celo najbolj nestrpni sosedje nimajo priložnosti pritožiti. Kaj šele najeti odvetnika. Kako se bo končal spor, oziroma kdaj se bo začela obnova Drame? Država, ki je vsaj za zdaj na strani umetnikov in ne odvetnikov, grozi z nekakšnimi razlastninjenji; ta bo verjetno morala sprovesti slovenska vojska, pa še to bo težko, kajti kot vemo, je odvetniško pero ostrejše od meča. Obstaja pa še ena možnost Pozivamo igralce ljubljanske Drame, da na javnem prostoru med Gregorčičevo in Gradiščem postavijo oder na prostem in brezplačno širnemu slovenskemu občinstvu v slogu partizanskega gledališča odigrajo dve predstavi … Prvi večer Brechtovo Malomeščansko svatbo, da se spomnimo, kako zelo zlagan je lokalni hohštapleraj, drugi večer Cankarjev Za narodov blagor. Da se spomnimo, kaj je to nacionalni interes.

Na velikih plakatih stranke Gibanja Svobode piše te dni piše: Dolgotrajna oskrba – Ne pustite, da vam jo vzamejo. Bolj pravilno bi morali napisati: Dolgotrajna oskrba – Ne pustite, da vam lažejo in kradejo. Že od 20. januarja letos, ko je naša mama šla v enega od Domov za starejše Deos, mi namreč vladne laži in sprenevedanja dvigujejo pritisk. Naj pojasnim to, kar dobro vedo le tisti, ki so šli v Dom za starejše po 1. januarju letos in sicer še po starem zakonu socialnem varstvu. Teh je najmanj 1250 in vsak dan se jim pridruži še kdo, saj življenje gre naprej in ljudje potrebujejo domsko oskrbo. A kaj se dogaja? Da plačujejo izjemno visoke zneske. To pomeni, da gre v Dom samo tisti, ki ima dovolj denarja ali prijazne otroke. Ostali čakajo doma in se njihovi svojci skušajo znajti po svoje.

Italijanska režiserka Lorena Luciano je posnela dokumentarni film o redovnicah, ki jih je domnevno zlorabil slovenski duhovnik in umetnik Marko Rupnik, z naslovom Nune proti Vatikanu. Nekdanje sestre Skupnosti Loyola pričajo o Rupnikovih manipulacijah in zlorabah, film pa pokaže tudi širše dimenzije zlorab redovnic v Cerkvi in njihovo prikrivanje. Vendar film ni samo kritika Cerkve, ampak tudi poziv vsem verujočim, ki utelešajo vrednote Cerkve, naj se ne bojijo prizadevati si za pravico, saj je pravica najboljša pot do tega, da ustvarijo boljšo Cerkev, je povedala z emmyjem nagrajena režiserka, ki je tudi sama katoličanka. Pred slovensko premiero na Festivalu dokumentarnega filma smo se v oddaji Razgledi in razmisleki z njo pogovarjali o tej poti, na katero se je podala s svojim filmom (Foto: Film2 Productions).

V želji po boljši oskrbi bencinskih servisov, od koder že nekaj dni prihajajo poročila o gneči in pomanjkanju energentov, bo vlada posegla v državne rezerve naftnih derivatov in jih postopno sproščala. Do ponedeljka se bosta pristojni ministrstvi v zvezi s tem še usklajevali z zavodom za blagovne rezerve in s trgovci. Tveganj za oskrbo po zagotovilih ministra, pristojnega za energijo, ni, bo pa treba blažiti pritisk na cene. Druge teme: - Od izbruha vojne na Bližnjem vzhodu v Iranu razseljenih več kot tri milijone ljudi. - Ob začetku stavke policistov jih pristojno ministrstvo opozarja na dolžnost izvajanja vseh ključnih nalog. - 34-letnemu osumljencu poškodovanja železniške infrastrukture na progi Sežana-Jesenice odredili hišni pripor.

