Podcasts about statisti

Stopnja rodnosti se je v razvitih državah v zadnjih šestdesetih letih prepolovila – tudi v Sloveniji. Ob podaljševanju življenjske dobe bodo gospodarsko razvite države kmalu trčile ob demografski zid. Starajoče se družbe bodo zaradi nizke rodnosti izgubljale gospodarsko dinamiko, odpornost in dolgoročno tudi vojaško moč. Zagotavljanje denarja za pokojnine in dolgotrajno oskrbo bo postajalo vse težje. Vlade, regije in celo posamezne občine skušajo z različnimi, predvsem finančnimi spodbudami, vplivati na višjo rodnost, a so ukrepi večinoma neuspešni. Analiziramo demografske politike in trende v različnih državah, pod drobnogled postavljamo ekonomske, družbene, socialno-psihološke in individualne razloge, zaradi katerih naravno obnavljanje prebivalstva ni več samoumevno. Kakšne so alternative?Sogovorniki: Martina Žnidaršič, Statistični urad RS Diego Ramiro Farinas, Inštitut za demografijo v Madridu Marin Strmota, demograf in nekdanji državni sekretar v hrvaški vladi Janez Malačič, profesor demografije Shuihui Zhang, profesor sociologije v Šanghaju

I dalje se vuku repovi s lokalnih izbora. Oporba tvrdi kako su odluke Ustavnog suda u najmanju ruku dvojbene, a vladajući poručuju da je riječ o orkestriranom postizbornom nastupu gubitnika. Štrajk u jednoj od najvećih prehrambenih tvrtki u Hrvatskoj, Fortenovi, nekadašnjem Agrokoru Ivice Todorića se nastavlja, uz kako tvrde štrajkaši, oblikovane informacije tvrtke, kako je riječ o manjem broju radnika. Statistički i dalje rastu plaće u Hrvatskoj, posebice u Zagrebu, no najveći broj djelatnika i dalje ne uživa u njima. Grb s bijelim poljem je povijesna činjenica, poručuju iz Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti. Nakon utakmice kapetan Luka Modrić bio u osječkoj sudnici.

Po trditvah različnih skupin in organizacij je bilo v 60., 70. in 80. letih v nekdanji Jugoslaviji prodanih več kot 20.000 novorojenčkov; več primerov je tudi v Sloveniji. Več je tudi zgodb mater, ki jim je bilo sporočeno, da so njihovi otroci umrli takoj po rojstvu ali nekaj dni pozneje, niso pa jih smele niti videti niti pokopati. Sume dodatno vzbuja tudi neujemanje dokumentacije porodnišnic in Statističnega urada. V Društvu izgubljeni otroci je trenutno povezanih 125 mater. Pogovarjamo se z dvema, ki že več let iščeta resnico o svojih otrocih.

ROMA (ITALPRESS) - "Bisogna riflettere sul contesto in cui muoveva l'avvio dell'integrazione europea. Nel 1945 l'Europa usciva da una guerra devastante, un numero immane di ragazzi hanno perso la vita, si era vissuto l'abisso dell'olocausto. In quel clima di tragedia, di fame, di disperazione, alcuni statisti lungimiranti e coraggiosi hanno pensato che fosse il momento di compiere una rivoluzione di pensiero: mettere in comune il futuro dei popoli europei". Così il presidente della Repubblica, Sergio Mattarella, nel corso dell'inaugurazione di "Agricoltura È", a Roma.xb1/sat/mca1(Fonte video: Quirinale)

ROMA (ITALPRESS) - "Bisogna riflettere sul contesto in cui muoveva l'avvio dell'integrazione europea. Nel 1945 l'Europa usciva da una guerra devastante, un numero immane di ragazzi hanno perso la vita, si era vissuto l'abisso dell'olocausto. In quel clima di tragedia, di fame, di disperazione, alcuni statisti lungimiranti e coraggiosi hanno pensato che fosse il momento di compiere una rivoluzione di pensiero: mettere in comune il futuro dei popoli europei". Così il presidente della Repubblica, Sergio Mattarella, nel corso dell'inaugurazione di "Agricoltura È", a Roma.xb1/sat/mca1(Fonte video: Quirinale)

Verjamete v naključja? Mogoče vas bo k premišljevanju o njih spodbudila naša današnja gostja Irena Tršinar, ki je o tej temi napisala dve zanimivi knjigi. Irena Tršinar je diplomirana umetnostna zgodovinarka, vendar je vse življenje delala v državni upravi, na področju registracije prebivalstva na Statističnem uradu Republike Slovenije in na ministrstvu za notranje zadeve. Odgovorna je bila za Centralni register prebivalstva, sodelovala je tudi pri razvoju e-uprave in mednarodnih dogodkih. Od leta 2011 je upokojena. Njena zvedavost in ljubezen do kulture pa jo ženeta naprej, da s svojim pisanjem poskuša ohraniti spomine na naključja, dogodke in ljudi. Ireno Tršinar bomo predstavili v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Tudi v Sloveniji se za otroke odločamo čedalje pozneje, pozno starševstvo ni več redkost, ampak vse pogostejša odločitev parov. Toda ključno vprašanje je, ali pri tem sodeluje tudi biologija. V aktualni Frekvenci X se sprašujemo, kakšno besedo ima pri poznem starševstvu genetika in kako je pri nas z zamrzovanjem jajčec, ki postaja v nekaterih zahodnih državah vse pogostejša praksa.Sogovornice: Tina Žnidaršič, oddelek za demografske statistike in življenjsko raven, Statistični urad dr. Luca Lovrečić, Klinični inštitut za genomsko medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana dr. Nina Jančar, vodja oddelka za zunajtelesno oploditev na ginekološki kliniki na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Klara Lotrič, obolela za kostnim rakom, ki si je zamrznila jajčne celice

Tekstilna industrija je takoj za naftno druga največja onesnaževalka na svetu. Slovenska gospodinjstva so lansko leto zbrala več kot 1800 ton odpadnih oblačil, kažejo podatki Statističnega urada. Da je hitra moda, torej prodaja cenenih oblačil za le nekaj evrov in sledenje hitro spreminjajočim se modnim trendom, velik problem sodobnega časa, priča tudi raziskava društva Ekologi brez meja iz leta 2019. Prebivalec oziroma prebivalka Slovenije na leto v povprečju zavrže 12,3 kilograma oblačil. S prvim janurjem prihodnje leto bo začela veljati nova evropska regulativa, ki med drugim predvideva ločeno zbiranje odpadnega tekstila. Ali je to korak k bolj ekološkemu načinu življenja, je Juliji Kandare pojasnil Dejan Komparič iz Humane. S Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja pa se je pogovarjala o negativnih vplivih hiperpotrošnje in pomenu trajnostne mode.

