Podcasts about evropi

  • 215PODCASTS
  • 1,238EPISODES
  • 32mAVG DURATION
  • 5WEEKLY NEW EPISODES
  • Sep 29, 2025LATEST

POPULARITY

20172018201920202021202220232024

Categories



Best podcasts about evropi

Show all podcasts related to evropi

Latest podcast episodes about evropi

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 29. 9.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Sep 29, 2025 35:33


Na Slomškovo nedeljo lazaristi praznovali častitljivi jubilej.Verski voditelji pozivajo k oddaji glasu v podporo referendumu, kakšen pa je pomislek zdravnikov glede zakona o pomoči pri samomoru?Poslanec SDS Poglajen: Mladi potrebujejo lastna stanovanja, ne državne miloščine.Pristojni v teh dneh analizirajo težave pri testiranju sistema SI-Alarm.Moldavijo bo po volitvah še naprej vodila Evropi naklonjena stranka. Netanjahu danes pri Trumpu, ki upa v uspeh dogovora o končanju vojne v Gazi. Prizadevanja za zmanjšanje izgub zaradi odpadne hrane: v denarnici se to pozna vsaj 5 eurov na teden.Streljanje v novomeškem romskem naselju Pogánci.Šport: Tadej Pogačar v Ruandi ubranil naslov svetovnega prvaka.Vreme: Pred nami predvsem oblačni dnevi.

Ocene
Alenka Vreček: Naj se vrti

Ocene

Play Episode Listen Later Sep 29, 2025 6:47


Piše Katarina Mahnič, bereta Mateja Perpar in Eva Longyka Marušič. Alenka Vreček, v Sloveniji rojena avtorica, zagreta športnica, ki je mladost preživela v Radovljici, se je z dvajsetimi leti podala v Ameriko učit smučanje in tam zaradi ljubezni tudi ostala. V knjigi opisano kolesarsko turo je dolgo načrtovala, sprva le v mislih, in v težkih letih po razpadu prvega zakona, ko je ostala sama s tremi otroki, je idejo o njej zapisala v žepno izdajo Rumijeve poezije: “Poskušam narediti tisto, kar se mi zdi prav, da bi lahko živela brez obžalovanj. Želim si pustolovščine, ki mi ni nedosegljiva. Da bom imela čas za premišljevanje, čas za čutenje, čas za pisanje. Čas, da bi se znova počutila živo. Čas, ko bom lahko sama. Rada bi prekolesarila pot od svojega doma ob jezeru Tahoe do palape v Baji.” Po besedah avtorice rdeča nit romana ni v kolesarjenju, ampak pomenu življenja, ki si ga želimo živeti. “Če nehaš sanjati, nehaš živeti,” je zapisala. In prav zato je ta knjiga tako posebna. Lahko bi bila le še eden od številnih avanturističnih potopisnih priročnikov, v katerih se nizajo kolesarske tehnikalije in fizični napori, višinski metri in strmine klancev, povprečna hitrost in dnevno prevoženi kilometri. Kot dolgoletna kolesarska navdušenka, ki imam tudi sama v nogah lepo število tako makadamskih kot asfaltnih kilometrov na s potovalnimi torbami obteženem kolesu, sem sicer z užitkom in občudovanjem prebirala tudi te dosežke in se iskreno čudila Alenkini vzdržljivosti, trmi in pogumu, saj sem dobro vedela, kakšne napore je premagovala. Štiriinpetdesetletna. In sama. Pa vendar za branje knjige ni treba, da si sploh kdaj sedel na koelsu, saj je tako kot v vsakem dobrem literarnem potopisu pomembneje, kar se dogaja v kolesarkini notranjosti. Vse tisto, kar je na skoraj 4000 km dolgem samotnem potovanju od Kalifornije do mehiške vasice La Ventana o sebi spoznala – da je morala proč, da bi se po več resnih diagnozah in operacijah spet naučila dihati. Prvič v življenju si je dovolila sebe postaviti na prvo mesto, se gibati blizu roba, s katerega je lahko življenje uzrla v jasnejši luči: “Morala sem se odmakniti od vsega. Ne vem, ali se bo moj rak vrnil. Ne vem, kako bo napredovala moževa bolezen ali koliko časa še imava za stvari, ki si jih želiva početi. Občutek imam, da je to moja zadnja priložnost za nekaj, kar sem si od nekdaj želela narediti.” Knjiga Naj se vrti je razdeljena na 29 poglavij. Posrečeno in prilegajoč se njihovi vsebini jih uvajajo izbrani citati različnih avtorjev. Začenja jih tisti znani iz Zaplotnikove Poti, da je “važna pot, ne cilj”, za njim pa se vrstijo številna znamenita literarna imena, med drugimi Pablo Neruda, Alice Munro, John Steinbeck, Isabel Allende, Anna Frank, Ernest Hemingway, Paul Theroux, Homer ter A. A. Milne z meni najljubšim citatom iz Medveda Puja: “Če vem, kje sem, se nisem izgubil. Lahko pa sem izgubljen tam, kjer sem.”, ki tudi najbolje povzema smiselnost in duha Alenkinega potovanja. Morda je knjiga še bolj kot za slovenski trg izjemna, eksotična in dragocena za ameriškega, saj se v njej poleg družinskega življenja v Ameriki prepletajo tudi pisateljičine otroške vragolije in mladost v Sloveniji, ljubezen do dedka, pa poletja na dalmatinskem otočku Šipan, kjer si je prav tako želela živeti, dokler ni ugotovila, da pravzaprav nikamor res ne pripada. Veliko prostora je posvečenega odnosom med ljudmi, medsebojni pomoči in razumevanju in njihovim reakcijam, ko se pripeti kaj hudega – Alenkina diagnoza rak, moževa diagnoza parkinson, huda nesreča najstarejše hčere Mateje. Ob takih dogodkih se kalijo ljudje, takrat pokažejo, iz kakšnega testa so. Prav tako kot na kolesu, ki ga je poimenovala Zverina, ko napor iz človeka iztisne tisto najboljše, ko šele s premagovanjem fizičnih ovir odkrivaš pravega sebe. Ko te utrujenost spet naredi živega. V knjigi so razpršena tudi zanimiva srečanja z ljudmi, tako na ameriški kot na mehiški strani, in prav vsa so svetla, optimistična, vračajo zaupanje v človekovo prijaznost in dobroto. Avtorica na vsej poti ne izkusi nič hudega (razen po lastni nerodnosti), zato se ob prečkanju meje upravičeno sprašuje, zakaj zidovi sploh obstajajo: “Ko sem se peljala ob zidu iz valovite pločevine, za katerega vem, da ločuje ljudi med seboj, so me navdajali zelo čudni, neprijetni občutki. Cesta je bila mirna, a srhljiva. Prehitevale so me samo obmejne patrulje. Vse skupaj je bilo tako nadrealistično. Meje nas ločujejo, varujejo in ščitijo. Pred čim? Zidovi po Evropi so se rušili in meje brisale. Zidovi, ki so v nekaterih primerih ljudi ločevali stoletja, so se podirali, v ZDA pa smo gradili še višje in trdnejše zidove, da bi ljudi ohranjali na drugi strani.” Kolesarski literarni potopis Alenke Vreček je tudi dragocena ljubezenska zgodba, saj so bili za takšen samoten podvig pomembni ljudje, ki so ga podprli. Še posebej en človek, njen drugi mož Jim, ki ga imenuje ljubezen svojega življenja. Dragocena tudi zato, ker ne govori le o samoti, ki je nujno potrebna za obstanek in zdravo pamet človeka, ki si skuša na svoj način razjasniti sebe, da se bo lahko mirno posvetil ljubljenim, ampak ker poudarja potrebo po ljudeh, ki te razumejo, po bližnjih, ki vedo, da moraš oditi, da se vrneš izpolnjen in pomirjen. Boljši. Ker zdaj veš, da si samo tam, med njimi, zares doma.