»Plačilo stroškov in najemnine je že luksuz. Sreča je, da otroci jedo v šoli in mož vsaj občasno v službi. Jaz pa…se znajdem nekako,« po kratkem molku prizna sogovornica, mama dveh otrok. »Samo pri hrani lahko nekaj prihranimo, pri vsem drugem ne moremo. In tudi na banki so možu neposredno svetovali, naj najprej plača kredit in šele potem razmišlja o nakupu hrane.« Čeprav so najemniki pri javnem stanovanjskem skladu, skupni stroški za bivanje močno presegajo moževo minimalno plačo. Sama trenutno dela le za polovični delovni čas, zadnje izplačilo je znašalo 655€. Še težje živi družina vdove, ki po nenadni moževi smrti tri otroke preživlja z minimalno plačo. Dolgo je iskala lastnika, ki bi ji bil sploh pripravljen oddati stanovanje, ko ga je le našla, je za starejše in zanje premajhno stanovanje morala ponuditi še višjo najemnino od sprva zahtevane. Na skupne stroške nima vpliva, v stanovanju račun za ogrevanje kljub zaprtim radiatorjem ni bil opazno nižji. Kot tujka pa kljub temu, da imajo otroci slovensko državljanstvo, nima pravice do subvencije stanarine.

Po Sloveniji so se – predvsem v zadnjem desetletju – razširile trgovine z rabljenimi oblačili. Kakšne so prednosti nakupovanja v takšnih trgovinah, kakšne kose tam sploh iskati in ali je res, da lahko v teh trgovinah najdemo tudi dizajnerska oblačila?

Vsakomur se kdaj, bolj ali manj, sesuje svet, ko izgubi zaupanje v koga, ki ga je koval v zvezde. Bolj kot je nekdo zgled na področju življenjskih ...

Najučinkovitejši branik pred širjenjem laži, neresnic, medsebojnega sovraštva in predsodkov so sočutni ljudje, ki znajo kritično in analitično misliti, ločiti mnenja od dejstev, laž od resnice, refleksen odziv od razmisleka ter se znajo vživeti v miselni in čustveni svet soljudi. Branje knjig je pri razvoju tovrstnih sposobnosti osrednjega pomena, je zapisano v Manifestu o branju za 21. stoletje, ki so ga pripravili ob prvem nacionalnem dnevu branja. Njegovo geslo je Branje je veselje. V oddaji tudi o knjigi Naši temelji in okviri, Slovenci in Slovenija v zgodovini ter premieri predstave Amo essere v SNG Nova Gorica.

Se napihuje balon umetne inteligence? Kaj pomeni korekcija v primerjavi z medvedjim trgom? Zakaj psihologija pogosto premaga razum? Kako naj vlagatelj reagira na hrup, ki ga ustvarjajo mediji, algoritmi in vplivni glasovi z Wall Streeta? Je v takšnem okolju bolj smiselna aktivna ali pasivna strategija? Kam danes investirati 20.000 evrov – tudi v luči prihajajočih individualnih naložbenih računov (INR)? Katere so TOP delnice, na katere se splača biti pozoren? Pred mikrofonom: Izidor Jerman, direktor področja individualnega upravljanja premoženja pri Triglav Investments “Negotovost ni razlog za umik, je pa razlog za disciplino.“ ______________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 27. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ KNJIGA: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 22. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo.

14 nadarjenih mladih športnikov, starih od 13 do 17 let, si je na povabilo Tine Maze in Olimpijskega komiteja Slovenije pred dnevi lahko v živo ogledalo dogajanje na zimskih olimpijskih igrah. Čeprav nihče med njimi ne trenira zimskih športov, so bili med glasnejšimi navijači ob smučarski stezi in pod skakalnico, predvsem pa so sploh prvič lahko izkusili, za kako veliko tekmovanje gre. In tudi zato morda nastop na olimpijskih igrah še trdneje postavili med svoje športne cilje.

Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.

Da se vsaj nekoliko razbremenite od razburjenja zimskih športov, se na kratko vrnimo k izjavi Žana Mahniča o ustanovitvi urada za pregon. Vemo, vemo, da vam Mahnič do danes leze že iz vseh telesnih odprtin, a trdimo, da nihče v resnici ni analiziral njegove izjave. Tako smo prikrajšani za natančno védenje, kaj je jeznoriti Žan sploh povedal. Med medaljami se torej na kratko vrnimo do metanja tujcev iz države. Najprej izjava v celoti, da bo lahko analiza natančna in nepristranska. Citat: »Ustanovili bomo urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, avtobusi in dvajsetimi policijskimi specialci. Vsi, ki so ilegalno prestopili mejo, bodo morali nazaj.« Konec citata. Kar so vsi analitiki spregledali, je seveda urad. Odkar nas je Marija Terezija z njimi zastrupila imamo Slovenci z uradi veliko veselje. Že dve stoletji jih ustanavljamo z nezmanjšanim tempom in nabralo se jih je toliko, da so postali resnično breme. Celo komunisti, zviti kujoni, ki so še bolj kot SDS sloveli po svoji učinkovitosti, se uradov niso znali znebiti, kljub temu da so ves čas svojega vladanja napovedovali vojno birokraciji. Na kratko; ženska s trajno ondulacijo in rolo omaro je ponosno upodobljena v grbu in na zastavi slovenskega uradništva in ni je sile, ki bi jo zrušil. Te dni poskuša uradništvo nadomestiti umetna inteligenca, pa slišimo, da je že obupala. In zdaj k Žanu. Napovedal je ustanovitev urada, kar je, kot smo ugotovili, za vsako novo oblast običajno. Ampak naša pozornost velja kadrovski zasedbi. »En zaposlen in dva pomočnika!« In v tem grmu tiči uradnik. Nikoli in nikdar se še ni zgodilo, da bi imel slovenski urad enega zaposlenega in dva pomočnika! Analizirajmo. En zaposlen je zagotovo šef. Brez njega ni pisarne. Dva pomočnika sta tajnica in blagajničarka. Ampak kot vemo, na uradu, ki da kaj nase, ne smeta manjkati še PR in pa sindikalni predstavnik. Tako imamo nenadoma štiri pomočnike in enega zaposlenega. Čim pa imaš takšno množico v uradu, šef potrebuje pomoč, se pravi namestnika oziroma podšefa. To bi vse še šlo, če uradniška logika ne bi bila piramidno zgrajena. Bolj se širi vrh, ustrezno se krepi tudi baza pod njim. Torej imamo nenadoma dva zaposlena, štiri pomočnike, avtobusi so bili že prej v množini, ampak policijski specialci pa se takoj povečajo na štirideset. Ampak tu se še ne konča. Predvidevamo, da bi bil urad v Ljubljani, in kot je splošno znano, je v Ljubljani nemogoče imeti urad, brez da bi v njem bilo nekaj premičnega pohištva, oziroma kadra, ki so nečaki od nekoga. Ko se v uradu zaposli nekaj teh, recimo še dva, dobimo štiri zaposlene, osem pomočnikov in osemdeset specialcev. Tako nastane že povsem spodoben urad, ki pa v teh razmerah kadrovske podhranjenosti