Podcasts about vpra

Poletne solate, ki se lepo podajo k sezonskim jedem, ali solate, ki so glavni obrok. Spoznajte nekaj različic paradižnikove solate in skrivnost odlične krompirjeve solate. Kako zeleno klasiko povežemo s sadjem? Kako pripravimo grško in solato caprese? Hvaležna sestavina poletnih solat so redkvice in mehki siri. Kako v solate vključujemo različne kaše? Tudi solatne polivke so več kot osnovna kombinacija olja in kisa. Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo kuharska mojstrica iz restavracije KULT316 na BIC Ljubljana Polona Hribar. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.

Po dveh dneh zaslišanj ministrskih kandidatov je danes v državnem zboru premor. Jutri bodo poslanci po predvideni daljši razpravi potrjevali 16. slovensko vlado. Ta se bo nato sešla na prvi seji, na kateri lahko pričakujemo prve kadrovske ukrepe, na primer imenovanja državnih sekretarjev in direktorja vladnega urada za komuniciranje ter razrešitev direktorja Sove. Vlada, ki jo je vodil Robert Golob, pa se je danes sešla na svoji zadnji seji, ki se je niso udeležili ministri iz Socialnih demokratov. Odhajajoči ministri in premier so navedli dosežke, priznali napake in napovedali dejavno delo v opoziciji. Druge teme: - Letalski prevoznik Israir trdi, da mu je bil onemogočen pristanek na Brniku. - Med kandidati za visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino tudi dva Slovenca. - Pri obravnavi duševnih stisk mladih je po mnenju stroke v ospredju preventiva.

Zgodba radovednega vprašaja iz pozabljenega romana ... Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Ppiše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Kakovosten in umetniško prepričljiv roman Pie Prezelj Bili smo trije je drugačen od romanov, ki pri nas izhajajo v zadnjem času. Ne gre za to, da bi moralizirali ali se skušali držati togih vrednostnih meril, temveč kratko malo za to, da je napisan čustveno ter brez vulgarnosti in dopolnjevanja z angleškimi besedami. Avtorica zna marsikaj že znanega povedati na nov in izviren način. V tretji osebi ednine razgrne pretresljivo zgodbo o iskanju naklonjenosti, sprejetosti in premagovanju tistega, kar je literarne like zaznamovalo v preteklosti. Protagonistka Olga, ženska v petdesetih letih, po poklicu fotografinja, brska po svoji preteklosti. Hoče izvedeti, kaj se je zgodilo ob njenem rojstvu. Zakaj je življenje preživela pri posvojiteljih? Jo je mati oddala? Jo je zapustila? Ji je dala vsaj ime? Naključja pripomorejo, da se sreča s polbratom Theom in maminim ljubimcem Jakobom. Odpotuje na oddaljen otok na severu. Pisateljica ne pove natančno, kje se vse skupaj dogaja in v katerem jeziku se protagonisti pogovarjajo. Pa saj to sploh ni pomembno. Poglavitno je, da iščejo pot drug do drugega in se skušajo zbližati. Pri tem jih kot posebno določilo povezuje spomin na pokojno Olgino mater, pravzaprav žensko, ki jo je rodila. Olga si zastavlja nova in nova vprašanja. »Je prišla? Po kaj? Vprašanje si je v mesecih pred tem zastavljala znova in znova, ga preobračala, razpirala, a bolj ko se je spraševala, kaj naj bi našla na otoku, ležečem tam nekje na severu, celino oddaljenem od nje, huje je postajalo. Toda vedela je, da mora iti.« Pisateljica menjava prizorišča in dialoge. Po zbliževanju Olge in Thea se v pripoved vplete materina življenjska zgodba, v kateri je mogoče izvedeti, da ni bilo čisto tako, kot je predvidevala zapuščena hči. Olga pestuje svojo bolečino s težo nečesa, kar se nikoli ni moglo uresničiti, toda tudi njena mati je spoznala, kaj sta trpljenje in nemoč, ter začutila, kako se lahko življenja mladega dekleta polastijo drugi ljudje, starši ali kdorkoli že. Izkaže se, da vse skupaj sploh ni črno-belo. Ljudje bi si morali vsaj malo prizadevati, da bi se vživljali drug v drugega in se skušali razumeti. Zgodijo se čarobni trenutki, ko so se zbližajo, potem se v hipu spet oddaljijo drug od drugega, morda tudi zato, ker vsak postavlja sebe pred ostale, saj je prepričan, da je njegova bolečina največja. »Morala je izvedeti, izvedeti nemudoma, a ne zato, da bi ji spričo tega nato laže odpustila, pač pa da bi se veter, ki je pihal skoznjo in jo razdiral, naposled in enkrat za vselej polegel.« Pia Prezelj nas mojstrsko vodi skozi čas, ki ga doživljajo literarne osebe. V strnjenem slogu in estetsko subtilno razkriva njihove občutke in nakazuje tudi tisto, kar skušajo skriti drug pred drugim. Slog je delno lapidaren, delno pa prepreden s čudovitimi metaforami, zlasti kadar pisateljica opisuje naravno dogajanje na otoku, kamor se odpravi, da bi kaj izvedela o materi in tudi sami sebi. Narava je nepredvidljiva, morje tudi nevarno, megla pa tu in tam tako gosta, da se samotni sprehajalec lahko izgubi v njej. Jakob je že v letih in prav njemu se zgodi, da se med tavanjem utrudi in ga morajo otočani poiskati. K sreči ga najdejo in potem si z Olgo izmenjata nekaj naklonjenih besed. Že prej sta našla pot drug do drugega. Pisateljica zna dogajanje prikazovati s posebno notranjo napetostjo, tako da se med branjem začnemo bati slabega razpleta. Kdo sestavlja trojico, ki je navedena v naslovu? Morda Olga, Theo in Jakob, pisateljica pa razkrije, da so to Olgina mati, njen fant in nerojeni otrok. Kako bo resnico, kakršna koli že je, sprejel ta fant? »Jo prezira? Mu je odleglo? Ni vedela, kako naj mu pojasni, da ji je kljub trudu spodletelo, kako naj mu pove, da jo je izdolblo, izpraznilo, da nima več od kod jemati, da mu nima česa dati. Tam, na zadnjih sedežih razgretega avtomobila, jo je tolažilo le eno: za kratek hip so bili trije.« Pesnica, pisateljica, etnologinja in kulturna antropologinja Ana Svetel v spremni besedi primerja roman Bili smo trije z avtoričinim nagrajenim prvencem Težka voda in v obeh delih odkriva pripovedni minimalizem. Ugotavlja, da so človeške zgodbe in situacije tako usodne in težke kot tudi drobne, rahle in upovedane z obilico praznega prostora. Namesto slikanja umeščenosti v tok zgodovine in družbe je videti, kot »da lebdimo v občutenih prostorih, tipajočih srečavanjih, krhkih slutnjah in zlasti v obilici samote, celo osamljenosti«. Pia Prezelj je po mnenju Ane Svetel v svojem pisanju poetična in ekonomična hkrati. Osrednja tokova pripovedi, prostorski in odnosni tok, se na poetičen in impliciten način stakneta. Za konec je treba reči, da ni brez pomena, kaj o svojem novem romanu pravi avtorica. Na predstavitvi knjige Bili smo trije je povedala, da gre med drugim za sorodstveno razmerje ter hkrati za tekočino odsotnosti in občutek manka. Vsi ljudje imamo občutek odsotnosti nečesa in iščemo dom, poraja se nestabilnost resnice. Pia Prezelj, ki opravlja novinarsko delo, je bila tudi fotografinja in se po svoje, kot pravi, v novem romanesknem delu pokloni fotografom. Brez velikih besed je treba srečanje z romanom Bili smo trije skleniti, da je kratko malo lep in čustven v dobrem pomenu besede, liričen in v marsičem tudi čudovito skrivnosten. Ni me sram priznati, da sem prvič, odkar sem brala roman Ringlšpil pisatelja Franja Husama Najija, jokala. Lepota, umetniškost in globina izpovedi lahko privabijo tudi solze, čeprav si domišljamo, da smo razumni, kritični in primerno zadržani ljudje.

