Podcasts about izto

Tudi v začetku tega leta se nadaljuje rast cen, dražja hrana je poleg brezalkoholnih pijač največji generator 10-odstotne inflacije na letni ravni. Kje so zneski najbolj poskočili, smo s podatki Statističnega urada in predstavnico Zveze potrošnikov Slovenije ugotavljali v Radijski tribuni. Iztočnice so bile višje cene, akcije, količinsko siromašnejša pakiranja in kakovost.

Kolikokrat se v hitenju dneva sprehodimo mimo imenitne umetnostnozgodovinske dediščine pri nas, pa na to niti nismo pozorni ali pa tega niti ne vemo? Prve minute zadnje novembrske nedelje smo si vzeli za to, da pokukamo v nekatere dele bogate zapuščine umetnosti, ki se je v naših krajih izoblikovala skozi zgodovino, zlasti pa se bomo pri tem ustavili v srednjem veku. To obodje raziskovalno posebno zanima doc. dr. Mijo Oter Gorenčič, predstojnico Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta. Iztočnica za pogovor so bile tudi aktualne razmere. Od tega, kako so v preteklosti bolezni kot je kuga vplivale ne umetnost, do tega kako vse bolj digitalni svet vpliva na raziskovanje in hrambo dediščine. Vmessmo se znova ustavili na balkonih in se sprehodili čez kakšen zanimiv srednjeveški most. doc. dr. Mijo Oter Gorenčič je na nočni obisk povabila Mojca Delač.

V tokratni oddaji Ars humana nadaljujemo naš radijski eksperiment. Tako kot prejšnji ponedeljek boste tudi tokrat lahko poslušali del pogovora, v katerem so govorci z različnih znanstvenih področij brez voditelja, časovnih omejitev in vnaprej zastavljenih vprašanj izmenjevali mnenja. Iztočnica njihovega pogovora je bil Težak problem, vprašanje, ki se glasi: kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega? V oddaji, ki se namerno izogne strukturi moderiranega pogovora, lahko pričakujemo na videz nepovezane ideje in nerazumljiva vprašanja, zato smo se odločili, da tako eksperimentalno oddajo poimenujemo Napačna vprašanja. S tem želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna ideja ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. Prejšnji ponedeljek ste lahko slišali prvi del debate, v kateri so se sodelujoči znanstveniki zaustavili ob vprašanjih vzgoje in oblik družine, medčloveških odnosov, vedno večji vlogi tehnologije v vsakdanjem življenju, atomskih bombah, manipulaciji ljudi, evoluciji, sestavnih delih zavesti, pomenu znanosti … oddaja pa se je končala v trenutku, ko so se soočili s težkim problemom. Kako so se spopadli z njim? Je diskurz tekel gladko, so se med seboj poslušali, nadgrajevali misli, so se strinjali? Kako poteka pogovor v radijskem studiu, ko ni vnaprej pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddajo sta pripravila Bruna Pikš Korent in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju! Foto: Ko v svetu vre (avtor: Žiga Korent)

Včeraj so v Barceloni podelili nagrado EU za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe. Nagrado je prejel projekt preobrazbe 530 bivališč - Grand Parc Bordeaux v mestu Bordeauxu. Poseg je obsegal prenovo treh zgradb socialnih stanovanj s 530 enotami, ki so jih postavili v zgodnjih 60. letih 20. stoletja. Tudi v oddaji Glasovi svetov bomo tokrat govorili o različnih vidikih prenavljanja stavb. Iztočnica našega pogovora bo aktualna razstava z naslovom Prenavljamo, ki v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ogled postavlja 30 prenovljenih slovenskih javnih stavb. Spregovorili bomo o vprašanjih, ki jih razstava odpira in o kompleksnosti področja sodobnih prenov. K pogovoru smo povabili kustosa razstave in direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevža Čelika Vidmarja, vendar se zaradi udeležbe na podelitvi nagrad Mies van der Rohe v Barceloni, pogovora ni mogel udeležiti, svoje poglede pa so predstavili kustosinja razstave Natalija Lapajne, arhitekt, predavatelj in kustos razstave Andraž Keršič in konservatorka Marija Režek Kambič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Posnetek intervjuja, ki ga je za oddajo Hevreka na Radiu Trst posnela Marija Brecelj. Iztočnica pogovora je bilo predavanje v Trstu na povabilo študijskega programa Komuniciranje znanosti, ki poteka na Mednarodni visoki šoli za napredne študije SiSSA.

SPORED: Ali se bo zadnji nabor zapisal v zgodovino? Novi podkast smo posvetili letošnjim novincem, ki so v presenetljivo velikem številu odlično začeli svoje NBA kariere. Zadnji nabor bi namreč znal čez kakšno desetletje ali več obveljati za enega od boljših v zgodovini. Morda celo za enega od najboljših. Za dokončne ocene je seveda še prezgodaj, za prve ocene pa imamo na voljo že dovolj podatkov. Že zelo dolgo časa ni namreč prvih 10 novincev skupaj dosegalo toliko točk na tekmo, kot letos. Kako se zadnji nabor primerja z najboljšim naborom vseh časov, ko so bili izbrani Michael Jordan, Hakeem Olajuwon, Charles Barkley in John Stockton? Kako se primerja z naborom 2003, ko so bili izbrani LeBron James, Dwyane Wade, Chris Bosh in Carmelo Anthony? Ali je kakšen nabor bil še boljši od teh dveh? Glede na to, da se počasi že približujemo koncu rednega dela sezone, smo letošnji nabor skušali umestiti v zgodovinski kontekst. (od začetka do 14:00) Nato pa smo se poglobili še v debato o bitki za novinca leta. Če se je še pred kratkim zdelo, da Luka Dončić nima resne konkurence v boju za najboljšega novinca, je v zadnjih tednih novinec Atlante Trae Young malce zmanjšal velik zaostanek za Dončićem. Kako veliko prednost v tem trenutku še vedno drži slovenski igralec? Ali ga lahko Young do konca sezone prehiti? Young je namreč v NBA prišel kot obraz in najbolj markanten igralec zadnje NCAA sezone, Dončić pa je v NBA prišel kot obraz Evrolige in eden izmed največjih talentov v zgodovini evropske košarke. Young je lansko sezono končal kot prvi igralec v elitni diviziji NCAA lige, ki je bil obenem najboljši strelec in še najboljši podajalec rednega dela sezone, Dončić pa je že pri 19 letih na reprezentančnem in klubskem nivoju v Evropi osvojil vse kar je lahko, skupaj s tremi MVP nazivi. In Younga je Dallas skupaj z njihovim letošnjim “draft pickom” poslal v Atlanto, v zameno za Dončića. Iztočnih točk za debato je torej ogromno, spregovorili pa smo tudi o tem, zakaj se v ozadju boja za novinca leta morda skrivajo tudi kakšni drugi interesi. Čigavi? (od 14:00 do 01:01:00) Za konec pa smo prihranili še pogovor o seznamu 25 najboljših igralcev pod 25 let, ki ga vsako leto sestavi ameriški športno-medijski gigant ESPN. Kam so na seznamu uvrstili Dončića? Kdo je pred slovenskim zvezdnikom? Ali bi lahko Dončić bil višje? (od 01:01:00 do konca) Vse to in še več v novem podkastu. Prijazno vabljeni k poslušanju.

Iztočnica za debato je dokument Pregled medijske krajine v Sloveniji, prvi konkreten popis stanja v slovenski medijski krajini. Nataša Briški in Aljaž Pengov Bitenc se...