že potrebuje strokovnega sodelavca, pravno službo, osebo za mednarodno sodelovanje in nekoga, ki ureja interno glasilo in počitniške zmogljivosti. Tako nekaj tednov po ustanovitvi urada Mahnič debelo pogleda, ko je v njegovem miselnem konstruktu zaposlenih osem ljudi, ki imajo šestnajst pomočnikov, avtobusnih šoferjev je okoli dvajset, pet uslužbencev je v avtoparku za vse te avtobuse, sto šestdeset policijskih specialcev pa je pripravljenih, da se požene v boj proti ilegalnim migrantom. Takšna bo realnost urada za deportacije in niti sam Janez Janša, ki je hodeča učinkovitost, pri tem ne more nič. Kaj šele Žan Mahnič. Gremo z analizo naprej. Imamo torej bataljon policijskih specialcev, ki se z avtobusi prevaža po deželi, akcijo pa koordinira urad s sedežem v kateri od steklenih stolpnic v prestolnici. Ampak težava je v tem, da prostoživečih ilegalnih migrantov v Sloveniji ni. Hočemo povedati, da ima ameriški urad, ki je vzornik našemu prihodnjemu, dosti bolj zahtevno delo. Tam se ilegalni migranti skušajo infiltrirati v družbo. Delajo za majhen denar, otroke pošiljajo v šolo, plačujejo davke in se nasploh obnašajo kot normalni državljani. Zato mora ameriški urad delati izjemno natančno, kdaj pa kdaj koga ustreliti, da splaši ostale – pač po modelu »Puška poči, ena pade, koliko jih še sedi?« Pri nas pa urad tega ne bo delal, ker so naši ilegalni migranti povsem drugačni od ameriških. Hočemo povedati, da ne letajo okoli po gozdovih, niti ne zalivajo naših vrtov, niti ne čistijo bazenov ali delajo v skladiščih. Naši ilegalni migranti najprej nimajo nobenega interesa ostati v Sloveniji (za kar bo v uradu skrbel oddelek za etiko ilegalnih migrantov), temveč se poskušajo čimprej odpraviti naprej. Tisti, ki se pri nas zataknejo, pa pohlevno čakajo v migrantskih centrih in se ga kdaj pa kdaj napijejo. Ter se tako poskušajo zliti z okolico. Torej; ko bo urad izdal odločbo za deportacijo, se bo sto šestdeset policijskih specialcev pripeljalo pred oni dom na Notranjskem, pospremilo nesrečneža v špalirju mitraljezov na avtobus in ga slavnostno vrnilo na Hrvaško. Mahnič pa se bo pri tem strogo in učinkovito držal. Pa še k zadnjemu poglavju analize … Ko so celo pri SDS-u ugotovili, da so tokrat brcnili v temo, so se rešili s pojasnilom, da mi ne bomo deportirali ilegalnih migrantov kot Američani, ki jih mečejo iz države po znamenitem modelu »Dead or Alive«, temveč bomo to počeli po danskem modelu. Danski model je jasno mnogo bolj human, ker je danska domovina Vikingov, čajnega peciva, lego kock in lepih manir. A nihče se v resnici ni vprašal, kako je videti danski model deportacije ... Torej; če si tam ilegalni migrant, te Danci začopatijo in vržejo iz države. In med procesom ponavljajo: »Tak!« in »Tak!« Kar pomeni prosim in hvala …