Obtoženi za napad na Aleša Šutarja priznal krivdo, sodišče mu je izreklo šest let in devet mesecev zaporne kazni.Na poslanskih klopeh novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Vprašati se moramo, kakšna družba želimo biti, je ob tem opozorila poslanka NSi Iva Dimic.Poslanci bodo jutri (na izredni seji) odločali še o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu.V javnosti krožijo nekatera imena kandidatov za ministre. Kdo bo vodil ključne resorje?Prehranske smernice, ki jih je objavila odhajajoča vlada, po oceni Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije temeljijo na neutemeljenih trditvah.Za razpis referenduma o ljubljanski parkirni politiki manjka še skoraj 3000 podpisov - čas za oddajo do vključno četrtka.Vreme: Danes bo pretežno jasno in vroče. Jutri bo sprva jasno, popoldne bodo v notranjosti krajevne nevihteHrvaško zajel prvi letošnji vročinski val.Ameriška vojska je izvedla nove napade na jug Irana.Šport: Slovenski hokejisti po zmagi nad Italijo ostajajo med elito.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 68: Andrejeve vikend trip ideje in unikatne namestitve Klemen v Maroku Jani na operaciji nosu Najboljši šport za dolgo življenje Iphone fold in prednosti majhnega prenosnika Anthropic, neverjetna rast AI in Elon Musk Razvoj in filozofije starih civilizacij Razvoj računalniških igric Gorilla Story, Planet Earth Filmi, Lego kocke Rdeči ali modri gumb

V Galeriji Božidar Jakac v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki je do konca avgusta na ogled razstava Vprašanje pogleda, ki obsega pregled delovanja fotografa Jake Babnika v zadnjih dveh desetletjih. Babnik prek opazovanja in beleženja sprememb v kulturni krajini svojega neposrednega okolja analizira sodobne družbene fenomene in gledalce spodbuja k preizpraševanju (naučenega) pogleda.