Beyond Leadership
Polona Novak - "Beyond Leadership Fuck-Ups."

Beyond Leadership

Play Episode Listen Later Sep 28, 2025 3:57


Polona Novak je coachinja, changemanagerka, HR managerka in strateška poslovna partnerka z več kot 18-letnimiizkušnjami v mednarodnih, hitro rastočih podjetjih. Verjame, daključ do uspeha leži v odklepanju potenciala ljudi skozi prava vprašanja incoaching. Je ICF certificirana coachinja in PROSCI certificirana ChangePractitionerka, predana rasti in odpornosti posameznikov ter organizacij. Trenutno je zaposlena v mednarodnikorporaciji SAS, z več kot 12.000 zaposlenimi, ki usvarijo več kot 3 milijardeevrov prihodkov. Polona je del globalne ekipe za Changemanagement, katere naloga je vpeljava sprememb znotraj korporacije, bodisivpelejevanje novega poslovnega modela v Aziji ali pa postavljanje novihvodstvenih ekip v Evropi.Zasebno je mama 14-letnice, dvempsom, zaročena s čudovitim partnerjem, vsako leto že 13 let zapored osvajaMangart s cestnim kolesom in uči jogo, čeprav tega na prvi pogled ne birekli. in ve, da je ravnotežje nekaj, kar se gradi tako na blazini kot vživljenju. Končno se je lotila tudi svojedolgoletne želje – disrupcije slovenskega mindseta. Skupaj z Markom in BeyondLeadership pripravlja prvo konferenco na temo upravljanja sprememb inkonkurenčnosti: Change Makers – voditeljstvo v času sprememb, ki bo 21. oktobrav Kristalni palači.

Aktualna tema
Na predavanju Alessandra Barbera v Kobaridu 1200 ljudi

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Sep 28, 2025 12:13


Kakšnih 1.200 ljudi se je v soboto zvečer zbralo v Kobaridu na predavanju priznanega italijanskega zgodovinarja, profesorja in avtorja številnih nagrajenih knjig Alessandra Barbera. Predvsem z italijanskega vidika je obudil spomin na 12. soško bitko oktobra 1917, o čemer je leta 2017 napisal tudi knjigo. Barbero je poudaril, da je bila bitka pri Kobaridu več kot le vojaški poraz – bila je izraz globljih družbenih in političnih problemov, ki so imeli trajne posledice za Italijo in širšo Evropo. Kot poudarja Barbero, je dogajanje pred več kot 100 leti opomin, da je zgodovina zbirka človeških dejanj, ki se lahko ponovijo, zato je pomembno, da se iz nje učimo in si prizadevamo za mir in spravo. Glavni organizatorji dogodka so bili Fundacija Poti miru, Znanstveno-raziskovalni center SAZU in kulturno društvo eStoria, ki v Gorici organizira enega najpomembnejših zgodovinskih festivalov v Evropi. Na dogodku, ki je bil del Interreg projekta Beyond Walk of Peace, je bila tudi Mariša Bizjak.

Zgodbe
Brano Jakubović, Dubioza Kolektiv: Za korake nazaj v slogu Luke Dončića

Zgodbe

Play Episode Listen Later Sep 25, 2025 22:00


Brano Jakubović je ustanovitelj skupine Dubioza Kolektiv iz Bosne in Hercegovine, ene najuspešnejših glasbenih zasedb z območja nekdanje Jugoslavije. Zaradi bolezni se je za nekaj časa umaknil z odrov, zdaj pa se vrača s knjigo Moje nebuloze, v kateri po glasbenem ustvarjanju nastavlja ogledalo tudi v obliki kolumn. Razmišlja o življenju in svetu, osebnih dilemah in stiskah, politiki, Evropi kot stari pocestnici ter o korakih nazaj v slogu Luke Dončića.

Kulturnice
Z najboljšimi animacijami prihaja v mesto smeh skozi solze

Kulturnice

Play Episode Listen Later Sep 24, 2025 5:24


V Mariboru se drevi začenja Mednarodni festival StopTrik. Največji in sploh prvi festival stop animacije v Evropi bo 15. izvedbo vpisal z rdečo nitjo »satira, blasfemija, karneval«.

Vroči mikrofon
Spletne trgovine: Če bi nas v fizičnih trgovinah tako priganjali, ne bi več stopili vanje

Vroči mikrofon

Play Episode Listen Later Sep 23, 2025 26:04


Ste od spletnega trgovca kdaj prejeli obvestilo, da so vaš paket izgubili? Obstaja možnost, da ga niso izgubili, temveč da je bil preverjen na carini, prepoznan za neskladnega z zakonodajo in zato poslan nazaj v državo pošiljatelja. Samo lani je bilo v Evropsko unijo iz tretjih držav pripeljanih 4,6 milijarde paketov z nižjo vrednostjo; če bi jih enakomerno porazdelili, bi prejel vsakdo v Evropi kar 10 paketov. Večina teh pošiljk – 91 odstotkov – je prišla k nam iz Kitajske. Kaj pomenijo za okolje in kakšna je varnost teh izdelkov? Kaj prinašajo in kaj puščajo za sabo? Zakaj popustimo, zakaj dopustimo, da nas posrka začarani krog spletnega nakupovanja? Kaj osmišlja nakup izdelkov, ki jih do trenutka, ko smo jih videli na spletni tržnici, nismo potrebovali, nanje nismo niti pomislili?Sogovorniki: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija Elena Osrajnik, magistrica medijskih komunikacij mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Domen Malc, psiholog in docent na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije Hajdi Korošec Jazbinšek, podjetnica Foto: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija

Beyond Leadership
Polona Novak, Senior Change Manager v mednarodni korporaciji SAS - "Kako izgleda Change Managemenet v korporaciji z več kot 12.000 zaposlenimi?"

Beyond Leadership

Play Episode Listen Later Sep 21, 2025 63:58


Polona Novak je coachinja, change managerka, HR managerka in strateška poslovna partnerka z več kot 18-letnimi izkušnjami v mednarodnih, hitro rastočih podjetjih. Verjame, da ključ do uspeha leži v odklepanju potenciala ljudi skozi prava vprašanja in coaching. Je ICF certificirana coachinja in PROSCI certificirana Change Practitionerka, predana rasti in odpornosti posameznikov ter organizacij. Trenutno je zaposlena v mednarodni korporaciji SAS, z več kot 12.000 zaposlenimi, ki usvarijo več kot 3 milijarde evrov prihodkov. Polona je del globalne ekipe za Change management, katere naloga je vpeljava sprememb znotraj korporacije, bodisi vpelejevanje novega poslovnega modela v Aziji ali pa postavljanje novih vodstvenih ekip v Evropi.Zasebno je mama 14-letnice, dvem psom, zaročena s čudovitim partnerjem, vsako leto že 13 let zapored osvaja Mangart s cestnim kolesom in uči jogo, čeprav tega na prvi pogled ne bi rekli. in ve, da je ravnotežje nekaj, kar se gradi tako na blazini kot v življenju. Končno se je lotila tudi svoje dolgoletne želje – disrupcije slovenskega mindseta. Skupaj z Markom in Beyond Leadership pripravlja prvo konferenco na temo upravljanja sprememb in konkurenčnosti: Change Makers – voditeljstvo v času sprememb, ki bo 21. oktobra v Kristalni palači. Naljubši citat: Če misliš, da lahko, lahko. Če misliš, da ne moreš, imaš tudi prav. MINDSET je pomemben.Najljubša glasba: čisto odvisno od dneva in emocij. Moja fav// theme song: Unstoppalbe od SIANajljubša knjiga: Življenjska: "Galeb Jonathan Livingston // Poslovno: Radical CandorNajljubša serija: Friends ali Suits – spet odvisno kaj rabim v danem trenutku – smeh ali inspiracijoHobiji: organiziranje konferenc in delati svet boljši

Oder
Ramzi Maqdisi: Tu tudi ljubezen ne more krožiti, ker jo delijo zemljevidi in poti polne nadzornih točk.