Med slovensko mladino je raba angleščine vse pogostejša tako v vsakdanji medosebni komunikaciji kot na družbenih omrežjih. Angleški izrazi po njihovem mnenju delujejo bolj sproščeno, z uporabo angleščine so tudi bolje povezani z globalnim svetom, v katerem odraščajo. Uporabljajo jo tudi zaradi novih pojmov, ki se pojavijo, pa zanje (še) nimamo ustreznega slovenskega poimenovanja. Trend je vse bolj prisoten tudi v medijih in popularni kulturi. Strokovnjaki opozarjajo, da so spremembe v jeziku naravne in da večjezičnost praviloma bogati posameznika ter jezik kot tak, in poudarjajo, da angleščina ne izpodriva slovenščine, temveč sobiva z njo in se prilagaja novemu času. Bolj zaskrbljujoče je, da imajo mladi vse več težav z razumevanjem zahtevnejših besedil v maternem jeziku. Zato je pomembno, da so jim v slovenščini na voljo kakovostne vsebine, ki so jim blizu in v katerih se prepoznajo.

Državni zbor bo jutri končal zadnjo redno sejo v tem mandatu. Pred volitvami, ki bodo 22-ega marca, pa namerava koalicija sprejeti še nekaj zakonskih predlogov, zato je pričakovati še kakšno izredno sejo. Ena, s kar 18-imi predlogi zakonov, je že sklicana za prihodnji ponedeljek. Jutri naj bi, po več kot letu dni, dobili novega guvernerja Banke Slovenija. Predsednica republike Nataša Pirc Musar predlaga zdajšnjega viceguvernerja Primoža Dolenca, ki naj bi imel koalicijsko podporo. Bolj negotova je izvolitev Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Ni pa še znano, ali bodo poslanke in poslanci jutri odločali o dveh ali treh kandidatih za nove ustavne sodnike. Druge teme: - Več kot sto poštnih poslovalnic po državi bo od danes obratovalo s krajšim delovnim časom. - Izrael naj bi danes po skoraj dveh letih odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom, a le v omejenem obsegu. - Prestižnega grammyja za najboljši glasbeni album leta prvič dobil portoriški zvezdnik Bad Bunny. V zahvalnem nagovoru ostro nad zloglasno protipriseljensko agencijo ICE.

To, katere besede izbiramo, kako nekaj povemo in o čem najpogosteje govorimo, je včasih še zgovornejše kot to, kaj povemo. Zato se je dr. Jernej Kaluža, raziskovalec s Katedre za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede lotil analize besedil glasbenih del balkan trapa. Pojasnil bo, kakšen jezik uporabljajo ustvarjalci, kako se razlikuje glede na državo, iz katere je pisec besedila, katere besede so v teh besedilih najpogostejše in kaj teme, ki se jih lotevajo, povedo o sodobni družbi in njenem pogledu na ljubezen.

Vlaknine vplivajo na zdravje našega črevesja. Številne klinične študije dokazujejo, da zmanjšujejo tveganje za nastanek raka na debelem črevesju. A medtem ko starejša populacija po navadi bolje vključuje vlaknine v svojo prehrano, mladi odrasli pojedo premalo vlaknin. Bolj ko je živilo procesirano, manj prehranskih vlaknin vsebuje oz. je hranilno revnejše. Kakšen je priporočen dnevni vnos vlaknin in kako ga lahko povečamo? O tem z Zalo Horvat, magistrico inženirko prehrane v četrtkovem Svetovalnem servisu!

Slovenija letos ne bo sprejela migrantov iz bolj obremenjenih članic Evropske unije. Namesto tega je izbrala vplačilo v solidarnostni sklad, njen prispevek bo znašal 1,8 milijona evrov. Druge teme: - Zunanji ministri Unije na zasedanju v Bruslju obravnavajo razmere na več kriznih žariščih, med drugim v Iranu. Zaradi nasilnega zatiranja protestov so proti Teheranu že sprejeli nove sankcije, na mizi je tudi uvrstitev Iranske revolucionarne garde med teroristične organizacije. Pošiljamo jasno sporočilo, zatiranje ljudi ima svojo ceno in zanj boste kaznovani, je dejala prva diplomatka povezave Kaja Kallas. - Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, v vmesnem poročilu govori o morebitnem nezakonitem financiranju stranke SDS. Omenjeni v poročilu so prepričani, da gre za politični obračun. Predsednica komisije Tamara Vonta poudarja, da gre za posameznike, ki so v času, ki ga preiskuje komisija, dobili neprimerno več denarja kot kadarkoli prej ali pozneje. - Del slovenskih občin nasprotuje izračunom o koeficientu njihove razvitosti, ki bi več kot 30 občin v celoti izključili iz državnega sofinanciranja naložb. Zakonski predlog, ki bi jim zagotovil sredstva, ocenjujejo kot nezadosten. Kot je dejal predsednik Skupnosti občin Nejc Smole, zahtevajo popravo teh kazalcev, ker sicer ni moč govoriti o nekem realnem faktorju.

Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen. Gosti oddaje so: mikrobiologinja dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, mikrobiolog dr. Blaž Stres s Kemijskega inštituta v Ljubljani in magistrica nutricionistike Ajda Strnad. Študije na področju mikrobiote in vpliva na možgane:  Povezava med črevesjem in duševnim zdravjem Boljša hrana je motivacija za večjo telesno aktivnost Mikroorganizem v črevesju lahko vpliva na razvoj nevrodegenerativnih bolezni V rubriki Xpertiza (od 00:28:33) se predstavlja Mihael Boštjan Končar, raziskovalec in asistent s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Poglavja: 00:02:12 Kaj je mikrobiota? 00:04:45 Imunski sistem je tudi v črevesju 00:05:57 Vpliv hrane in gibanja na duševno zdravje 00:10:46 Raziskave na področju povezave mikrobiota-črevesje-možgani 00:14:44 Kaj jesti za zdrave možgane 00:19:17 Prehrana, ki naj ne postane še en stresni faktor 00:22:18 Je kava dobra za našo mikrobioto? 00:23:15 Probiotiki - rešitev ali le kratkoročna potuha? 00:25:23 Fekalna transplantacija 00:28:33 Xpertiza: Mihael Boštjan Končar 00:03:39 Škodljivi in neškodljivi mikroorganizmi v telesu 00:26:20 Prihodnost raziskovanja na področju mikrobiote

Pred 35-imi leti smo se Slovenci odločili za samostojno državo, to odločitev pa obeležujemo z današnjim praznikom, dnevom samostojnosti in enotnosti. Plebiscit je namreč pokazal izjemno enotnost Slovenije, ki je od takrat nismo več zares občutili, za kar številni krivijo politične delitve. V oddaji tudi: - Kako napreduje krepitev evropske vojaške obrambe? - Združene države v Nigeriji napadle džihadistične skupine - Ob godu svetega Štefana potekajo tradicionalni blagoslovi konj

V zadnji epizodi v letu 2025 gostuje Iztok Franko, ki je analiziral prvo tretjino sezone LA Lakersov in Luke Dončića. Vabljeni k poslušanju in uspešno leto 2026!

Pogovor Petre Meterc z bosansko pisateljico Lano Bastašić, ki sodi med mednarodno najbolj uveljavljene avtorje svoje generacije. Njen roman Ujemi zajca je prejel nagrado EU za književnost, preveden je v mnoge jezike. V slovenščino ga je prevedla Dijana Matković. Lana Bastašić v prozi in poeziji piše o temah sodobnega nomadstva, travmatičnih osebnih in kolektivnih izkušenj ter krizi identitete. Bere Sanja Rejc. Foto: Maša Seničić.

Ksenia Ašrafulina ni tipična Lizbončanka. Pred štirinajstimi leti se je v portugalsko prestolnico preselila iz Rusije, kjer je končala diplomatsko akademijo. Samoironično se predstavlja kot samozaposlena diplomatka. Zaradi težke družinske zgodbe – njenega očeta so ubili – je izgubila upanje v svojo domovino. Nosi majico z obrisom avtomobila, v katerega izpušni cevi je zataknjen nagelj – simbol portugalske revolucije, ki je leta 1974 strmoglavila avtoritarni režim. Z majico Ksenia izraža svoja dva glavna boja: za demokratične spremembe v Rusiji in za bolj zeleno, mobilnostno ter kolesarjem prijazno Lizbono.