Ko je "oče biološke taksonomije" švedski botanik Carl Linné (23. maj 1707– 10. januar 1778) sredi 18. stoletja iskal informacije o gozdni živalici, ki jo je za preživetje lovilo pol Evrope, je podatke o polhu (tax: glis glis) dobil prek takrat v Idriji na Kranjskem živečega Tirolca z imenom Giovanni Antonio Scopoli. Ta ga je opozoril na Valvasorjev opis polha v delu »Slava vojvodine Kranjske« (1689, Nűrnberg). V okviru EU ga lahko lovimo v jesenskih mesecih oktober in november le še v Sloveniji. Vprašanje pa je, koliko poznamo "znanega neznanca" - polha, ki spada v najstarejšo vrsto glodalcev na planetu. Že desetletja ga poleg drugih glodalcev na prostem preučuje muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, prof. dr.Boris Kryštufek. Pred leti smo se z njim med drugim pogovarjali tudi o tem, zakaj evropski načrt zaščite naravnih okolij Natura 2000 te živali ne ščiti oziroma jo prepušča odločitvam posameznih držav. FOTO: Navadni polh (glis glis) VIR: https://zelenilovec.com/wp-content/uploads/2022/11/Navadni-polh-Zeleni-Lovec.jpg

Pogovor z ameriško režiserko Ivy Meeropol, avtorico dokumentarnega filma Vprašajte E. Jean, ki se posveča karieri in življenju E. Jean Carroll, slovite ameriške kolumnistke, ki je zaradi spolnega napada na sodišču pričala proti Donaldu Trumpu. Bere Mateja Perpar, ton in montaža Maks Pust.

Dr. Simona Drenik Bavdek je bila za varuhinjo človekovih pravic imenovana pred tremi meseci. Ob prevzemu poslov je poudarila, da bo njena naloga varovanje, krepitev in razvijanje človekovih pravic ter spodbujanje človečnosti kot merila pravnosti. V oddaji Pogovor o je razgrnila nekatera prednostna področja. Med drugim smo se dotaknili delavskih pravic, romske problematike in težav v pravosodnem sistemu. Vprašali smo jo tudi, kje danes vidi največja tveganja za človekove pravice.

Vprašanje svobode medijev je povezano tudi s kakovostjo naše demokracije, je ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Posebej je izpostavila pomen javnega medija v času, ko se razmere v novinarski dejavnosti slabšajo. Tako v javnih kot zasebnih medijih je ključno, da je novinarsko delo pravilno ovrednoteno in nagrajeno, pravi predsednica Sindikata novinarjev Alenka Potočnik. Novinarske organizacije ocenjujejo, da je pred nami zahteven boj za novinarsko avtonomijo. Druge teme: - Slovenska podjetja ostajajo zadržana glede rabe umetne inteligence. - Trump ob nezadovoljstvu z iranskim mirovnim predlogom grozi z novimi napadi. - Planinka, ki jo je ugriznil modras, po prejemu protistrupa dobro okreva.

Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo. Sogovorniki: dr. Vitomir Štruc, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki dela tudi v laboratoriju za strojno inteligenco dr. Igor Vobič, redni profesor na Katedri za novinarstvo in Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno sodeluje tudi s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v okviru Centra odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki Sam Gregory, direktor organizacije WITNESS, kjer si s sodelavci prizadevajo za ohranitev naše pravice, da verjamemo tistemu, kar vidimo in slišimo Kaylee Williams, doktorska študentka na Univerzi Columbia, ki v svojem raziskovalnem delu preučuje prav fenomen generiranih pornografskih ponaredkov

»Smo pripravljeni prisluhniti resnici, tudi če bo zaradi nje ogroženo naše udobje, ali pa v prostor vržemo brezoblično vprašanje: «Kaj je resnica?» in si kot lastnik teh besed, v znak brezbrižnosti, umijemo roke?«Vprašanje v Našem pogledu zastavlja avtor Tadej Sadar, ki nadaljuje, da so mnoge vojne: »povezane z nezmožnostjo človeka, da bi se odpovedal najmanjši pridobljeni dobrini.«

Ameriški predsednik Donald Trump je bil tarča novega poskusa atentata. Sinoči je bil v hotelu Hilton v Washingtonu gost slavnostne večerje Združenja dopisnikov Bele hiše, ko so v avli hotela odjeknili streli. Policija je napadalca pridržala in ga že identificirala - gre za 31-letnega učitelja, sicer podpornika demokratske stranke. Pred nekaj urami so potrdili, da je bil napad usmerjen proti Trumpu in njegovim najožjim sodelavcem. V oddaji tudi o tem: - Na Bližnjem vzhodu novi izraelski napadi na Libanon; vojska prebivalcem ob tako imenovanem varnostnem pasu ukazala, naj zapustijo območje - Na Devinskem gradu postavili rekonstrukcijo njegove zgodovine iz Lego kock - Tadej Pogačar znova pokoril konkurenco na kolesarskem spomeniku Liege-Bastogne-Liege

Daleč proč od kontinentalne Evrope, do nedavna zadovoljna z lastno vpetostjo v mednarodno okolje, se je v času tektonskih geopolitičnih sprememb Islandija vnovič znašla pred dilemo – ostati povsem samostojna ali stopiti na pot, ki bi jo lahko pripeljala v polnopravno članstvo Evropske unije. Ob vojnah na vzhodu Evrope, krhanju tradicionalnih zahodnih zavezništev in gospodarskih pretresih je islandski politični vrh prepoznal, da je zdaj pravi trenutek za uresničitev svoje obljube o izvedbi referenduma, kjer naj volivci te otoške države odločijo o obnovitvi pogajanj za članstvo v Evropski uniji. O plusih in minusih, navduševanju nad članstvom in zadržki do poglabljanja evropske integracije.