Oder

Play Episode Listen Later Sep 16, 2025 45:50


Po telefonu smo poklicali v Jeruzalem in se pogovarjali z Ramzijem Maqdisijem, palestinskim gledališkim in filmskim umetnikom, ki je tudi v Evropi in svetu poznan kot igralec v filmih, nagrajenih na berlinskem in cannskem festivalu. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru o življenju in umetniškem ustvarjanju v času, ki ga imenuje sam imenuje čas, ko je človečnost klonila pred izzivom reševanja ljudi pred genocidom. Pogovor sva pripravila z Gorazdom Rečnikom, novinarjem našega 2. programa, Vala 202. V studiu se nam je pridružila tudi Tatjana Ažman, vodja Slovenskega centra pri Mednarodnem gledališkem inštitutu, in povedala nekaj več o tem, kako sta se z Maqdisijem spoznala in o vlogi Mednarodnega gledališkega inštituta na prostorih kriznih žarišč. Tatjana Ažman nam je posredovala tudi del korespondence z igralcem Mohamedom Shashajem, ki živi v Gazi. Vabimo vas k poslušanju!

Studio ob 17h
Kakšna bo podoba Šaleške doline, potem ko bo ugasnil še zadnji slovenski delujoči premogovnik?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Sep 11, 2025 55:55


Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Avtorica oddaje Metka Pirc.

Gymnasium
Dijaki uspešni na astronomski, matematični, fizikalni in ekonomski olimpijadi

Gymnasium

Play Episode Listen Later Sep 10, 2025 54:55


4 zlate, 3 srebrne in 6 bronastih medalj je izkupiček članic in članov slovenskih ekip dijakov, ki so se letos poleti udeležili mednarodnih olimpijad znanja s področij matematike, fizike, astronomije in ekonomije. Več o tekmovanjih, nalogah in doživetjih v Avstraliji, Indiji, Azerbajdžanu in Evropi, kamor so potovali pod okriljem Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, smo izvedeli od gostov oddaje Gymnasium. To so bili Patricia Király, Nika Videnšek Podgorelec, Žan Arsov, Aleksander Jotanović, Matija Lakner in spremljevalec na astronomski olimpijadi Vid Kavčič.

Primorski kraji in ljudje
95-letnica ustrelitve bazoviških junakov

Primorski kraji in ljudje

Play Episode Listen Later Sep 7, 2025 15:48


Ob 15-tih se bo na bazoviški gmajni začela osrednja slovesnost ob 95-letnici ustrelitve bazoviških junakov. Slavnostna govornica bo tokrat slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Letošnja proslava bo potekala v znamenju številnih obletnic: mineva namreč 80 let od konca druge svetovne vojne, od postavitve spomenika štirim junakom na bazoviški gmajni in na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu ter 80 let od ustanovitve odbora, ki vestno skrbi za ohranjanje spomina na prve antifašiste v Evropi. Kdo so pravzaprav bili štirje mladi uporniki, zakaj je njihov boj pomemben še danes in kaj o polpretekli zgodovini vedo mladi v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje, ki jo je pripravila Špela Lenardič:

Kulturna panorama
Novogoriško Mesto knjige pred sklepom navdušil Didier Eribon

Kulturna panorama

Play Episode Listen Later Sep 6, 2025 53:12


V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1

Aktualna tema
Ali so požarnovarnostni okviri pripravljeni na prihodnost?

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Sep 3, 2025 6:26


Kako zaščititi ljudi, okolje in premoženje, hkrati pa omogočiti inovacije? Ali lahko znanost, industrija in zakonodajalci sodelujejo pri oblikovanju požarno varne zelene tranzicije? To so vprašanja, ki jih naslavlja 5. Evropski simpozij o znanosti požarne varnosti, ki se odvija v Ljubljani in ki je osrednji dogodek na področju raziskovanja požarne varnosti v Evropi.

Dogodki in odmevi
Začetek 20. Blejskega strateškega foruma v znamenju Gaze

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Sep 1, 2025 32:57


Začetek jubilejnega Blejskega strateškega foruma je zaznamoval tudi protest proti izraelskemu genocidu v Gazi. Udeleženci so Evropi očitali sokrivdo. Zunanja ministrica Tanja Fajon se strinja, da bi Unija lahko naredila več, zaradi neukrepanja in dvojnih standardov pa pogosto izgublja kredibilnost. Druge teme: - V ameriške načrte o palestinski enklavi po vojni ne verjame niti Izrael ter nadaljuje njeno obstreljevanje in stradanje prebivalstva. Medtem svetovni mediji danes opozarjajo tudi na poboje novinarjev v Gazi. Obsodbam smo se pridružili tudi pri nas. Predsednik Društva novinarjev Gašper Andrinek je dejal, da če bo izraelska vojska še naprej s takšno hitrostjo ubijala novinarje v Gazi, kmalu ne bo več nikogar, ki bi nas lahko obveščal. - Prvi šolski dan so v Srbiji zaznamovali protesti, pri nas pa tradicionalno poostren nadzor prometa v okolici šol, veliko veselje v tistih, ki prvič prestopajo šolski prag, in žal delno tudi grožnja z napadom. Policija je našla osumljeno osebo. Ravnateljica s Ptuja Helena Ocvirk meni, da so taki ljudje gotovo v stiski in bi bilo prav, da poiščejo pomoč. - Razpis za novo infekcijsko kliniko v Mariboru je razveljavljen. Ministrstvo za zdravje se je tako odločilo, ker je bila ponudba milijon evrov dražja od graditve enake klinike v Ljubljani. Direktor edinega ponudnika za mariborsko Blaž Miklavčič trdi, da gre za različna projekta, da je mariborska klinika bistveno bolj moderno in bogato sprojektirana kot ljubljanska.