Gostja današnje oddaje Intervju je generalna direktorica statističnega urada Apolonija Oblak Flander. Na ta položaj jo je vlada imenovala pred petimi meseci. Ima magisterij iz socialne in politične geografije, diplomirala je iz geografije na filozofski fakulteti v Ljubljani, pred tem obiskovala gimnazijo Poljane, osnovno šolo pa v Polhovem Gradcu. Statistični urad je njena prva zaposlitev, najprej na področju kmetijskih statistik, med drugim je organizirala terenski popis kmetijskih gospodarstev. Potem se je ukvarjala z regionalnimi statistikami, vodila demografski oddelek in sodelovala pri popisu prebivalstva, vodila je tudi oddelek za statistiko transporta, turizma in informacijske družbe, pa tudi okoljske statistike. Dve leti je bila tudi na Evropskem statističnem uradu. Po 25 letih pa je prevzela vodenje slovenskega statističnega urada, ustanove, ki zagotavlja uradne podatke o vseh vidikih življenja, in to že 80 let.

V zadnjem delu serije o SURS-u predstavljamo nekaj podrobnosti o mednarodni vpetosti Statističnega urada Republike Slovenije, ki je sestavni del evropskega statističnega sistema, statističnega sistema Združenih narodov, dejaven pa je tudi v OECD, mednarodnih strokovnih združenjih in v mednarodnih razvojnih projektih.O tem pripoveduje Barbara Dremelj Ribič, namestnica generalne direktorice SURS-a. Zapiski: 1. del: Statistika je povsod okrog nas 2. del: O zgodovini in statističnem humorju 3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna 4. del: O cenah in inflaciji 5. del: "Ferrari na kolovozu" 6. del: Popisovalec je pozvonil trikrat Nedeljska gostja: Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Sursa   Foto: SURS

O popisih prebivalstva pripoveduje Tina Žnidaršič iz oddelka za demografske statistike in življenjsko raven, ki se spominja, kako so potekali klasični popisi, opisuje pa tudi dolgoletne priprave SURS-a na uvedbo registrskih popisov, ki v Sloveniji potekajo od leta 2011 naprej. Registrski popis je način priprave celovitih podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, ne da bi bilo za to potrebno dodatno zbiranje podatkov na terenu, saj statistiki povežejo že obstoječe podatke iz različnih registrov in baz.Registrski popis je način priprave celovitih podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, ne da bi bilo za to potrebno dodatno zbiranje podatkov na terenu, saj statistiki povežejo že obstoječe podatke iz različnih registrov in baz. Zapiski: 1. del: Statistika je povsod okrog nas 2. del: O zgodovini in statističnem humorju 3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna 4. del: O cenah in inflaciji 5. del: "Ferrari na kolovozu"   Foto: Tina Žnidaršič, osebni arhiv

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je v preteklosti podatke zbiral le s pomočjo terenskih anketarjev, danes pa uporablja še številne druge načine zbiranja.Laura Šuštar Kožuh, vodja oddelka za sodelovanje s podjetji, in Luka Zupanc, vodja oddelka za anketiranje oseb in gospodinjstev, opisujeta, kako zbirajo podatke, od terenskega in telefonskega anketiranja do spletnih vprašalnikov in najrazličnejših registrov ter drugih podatkovnih virov, tudi zelo sodobnih, ki verjetno predstavljajo prihodnost zbiranja podatkov. Razlagata še, kako strogo politiko varovanja podatkov imajo na statističnem uradu in dodajata, da so svoje delo tudi med epidemijo covida-19 opravili zelo dobro. Zapiski: 1. del: Statistika je povsod okrog nas 2. del: O zgodovini in statističnem humorju 3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna 4. del: O cenah in inflaciji   Foto: SURS

Analiza obiskanosti spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije je pokazala, da uporabnike najbolj zanimajo podatki o plačah. Za usklajevanje plač in socialnih transferjev z rastjo cen se uporablja indeks cen življenjskih potrebščin, ki je od leta 1998 uradna mera inflacije v Sloveniji. Tudi zato so podatki, ki jih SURS zbira, obdeluje in objavlja, tako zelo pomembni.O spremljanju gibanja cen in inflaciji se pogovarjamo s Klavdijo Škerlak iz oddelka za statistiko cen, ki med drugim opisuje delo opazovalcev cen. Razloži nam, kaj pomeni spletno strganje cen in kako sodelujejo z Eurostatom. Zapiski: 1. del: Statistika je povsod okrog nas 2. del: O zgodovini in statističnem humorju 3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna 5. del: "Ferrari na kolovozu"   Foto: SURS

Statistični urad Republike Slovenije objavlja podatke, ki so namenjeni različnim uporabnikom. Zadnja leta je dejaven in prepoznaven tudi na družbenih omrežjih. Z objavami in še s številnimi drugimi aktivnostmi SURS izboljšuje našo statistično pismenost.Na spletni strani www.stat.si so na primer na voljo videoposnetki, s katerimi na preprost način razlagajo na videz zapletene statistične pojme. O objavljanju podatkov, ki niso sami sebi namen, in o statistični pismenosti pripoveduje Simona Klasinc Rozman, vodja oddelka za odnose z uporabniki. Zapiski: 1. del: Statistika je povsod okrog nas 2. del: O zgodovini in statističnem humorju   Foto: SURS

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je v osemdesetih letih vodilo dvanajst generalnih direktoric in direktorjev, najdaljši staž pa je imel Tomaž Banovec, ki je statistični urad vodil 22 let. SURS je od ustanovitve leta 1944 do danes sedemkrat zamenjal svoj uradni naziv. Najdaljše in najbolj zapleteno ime je imel urad od leta 1951 do 1953, imenoval se je Republiški zavod za statistiko in evidenco pri Gospodarskem svetu Vlade Ljudske republike Slovenije.O zgodovini SURS-a pripoveduje Irena Svetin iz oddelka za objavljanje podatkov. Zapiski: 1. del: Statistika je povsod okrog nas 3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna   Foto: SURS

Statistični urad Republike Slovenije (SURS), glavni izvajalec in koordinator slovenske državne statistike, je tovarna verodostojnih podatkov. V prvi epizodi nanizanke o statističnem uradu, ki je bil ustanovljen 19. avgusta 1944, nam SURS predstavlja Zala Jakša iz oddelka za odnose z uporabniki.Zapiski: 2. del: O zgodovini in statističnem humorju 3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna

Turistično gospodarstvo je imelo junija za tri odstotke in pol manj prenočitev kot rekordnega lanskega junija, medtem ko je bilo prenočitev v prvih šestih mesecih leta za dobra dva odstotka več kot lani, kažejo podatki Statističnega urada. Turistov je še vedno največ iz sosednjih držav. V Turistično-gostinski zbornici dosežke za zdaj ocenjujejo kot uspešne in upajo tudi na uspešno poletno turistično sezono.