Stvarna služnost nastane z zakonom na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V praksi je stvarna služnost ustanovljena na zemljiški parceli ali posameznemu delu stavbe. Kako se razlikujeta pozitivna in negativna služnost? Kaj lahko naredimo v primeru oviranja izvrševanja služnosti? Kaj pa, če služnostni upravičenec prekorači obseg služnostne pravice? Ali so služnosti prenosljive pravice? Gostja sredinega svetovalnega servisa ob pol devetih na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si

Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih. Poglavja: 00:02:40 Mladi in Tina Vrščaj o maturi in eseju 00:07:49 So mladi zadovoljni z izbiro romanov in tematskega sklopa? 00:09:36 Mora literatura bralce tudi provocirati? 00:12:21 Vprašanja mladih: o pisanju in povezavah s Cankarjem 00:22:23 Imajo mladi kdaj blokado pri pisanju eseja? 00:24:31 Okoljevarstvena tematika v romanu 00:28:42 Lik Eve: kako ga doživljajo pisateljica, kako mladi? 00:39:15 Medosebni odnosi v dobi tehnologije in zasvojenosti z njo 00:47:34 Cankar poudarja pomen izobrazbe, kje pa je rešitev v romanu Tine Vrščaj? 00:49:51 Lik Anke in stranski liki 00:52:49 Je tudi roman Tine Vrščaj spomenik materi? 00:56:22 Ali problematika okolja na koncu romana izgine ali ne?

Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih. Poglavja: 00:02:40 Mladi in Tina Vrščaj o maturi in eseju 00:07:49 So mladi zadovoljni z izbiro romanov in tematskega sklopa? 00:09:36 Mora literatura bralce tudi provocirati? 00:12:21 Vprašanja mladih: o pisanju in povezavah s Cankarjem 00:22:23 Imajo mladi kdaj blokado pri pisanju eseja? 00:24:31 Okoljevarstvena tematika v romanu 00:28:42 Lik Eve: kako ga doživljajo pisateljica, kako mladi? 00:39:15 Medosebni odnosi v dobi tehnologije in zasvojenosti z njo 00:47:34 Cankar poudarja pomen izobrazbe, kje pa je rešitev v romanu Tine Vrščaj? 00:49:51 Lik Anke in stranski liki 00:52:49 Je tudi roman Tine Vrščaj spomenik materi? 00:56:22 Ali problematika okolja na koncu romana izgine ali ne?

V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli obsežno razstavo Tone Kralj (1900–1975): Vizionarski mistik. V Galeriji Božidar Jakac poteka pregledna razstava skoraj dvajsetletnega delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika z naslovom Vprašanje pogleda. V začetku tedna je na Bledu potekalo 58. mednarodno srečanje PEN. S podelitvijo sedmih festivalskih nagrad in dveh stanovskih nagrad se je končal 56. Teden slovenske drame, prihodnji četrtek pa se začenjajo 31. Slovenski dnevi knjige.

V pakistanski prestolnici so se začeli pogovori med ameriško in iransko delegacijo za končanje vojne na Bližnjem vzhodu. Iz Islamabada prihajajo nasprotujoče si informacije. Iranski mediji poročajo, da ena ključnih točk, glede katere se strani ne strinjata, ostaja Hormuška ožina. V Teheranu je precej nezadovoljstva povzročila napoved ameriške vojske o pripravljanju pogojev za začetek odstranjevanja min iz ožine. Združene države naj bi sicer privolile v sproščanje v tujini zamrznjenih iranskih sredstev, navaja Al Džazira.

Juhe so lahko topla predjed, lahko potešijo prvo lakoto ali so glavna jed. Uživamo tople ali hladne, prisegamo na sezonske. Špargljeva, koprivna, špinačna, čemaževa za spomladansko razbremenitev organizma po velikonočnih krepkih jedeh. Iz regrata lahko namesto solate pripravite tudi juho. Iz česa sestaviti in pripraviti spomladansko enolončnico? Kako kombiniramo zelenjavo in različne kaše v juhah, ki so samostojna jed? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo kuharska mojstrica iz restavracije KULT316 na BIC Ljubljana Polona Hribar. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.