Danes obeležujemo dan spomina na mrtve. Tradicionalno ga zaznamujemo z obiskom pokopališč in prižiganjem sveč, vse pogosteje pa se ob tem pojavljajo tudi pobude za bolj trajnostne oblike spominjanja. V Hospicu tako že več let spodbujajo, da namesto številnih plastičnih sveč v spomin na pokojne posadimo drevo ali rožo. S tem želijo opozoriti, da spomin ne potrebuje vedno svetlobe plamena - lahko živi tudi v naravi, v rastlini, ki raste in diha naprej. O pomenu spoštovanja do umrlih, hvaležnosti do življenja pa tudi do okolja, v katerem živimo. V oddaji tudi: - Ob prvi obletnici tragedije v Novem Sadu danes spominski shod, v mesto že prispelo na tisoče ljudi - V sklepni izjavi voditelji Apeca za okrepitev trgovinskega sodelovanja, multilateralizma ne omenjajo - Tradicionalna akcija "Slovenija piha 0,0" prinaša poostren nadzor prometa po vsej državi

Milena Zupanc je v Sloveniji dva meseca. Sem je prišla na prakso. Je medicinska sestra, potomka Slovencev, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v Argentino. Poudarja, da je življenje v Buenos Airesu lepo, a da je pogosto tudi nevarno, v Sloveniji pa se počuti dobro in varno. Prakso opravlja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in razlaga, da bi se lahko argentinski zdravstveni sistem kaj naučil od našega. Ima pet bratov, vsi še živijo doma s starši. Od rojstva dalje govorijo slovensko in gojijo slovenske vrednote. Rada ima Slovenijo in če bi ji tukaj ponudili službo, bi o tem dobro premislila.

Pet mesecev pred volitvami se politični boj vseh proti vsem stopnjuje. Del tega ni le politika, ampak tudi državne institucije. Kdo se v volilno tekmo podaja z najboljših startnih položajev, kaj v politični spopad prinašajo novi stari obrazi politike in kaj si od vsega skupaj lahko obetamo državljani? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Miro Cerar, nekdanji predsednik vlade; Antiša Korljan, politični analitik; Rok Čakš, politični analitik. Avtorica oddaja Jolanda Lebar.

»Nismo v vojni, a nismo več v miru,« je po tem, ko so preleti dronov prestrašili državljane skandinavskih in baltskih držav, izjavil nemški kancler Friedrich Merz. Evropa načrtuje obrambni zid proti brezpilotnim letalnikom, a vse bolj očitne so tudi razlike med državami. Slovenski premier zagotavlja, da je Slovenija varna. Bolj ga ta hip očitno skrbijo domače politične razmere, kjer se nadaljuje spopad za božičnico. Predvolilno tekmo bodo očitno zaznamovale tudi najnovejše poteze pravosodnih organov.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

V tokratni petkovi Centrifugi avtor Igor Bergant išče razloge, zakaj bi moralo prav nam v Sloveniji biti še kako vredno prizadevati si za boljši svet, četudi je zbezljal precej daleč proti norosti. In čeprav k tej norosti znamo tudi sami nekaj prispevati, pa ne le v slabem.

Uporaba orodij umetne inteligence za komunikacijo je vse pogostejša in vedno bolj podobna komunikaciji med ljudmi. Čisto normalno se nam zdi, da ChatGPT za nasvet prosimo z uporabo vljudnostnih fraz in se za pomoč zahvalimo. Klepetalni roboti, ki odganjajo osamljenost in dolgočasje, so že desetletja stalnica v popkulturi, filmih, igrah. Kako pogosto se zatekamo k avtomatiziranim možnostim in ali lahko umetna inteligenca zagotavlja čustveno podporo brez resnih posledic? Rok Gumzej je socialni pedagog v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout. Zapiski: Rok Gumzej o igričarski pismenosti in igrah, ki pomagajo premagovati stiske Orodja, ki jih omenja Rok: character.ai, spicychat.ai, replika.com Troljo, klepetalni robot, ki je do leta 2021 napovedoval prihod ljubljanskega mestnega avtobusa Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si