Massimo Giannini, editorialista e opinionista di Repubblica, racconta dal lunedì al venerdì il suo punto di vista sullo scenario politico e sulle notizie di attualità, italiane e internazionali. “Circo Massimo - Lo spettacolo della politica“ lo puoi ascoltare sull’app di One Podcast, sull’app di Repubblica, e su tutte le principali piattaforme.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Povprečna plača se je nekoliko zvišala tako v javnem kot zasebnem sektorju. Aprila so bile najvišje plače v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v energetiki, najnižje pa v gostinstvu. Stanovanjske nepremičnine se dražijo, še kažejo najnovejši podatki Statističnega urada. Drugi poudarki oddaje: - Armenija najnovejša v skupini držav, ki so priznale Palestino - Putin posvaril zahodne države in Južno Korejo pred dobavo orožja Ukrajini - Gostje v Bohinju povsem mobilni brez svojega avtomobila, zagotavljajo v Turizmu Bohinj

Poleg vode in čaja ljudje v povprečju največkrat sežemo po kavi in Slovenci pri tem nismo izjema. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je pri nas približno 4 tisoč kavarn, s predelavo čaja in kave pa se ukvarja približno 50 podjetij. Ker pa je najboljša kava tista, ki jo pripravimo v domači kuhinji, se bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu pozanimali o možnih načinih njene priprave. Kako pripraviti filtrirano kavo? Pa turško? Bi vedeli, v čem se bosanska razlikuje od turške? Pa tudi - kakšno kavo si najraje pripravite vi? Na vprašanja bo v četrtkovem svetovalnem servisu odgovarjal pražar in lastnik blagovne znamke kave Banibeans Luka Banovič.

Letna inflacija je aprila dosegla tri odstotke, kar je najnižja stopnja od oktobra leta 2021. Klavdija Škerlak s Statističnega urada pojasnjuje, da so tokrat k letni inflaciji največ - za skoraj 5 odstotkov - prispevale višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. Škerlak ob tem poudarja, da so cene hrane in pijače, ki so bile dolgo časa gonilo inflacije, tokrat ostale nespremenjene. Na mesečni ravni je bila inflacija eno-odstotna. Ostali poudarki oddaje: - Hamas še brez odločitve o mirovni ponudbi Izraela, ki grozi z napadom na mesto Rafa. - Prvo soočenje kandidatov evropskih strank za vodenje evropske komisije postreglo z razgreto razpravo. - Pristojni organizatorje kresovanj pozivajo k previdnosti.

Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo se tretjina svetovno proizvedene hrane na svetu izgubi ali pristane med odpadki, obenem pa več kot 820 milijonov ljudi na svetu nima dovolj hrane. Samo v Sloveniji po podatkih Statističnega urada na leto zavržemo okoli 143.000 ton hrane oziroma 68 kg na prebivalca (od tega 40% še vedno užitne hrane). Največ odpadne hrane se pridela v gospodinjstvih, kar 52%. Ob 4. slovenskem dnevu brez zavržene hrane je potekal posvet »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Na dogodek, ki je potekal v Hiši Evropske unije, so bili povabljeni sogovorniki iz Slovenije in tujine, ki so predstavili posledice odpadne hrane, možna ukrepanja in dobre prakse ter opozorili na nasprotja med odnosom do hrane nekoč in danes. Med njimi je bila tudi Ilona Rac z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavila projekt Hrana ni odpadek: preprečevanje, zmanjševanje in uporaba odpadne hrane oz. Razumevanje motivacije slovenskih potrošnikov in organizacij za zmanjševanje količin odpadne hrane.

Ko govorimo o elektromobilnosti, imamo najpogosteje v mislih električne avtomobile ali električne skiroje, a dejstvo je, da je v zadnjih letih pravi razmah doživel tudi trg električnih koles; po podatkih Statističnega urada smo leta 2017 uvozili nekaj manj kot 1.500 električnih koles, 4 leta pozneje pa že več kot 16.000. Glede na številne kategorije in podkategorije električnih koles ter vse večje število proizvajalcev in modelov, je izbira najprimernejšega kolesa vse prej kot lahka naloga. Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu električnega kolesa in pri njegovem vzdrževanju, kako je z življenjsko dobo baterije, dobavljivostjo e-koles in njihovo ceno? Na vprašanja bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Uroš Brezovec, predsednik društva električnih kolesarjev Slovenije.

Po treh mesecih umirjanja rasti cen se je februarja inflacija znova okrepila. Življenjske potrebščine so se v povprečju podražile za 0,8 odstotka, v medletni primerjavi pa za 3,4 odstotka. Po besedah Matevža Postrašije s Statističnega urada so na mesečno inflacijo najbolj vplivale podražitve počitniških paketov v tujini, dražji naftni derivati in oblačila. Manj ugodna je tudi napoved letošnje gospodarske rasti. Urad za makroekonomske analize in razvoj jo je znižal z 2,8 na 2,4-odstotno rast bruto domačega proizvoda. Druge teme: - V zdravstvenih zavodih kljub jutrišnjemu začetku umika soglasij za nadurno delo ne pričakujejo kolapsa - Ruski predsednik Putin posvaril pred jedrsko vojno, če bo Nato v Ukrajino poslal vojake - V Gazi ubitih več kot 80 Palestincev, ki so čakali na hrano

Statistični urad bo danes objavil podatke o decembrski in letni inflaciji, ki se sicer umirja, a pri nekaj manj kot petih odstotkih na letni ravni še vedno ostaja visoka. Umirjanje rasti cen pri nas ogroža visoka rast plač, kar je po besedah ekonomisa Aljoše Valentinčiča logična posledica pomanjkanja delovne sile. Ob zniževanju inflacije pa se na trgu stopnjujejo pričakovanja, naj centralne banke znižajo ključne obrestne mere. Drugi poudarki: - Zastali socialni dialog bodo znova poskusili obuditi januarja. - Jug Gaze tudi to jutro tarča izraelskih napadov iz zraka. - V Oberstdorfu popoldne prva tekma novoletne turneje smučarjev skakalcev.

Slovenski bruto domači proizvod se je v tretjem četrtletju letos glede na lani okrepil za 1,1 odstotka, je sporočil Statistični urad. Še vedno se močno umirjata uvoz in izvoz, predelovalna industrija miruje, gradbeništvo pa je v vzponu. Gospodinjstva so zmanjšala porabo, država pa jo je povečala. Drugi poudarki oddaje: - Stavka v upravnih enotah jutri najverjetneje bo. - Največja bolnišnica v Gazi postaja pokopališče. - V Avstriji zaradi naraščajočega antisemitizma zaostrujejo protinacistično zakonodajo.

Inflacija je bila septembra v Sloveniji občutno nad povprečjem evrskega območja. V tem mesecu so k letni inflaciji - ta je sedem odstotkov in pol - največ prispevale hrana in brezalkoholne pijače, k mesečni pa za desetino dražja električna energija, so danes povedali na Statističnem uradu. Predstavili so tudi revizijo BDP za obdobje od leta 2018. Ta potrjuje določena odstopanja. Druge teme: - Sredozemsko morje letos prečkalo 186 tisoč migrantov. - V napadih pred mošejama v Pakistanu več kot 50 mrtvih. - Po napadu Romov v občini Škocjan zahtevajo več policije.