Po treh potovanjih v Staro zavezo smo pripravili posebno kontaktno oddajo s sodelovanjem poslušalcev. Na vaša vprašanja je iz Strunjana odgovarjal stalni gost oddaje škof dr. Jurij Bizjak. globine@ognjisce.si

Bizantinska liturgija uči, da je Bog “studenec vsega dobrega” (Katekizem 291). Od kod potem zlo, če je Bog stvarnik vsega in studenec dobrega? Vprašanje, ki bega in preizkuša ...

Miha Šalehar - kolumnist, podkaster, radijski voditelj. Tokrat v vlogi gosta, torej na drugi strani mikrofona. Ob izidu njegove nove knjige s pomenljivim naslovom Krasni novi spet sva z Mihom sedla pred občinstvo razprodane dvorane in se pogovarjala o medijih, umetnosti, denarju, tehnologiji, (ne)umetni inteligenci in prihodnosti človeštva. Raznolik, zabaven in globok pogovor, ob katerem je težko ostati ravnodušen - pa če si za, ali proti gotovini :)Knjiga Krasni novi spet: https://emka.si/products/krasni-novi-spet?srsltid=AfmBOoqVTHPZdlzqro28qhwVnf_6vN3TIR9QMIdRiDukTpZssLCTb-FEHvala, ker spremljaš podkast Umetnost Lenarjenja! Prijavi se na YouTube ali na svoji najljubši podkast aplikaciji!0:00 Uvod in predstavitev knjige Krasni novi spet1:25 Branje Mihe Šaleharja: Kot obisk pri zdravniku, ki ga niste načrtovali3:10 Zakaj "šopek teorij zarote" in upor proti "ready-made" produktom7:00 Nova medijska realnost: Joe Rogan proti CNN11:15 Kritika urednikov: Zakaj so postali nastrojeni aparatčiki17:30 Od gostilniškega šanka do globalne moči socialnih omrežij20:30 Pozornost kot najpomembnejša valuta današnjega časa25:30 Algoritmi, ki zlorabljajo naše šibkosti namesto kreposti29:00 Etična dilema: Gledati novice o vojni ali narediti "detoks"?33:15 Kako mediji čez noč zamenjajo fokus (od COVID-a do vojne)36:30 Odnos z umetno inteligenco: Prijateljstvo in toplina s ChatGPT42:00 Bo AI znala ločiti umetniške presežke od TikTok smeti?48:00 Ko ChatGPT simulira Miho Šaleharja (intervju z umetno inteligenco)50:30 Kontroverzno mnenje: Odprava gotovine in slovenska obrtniška mentaliteta53:50 Letališki terminal kot simbol sodobne distopije in nadzora58:30 Izguba skupnosti in naravni nagon po sodelovanju1:02:00 Kako postati bolj sočuten v svetu bližnjic1:04:00 Kako bodo našo dobo imenovali čez tisoč let?1:11:40 Vprašanje iz publike: Medijska pismenost v osnovnih šolah1:14:20 Zaključek: Kaj nas v resnici definira?

Strokovnjak za načrtovanje, zasajanje, oblikovanje ter vzdrževanje okrasnih vrtov Gregor Čuden je svetoval, kako negovati trato, kako in katere okrasne grmovnice ter drevesa obrežemo v tem času in tudi, kdaj je pravi čas za obrezovanje, pred ali po cvetenju. Vprašali smo ga, kako je z zalivanjem (namakanjem) in gnojenjem okrasnih rastlin in kako pomembno je rastišče, ko načrtujemo zasaditev. Zanimalo nas je tudi, kakšen naj bo izbor rastlin , da bo na okrasnem vrtu celo leto pisano.

Sogovornici, uspešni študentki, športnici in umetnici sta imeli do tistega usodnega leta precej jasno začrtane izobrazbene in poklicne cilje. Vendar so smrt očeta, babice in dedka, nato pa še tri poplave, ki so močno poškodovale družinsko hišo, temeljito zamajale finančno varnost in psihično stabilnost družine. Sogovornici sta bili pred resno dilemo, ali se še naprej šolati ali pa opustiti načrte in raje finančno pomagati mami. Pomoč Zveze Anita Ogulin je bila pri tem neprecenljiva.

Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja. Ljudje z avtizmom imajo največji primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije. Po navadi se težko sporazumevajo z drugimi, imajo težave v socialnih odnosih, težko predvidijo stvari ali izluščijo bistvo iz povedanega. Kako pravilno prepoznati potrebe otroka in mladostnika z avtizmom v različnih starostnih obdobjih ter kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju? Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo profesorica defektologije Darja Damari iz Centra Janeza Levca v Ljubljani. Vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

Ena izmed osrednjih literarnih gostij na festivalu Fabula je bila francoska pisateljica Jakuta Alikavazovic, avtorica štirih romanov, izmed katerih ji je že prvi, Corps volatils (Lebdeča telesa), prinesel Goncourtovo nagrado za prvenec. Rodila se je v Parizu leta 1979 mami Bosanki in očetu Črnogorcu in prav staršema sta posvečena zadnja dva romana. Najnovejša knjiga Veliki nikoli več v prevodu Špele Žakelj, ki je ob festivalu izšla pri Beletrini, je avtofiktivni družinski roman o preminuli materi. Hčerka, se pravi, prvoosebna pripovedovalka, jo zares najde in spozna, ko je ni več. Pisateljica Jakuta Alikavazovic je nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu Ljubljani, naslednji dan pa je Tadeja Krečič z njo posnela pogovor. Bere Lidija Hartman, tonska izvedba Franci Moder.

