Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.
V Radijski tribuni smo govorili o mariborskih cestah. Zanimalo nas je med drugim, kdaj se bo začela prva faza gradnje prvega dela zahodne obvoznice.
V zadnjih mesecih so dela na štajerski avtocesti zaradi prometnih zastojev povzročala nemalo sivih las voznikom, pa tudi avtoprevoznikom, ti pravijo, da so utrpeli gospodarsko škodo. Posledice so zelo občutili tudi v Slovenski Bistrici, kjer je prometni kolaps postal del vsakdana. Dars je sicer minulo nedeljo na odseku Dramlje–Slovenske Konjice predčasno končal obnovitvena dela in promet je znova stekel v obe smeri. A zaradi del v predorih bodo tam še vedno začasne zapore, še vedno pa obnavljajo tudi odsek Fram–Slovenska Bistrica. Katera dela Dars načrtuje na štajerski avtocesti to jesen in po koncu zime in kako nameravajo pri tem razbremeniti slovenskobistriško občino?
Mineva natanko 1281 dni od takrat, ko je svet zatresla vojna v Ukrajini. O ruski invaziji zadnja tri leta v medijih beremo o pogajanjih, zaostritvah, dobljenih in izgubljenih območjih. Po podatkih evropskega statističnega urada se je iz Ukrajine v Evropsko unijo preselilo 4,3 milijona ljudi. Mnogi so našli dom v Sloveniji, tudi Iryna Delina in Olena Kuscheva z otroki. Njihovo zgodbo spremljamo že tretje leto.
Zadnjih nekaj let se delodajalci spopadajo s precej zahtevno nalogo – iskanjem delavcev. Pred nekaj leti je bilo ravno obratno: brezposelni so iskali zaposlitev, danes pa delodajalci iščejo kadre, saj jih na trgu primanjkuje. Kljub temu pa določen odstotek ljudi ostaja brez zaposlitve, predvsem gre za dolgotrajno brezposelne. Prav za njih je Zavod za zaposlovanje pripravil programe, s katerimi jim želi pomagati pri ponovni vključitvi na trg dela.
Mariborski mediji so v zadnjem času objavili več fotografij in poročil bralcev o zbiranju narkomanov v središču mesta. Preverili smo, kaj o tem pravijo pristojni, ki se ukvarjajo s preventivo in pomočjo uživalcem drog in njihovim svojcem.
Javni holding Maribor bo čez nekaj dni upihnil peto svečko. Ob obletnici pripravlja od 25. avgusta do 5. septembra na mariborskem Glavnem trgu dan odprtih vrat oziroma predstavitev vseh podjetij iz skupine. Ob tej priložnosti smo gostili direktorja Andreja Rihterja; med drugim je razkril, kakšno je poslovanje holdinga in posameznih podjetij in kako bodo v prihodnje poskrbeli za boljši javni servis.
Nogometaši Maribora so v novo sezono krenili krepko pod pričakovanji. Ekspresno slovo od Evrope in blede predstave v domačem prvenstvu so odnesle Tugberka Tanrivermiša. Odločitev turškega lastnika Acuna Ilicalija za mnoge ni bila presenečenje, porajata pa se vprašanji, kdo bo sedel na vročo vijoličasto klop in kakšna je prihodnosti ponosa Maribora.
Mariborska občina želi vse dražji izvoz odpadkov in vse dražje daljinsko ogrevanje omiliti z gradnjo sežigalnice, oziroma obrata za toplotno obdelavo odpadkov. Pri tem pa se sooča z večdesetmilijonskimi predvidenimi stroški, nejasnimi možnostmi sofinanciranja in nasprotovanjem dela javnosti in politike. Kako daleč so s prijavo na razpis, ki ga je država objavila pred kratkim?
V Sloveniji se poraba zdravil nenehno povečuje. Raste tudi število bolnikov, ki jemljejo več zdravil hkrati. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je takih, ki jemljejo več kot 5 zdravil hkrati, pri nas že več kot 313 tisoč. Nemalo jih zdravil ne jemlje po navodilih ali pa se sami odločijo, da določenih zdravil ne bodo več jemali. Kako nevarno je to za njihovo zdravje, kaj je osebna kartica zdravil in kako si jo priskrbeti?
V Pesnici se še zmeraj borijo s številnimi plazovi, ki so občino prizadeli pred nekaj leti, kljub temu pa načrtujejo precej novih naložb v javno infrastrukturo. Želijo si namreč, da bi veljali za razvojno naravnano občino.