Javnost pretresa informacija o fizičnem nasilju, ki se je zgodilo v Domu starejših občanov Trebnje. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so pred nekaj urami prejeli videoposnetek, v katerem se dijakinja na počitniškem delu fizično izživlja nad starejšo stanovalko. Videoposnetek naj bi sicer dijakinja sama objavila na družbenem omrežju Tiktok. Nasilje dijakinje so ostro obsodili tudi v omenjenem zavodu, kjer so žrtev zaščitili in uvedli izredni notranji nadzor. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je poudaril, da bodo socialno zbornico pozvali, naj oblikuje posebno izobraževanje glede nasilja, da bodo zaposleni dobili še dodatna znanja. Drugi poudarki oddaje: - Finančni minister Boštjančič: obdavčitev bank ne bo ogrozila stabilnosti sistema. - Statistični urad zavrača navedbe, da je šlo pri oceni gospodarske rasti za napako. - Več držav na jugu in jugovzhodu Evrope prizadele smrtonosne poplave.

11. julij je svetovni dan prebivalstva - dan, na katerega je bil leta 1987 presežen mejnik 5 milijard svetovnih prebivalcev. Katera država ima največ prebivalcev, katera najmanj? Na kateri celini se rodi največ otrok, na kateri najmanj? In kje je tu vmes Slovenija? Sogovornik: Nejc Kebe, Oddelek za demografske statistike in življenjsko raven na Statističnem uradu RS.

Nela Copot in Blaž Kolman, dijaka Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in člana ekipe KOMPOT. S kreativno zgodbo in tehnično kakovostjo kratkega videa na temo Blaginja sta navdušila strokovno žirijo in v kategoriji od 16 do 18 let v konkurenci 63 ekip zmagala na tekmovanju evropskih statističnih iger. Kandidata sta bila še: - Jure Longyka, avtor in voditelj legendarne oddaje Izštekani, ki že 30 let spodbuja, podpira in odkriva nove pa tudi stare slovenske glasbene ustvarjalce. Obletnico je ob spremljavi izvrstnega benda in petnajst eminentnih glasbenih izvajalcev pospremil z velekoncertom Izštekanih 30 v ljubljanskih Križankah. - Tomo Juvan iz službe za komuniciranje pri Darsu, ki skupaj s sodelavci že dobro leto skrbi za domiselne napise nad avtocesto. S kratkimi, duhovitimi in pozitivnimi sporočili kot je denimo 'Nisi hlod, ne vozi nasekan' opozarjajo na prometno varnost saj so prepričani, da so bolj učinkovita od opozorilnih ali celo grozilnih.

Državo je zajelo močno deževje. Glavnina padavin bo padla do večera, ponoči bodo slabele. Poplavljajo reke na vzhodu države, za nekaj delov velja rdeče opozorilo. Janez Polajnar z Agencije za okolje dodaja, da pričakujejo popoldne, predvsem pa v noči na sredo vnovična naraščanja rek, predvsem v vzhodni Sloveniji. Poplavlja tudi Krka, a bo njen pretok največji v prihodnjih dneh. Na Primorskem medtem preglavice povzroča močna burja. Druge teme: - Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo vodstva Radiotelevizije Slovenija po reviziji sodb, v katerih je ugotovilo nezakonito prvo imenovanje generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha. Ta medtem zavrača očitke o finančnih težavah. - Bruto domači proizvod se je v prvem čertletju zvišal za 0,7 odstotka. Vrednost izvoza je presegla uvoz, zaposlenost se umirja, a še vedno raste. Med dejavnostmi je pospešek dalo gradbeništvo, po besedah Romane Korenič s Statističnega urada pa tudi informacijske, komunikacijske, pa strokovne znanstvene in tehnične dejavnosti. - Ljudje si ne želijo gospodarske rasti, ampak gospodarske in ekološke stabilnosti ter varne prihodnosti, pa je bilo slišati na konferenci o post rasti v Evropskem parlamentu. Eden glavnih korakov sodobne družbe bo morala biti odpoved fosilnim gorivom. - Azurna obala bo nocoj znova postala prizorišče enega najbolj prestižnih filmskih festivalov. V Cannesu se bo za zlato palmo potegovalo 23 celovečercev.

Piše: Katja Šifkovič, bere: Lidija Hartman. »Nasilje je staro, kot je star svet, vsaka težnja ali sredstvo, da bi uveljavil svojo voljo in obvladal oz. nadvladal drugega, je nasilje. Ena najbolj pogostih oblik nasilja je zagotovo nasilje v partnerskih odnosih. Statistični podatki kažejo, da je vsakih nekaj sekund na svetu pretepena vsaj ena ženska. Glavni vzrok za poškodbe žensk v starosti 14 do 44 let je partnerjevo nasilje. Policijske statistike povedo tudi, da so v več kot 90 odstotkih primerov nasilja med odraslimi v družini žrtve ženske, povzročitelji pa moški,« je zapisal dr. Igor Šoltes, predsednik društva Beli obroč Slovenije. Roman Cvetke Bevc Ptiči govori o partnerskem nasilju, manipulaciji in volji ter moči, ki je potrebna, da se posameznik loči od tega nasilja. Pripoved spremlja protygonistko Pšenico Žuženk, ki se ranjena, zaznamovana s tragičnim otroštvom, poroči z Leopoldom Kraljem. Njen mož se kmalu po poroki izkaže za neusmiljenega nasilneža. Skozi roman prek krutih prizorov besednega, psihološkega in fizičnega nasilja spremljamo osvoboditev ene ženske. Cvetka Bevc, muzikologinja in literarna komparativistka, pesnica, pisateljica, urednica in publicistka, v Ptičih ilustrira podobo osamljene pripovedovalke, ki ji ne bližnja ne širša okolica ne stoji ob strani in ji pogosto prej kot pomoč ponudi kritiko, neodobravanje in posmeh. Roman je izvrstno ogledalo sodobni družbi, ki se še ne zna spopadati s pandemijo partnerskega nasilja, ki vse pogosteje vodi v femicid. Zgodba nas prek spominov pripovedovalke vodi v njeno otroštvo, ko ji tragično umreta oba starša, hkrati pa spremljamo žalostne trenutke sedanjosti. Ko Pšenica na primer Leopoldu omeni, da bi se rada udeležila obletnice mature, jo le-ta zgrabi za roko in ji zagrozi, a trenutek zatem napad označi za humorno prigodo. »Prav. Samo pazi kaj počneš,« ji mož zabrusi na koncu. Od samega začetka roman spremljajo ptiči, ki delujejo kot nekakšni katalizatorji in pričevalci nasilja. Nekatera poglavja se začnejo z opisi ptic, ki protagonistko spremljajo na njeni poti proti izhodu. In ko le-ta pride, spoznamo, da so bile vse avtoričine odločitve v romanu smiselne, kar me je ganilo in znižalo moje zaupanje v pripovedovalko, za katero je bila vsaka odločitev premišljena. Ptiči Cvetke Bevc so čudovit roman – nepopoln, a zaradi svoje brezkompromisne lepote še toliko bolj neustrašen.