Kaj je pokazala raziskava o izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem zaradi prehoda na 5G? Kakšna so tveganja, povezana z elektromagnetnimi sevanji v električnih avtomobilih? Kako velike so razlike med sevanji različnih mobilnih aparatov? Kaj lahko naredimo za zaščito pred temi sevanji? Gost sredinega svetovalnega servisa bo doktor Peter Gajšek, direktor Inštituta za neionizirna sevanja. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si

Z vstopom v meteorološko pomlad se vse več ljudi na pot odpravlja s kolesom. V letu 2021 smo namreč uvozili več kot 62.000 navadnih in 16.000 električnih koles. Kako pa za kolo pravilno poskrbimo? Kateri so prvi znaki, da kolo potrebuje servis? Katere dele kolesa mora vsak kolesar redno preverjati? In kako pravilno shranjevati kolo doma? O tem s kolesarskim vodnikom in serviserjem Luko Omahnom. Vprašanja sprejemamo na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko pa nas pokličete med oddajo od pol devetih naprej.

In zakaj se zdi, da priročnega odgovora, ki bi z besedo ali dvema elegantno povzel vse raznolike prakse sodobnega umetnostnega ustvarjanja ter tako pokazal na njihove jedrne skupne poteze, pravzaprav nihče ne pozna?Vzemite v roke katerikoli umetnostnozgodovinski učbenik in izvedeli boste, da v kontekstu evropske likovne in arhitekturne ustvarjalnosti stilnemu obdobju romanike, ki je zaznamovala čas nekako med 10. in 13. stoletjem, sledi gotika, gotiki renesansa, tej manierizem, ki se hitro umakne baroku in klasicizmu. Potem napoči – zdaj ste že v zgodnjem 19. stoletju – romantika, no, ko med listanjem pridete do strani, ki govorijo o umetnosti 20. stoletja, pa se boste poučili, da je to čas modernizma. Toda Pablo Picasso, bržčas prvo ime modernistične likovne umetnosti, je umrl že leta 1973. Marc Chagall mu je sledil 12 let pozneje in Salvador Dalí leta 1989. Eden zadnjih nesporno velikih modernistov je bil slej ko prej abstraktni ekspresionist Willem de Kooning, od čigar smrti pa bo prihodnji teden tudi že minilo 29 let. Zato se počasi menda lahko vprašamo, kaj pravzaprav sledi modernizmu? Učbenik, po katerem ste doslej listali, vam tu slej ko prej ne bo v pomoč; pa ne zato, ker bi bili njegovi avtorji in avtorice leni, ampak zato, ker sama umetnostnozgodovinska veda slej ko prej ne ve prav dobro. Vprašanje, kaj pride po modernizmu, je pač na široko odprto. In to ne le zato, ker v polju umetnostne produkcije danes cveti pregovornih sto cvetov, ker, drugače rečeno, vsak umetnik, vsaka umetnica krčevito zasledujeta le sebi lasten, unikaten in neponovljiv umetniški izraz, ampak najbrž tudi zato, ker dandanes ni povsem jasno, kaj umetnost sploh je, kako razume človeka in njegov položaj v svetu, kakšno mesto zavzema v življenju posameznic in posameznikov, kakšno pa v življenju različnih skupnosti – od tistih lokalnega, regionalnega ali nacionalnega značaja do one, relativno mlade, ki ji lahko vse bolj upravičeno rečemo globalna. Glede sodobne umetnosti se, skratka, ne strinjajo niti filozofi in drugi teoretiki, ki se ukvarjajo z njo; orientirati se v pravem pravcatem metežu idej, konceptov in vrednostnih sodb, ki poganjajo diskusije, debate in prerekanja o zdajšnji umetnosti oziroma umetnostni produkciji, pa je vse prej kot enostavno. No, eno izmed možnih rdečih niti, kako se znajti v tem zagonetnem blodnjaku, nam ponuja intrigantna knjiga Umetnost v živem in mrtvem kotu, v kateri je slikar, grafik, likovni teoretik in filozof, dolgoletni predavatelj na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, akad. dr. Jožef Muhovič, zbral svoje razprave, svoja razmišljanja o moči in nemoči umetniških del, da izrekajo resnico, da izrekajo lepoto, da spreminjajo svet. Kakšne so perspektive, ki se nam torej odpirajo ob branju njegove knjige, ki je izšla pod založniškim okriljem Slovenske matice, smo v pogovoru z dr. Muhovičem preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Foto: instalacija Sound II britanskega kiparja Antonyja Gormleyja v kripti katedrale v angleškem Winchestru iz leta 1986 (David Kernan / Wikipedia)

Dokazovanje pristnosti posnetkov pogovorov zdajšnjih in nekdanjih politikov, ki te dni krožijo po spletu, bi lahko trajalo več tednov. Pojavlja se jih vse več, strokovnjak za analizo posnetkov Igor Belič pa ob tem pravi, da ni jasno niti, ali ima policija znanja in sposobnosti za takšne preiskave. Druge teme: - Izrael vztraja pri nadaljevanju operacije v Iranu do končne zmage in izpolnitve vseh ciljev. - Med ukrepi Evropske unije za znižanje cen energentov manjše dajatve in jedrski razvoj. - V Kopru bodo pet let po začetku graditve slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira do Divače.