ARS humana
Jack Goody in kritika Zahoda v svoji izjemnosti

ARS humana

Play Episode Listen Later Sep 1, 2025 39:45


Vnovič je treba razmisliti o Vzhodu na Zahodu, je ena od misli britanskega socialnega antropologa Jacka Goodyja (1919– 2015), ki je še vedno vpliven mislec v sodobni humanistiki. Goody je sicer začel kot terenski raziskovalec, predvsem v Afriki, a se je njegovo intelektualno delo kmalu razširilo. Znamenit je postal, ko je raziskoval strukture družbenega življenja. Eno njegovih najvplivnejših del pa je Vzhod na Zahodu (1996, slovenski prevod 2013). V njem Goody vzpostavi kritiko zahodnega občutka izjemnosti in hkrati pokaže, da je na Vzhodu že obstajalo, kar naj bi našel ali proizvedel Zahod. Številne dosežke, ki jih pripisujemo Evropi, kot so urbanizacija, birokracija, kompleksno gospodarstvo, določeni znanstveni dosežki in drugo, imajo svoje korenine tudi v azijskih družbah. To je skratka delo, ki ne le drugače osvetljuje zgodovino, temveč tudi na novo premisli same kategorije, skozi katere gledamo na svet. Ob 10. obletnici Goodyjeve smrti v pogovoru, ki je bil prvič predvajan leta 2014, s sociologom in piscem spremne besede k omenjenemu delu prof. dr. Jožetom Vogrincem predstavljamo tega aktualnega misleca za naš čas. Foto: Wikipedija

Globalna vas
Neža Skrt, Španija: Enologinja in vodja vinske kleti se še vedno vsak dan uči

Globalna vas

Play Episode Listen Later Aug 28, 2025 13:41


Ker ne izhaja iz vinarske družine, pridelava vina pa je njena strast, je Neža Skrt znanje intenzivno nabirala po svetu. To je storila tako, da je bila v enem letu prisotna tudi na dveh trgatvah. Zato se je ustavila v Čilu, Argentini, na Novi Zelandiji in seveda v Evropi. Ustalila pa se je na severu Španije, kjer je glavna enologinja in vodja ene od kleti v pokrajini La Rioja.Zapiski: kolumne o vinu. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Naš pogled
Tone Gorjup: Pred vročo politično jesenjo

Naš pogled

Play Episode Listen Later Aug 26, 2025 7:27


Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot je pred meseci dejal premier Golob. A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. In še nekaj o zdravstvu, zastojih na cesti, popoplavni obnovi, reševanju Palestinskega vprašanja ...

ARS humana
Le Corbusier in njegov arhitekturni svet – "Srednjeveški samostan je lahko prototip za delavsko zgradbo"

ARS humana

Play Episode Listen Later Aug 25, 2025 50:18


Švicarsko-francoski vsestranski umetnik Charles-Édouard Jeanneret (1887–1965) je od leta 1920 znan pod psevdonimom Le Corbusier. Rodil se je v francoskem delu Švice, a je leta 1930 z naturalizacijo pridobil francosko državljanstvo. Njegova ustvarjalna pot je trajala pet desetletij in je obsegala različna umetniška področja, kot so slikarstvo, kiparstvo, urbanizem, dizajn, Le Corbusier je bil tudi odličen risar in pisec, predvsem pa je bil arhitekt, saj je prav v arhitekturi pustil močan, prepoznaven in neizbrisljiv pečat – danes namreč velja za enega od začetnikov moderne arhitekture, njegovi projekti pa so bili realizirani v Evropi, na Japonskem, v Indiji ter v Severni in Južni Ameriki. Če želimo razumeti Le Corbusierjeve projekte, moramo poznati njegova radikalna in strogo strukturirana stališča. Pri tem pa je bistveno, da on ni želel zgolj graditi hiš ali mest – želel je preoblikovati način življenja ljudi. Le Corbusier je namreč dojemal sodobni svet kot kaotičen in neučinkovit, in je verjel, da lahko arhitektura ponovno vzpostavi socialno harmonijo. Ob 60. obletnici njegove smrti pretresamo njegovo delo – kaj je zanj značilno, kaj vse zaobsega in ali je prestalo test časa. Gosta sta arhitekta prof. dr. Aleš Vodopivec in izr. prof. Aljoša Dekleva. Foto: Wikipedija

Spoznanje več predsodek manj
Mag. Branko Cestnik

Spoznanje več predsodek manj

Play Episode Listen Later Aug 25, 2025 59:08


Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi?

Jutranja kronika
Po Evropi protesti za končanje vojne v Gazi, kjer lakota še naprej terja smrtne žrtve

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Aug 24, 2025 17:24


V več mestih po Evropi so sinoči potekali protesti za končanje vojne v Gazi. O njih so med drugim poročali iz Dunaja, Berlina, Bruslja in Stockholma. Po uradni razglasitvi lakote v enklavi so protestniki pozivali tudi h koncu stradanja in ubijanja otrok ter civilistov. V Tel Avivu so medtem potekali protesti družin izraelskih talcev, ki pozivajo izraelsko vlado naj sklene dogovor s Hamasom. Kljub mednarodni pritiskom za prekinitev ognja izraelska vojska še naprej obstreljuje območja v enklavi, o okrepljenih napadih poročajo predvsem iz mesta Gaza. Včeraj je bilo ubitih več kot 60 ljudi, najmanj 8 jih je umrlo zaradi lakote. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina dan neodvisnosti četrto leto zapored zaznamuje ob napadih ruske vojske. Ta se počasi približujejo ključni obrambni liniji Kijeva. - Na Bledu danes Festival ponovne uporabe poziva k razmisleku o trajnostni potrošnji. - Janja Ganbret končala 24-urni plezalni maraton: preplezala vseh sto smeri, za botrstvo v športu zbranih več kot 61 tisoč evrov.

Gradimo odprto družbo
Socialni apostolat v Evropi

Gradimo odprto družbo

Play Episode Listen Later Aug 24, 2025 7:11


V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji.

Svet kulture
Uradni začetek festivala Dnevi poezije in vina

Svet kulture

Play Episode Listen Later Aug 21, 2025 21:54


S tradicionalnim javnim branjem odprtega pisma Evropi, v katerem izbrani pesnik izpostavlja pereče probleme današnjega časa, se drevi na Vrazovem trgu na Ptuju uradno začenja 29. festival Dnevi poezije in vina. Avtor pisma je letos srbski pesnik in esejist Gojko Božović. Častna gosta letošnjega festivala pa sta pesnica iz Nikaragve Gioconda Belli in makedonski pesnik Nikola Madžirov. Nocoj bo pod okriljem Festivala Ljubljana na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma zasijal ples za dva – Pas de Deux for Toes and Fingers. Glasbeno-baletni spektakel sta ustvarila primabalerina Bolšoj teatra Svetlana Zaharova in vrhunski violinist Vadim Repin. Danes v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani odpirajo občasno fotografsko razstavo z naslovom »S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Gre za izbor iz zapuščine Stanka Oražma, rezervnega častnika avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni. S prvo predstavo za otroke se je danes dopoldan v Piranu začel 8. mednarodni festival kamišibaja Beli delfin. Tokrat prihajajo izvajalci iz sedmih držav in bodo ponudili skoraj 60 predstav, od tega kar deset premiernih izvedb.