V Poletni radijski tribuni smo govorili o tem, da se naše drugo največje mesto – Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli. Preverili smo še, katere so turistične prednosti tega mesta ob Dravi, pa tudi, kako zadovoljni so z letošnjim obiskom.
Minoriti na Vojašniškem trgu na Lentu v Mariboru, arhitekturni biser mesta, so postali novo središče kulturnega in družabnega življenja. Privlačen, bogat in raznolik glasbeni in filmski program privablja občinstvo tudi v času poletnih dopustov. V sodelovanju s partnerji ga pripravljajo v Lutkovnem gledališču Maribor, ki ga vodi Ksenija Repina, gostja današnje Poletne radijske tribune.
Dravska kolesarska pot velja za zelo uspešen mednarodni projekt evropskega formata, ki povezuje štiri države. Z uspehom je tesno povezan Uroš Rozman, aktualni direktor Regionalne razvojne agencije Koroška, ki meni, da moramo po vzoru severnih sosedov bolje izkoristiti tudi vodno gladino Drave in seveda vse znamenitosti ob njej. Kakšna je pot do tega cilja?
Podatki za lansko leto kažejo, da v Podravju vse več prostovoljcev opravi vse več prostovoljskega dela. Tako je Podravska regija druga v državi po številu tako prosotv9oljskih organizacij, kot prostovoljcev. Okrog 70 prostovoljcev je vključenih tudi v delo mariborske enote Slovenske filantropije.
Poletje je čas dopustov, ko si radi vzamemo čas tudi za obisk muzejev. V Pokrajinski muzej Maribor vabijo s številnimi stalnimi in občasnimi razstavami, vodenji, delavnicami, od začetka julija so odprti tudi ob nedeljah. O ponudbi muzeja smo se pogovarjali z direktorico dr. Mirjano Koren.
Poletna radijska tribuna prinaša pogovor z direktorico Pogrebnega podjetja Maribor Lidijo Pliberšek. Letos zaznamujejo 40 let pokopališča Dobrava in 70 let njihove cvetličarne; s sogovornico smo osvetlili naložbe in druge načrte Pogrebnega podjetja.
V Poletni radijski tribuni smo obiskali mariborsko enoto Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Prostori nekdanjega hotela na Teznem so danes primer dobre prakse deinstitucionalizacije. Preverili smo, kaj zagotavljajo uporabnikom v dnevnem centru in kako je zaživela stanovanjska skupnost, kako skrbijo za čim večjo integracijo oseb s težavami v razvoju in kako se odpirajo javnosti.
Če imate pri hiši ohranjene uporabne predmete, ki jih več ne potrebujete jih lahko na primer odnesete v centre ponovne rabe. Če jih potrebujete, pa jih lahko tam ugodno kupite. V obeh primerih postanete del krožnega gospodarstva, varčujete z zemeljskimi, energetskimi in človeškimi viri in daste rabljenim predmetom novo življenje. Obiskali smo Center ponovne rabe na Ptuju, srečali ljudi, videli stvari in poslušali zgodbe o njih. Pripovedovala jih je vodja CPR Viktorija Iljevec (na fotografiji)
V tokratni Poletni radijski tribuni smo obiskali Green lake v Kidričevem in raziskali, kako je ta turistični biser zaživel, kdo ga upravlja, kakšne načrte imajo, kaj vse pripravljajo in še mnogo več.
To poletje smo priča izjemno muhastemu vremenu. Po zelo vročem, sušnem koncu junija in začetku julija smo v nadaljevanju dočakali nižje temperature in padavine, ki so namočile presušeno zemljo. Kakšne so posledice v kmetijstvu, smo preverili v Poletni radijski tribuni, slišali pa boste tudi, ali so kmetje zadovoljni z žetvijo ječmena in pšenice.
V prostorih občine Poljčane je še do konca tega meseca na ogled razstava Studenice – drobci iz zgodovine samostana, ki prikazuje skoraj 700-letno zgodovino enega najpomembnejših sakralnih objektov na Slovenskem. Zahtevna samostanska prenova je bila lani po dveh letih sicer nepričakovano ustavljena. Več o priložnostni razstavi in o tem, kaj se dogaja s prenovo samostana pa v tokratni poletni Radijski tribuni.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo od 1. julija že plačujemo. Kdaj pa bo nova pravica zaživela tudi v praksi, kako bodo izvajalci ob kadrovski stiski zmogli zadostiti potrebam, koliko denarja se bo z novo dajatvijo zbralo in za kaj bo porabljen?