Pred nami so redne parlamentarne oziroma volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Kje in kako lahko predčasno uveljavite volilno pravico? Kako je z glasovanjem v bolnišnicah in domovih za ostarele? Kdo ima pravico voliti doma? Kako voliti izven kraja stalnega prebivališča? Kateri so ključni datumi za uveljavitev naštetih drugih načinov glasovanja? Gost torkovega svetovalnega servisa bo direktor Državne volilne komisije Igor Zorčič. Vprašanja sprejemamo na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko pa nas pokličete med oddajo v torek, od pol devetih naprej.

Kurilne naprave za lokalno ogrevanje so običajno namenjene ogrevanju prostora, v katerem so postavljene. Pri njihovi uporabi moramo paziti, da v napravo pride dovolj zraka za zgorevanje in poskrbeti za kakovosten odvod dimnih plinov. Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost peči? Katere so prednosti lončenih peči? Zakaj so spet priljubljeni večfunkcijski štedilniki na lesna goriva? Gost petkovega svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani www.prvi.rtvslo.si.

V Ženevi se bodo nadaljevali pogovori med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju ZDA glede končanja vojne v Ukrajini. Moskva je napovedala širši nabor tem kot na minulih pogovorih v Abu Dabiju. V Ženevi se bodo danes nadaljevala tudi pogajanja med Iranom in ZDA o iranskem jedrskem programu. Kot so sporočili iz Teherana, so v Ženevo prišli s konkretnimi predlogi za dosego pravičnega sporazuma. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija poziva Izrael, naj razveljavi ukrepe na Zahodnem bregu - Projekt drugega bloka krške nuklearke se nadaljuje, vlada v pripravo prostorskega načrta - Po državi zadnja pustna rajanja pred pokopom pusta - Na zadnji olimpijski skakalni tekmi Prevc in Lanišek peta

V Sloveniji je bilo konec decembra lani vseh zaposlenih nekaj več kot 942 tisoč ljudi, od tega nekaj več kot 36 tisoč invalidov, ki so ena najranljivejših skupin na trgu dela. Kakšni so pogoji in postopki pri zaposlovanju invalidov in ali delodajalci poznajo vse ugodnosti, ki jim jih daje država, če zaposlijo invalida? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo Aleksandra Kuhar iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

Na gospodarski forum v Davos prihaja ameriški predsednik Donald Trump. Zaradi njegovih teženj po Grenladniji in grožnjami s carinami so odnosi z Unijo zelo napeti. Evropski parlament bo danes zamrznil trgovinski sporazum z ZDA. A Trump je prepričan, da bo dosežen nekakšen dogovor. - Sirska vlada razglasila premirje s kurdskimi borci in jim dala štiri dni za dogovor o vključitvi njihovih institucij v državno upravo. - Trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Mercosurjem vnovič pred evropskimi poslanci. - Slovenski rokometaši po sinočnji zmagi nad Ferskimi otoki v drugi del prvenstva vstopajo s polnim izkupičkom.

Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni, vplivalo na njeno delovanje? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. Gostje: dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Tomaž Gerden.

Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci' o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.

V javnih zdravstvenih zavodih opozarjajo na številna odprta vprašanja glede možnosti dela zdravnikov pri zasebnikih. Pri tem ni nepomembno, da so standardi in normativi v javnem zdravstvu po večini zastareli, opozarjajo. Drugi poudarki oddaje: Promet pod Karavankami kljub marčnemu odprtju druge cevi še ne bo dvosmeren. Rusija mir v Ukrajini pogojuje z nadzorom nad Doneškim bazenom. Hrvaško nebo bodo od novega leta varovali lovci rafal in droni

Zdravo, v tokratni epizodi začnemo s pozabljivostjo, spomnimo se na Festivus, na Dan JLA in mimo mehkega prehoda pridemo do verskih čustev, ki bodo, če bomo v 8. sezoni brali Sveto pismo, zagotovo užaljena. Vprašamo se tudi, ali je število sledilcev merilo uspeha in se spomnimo na modela iz Nazareta, ki jih je imel v primerjavi s svojimi sodobniki skoraj nič (dvanajst). Preden se zapodimo v birokracijo, tudi o tem, da smo sami sebi največji sovražnik in da je zadnja klop na avtobusu skoraj vedno dobra izbira, sledi pa vprašanje, ali je birokracija gonilna sila ali slepo črevo družbe. Naši junaki se proti prestolnici peljejo v taksiju brez sklopke, Douglasovo iskanje zobne ščetke pa se sprevrže v nadrealistično eksistencialno krizo polno kokoši, fotokopircev na ulici in čudnih lekarn. Ker se bliža konec leta, končamo z zvrhanim košem ljubezni: objemite svoje bližnje in se imejte radi. Lepe praznike vsem.