ENBO tinklalaidės bendraautoriai Rokas Grajauskas ir Mykolas Jankaitis aptaria atkrintamųjų varžybų konferencijų pusfinalių etapo serijų eigas. Antroje epizodo dalyje dėmesys skiriamas Čikagos „Bulls“ organizacijos sprendimui pratęsti kontraktą su Artūru Karnišovu. Šios dienos tinklalaidę pristato 7bet. Temos: Įžanga: nu tu rupūs miltai, po paraliais! (0:00); Bookerio ir Jokičiaus kuriami stebuklai „Suns“ ir „Nuggets“ serijoje (1:15); Aytono ir Landale'o minutės bei serijos baigties spėjimas (10:06); Statistiškai geriausi individualūs visų laikų NBA atkrintamųjų pasirodymai (24:31); Dar truputis apie Aytoną ir Landale'ą ir serijos specifiką (30:28); Hardeno išgelbėtas „76ers“ sezonas ir Horfordo košmaras Embiidui (34:45); Trumpas sugrįžimas į praeitame epizode aptartas serijas (56:13); Pratęstas Artūro Karnišovo kontraktas: kaip į šią žinią reagavo „Bulls“ fanai? (1:07:41); Visa Charleso Barkley pravardžių puokštė (1:22:00); „Bucks“ sprendimas atsisveikinti su Mike'u Budenholzeriu (1:23:14); Aridono kvizas ir atsiminimai apie seniausius žaistus NBA kompiuterinius žaidimus (1:29:27).

Inflacijski pritiski še vedno ne popuščajo. Letna stopnja inflacije je tako aprila znašala 9,4 odstotka, medtem ko mesečna 1,5 odstotka. Kot sporoča Statistični urad, so k letni inflaciji najbolj prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, k mesečni pa podražitve počitniških paketov, ki so dražji za nekaj več kot 23 odstotkov, pa tudi letalskih vozovnic, za katere je bilo treba aprila glede na marec odšteti kar 48 odstotkov več. Drugi poudarki: - Evropski finančni ministri v sklopu novih pravil gospodarskega upravljanja o zmanjševanju zadolženosti. - Na sto mest za specializacijo družinske medicine aprila le 27 prijav, v najbolj kritični Ljubljani celo nobena. - Španijo zajel vročinski val s temperaturami do 40 stopinj, podpovprečno moker že 36-i zaporedni mesec.

Inflacijski pritiski še vedno ne popuščajo. Letna stopnja inflacije je tako aprila znašala 9,4 odstotka, medtem ko mesečna 1,5 odstotka. Kot sporoča Statistični urad, so k letni inflaciji najbolj prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, medtem ko k mesečni podražitve počitniških paketov, ki so dražji za dobrih 23 odstotkov, ter letalskih vozovnic, za katere je bilo treba aprila glede na marec odšteti kar 48 odstotkov več denarja. Druge teme oddaje: - Novi zračni napadi na civilne cilje v Ukrajini - V spopadih v Sudanu tarča tudi turško evakuacijsko letalo - Veliko število tovornjakov na primorski avtocesti povzročilo kolaps

Mladi odhajajo iz kmetijstva, podeželje se prazni, vse pogosteje slišimo obupane klice iz kmetijskih vrst. Statistični podatki to potrjujejo. Kmetje komaj še zmorejo izpolnjevati vse okoljevarstvene, davčne, administrativne in cenovne zahteve, ki jih prednje postavlja družba. Anja Mager, predsednica Zveze Slovenske podeželske mladine, je ena tistih, ki jim ni vseeno, in je pripravljena bojevati bitko za boljšo prihodnost mladih na podeželju. V času njenega mandata je Zveza slovenske podeželske mladine postala eden najbolj zagnanih partnerjev pri oblikovanju kmetijske politike, se vključila v mednarodno sodelovanje in s projektnim delom odprla dodatne možnosti za opolnomočenje mladih kmetov. Česa se bojijo mladi kmetje in zakaj je vredno vztrajati pri delu, ki v družbi ni cenjeno?

Po podatkih Statističnega urada RS smo bili v lanskem letu znova priče precejšnjemu skoku cen krmil, gnojil, zaščitnih sredstev in drugih inputov v kmetijski pridelavi. Najbolj so se podražila krmila, sledijo gnojila, precej pa se je podražila tudi oprema in mehanizacija za kmetijsko pridelavo.

Po podatkih Statističnega urada RS smo bili v lanskem letu znova priče precejšnjemu skoku cen krmil, gnojil, zaščitnih sredstev in drugih inputov v kmetijski pridelavi. Najbolj so se podražila krmila, sledijo gnojila, precej pa se je podražila tudi oprema in mehanizacija za kmetijsko pridelavo.

Tudi v začetku tega leta se nadaljuje rast cen, dražja hrana je poleg brezalkoholnih pijač največji generator 10-odstotne inflacije na letni ravni. Kje so zneski najbolj poskočili, smo s podatki Statističnega urada in predstavnico Zveze potrošnikov Slovenije ugotavljali v Radijski tribuni. Iztočnice so bile višje cene, akcije, količinsko siromašnejša pakiranja in kakovost.

Sveti Anton je skupno ime za številne zaselke na širokem hrbtu v severnem delu Šavrinskega gričevja, ki se spušča v dolino reke Rižane. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2020 tu živelo 2048 ljudi. Sveti Anton ima bogato ilustrirano knjigo o svoji zgodovini z naslovom Sv. Anton – Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Obsežno in s številnimi barvnimi fotografijami opremljeno knjigo o Svetem Antonu je napisala Natali Gak. Na obisk v naš terenski studio v Svetem Antonu je prišla tudi gospa Alferija Bržan, slavistka, upokojena učiteljica slovenščine, ki piše pesmi v antonskem govoru.

Statistični urad bo objavil podatek o julijski inflaciji. Junija je ta prvič po treh desetletjih presegla 10 odstotkov, bila je 10,4-odstotna. Poznavalci razmer pričakujejo umiritev zgolj na mesečni ravni, saj se je nekoliko pocenil bencin, na letni ravni pa bo inflacija verjetno ostala visoka. Drugi poudarki oddaje: Ameriški predsednik uspel z zakoni, ki naj bi hkrati krotili inflacijo in podnebne spremembe. - Na slovenski strani Krasa za zdaj mirno, nevarnost grozi iz Italije. - Olimpija, Mura in Koper končali evropsko nogometno sezono.