Glasovi svetov
Kurdsko žensko gibanje

Glasovi svetov

Play Episode Listen Later Aug 20, 2025 53:00


Zakaj se zdi, da so prav ženske idealne nosilke progresivne, emancipatorne, inkluzivne politike, ki si prizadeva za osvoboditev Kurdistana, razdeljenega med Turčijo, Irak, Iran in Sirijo? Ko so ob koncu prve svetovne vojne države zmagovalke preurejale politični zemljevid Bližnjega vzhoda in na novo risale meje – v tem kontekstu sta slej ko prej ključno vlogo igrali Velika Britanija in Francija –, so na območju današnje jugovzhodne Turčije predvidele tudi možnost oblikovanja samostojne kurdske države. Potem pa je Mustafa Kemal Atatürk v brutalni vojni za neodvisnost, ki je potekala med letoma 1919 in 1923, uspel obrzdati kolonialne apetite evropskih velesil in Turčiji zagotoviti precej več ozemlja. Tako so se Kurdi, ko so se leta 1923 s pogodbo v Lausanni boji naposled končali, znašli pod oblastjo sicer sekularne, a izrazito nacionalistične vlade v Ankari, ki si je prizadevala iz vseh ljudi, ki so živeli znotraj meja novoustanovljene turške republike, zlepa ali zgrda narediti – Turke. Čeprav je od tistih časov minilo že več kot 100 let, se za Kurde, ki živijo v Turčiji, razmere niso bistveno spremenile. Četudi danes predstavljajo 18 odstotkov vsega tamkajšnjega prebivalstva, morda pa tudi več, turške oblasti njihove narodne in jezikovne pravice še naprej sistematično omejujejo in teptajo. Kurdi so na raznarodovalne pritiske odgovorili tudi z oboroženim odporom, tako da se je na jugovzhodu Turčije od konca sedemdesetih let dalje odvijala gverilska vojna omejenega obsega, za katero pa se zdaj zdi, da jo je Ankara dobila. Vse to v Evropi načeloma sicer vemo, pa zaradi tega vseeno ne izgubljamo spanca. Če pač sploh mislimo na Kurde, ne mislimo toliko na tiste, ki živijo v Turčiji, temveč na one v Iraku in Siriji, dveh drugih državah, ki, mimogrede rečeno, svoje meje dolgujeta evropskemu vmešavanju ob koncu prve svetovne vojne. Obe tamkajšnji kurdski skupnosti sta se namreč za krajši čas znašli v naših večernih poročilih v kontekstu širšega kaosa, ki ga je ameriško neoimperialno lomastenje povzročilo na Bližnjem vzhodu. V tem smislu so na zahodno javnost menda posebej močan vtis naredile pripadnice YPJ, kurdskih ženskih zaščitnih enot, ki so se pred kakim desetletjem s puško v roki zoperstavile divjanju Islamske države. A samooklicanemu kalifatu je – v pomembni meri prav zaradi naporov sirskih Kurdov in Kurdinj – spodletelo, sirska državljanska vojna je prešla v novo fazo, mi pa smo na zagaten položaj 40 milijonskega naroda brez lastne nacionalne države lahko znova lagodno pozabili. Zoper to amnezijo, zoper to brezbrižnost so sklenili nekaj storiti pri Inštitutu Časopisa za kritiko znanosti in tako so v prevodu Katarine Majerhold in Nine Kozinc pred nedavnim objavili knjigo Kurdsko žensko gibanje : zgodovina, teorija, praksa, ki jo je napisala kurdska sociologinja, postdoktorska raziskovalka na Oxfordu, Dilar Dirik. A ko beremo njeno razpravo, se zdi, da problemski horizonti, ki jih Dilar Dirik tu razpira, pravzaprav presegajo kurdski boj za narodno samoodločbo. Zakaj bi utegnil boj Kurdinj za oblikovanje kurdske države ponujati model progresivne, emancipatorne, inkluzivne politike ne samo za Kurdistan ampak kar za ves svet v 21. stoletju, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili socialno antropologinjo, dr. Bejo Protner, sicer raziskovalko na Univerzi na Dunaju, ki je slovenski izdaji Kurdskega ženskega gibanja pripisala spremno besedo. Foto: borki kurdskih ženskih samozaščitnih enot med napadom turške vojske na Afrin v severozahodni Siriji februarja leta 2018 (Kurdishstruggle / Wikipedija)

Kulturni fokus
Sakralna gotska arhitektura na Slovenskem

Kulturni fokus

Play Episode Listen Later Aug 15, 2025 54:38


Na naših tleh danes stoji več kot 600 gotskih samostanov, stolnih cerkva in farnih cerkvic, kar zgovorno priča, kako dragocen del naše kulturne dediščine predstavlja ta stavbarska tradicijaUmetnostno-zgodovinski slog, ki ga asociativno najtesneje povezujemo s sakralno arhitekturo na Slovenskem, je bržčas barok. Saj vemo: tiha, zelena dolina, nad njo obel grič, na njegovem vrhu pa ljubka baročna cerkvica. To je prizor, ki ga, se zdi, na izletih po Sloveniji vidimo znova in znova. Seveda pa to še ne pomeni, da ni pri nas najti tudi cerkva in samostanov, ki nimajo z barokom ničesar, ki pač pripadajo drugim, pogosto starejšim slogovnim obdobjem. Še več: skrbna umetnostno-zgodovinska analiza pokaže, da so tudi številne izmed tistih ljubkih baročnih cerkvic na našem podeželju pravzaprav le barokizirane, da so bile, drugače rečeno, zgrajene dolgo pred vznikom baroka in da so jih pozneje – v pomembni meri se je to zgodilo v kontekstu protireformacije v 17. ali 18. stoletju – predelali oziroma prilagodili okusu nove dobe. Vse to menda pomeni, da moramo, ko razmišljamo o sakralni arhitekturi pri nas, veliko pozornosti nameniti tudi starejšim, pred-baročnim umetnostno-zgodovinskim obdobjem, še zlasti gotiki. In zakaj ravno gotiki? Umetnostni zgodovinar, dolgoletni predavatelj na ljubljanski Filozofski fakulteti, zaslužni profesor dr. Samo Štefanac v svoji pregledni monografiji Sakralna gotska arhitektura na Slovenskem, ki je na pomlad ugledala luč sveta pri Založbi Univerze v Ljubljani, namreč piše, da na naših tleh danes stoji več kot 600 gotskih cerkva, kar seveda priča, kako dragocen del naše kulturne dediščine predstavlja ta stavbarska tradicija. Toda: kdaj natanko in od kod je gotika sploh prišla v prostor med severnim Jadranom in vzhodnimi Alpami? Je tu gotsko stavbarstvo razvilo kakšne posebnosti, ki jih ne najdemo drugod po Evropi? Kje pravzaprav stojijo najlepši primeri te arhitekture pri nas? – To so le nekatera izmed vprašanj, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Štefanca. Foto: cerkev sv. Primoža in Felicijana na Jamniku, ki je bila prvikrat omenjena leta 1501 v freisinškem urbarju (Goran Dekleva)

Jutranja kronika
Zunanji ministri EU neomajni proti Moskvi

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Aug 12, 2025 19:06


Zunanji ministri članic Evropske unije so včeraj prek videopovezave med drugim govorili o ameriških prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Sočasno je ameriški predsednik Donald Trump v Beli hiši predstavil načrt predvidenega petkovega srečanja z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Drugi poudarki: - Peking in Washington za 90 dni podaljšala trgovinsko premirje. - Dan mladih: za svet nujni pri podnebnem boju, za Slovenijo v prostovoljstvu. - Tako po Evropi kot pri nas bo še naprej sončno in vse bolj vroče.

Spoznanje več predsodek manj
Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju doma in po svetu

Spoznanje več predsodek manj

Play Episode Listen Later Aug 11, 2025 55:49


V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ...