V Poletni radijski tribuni smo tokrat govorili o možnostih in priložnostih, ki jih gibanje prinaša otrokom in mladostnikom v počitniškem času. Gibanje in šport sta namreč bistvenega pomena za celostni razvoj mladega človeka, pri čemer ni odveč tudi nekaj tekmovalnosti med njimi.
Krajinski park Rački Ribniki Požeg na obrobju Dravskega polja je pomemben življenjski prostor redkim in ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Na tem zavarovanem območju s kar 11 ribniki živi okoli 200 vrst ptic, ki v park privabljajo številne opazovalce in ljubitelje narave. O pomenu varovanja te naravne krajine, njenih lepotah, pa tudi o grožnjah, ki kot so razvoj kmetijstva in podnebne spremembe, smo govorili v tokratni poletni tribuni.
V Centru za transfuzijsko medicino mariborskega kliničnega centra, ki s krvjo oskrbuje tudi bolnišnici na Ptuju in v Murski Soboti, je sprejem krvodajalca stokratnika vsakič poseben dogodek. Prav zaradi najbolj zvestih krvodajalcev namreč zaloge krvi ostajajo stabilne tudi v začetku poletja.
V oddaji smo gostili direktorja občinskega podjetja Mestne nepremičnine Ranka Šmigoca. Tema pogovora je bila urejanje mariborskega griča Piramida oz. bodoča vinska zgodba, ki jo snuje vodstvo mariborske občine.
Mariborsko območno združenje Rdečega križa in Mariborska kolesarska mreža sta to poletje zagnali projekt »Sklenimo krog«. Gre za zbiranje odvečnih koles, ki jih bodo tudi s pomočjo prostovoljcev obnovili in namenili socialno šibkejšim. S projektomom pa želijo tudi preprečiti, da odvečna kolesa končajo kot odpadek!
Torkova Poletna radijska tribuna je bila turistično obarvana. Spraševali smo se, ali se je turizem znašel na točki preloma in tudi, ali je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest.
V Gornjih Petrovcih na Goričkem je okoli trideset mladih astronomov prejšnji teden več dni pozno v noč opazovalo vesoljska telesa in pojave, čez dan pa so jih spoznavali v teoriji in izvajali eksperimente. Astronomsko društvo Kmica je pripravilo že 28. astronomski tabor, ki so se ga udeležili mladi iz vse Slovenije. Tudi njihovi mentorji so ljubezen do te vede krepili že kot učenci in dijaki in so ji ostali zvesti tudi kot študenti. V reportaži ste slišali, kako smo se družili in kaj si mislijo o svetlobnem onesnaženju, človekovi navzočnosti v vesolju in zakaj je lepo (s)poznati tudi naš širši življenjski prostor. Fotografijo smo si sposodili iz dnevnika, ki so ga vodili taborniki in je objavljen na spletni strani AD Kmica.
Geodetska uprava je zaključila postopek obveščanja lastnikov o novih posplošenih vrednostih nepremičnin. Te se uporabljajo v številnih upravnih in pravnih postopkih, tudi morebitni prihodnji obdavčitvi. Številne pa so presenetile po mnenju mnogih previsoke ocene. Kako so bile narejene, kaj za lastnike pomenijo in ali se lahko ti še kako pritožijo, v tokratni poletni tribuni.
V poletni radijski tribuni smo govorili o eni največjih naložb v kulturno infrastrukturo v državi, to je Mestni hiši kulture Rotovž, ki nastaja na Rotovškem trgu v Mariboru. O gradnji tega velikega centra kulture, kjer bodo sodobna knjižnica, galerija, mestni kino in prostori za druženje, tudi manjša kavarna, smo se pogovarjali z odgovornim arhitektom Rokom Žnidaršičem. Prepričan je, da bo nastajajoči center kulture spremenil življenje v mestu in ob kulturi in umetnosti povezal različne generacije.
Logopedov na severovzhodu naše države zelo primanjkuje, saj poteka tovrstni študij za zdaj le v Ljubljani. A senat Univerze v Mariboru je potrdil vlogo za akreditacijo tega študijskega programa tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru, tako da bi lahko, če bo NAKVIS izdal pozitivno odločbo, prve študente vpisali že v študijskem letu 2026/2027.
V tretji radijski oceni Festivala Lent smo se pogovarjali z direktorjem Narodnega doma Maribor Vladimirjem Rukavino. Je festival izpolnil pričakovanja? Kakšne izzive je prinesel? Kako so bile sprejete novosti? Od finančne in programske kombinatorike, različnih festivalskih vizij ustanoviteljice – občine in kulturnega zavoda, do direktorjeve prihodnosti in mandata. Avtor fotografije: Marko Pigac, Festival Lent, Narodni dom Maribor.