V Intelekti se sprašujemo, kaj je povzročilo smrt bolnic in bolnikov s težkim potekom koronavirusne bolezni. Ali so umrli z ali zaradi koronavirusne bolezni? Kaj lahko razberemo iz obdukcijskih poročil? Koliko presežnih smrti gre na račun covida? »Statistični podatki o umrljivosti so temeljnega pomena za sprejemanje odločitev na področju javnega zdravja,« so zapisali v medicinski reviji The Lancet ob sistematični analizi umrljivosti, povezani s koronavirusno boleznijo. Njihova študija je pokazala, da je bila po oceni presežne umrljivosti zaradi pandemije covid-19 od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021Slovenija med sedemindvajsetimi državami Evropske unije na 14. mestu. Sodelujejo: specialist javnega zdravja Milan Krek (NIJZ), imunolog prof. dr. Alojz Ihan (Medicinska fakulteta v Ljubljani), patologa: prof. dr. Peter Boor (Univerzitetna klinika Aachen v Nemčiji) in prim. Izidor Kern (Klinika Golnik) ter internistka in specialistka intenzivne medicine Alenka Strdin Košir (UKC Maribor). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: BlenderTimer/ Pixabay

V oddaji smo se posvetili demografiji, zlasti v luči rojstev in vpliva na zdravstvo ter pokojninski sistem. Sodelovali so predsednik komisije za medicinsko etiko dr. Božidar Voljč, dr. Andraž Rangus z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, predsednik društva Družinska pobuda Tomaž Merše, slišali pa smo tudi aktualne podatke Statističnega urada, ki nam jih je predstavila Tina Žnidaršič.

Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Anuška Ferligoj je letošnja prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju statistike. V utemeljitvi tega najvišjega državnega priznanja za znanstveno raziskovanje so med drugim izpostavili, da je bila in je "osrednji steber in gibalo razvoja akademske statistike pri nas". V svet statistike je na začetku 70-ih let vstopila na pobudo profesorja Dolfeta Vogelnika, ki je sicer po vojni v Beogradu vzpostavljal državni urad za statistiko. Po izobrazbi je matematičarka, in že dolgo raziskuje družbena omrežja s sodobnimi metodami. Desetletja dolgo predava predmete kot so statistika, multivariatne metode, metodologijo družboslovnega raziskovanja in analizo družbenih razmerij na do-in podiplomski ravni na več fakultetah ljubljanske univerze, pa tudi zunaj države. Bila je tudi predsednica Statističnega sveta RS, ko je po lanski nepričakovani pomladanski menjavi direktorja Statističnega urada RS dala pobudo, na podlagi katere je ta strokovni organ slovenske statistike na Ustavno sodišče RS dal v presojo ustavnost te zamenjave. Na fotografiji Anuška Ferligoj vir: https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/zunanji-sodelavci/kartica/anuska-ferligoj/

"Utisak nedelje" nije prva situacija u kojoj se umetnica Milica Vučković suočila s "etiketama" koje su joj pripisane od strane ljudi koji je ne poznaju - u podcastu "Život na srpskom", otkriva kako njen život zapravo izgleda i koje su teme na koje je fokusirana. Milica Vučković je slikarka i spisateljica, tattoo umetnica, ali svojom glavnom profesijom smatra ugostiteljstvo. Od srednje škole je radila za šankom, odakle je mogla da posmatra "razne ljude u raznim stanjima", danas to iskustvo vidi kao neprocenjivo i za svoju književnost - čak ni likovi u njenom aktuelnom romanu "Smrtni ishod atletskih povreda" nisu izmišljeni. U tom kontekstu priznaje da je i sama osetila šta znači patološka veza, razmišlja o feminizmu na malo drugačiji način, pretresa svoje podsvesne izbore, okolnosti koje su od nje napravile osobu koja “traži sve ćopave pse po ulici” i prepreke s kojima se suočavala kao žena koja se ne plaši. Svakako, nema problem da se osvrne ni na reakcije koje su ispratile njen nastup u "Utisku nedelje". Autorka podscasta "Život na srpskom" je Ana Kalaba.

O komuniciranju z javnostmi v imenu in za organizaciji, kot sta Statistični urad RS in Finančna uprava RS. Kakšna je politika objavljanja na družbenih...

V letu 2020 smo v Sloveniji pridelali skoraj 2 odstotka več odpadne hrane kot v letu prej, ugotavlja Statistični urad RS. V Svetovalnem servisu zato tokrat svetujemo, kako porabiti ostanke hrane, kako jih pravilno shranjevati v hladilniku in kako hitro je treba porabiti hrano, ki je že bila obdelana. Katera živila najpogosteje zavržemo, čeprav so še uporabna, bo razložila Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. tehnologije.

Generalna skupščina Združenih narodov je na predlog Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo sprejela resolucijo, ki leto 2021 razglašuje za Mednarodno leto sadja in zelenjave. V ta namen so pred kratkim na Statističnem uradu Republike Slovenije zbrali in primerjali nekaj starejših in novejših podatkov iz anket po gospodinjstvih in kmetijskih gospodarstvih. Sogovornica: Irena Svetin.

Na statističnem uradu so padec cen rastlinskih pridelkov pripisali nižjim cenam krompirja, sadja in zelenjadnic. Pri živalih pa so se najbolj znižale cene prašičev, nižje pa so tudi cene goveda in perutnine, znižala se je tudi povprečna odkupna cena mleka.

Po letih, ko se je revščina po svetu manjšala, se zdaj spet povečuje. Zadnji podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da živi v naši državi že več kot 240.000 prebivalcev pod pragom tveganja revščine. Na revščino smo postali še bolj pozorni in občutljivi, saj se zaradi svetovne koronakrize lahko dotakne vsakega izmed nas in nas potisne na rob preživetja. Tokratna Intelekta bo govorila o revščini. Izhodišče oddaje je razmišljanje mlade nemške novinarke in avtorice Anne Mayr, ki v svoji knjigi z naslovom »Beda« opozarja, da je »revščina politično zaželena.« Da revne in brezposelne potrebujemo kot ceneno delovno silo, ki je prisiljena poprijeti za vsakršno delo. Ob Anni Mayr v oddaji sodelujejo še: psihologinja in kognitivna znanstvenica Sara Fabjan (Sinapsa), ekonomistka dr. Maja Bučar (FDV) in socialna delavka ter sociologinja dr. Vesna Leskošek (FSD). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Chronomarchie/ Pixabay

Pred 266 leti so na naših tleh izvedli popis prebivalstva, ki ga je zaradi uvedbe naborniškega postopka ukazala cesarica Marija Terezija. Popisovali so spol, starost in stan. Popis je cesarica naročila s posebnim patentom leto prej, torej na današnji dan l. 1753. Torkov kviz zato danes o popisih!

Statistični urad RS je ob kulturnem prazniku zbral nekaj podatkov o kulturi v letu 2018. Država je za kulturo namenila več kot 430 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek BDP. Danes v petek 7. februarja bo po maši v Šmarjah pri Kopru predstavitev knjige »Spomini na Istro«pokojnega župnika Štefana Ceka.

Tina Žnidaršič iz Statističnega urada Republike Slovenije o popularnosti imen v preteklem desetletju. Katerim imenom raba raste, katerim pada? Za kakšna imena se starši pogosteje odločajo in zakaj? Katero ime je najpogosteje uporabljeno?