Slovencem po svetu
37. Romanje treh Slovenij

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later Aug 10, 2025 58:51


V oddaji ste lahko prisluhnili posnetkom s Svetih Višarij, kjer je bilo preteklo nedeljo 37. Romanje treh Slovenij, ki ga pripravljata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Začelo se je s predavanjem etnologa Marka Smoleta, ki je govoril o Slovencih na Hrvaškem. Osrednji del romanja je bila sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Money-How
Trumpov šov in borzni šoki: Vlagateljem ni dolgčas

Money-How

Play Episode Listen Later Aug 7, 2025 56:47


Tokratna epizoda je izsek iz dogodka Money-How Live, ki se je zgodil 22. maja - Dobrodošli v Trumpovem šovu: Kako vlagati in zaslužiti. Kako bo geopolitika vplivala na naša življenja (M.A.G.A in M.E.G.A)? Bo EU preživela ali šla v muzej ekonomsko-politične zgodovine? Spopad: Vroči sektorji vs. tradicionalne naložbe. Gostje razkrivajo, kako Trump s svojo nepredvidljivostjo premika trge, zakaj vlagatelji bežijo iz ameriških delnic in ali je zdaj čas za pogled proti Evropi in azijskim trgom. Glavna misel: Trump je edini politik, ki dejansko počne tisto, kar je obljubljal – in zato vlagatelji živijo v stalnem stanju šoka. Pred mikrofonom: - Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani - Blaž Hribar, član uprave, Pokojninska družba A - Tim Umberger, član uprave, Advance Capital Partners - Andraž Grahek, Capital Genetics Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo Investicijski bootcamp za mlade (od 17 do 21 leta) Darilo z dodano vrednostjo ob začetku šolanja in ob vstopu v polnoletnost. Spoznali bodo tudi 18.-letnega Marka, ki bo razkril, kako je sestavljen njegov portfelj. Datum: 26. avgusta v živo Več informacij www.money-how.si Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 17. september Čas: 17:00–20:30 Več informacij www.money-how.si Obišči spletno stran Money-How www.money-how.si Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Studio ob 17h
Zakaj smo v prometu spet manj varni?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Aug 5, 2025 54:17


Prometna varnost se je v letošnjem letu v primerjavi s preteklimi leti pri nas poslabšala; samo v preteklem tednu je na naših cestah umrlo 9 oseb, skupaj letos že več kot 60. Po podatkih Agencije za varnost prometa se pri nas največ nesreč z najhujšimi posledicami zgodi prav v poletnih mesecih, od junija do septembra, ko so naše ceste zaradi dopustov in počitnic po vsej Evropi najbolj obremenjene. O razlogih za poslabšanje prometne varnosti in o ukrepih, s katerimi bi lahko ta negativen trend obrnili, se bomo v torkovem Studiu ob 17.00 pogovarjali z gosti: Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi; Erik Logar, vodja področja varna mobilnost na AMZS; Kaja Kobal, programski vodja na zavodu Varna pot.

Jutranja kronika
Slovenija je kot prva evropska država prepovedala uvoz, izvoz ter tranzit orožja v Izrael in iz njega

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Aug 1, 2025 20:47


Danes začenjajo veljati nove ameriške carine. Proti Kanadi je ameriški predsednik Donald Trump uvedel od 25- do 35-odstotne carine, proti Braziliji 50-odstotne. Za uvoz iz Kitajske, Japonske, Izraela, Velike Britanije in Evropske unije naj bi bile 15-odstotne. Pogajalci povezave in Združenih držav sicer po navedbah Bruslja še usklajujejo skupno izjavo, ki bo nadgradila trgovinski dogovor. V oddaji tudi: - Povečevanje mednarodnega pritiska na Izrael; Slovenija kot prva v Evropi uvedla orožarski embargo - Ogorčenost zaradi racije na protifašističnem taboru včeraj izrazili na Dunaju, danes protest v Celovcu - Prometni zastoji pri nas tudi zunaj sezone povzročajo veliko gospodarsko škodo.

Dogodki in odmevi
Pri embargu na orožje za Izrael bodo veljale nekatere izjeme

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Aug 1, 2025 30:06


Prepoved uvoza, izvoza in tranzita orožja v Izrael je za zdaj sprožila predvsem domače odzive. Ker je naša država v odziv na dogodke v Gazi prva v Evropi, ki se je odločila za takšno potezo, se porajajo vprašanja, kako takšno omejitev sploh uvesti. Po besedah državnega sekretarja Boštjana Pavlina bodo ministrstva podrobnosti uskladila ta mesec, že zdaj pa je jasno, da bodo veljale nekatere izjeme, in sicer na uvoz, izvoz in tranzit tistih sredstev iz Izraela, ki so pomembne za odpornost in varnost Slovenije. Druge teme: - Ameriški predsednik Donald Trump si je za uvedbo novih carin kupil še sedem dni. - Sodišče potrdilo zapor in prepoved političnega delovanja Miloradu Dodiku. - Vipavska hitra cesta bo zaradi nujnih del zaprta več kot 3 mesece.

#Ofsajd
Ofsajd #421: Štart!

#Ofsajd

Play Episode Listen Later Jul 21, 2025 64:27


⏰ Driiiing! Tuuukaaaj jeee! Nova sezona, nove zgodbe, nove tekme, stara Žiga in Jaša! Do 10. obletnice pičiva, prživa, podkastava. Za one, ki radi poslušate komentar Radomlje - Aluminij. Ja, za vse vas. In vse ostale!

HistoryCast
97 - Petar Veliki 2.deo

HistoryCast

Play Episode Listen Later Jul 12, 2025 138:11


Podržite nas na Patreonu Patreon.com/historycast Šta je zatekao a šta uradio Petar Veliki kad se posle velikog puta po Evropi vratio kući? Nastavak naše priče o ovom fascinantnom caru počinje upravo tu - u trenutku njegovog povratka, kada u sebi nosi viziju modernizacije, a pred sobom zatiče carstvo ukopano u vekovne običaje, praznoverje i feudalni poredak. Šta se dešava kada jedan čovek pokuša da na silu ubrza tok istorije? Kada želi da od ogromne, rastrzane i samodovoljne Rusije napravi evropsku silu - Rusku imperiju - čak i ako mora da reformiše sve: vojsku, društvo, kalendar, pa i način oblačenja? O tome, kao i o posledicama koje su njegovi postupci ostavili, govore istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka, u nastavku priče koja u centar pažnje stavlja jednog od najambicioznijih i najkontradiktornijih vladara Evrope.

Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Ukopano sedam žrtava na 30. godišnjicu genocida u Srebrenici

Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty

Play Episode Listen Later Jul 11, 2025 29:59


Na 30. godišnjicu genocida u Srebrenici ukopano sedam žrtava. Poruke solidarnosti i podrške uputili su lideri zemalja EU, regije i svijeta. Svjetski zvaničnici, među njima i francuski predsjednik Emanuel Makron, izjavili da za one koji negiraju genocid i veličaju zločince nema mjesta u Evropi.