Zdravstvo je ta teden poskrbelo za dve ne ravno dobri zgodbi. Vodstvo novomeške bolnišnice je odpustilo predstojnika ortopedskega oddelka Gregorja Kavčiča, saj je izredni nadzor pokazal, da je umetno daljšal seznam čakalnih vrst, paciente pa preusmerjal v zasebni zavod s koncesijo, kjer je operiral. Kavčič je navedbe vodstva zavrnil kot neresnične in žaljive. Težave pa imajo tudi na oddelku maksilofacialne kirurgije v univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, kjer so dali odpoved štirje kirurgi. Zaplete bodo na ministrstvu za zdravje skušali rešiti sredi tedna. V oddaji tudi: - V Dohi pogovori o Gazi. Katarski premier Al Tani: pogajanja na kritični točki. - Ruski napadi znova ohromili ukrajinsko energetsko omrežje. - Začetek smučarske sezone z opozorili žičničarjev na nujnost državnega sofinanciranja.

Brati ali ne brati v angleškem jeziku, to ni več vprašanje, saj se branje knjig v tem jeziku ne povečuje le v manjših državah, kot je Slovenija, ampak tudi v večjih, kot je Nemčija. Vprašanje pa je, kaj prinaša ta kulturna sprememba in koliko bi morali biti zato zaskrbljeni. Bi moralo biti geslo prihodnjega knjižnega sejma Berem v slovenščini? O tem v oddaji Studio ob 17-ih, ki jo bomo izvedli v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma. Gostje: Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš in predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev; Srečko Mrvar, direktor založbe Učila; dr. Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Samo Rugelj, direktor založbe Umco.

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna se je po ukinitvi prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja preoblikovala v delniško družbo. Proces statusnega preoblikovanja je zajel več kot 832.000 upravičencev. Kako lahko posameznik ugotovi, ali je upravičen do deleža? Kakšen rok je določen za posredovanje podatkov, potrebnih za izplačilo? Kako se opravi prenos delnic Vzajemne med družinskimi člani? Kako je z dedovanjem deleža Vzajemne? Ali je izplačilo deleža podvrženo plačilu dohodnine? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo Andrej Šercer, vodja oddelka za skladnost pri zavarovalnici Vzajemna. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.

Vlada je kot odgovor na tragični dogodek v Novem mestu pripravila tako imenovani Šutarjev zakon, v katerem s približno 30imi členi ureja vse mogoče od vstopa policistov v stanovanje brez sodne odredbe, zaostrenih sankcij in pregona nasilnih dejanj, do področja otroških dodatkov in odvzema premoženja davčnim dolžnikom. Župani iz jugovzhodne Slovenije podpirajo predlog, stroka pa svari pred neustavnostjo. Katere ukrepe torej predlaga vlada, kateri bi lahko bili neustavni in ali je med predlogi tudi kak »podtaknjenec«, pa v Studiu ob 17ih.

Anže in Pižama združita moči z Godlerjem, da bi po porciji slajderjev poljubili kamen in s pomočjo stola osrečevali Parižanke. Hvala Ljubljanskemu gradu za gostoljubje. Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš in dobiš dodatno mini epizodo. Pridi se pogovarjat -> Discord: Apparatus klub Vprašaj Glave – Glave #199 Anže: Castillo de San Marcos […]

Lani največ kršitev na področju družinske medicine, pediatrije in psihiatrije. Marsikdo se znajde v labirintu slovenskega zdravstvenega sistema. Kadar ustrezne rešitve svojega problema ne najde, se po pomoč lahko obrne na enega od dvanajstih zastopnikov pacientovih pravic. Svoje pisarne imajo v Murski Soboti, Mariboru in Celju, v Ljubljani, Novem mestu in Kranju, v Kopru in v Novi Gorici. V Ravnah na Koroškem pa izbor zastopnika ravnokar poteka. Zastopnik pacientovih pravic za območje Ljubljane Marjan Sušelj je v svojem poročilu za leto 2024 zapisal, da je bilo lani največ kršitev na področju družinske medicine; sledita pediatrija in psihiatrija. Mnogi so mu poročali tudi o zapletenih in počasnih postopkih pri ugotavljanju invalidnosti, o zapletih pri uveljavljanju napotnic, o težavah s (pre)hitrim odpustom v domačo oskrbo. Ali imate tudi vi težave z zdravstvenimi storitvami?

Rožnati oktober je mednarodni mesec osveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. Vsako leto s tem namenom pripravimo tudi Svetovalni servis; o preventivi, presejalnem programu DORA, zdravljenju in novih zdravilih bomo tako v četrtek po deveti govorili z dr. Simono Borštnar z ljubljanskega Onkološkega inštituta. Vprašanja zanjo pošljite na e-naslov prvi@rtvslo.si, zapišite na spletni strani Prvega ali pa pokličite med oddajo.