Lietuvos moksleiviai per metus praleidžia 28 mln. pamokų. Statistiškai vienas mokinys praleidžia nuo 60 iki 120 pamokų per vienerius mokslo metus. O iš viso per mokslo metus mokiniui (priklausomai nuo klasės) susidaro apie 1 tūkst. pamokų. Taigi, galima sakyti, kad kiekvienas mokinys kasmet nebūna maždaug dešimtadalyje visų pamokų. Daug tai ar mažai bei kokią įtaką toks nebūtų pamokų skaičius turi mokinių pasiekimams? Galiausiai kiek pamokų praleidinėjimui įtakos turi galimai prastas mokyklos psichologinis klimatas, o ir, kodėl nepavyksta pažaboti pamokų praleidinėjimo? Ved. Jonė Kučinskaitė.

Torek 19. november je mednarodni dan moških. Šele od leta 1999 ga obeležujemo, a že v več kot 70 državah sveta. Možnost, da ga boste srečali v realnosti, je verjetno neznatno majhna, pa vseeno … Vsaj teoretično lahko preverimo, kakšen je glede na statistiko povprečen moški, ki živi v Sloveniji. Kaj kažejo podatki, razlaga Tina Žnidaršič Statistični urad Republike Slovenije.

Slovenija je postala v zadnjih letih, po številu turistov na prebivalca, ena izmed najbolj obiskanih držav na svetu. V preteklem letu so na Statističnem uradU Republike Slovenije zabeležili več kot 6 milijonov turistov, od tega jih je samo v Ljubljani prenočilo več kot dva milijona. V šestih letih se je število turistov v prestolnici podvojilo. Veliko ljudi se strinja, da mesto postaja lepše, vedno več pa je tistih, ki opozarjajo na to, da si življenja v "najlepšem mestu na svetu", večina ne more več privoščiti. Cene stanovanj in najemnin nezadržno rastejo, prebivalci se umikajo na obrobje mesta, središče mesta postaja kulisa za turiste. O posledicah prekomernega turizma, o elitizaciji in gentrifikaciji mestnih središč smo govorili v tokratni Intelekti. Z nami so bili Zala Velkavrh iz društva prostoRož, arhitekt, publicist in sourednik revije Outsider, Matevž Granda in sociolog dr. Matjaž Uršič s Fakultete za družbene vede.

Statistični podatki vzbujajo strah: dvajsetkrat višje tveganje za aterosklerozo in hudo koronarno bolezen srca, pogostejša angina pektoris, bolj verjeten srčni infarkt in možganska kap. Povišan holesterol se lahko pojavi že pri otrocih, zato je pregled pri zdravniku nujen. Zdravila in zdrav življenjski slog preprečijo hujše zaplete. Povišan holesterol pri otrocih je pogosto posledica dedne bolezni. Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Oddaja: Ultrazvok. Svetuje: doc. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc. Foto: BoBo

V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.

Vilniuje dešimtąjį kartą vyks didžiausias dviračių renginys Lietuvoje ir Baltijos šalyse.Statistiškai du trečdaliai Lietuvos namų ūkių turi dviračius - daugiau jų yra kaimuose bei mažiuose miestuose, kur dviratis - visiškai normali transporto priemonė. Tik dideliuose miestuose žmonės dar retokai sėdasi ant dviračio. Ko reikia dviračių infrastruktūrai miestuose plėtoti ? LRT Radijo, Televizijos interneto portalo žurnalistai išvyksta į kelionę, skirtą Baltijos kelio 30-mečiui.Naujausias tyrimas rodo, kad trečdalis suaugusių žmonių Lietuvoje miega popiečio metu. Radijo techniko specialybė ir šiandien yra labai paklausi,  žmonės vėl atranda prietaisus, kuriais džiaugdavosi jų tėvai ar seneliai. Ved. Alvyda Bajarūnaitė.

Raidījumā Piespēle velobraucējs Toms Skujiņš par iespaidiem, startējot "Tour de France", trīskārtējais prestižā velobrauciena dalībnieks Raivis Belohvoščiks, nu jau trenera statusā , devies uz Baku kopā ar Latvijas jaunatnes delegāciju uz Eiropas Olimpiādi. Iepazīsim tuvāk Eiropas čempioni vieglatlētikā, vecumā līdz 23 gadiem, Sindiju Bukšu. "Tour de France" daudzdienu velobrauciens notiek kopš 1903. gada. Tas katru gadu notiek jūlijā, parasti 21 dienu, Velobrauciens nav noticis tikai no 1915. līdz 1918. gadam (Pirmā pasaules kara dēļ) un no 1940. līdz 1946. gadam (Otrā pasaules kara dēļ). "New York Times" salīdzinājis velobraucienu ar maratona skriešanu vairākas dienas nedēļā, kā arī ar uzkāpšanu trīs Everestu augstumā. Šī būs tā retā un ekskluzīvā iespēja Piespēlē dzirdēt vienīgo mūsu dalībnieku šajā prestižajā tūrē šogad Tomu Skujiņu, ar kuru tikās Mārtiņš Kļavenieks. Šodien Baku atklās Eiropas jaunatnes olimpisko festivālu. Latvijas delegācijas karognesēja ceremonijā būs Una Dolgiļeviča – Eiropas kadetu vicečempione džudo. Kad LOK prezidents Aldons Vrubļevskis Latvijas valsts karogu pasniedza Latvijas jaunatnes izlases cīkstonei, viņa atzinās, ka fiziski ar to tiks galā, bet smagākais varētu būt atbildības slogs. Lielākā pārstāvniecība no Latvijas būs vieglatlētikā, kurā startēs 11 sportisti, džudo sacensībās būs pārstāvēti 8 mūsu jaunie talanti, riteņbraukšanā un cīņā sacentīsies attiecīgi seši un trīs sportisti, bet pa diviem atlētiem no Latvijas piedalīsies vingrošanas, peldēšanas un tenisa sacensībās. Raivis Belohvoščiks trīs reizes (1999., 2001. un 2002. gadā) piedalījies "Tour de France" daudzdienu velobraucienā, divas reizes startējis arī "Giro d'Italia" tūrē. 1999. gada Pasaules čempionātā Trevizo ieņēma ceturto vietu individuālajā braucienā.Tagad viņš ir viens no tiem 15 traneriem, kuri dos padomus mūsu jauniešiem Baku, startam Eiropas jaunatnes olimpiskajā festivālā. 15. Eiropas Jaunatnes Olimpiāde notiks no 21.-27.jūlijam. Sportisko meistarību pārbaudīs 50 Eiropas valstu jauno sportistu vecumā no 14 līdz 18 gadiem. Latvijas komandas sastāvā iekļauti 34 sportisti, kas startēs 7 sporta veidos no 10 sacensību programmā paredzētajiem. Latvijas sportisti piedalījušies visās Eiropas Jaunatnes Olimpiādēs, izņemot pirmo, un kopumā ir izcīnījuši vairāk nekā 30 medaļu. Šajās sacensībās pirmo Olimpisko pieredzi guvuši arī vairāki Latvijā tagad labi zināmi olimpieši un sportisti – vieglatlēti Jeļena Prokopčuka , Staņislavs Olijars , Līga Kļaviņa (1997), Inga Kožarenoka (1999), Ilze Gribule (2001), Poļina Jeļizarova (2005), Rita Obižājeva (2005), Laura Ikauniece (2009), peldētāji Margarita Kalmikova (1993) un Romans Miloslavskis (1999), riteņbraucējs Indulis Bekmanis (2005), tenisiste Jeļena Ostapenko (2011). Latvijas ātrākā sprintere Sindija Bukša nule kā atgriezusies ar zelta medaļu no Eiropas čempionāta vecumā līdz 23 gadiem.  Statistiķis Andris Staģis atgādina par viņas treneri Mārīti Lūsi (bijušo Vizlu), kas savulaik arī ļoti ātri skrējusi un bijusi pirmā , kuras rekords sprintā fiksēts ar elektronisko laika mērīšanas sistēmu.  