Frekvenca X
Pregled leta, 2. del: Nuklearka, AI agenti, kvantna fizika in upočasnjevanje AMOC-a

Frekvenca X

Play Episode Listen Later Jul 9, 2025 28:51


V novem pregledu tem aktualne sezone Frekvence X vas bo Maja Ratej spomnila na oddaje, v katerih je obiskala jedrsko elektrarno Krško in odpotovala na Dansko, da bi ugotovila, ali severni Evropi res preti ledena doba. Znova bomo pokukali k umetni inteligenci in se spraševali, ali so agenti naslednja velika stvar, in pokazali na fascinantne možnosti, ki jih nove tehnologije prinašajo za področje arheologije. Ustavimo pa se tudi na aprilskem kvantnem dnevu, ko bomo znova ponovili nekaj najbolj temeljnih izrazov kvantne fizike. Če še niste, vabimo, da prisluhnete še: - Jedrska elektrarna v Krškem: V zakulisju tega največjega stroja v Sloveniji - So AI agenti naslednja velika stvar? - Kvantni dan na Valu 202 - Si to, kar ješ: prehrana in geografsko poreklo zapisana v naših kosteh in zobeh - Ko imaš kup težav, izvidi pa normalni - Preti severni Evropi nova ledena doba?

Jao Mile podcast
Mile Protić: Jokić neće više napredovati!

Jao Mile podcast

Play Episode Listen Later Jun 27, 2025 136:49


Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilic00:00:00 Intro00:02:00 Koji mi problem imamo00:23:00 Razlika Kina i Srbija00:27:00 Dejan Tomašević00:38:30 Plejmekeri00:54:00 Dule Vujošević00:55:30 Mega i mladi igrači01:00:00 Titule u mlađim kategorijama01:11:00 NBA u Evropi i Kini01:21:50 KLS01:24:00 Petrušev01:26:10 Evroliga01:33:00 ABA liga01:35:00 Nikola Jokić01:47:00 Savetovanje/ Darko Rajaković01:49:00 Trenerska Karijera01:57:00 Najveći talenti02:01:00 Najbolji trenutak naše košarke02:03:30 Šta je košarka donela u životu02:13:00 Savet za mlade02:14:00 Najbolja petorka koju je treniraoGost: Mile ProtićDatum: 2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #draganlabovic #swishfindyourway #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan #findyourway #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Evropa osebno
Aaron Arnold: V Sloveniji zelo dobro živite, narava je vsepovsod, odlična lokalna hrana tudi

Evropa osebno

Play Episode Listen Later Jun 25, 2025 10:20


Rad ima štruklje, presenečen je nad tem, da v Sloveniji še vedno poslujemo z gotovino, hkrati pa je navdušen nad našo naravo, lokalno hrano in prijaznostjo ljudi. Aaron Arnold je ameriški študent, ki se je pred osmimi meseci preselil v Slovenijo in se nad njo tako navdušil, da si želi ostati tudi po študiju. Všeč mu je bolj umirjen življenjski slog, daljši poletni dopusti, o katerih lahko v ZDA le sanjajo, saj da je tam bolj značilno pehanje za denarjem in zasledovanje tako imenovane "korporativne Amerike". O naši državi govori v samih presežnikih, zato ni nič nenavadnega, da ga v Evropi osebno gostimo prav na rojstni dan Slovenije.

Studio ob 17h
Brezdomstvo v Ljubljani

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Jun 19, 2025 52:48


Število brezdomcev v Evropi narašča, hkrati pa so, med drugim tudi v Ljubljani, prisotne skrite oblike brezdomstva, je pokazala nedavna mednarodna raziskava. Dve tretjini brezdomcev v Ljubljani je moških, več kot 43 odstotkov pa je brez doma že več kot pet let. Skoraj petina ugotovljenih brezdomcev spi na ulici, hkrati pa se povečuje število brezdomcev v celodnevnih zavetiščih in nastanitvenih programih, kar je po oceni strokovnjakov korak v pravo smer. O tem, kje so razlogi za pojav brezdomstva pri nas, kako jih omejiti in kako omogočiti čim lažji izhod iz brezdomstva, v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje voditelja Petra Močnika: Barbara Goričan, Min za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dr. Maša Hrast Filipovič, FDV Tanja Hodnik, Oddelek za zdravje in socialno varstvo, MOL Irena Bilčič, Kralji ulice

Evropa osebno
Diego Reyes: Najbolj pogrešam hrano in avanture v džungli

Evropa osebno

Play Episode Listen Later Jun 11, 2025 9:50


Diego Reyes je Gvatemalec, ki že 8 let živi v Estoniji. Iz Gvatemale se preselil pri 24 letih najprej na Finsko, potem v Latvijo, nazadnje pa ga je pot pripeljala v Estonijo, kjer danes živi in dela. V tej baltski državi najbolj ceni varnost in umirjenost, vseeno pa pogreša dogodivščine, ki jih, kot pravi, lahko doživiš samo v Gvatemali in ostalih državah Latinske Amerike. Prepričan je, da bo ostal v Talinu vsaj na papirju, potovati pa si želi po vsej Evropi. Če pa se bo že preselil, pa bi izbral Slovenijo.Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Dvokorak
138: Nerealni dogi

Dvokorak

Play Episode Listen Later Jun 4, 2025 82:18


Vroče je k svina, men se bo sf**al, kva je boysi, a ste si podkast zasukal? Imamo že prvih nekaj kandidatov za umret od vrole, medtem ko si je Tilen hotu industrijski grelec prheftat v studiu. E, nečeš. Debatiramo, a je bolje oditi v NCAA ali kariero zgraditi v Evropi? Kek ali kariera? Nekateri sovražijo […]

Vroči mikrofon
Medvrstniško nasilje: Slovenija v preventivi močno zaostaja

Vroči mikrofon

Play Episode Listen Later May 29, 2025 18:39


Pogovoriti se moramo o medvrstniškem nasilju. Predhodni rezultati raziskave, ki so jo izvedli marca letos, kažejo, da se Slovenija v prav vseh kategorijah pojavnosti nasilja v šolah uvršča med najslabše v Evropi. O razlogih in rešitvah, predvsem dolgoročnih, razpravljamo z domačimi in tujimi strokovnjaki, ki so svoje izkušnje izmenjali na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Z znanjem nad nasilje v šolah.Sogovorniki: dr. Maria Sapouna z Univerze Zahodna Škotska dr. Dziuginta Baraldsnes z Univerze Stavanger na Norveškem Marko Puschner s Točke osveščanja o varni uporabi interneta, predavatelj na Fakulteti za družbene vede UL prof. soc. dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede UM in vodja projekta Z znanjem nad nasilje v šolah Margit Schmidbauer z Inštituta za kakovost šolstva in izobraževalne raziskave na Bavarskem soc. pedagoginja mag. Alma Rovis Brandić s hrvaške Agencije za usposabljanje učiteljev Mette Bøe Lyngstad, profesorica drame na Univerzi aplikativnih znanosti Zahodne Norveške dr. Veronika Tašner s Pedagoške fakultete UL Aljaž Sedej, generalni sekretar pri Judo zvezi Slovenija

Evropa osebno
Janis Jasko, znanstvenik in ustanovitelj podjetja Weedbot: Največ se naučiš iz lastnih napak

Evropa osebno

Play Episode Listen Later May 28, 2025 9:36


V tokratni Evropi osebno predstavljamo latvijskega biologa, znanstvenika in podjetnika Janisa Jaska, ki se je pred približno petimi leti odločil, da je dovolj, da na univerzi spreminja denar v znanje in zdaj poskuša znanje spremeniti v denar. S kolegi ustanovili startup Weedbot, pod okriljem katerega so zasnovali kmetijskega robota, ki s pomočjo umetne inteligence in laserjev odstranjuje plevel. Prvi weedbot iz Latvije od te pomladi že uspešno odstranjuje plevel med korenjem na angleških njivah. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. 