Nedavno so začele veljati spremembe zakonodaje na področju zaposlovanja tujcev. Prinesle naj bi hitrejše postopke pri zaposlovanju in več zaščite tujim delavcem. Med drugim so izboljšani pogoji za prihod visokokvalificirane delovne sile iz tretjih držav, uvedeno pa je tudi sezonsko delo tujcev v gostinstvu in turizmu.
V tokratni praznični radijski tribuni smo gostili dva nekdanja poslanca dveh parlamentov dveh sosednjih držav. Mariborčan Rudi Moge je bil poslanec državnega zbora Republike Slovenije, koroški rojak Karl Smolle pa poslanec parlamenta Republike Avstrije.
Pred dobrim mesecem sta Davorka Pregl in Srečko Vilar postala podžupana mariborske občine. V Poletni radijski tribuni predstavljava osrednje cilje, ki sta si jih zadala.
V že čisto poletni Radijski tribuni smo postavili v ospredje življenje na mariborskem Lentu. Slišali boste, kako gledajo na ta del mesta poznavalec vin, urar, umetnica in stanovalka, ki živi neposredno nad znamenito staro trto. Živeti in ustvarjati v tem delu mesta je privilegij, ki pa prinaša tudi nekaj slabosti....
V Radijski tribuni smo govorili o mariborskem letališču – o tem, kakšen vpliv ima trenutna infrastruktura na Maribor in njegovo okolico; kakšni so potenciali, kaj bi bilo treba narediti in ali gre za v celoti nasedli projekt ali zgolj za nebrušen diamant?
Mariborčane jezijo dotrajane ceste. Župan že dolgo napoveduje izvedbo masterplana za obnovo cest, a konkretnih podrobnosti še nismo slišali. Je pa nedavno prišla novica, da so načrt uskladili s predsedniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti, v Radijski tribuni pa smo gostili vodjo komunalnega urada Andraža Mlakerja, ki nam je povedal, kako daleč je projekt.
V programu za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti »Pogovorimo se«, ki deluje znotraj mariborske enote NIJZ, pripravljajo dan odprtih vrat. V največji meri se ukvarjajo z odvisnostjo od drog, v zadnjem času pa so v ospredju tudi težave zaradi čezmerne uporabe moderne tehnologije. V Radijski tribuni o tem, da pri zasvojenosti ni starostnih mej, kako prepoznati različne oblike zasvojenosti in kakšen je potek zdravljenja.
Kmalu bo začela veljati nova pravica – do dolgotrajne oskrbe, ki bo za uporabnike brezplačna. Kdo je do nje upravičen, kako se pravica uveljavi, kdaj jo bodo začeli izvajati, koliko ur na teden je bo posameznik lahko pridobil in kolikšen prispevek bomo zanjo plačevali vsi zaposleni in upokojeni?
Maribor in okolico pesti kronično pomanjkanje javnih najemnih stanovanj, tempo gradnje pa je bil zadnja leta letargičen. Državni in medobčinski stanovanjski sklad zdaj le začenjata nov investicijski ciklus, računata pa tudi na državne finančne spodbude. Kje gradijo stanovanja za starejše, kje jih načrtujejo za mlade in kdaj bo zrasla nova soseska na Pobrežju?
Mariborski Klinični center je sredi največjega naložbenega cikla v zadnjih desetletjih. Hkrati pa bolnišnica ne more izplavati iz negativnega poslovanja in dolgih čakalnih dob za paciente. Kakšni so aktualni izzivi osrednje regijske zdravstvene ustanove in kakšne rešitve zanje?
Tema Radijske tribune je bila trenutno stanje slovenskega gospodarstva. Naš bruto domači proizvod se je namreč v prvem četrtletju znižal, in naši gospodarstveniki in podjetniki opozarjajo, da se naša konkurenčnost zmanjšuje. Z gosti smo osvetlili vzroke za takšno stanje in spregovorili tudi o ukrepih – kakšni bodo oz. bi morali biti, da bi slovensko gospodarstvo spet spravili na pravo pot.
Organi mestnih četrti in krajevnih skupnosti naj bi lokalno samoupravo še bolj približali občanom, a imajo pri tem zelo omejene pristojnosti. Mariborska občina zato snuje določene spremembe na tem področju, ki pa so že naletele tudi na politične ovire.