Melissa Holzberg discusses how South Bend locals are responding to Pete Buttigieg's debate performance last night and his poll numbers among African American democrats.  Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

Statistična analiza se je že pred desetlji začela množično uporabljati v ZDA predvsem v baseballu, ameriškem nogometu in košarki. Zadnja leta jo precej več uporabljamo tudi v Evropi. Kako jo uporabljamo v nogometu? Novinarja Slavko Jerič in Toni Gruden sta v goste povabila Matjaža Homarja.

Čeprav je v Sloveniji več visoko izobraženih žensk kot moških je njihov položaj v znanosti še vedno izrazito neenakopraven. Kot kažejo podatki Statističnega urada Slovenije je tudi položaj na trgu dela za ženske slabši, saj visoko izobražene ženske v povprečju še vedno zaslužijo približno 450 evrov manj bruto plače kot enako izobraženi moški. Več o tem s kakšnimi težavami in ovirami se srečujejo ženske v znanosti smo spregovorili s prof. dr. Mirjano Ule s fakultete za družbene vede, prof. dr. Andrejo Gomboc, predsednico Komisije za enake možnosti na področju znanosti in antropologinjo in sociologinjo dr. Renato Šribar.

Budimir Šobat - Buda je jedan od onih ljudi koji su imali tako nevjerojatno raznovrstan život da je jednostavno inspiracija slušati ih što su sve radili. Od košarke, padobranstva, specijalnih postrojbi, kaskadera, body buildinga, manekenstva do svjetskog rekorda u držanju daha pod vodom koji je trebao ući u Guinessovu knjigu rekorda, do toga da je Buda već niz godina jedan od vrhunskih fitness trenera u Zagrebu, iskustva i anegdote koje može ispričati su jedinstvene i fantastično zanimljive. Dan danas, Buda je u vrhunskoj formi i iako se ronjenjem na dah počeo baviti s blizu 50 godina, već je oborio svjetski rekord a ide i dalje. S Budom smo pričali o: 01:20 - Postoje zahtjevni klijenti i zahvalni klijenti 02:50 - Star sam, pa sam puno toga stigao napraviti 04:45 - 53 godine, ali izgledam kao Conan 06:15 - Ne mogu ja tebi reći da napraviš sklek, ako ga ja ne mogu napraviti 07:15 - Tijelo ne može više funkcionirati kao prije 08:20 - Ja sam dosta popio u životu 10:00 - Bi li meni pomoglo da prestanem pušiti? U prvih šest mjeseci ne! 14:00 - Da li cigareta utječe negativno na sportske rezultate? 17:30 - Samo dođi na trening 12 puta u mjesec dana, dalje ćemo lako 19:45 - Igrajte se s djecom, nemojte plaćati trenere da se igraju s djecom 22:00 - Trener koji te prati zna što se događa s tobom i tvojim tijelom 22:50 - Zašto skidam kilograme? 25:11 - Zašto ronjenje? 30:30 - U bodybuildingu poziranje je jednako važno kao i trening 35:45 - Čemu služe 3 slana štapića i čaša vode? 37:45 - Statistički sam bio u 500 najzgodnijih muškaraca na svijetu :) 41:00 - Za book od 5 slika potrošio sam tri mjeseca 44:00 - Kako sam bio kaskader 47:30 - Zašto su u nas su izlasci jači nego u Londonu? 51:00 - Košarkaš, bodybuilder, kaskader, maneken... 54:20 - Stajao sam na perzijskom tepihu koji je star 150 godina i ne znam je li bijel ili ljubičast 56:15 - Zagreb je premali za mene 1:00:00 - 12 vrsta salata na engleskom??? Pa ne znam 12 vrsta salata ni na hrvatskom! 1:03:30 - Vani svatko sebi plaća piće 1:06:15 - Vođenje kafića 1:08:40 - Mir koji imam pod vodom je ono što sam tražio 1:11:20 - Povjerenje u trenera i trenerovo povjerenje u tebe 1:12:00 - Tri faze ronjenja 1:15:45 - Idemo skoro do smrti, tko prerano izađe - Chicken! 1:19:00 - Hrvatska je zemlja koja ima najviše ronioca koji mogu držati dah duže od 6 minuta 1:20:15 - Držanje daha traje dulje kada udahneš čisti kisik 1:22:35 - Svjetski rekord! Ali možda neće upasti u Guinessovu knjigu, pa idem opet! 1:25:00 - Idemo napasti 30 minuta! 1:27:30 - Najveći strah? 1:31:45 - Kad već moram u vojsku, daj onda specijalce! 1:34:00 - Što sam radio u grudnjaku u Plitvicama na 3°C PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA 3 Načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda *Epizoda podcasta snimljena je na radiju 808. Majstor zvuka: Gordan Antić Suradnik na blogu: Mario Mucalo    

Donald Trump tvrdi da je u Njemačkoj kriminal u porastu, Angela Merkel ga demantira. Statistički gledano, Njemačka je sve sigurnija. Ipak, jako puno Nijemaca osjeća se nesigurnije nego ikada ranije. Zašto?

Nakupovalne navade in poti slovenskih potrošnikov so se z digitalizacijo nakupovanja dodobra spremenile. Slovenci prek spleta največ kupujejo oblačila, športno opremo in obutev in večina - po zadnjih podatkih Statističnega urada Slovenija - jih kupuje pri domačih spletnih ponudnikih. S kakšnimi izzivi se Slovenci srečujemo pri nakupovanju prek spleta in na kakšne ovire kot spletni potrošniki še vedno naletimo?

Thu, 26 Nov 2015 12:00:00 +0100 https://edoc.ub.uni-muenchen.de/19007/ https://edoc.ub.uni-muenchen.de/19007/1/Schauberger_Gunther.pdf Schauberger, Gunther ddc:004, ddc:000, Fakultät für Mathematik, Informatik und Statisti

Thu, 22 Jun 2006 12:00:00 +0100 https://edoc.ub.uni-muenchen.de/5659/ https://edoc.ub.uni-muenchen.de/5659/1/Hennerfeind_Andrea.pdf Hennerfeind, Andrea ddc:500, ddc:510, Fakultät für Mathematik, Informatik und Statisti