HistoryCast
SPECIJAL - Istorija papske moći | HistoryCast

HistoryCast

Play Episode Listen Later May 8, 2025 99:38


Podržite nas na Patreonu https://www.patreon.com/c/HistoryCast Habemus Papam! Ovo je upravo izgovoreno u Vatikanu, a mi smo vam spremili specijal. U specijalnoj epizodi povodom izbora novog, 267. poglavara Rimokatoličke crkve, istoričari Nikola Šipka i Ivan Drljača razgovaraju o značaju pape, papskoj moći, ulozi Vatikana i papske države kroz istoriju i njihovom uticaju na savremeni svet. Nakon smrti pape Franje 21. aprila, svet je svedočio izboru novog vođe Rimokatoličke crkve, što je pokrenulo brojna pitanja o pravcu u kojem će crkva ići. Ova epizoda istražuje kako su pape oblikovale političke, kulturne i verske tokove kroz vekove. Kako je došlo do toga da papa postane i verski i politički lider, i kako se ta uloga menjala kroz vekove? Koji su ključni događaji u istoriji papstva koji su oblikovali modernu Rimokatoličku crkvu? Kako su političke promene u Evropi uticale na moć i uticaj pape?

HistoryCast
87 - Toplički ustanak | HistoryCast

HistoryCast

Play Episode Listen Later May 6, 2025 167:37


87 - Podržite nas na Patreonu https://www.patreon.com/c/HistoryCast Danas govorimo o jednom od najsvetlijih, ali i najtragičnijih trenutaka srpske istorije – Topličkom ustanku iz 1917. godine. Na okupiranoj teritoriji Srbije, pod bugarskom i austrougarskom čizmom, narod se podigao na oružje. Ovo je bio jedini organizovani ustanak u celoj okupiranoj Evropi tokom Prvog svetskog rata, što ga čini ne samo istorijskim, već i simbolički izuzetno značajnim. U studiju razgovaraju naši i vaši istoričari Ivan Drljača i Nikola Đukić, koji osvetljavaju složenu sliku Srbije u ratnim godinama. Od masovnih deportacija, pljački i nasilne bugarske okupacije, do spontanog, ali hrabro organizovanog ustanka – njihovo tumačenje približava nam ne samo tok događaja, već i lične sudbine, odluke i žrtve onih koji su verovali da je sloboda vredna svake cene.

Infinitum
Propali matematičar

Infinitum

Play Episode Listen Later May 2, 2025 78:12


Ep 258Prva Anker prodavnica u Evropi - baš kod nas Fstoppers: Macbook Pro Vs $6,000 Gigantic Windows Laptop Alex Ziskind: Same Price M4 MacBooks | One Fatal Limitation Apple Explained: Apple Lied About Siri Steve Troughton-Smith:The European Commission finds Apple's Core Technology Fee is against the lawThe Verge: A judge just blew up Apple's control of the App StoreFederico Viticci: Things took a MAJOR turn for Apple's App StoreI'm an Apple fan in 2025. What does that even mean?Epic Games Setting Up Webshops for iOS Developers to Offer Users Out-of-App PurchasesJeff Dean: Google Flights magicTwo decades of Git: A conversation with creator Linus Torvalds Staying the Course After 35 Years of TidBITS - TidBITSTom Alder: The Apple website, every year since 1997, in chronological order.Apple Macintosh Museum For SaleZahvalniceSnimano 2.5.2025.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu

Biznis Price
Od Izbeglice do firme na Londonskoj Berzi | Miodrag Škrbić | Biznis Priče 176

Biznis Price

Play Episode Listen Later May 2, 2025 91:02


Miodrag Škrbić gost je kod Vladimira Stankovića u 176. epizodi podkasta Biznis Priče

Jutranja kronika
V Španiji, na Portugalskem in delih Francije znova vzpostavili preskrbo z elektriko

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Apr 29, 2025 22:20


V Španiji, na Portugalskem in v delih južne Francije so po večurnem obsežnem električnem mrku znova vzpostavili preskrbo z elektriko. Izpad, za katerega še ugotavljajo vzrok, je prizadel na milijone ljudi. Drugod po Evropi večjih težav v električnem omrežju niso zaznali, pravijo v Elesu. Drugi poudarki oddaje: Trump v prvih 100 dneh vladanja pretresel Ameriko in svet. Preobrat v kanadski politiki: na parlamentarnih volitvah zmagali liberalci. V Srbiji študenti prekinili blokado zgradb javne radiotelevizij.

Pojačalo
EP 314: Miloš Matković, kardiohirurg i specijalista transplantologije - Pojačalo podcast

Pojačalo

Play Episode Listen Later Apr 20, 2025 110:46


Ovo nije priča o hirurgiji. Ovo je priča o snu koji je postao misija. U 314. epizodi Pojačala gost je dr Miloš Matković, kardiohirurg i specijalista transplantologije iz Univerzitetskog kliničkog centra Srbije – jedan od najmlađih, ali i najcenjenijih stručnjaka u ovoj izuzetno zahtevnoj oblasti medicine. Kroz inspirativan i dubok razgovor, saznajemo kako se dečački san o pilotiranju preobrazio u nepokolebljivu odlučnost da postane kardiohirurg – pokrenut fascinacijom televizijskim likom iz serije Chicago Hope. Ova epizoda prati Milošev put od upisa na medicinski fakultet, preko usavršavanja u Francuskoj u jednoj od najprestižnijih bolnica u Evropi, sve do odluke da se vrati u Srbiju i svojim znanjem doprinosi domaćem zdravstvenom sistemu. Govori o izazovima i odgovornostima koje nosi hirurška profesija, kompleksnosti školovanja, važnosti mentora i timskog rada u savremenoj medicini, kao i o ličnoj borbi, odricanjima i motivima koji ga pokreću svakog dana. Ovo nije samo priča o medicini. Ovo je priča o pozivu, posvećenosti, ljubavi prema znanju, ljudima i zemlji iz koje dolazi. Idealna epizoda za sve koji žele da se podsete šta znači raditi posao iz ljubavi – čak i kada je taj posao borba za nečiji život. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Medicinski fakultet - Pozitivni uticaji - Transformacija tokom studija - Proces učenja za hirurge - Moderni alati za dijagnozu - Karijera posle faksa - Usavršavanje u inostranstvu - Internacionalni rad - Odgovornost hirurga - Život van sale - Hitne intervencije - Predavanja i edukacija - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3Y8K5TZ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Frekvenca X
Preti severni Evropi nova ledena doba?

Frekvenca X

Play Episode Listen Later Apr 2, 2025 31:17


V zadnjem obdobju je pozornost vzbudilo kar nekaj znanstvenih študij, ki se ukvarjajo s slabljenjem atlantske meridionalne cirkulacije. Če bi se ta ustavila, bi to v severni Evropi privedlo do drastične ohladitve. Burno razpravo je sprožila analiza Dancev Petra in Susanne Dietlevsen, brata in sestre, fizika in statističarke, ki napovedujeta, da se lahko to zgodi že sredi tega stoletja. Kaj se torej dogaja s severnoatlantsko meridionalno cirkulacijo, v Frekvenci X.Gost: prof. Peter Ditlevsen, Inštitut Nielsa Bohra   Zapiski: Članek Petra in Susanne Ditlevsen iz leta 2023 Razlaga Stefana Rahmstorfa Lanskoletna Frekvenca X z gostom Matjažem Ličerjem Science o tem, ali je AMOC pred prelomno točko AMOC je za zdaj - kot kaže - stabilen