Podcasts about evropi

Ovo nije priča o hirurgiji. Ovo je priča o snu koji je postao misija. U 314. epizodi Pojačala gost je dr Miloš Matković, kardiohirurg i specijalista transplantologije iz Univerzitetskog kliničkog centra Srbije – jedan od najmlađih, ali i najcenjenijih stručnjaka u ovoj izuzetno zahtevnoj oblasti medicine. Kroz inspirativan i dubok razgovor, saznajemo kako se dečački san o pilotiranju preobrazio u nepokolebljivu odlučnost da postane kardiohirurg – pokrenut fascinacijom televizijskim likom iz serije Chicago Hope. Ova epizoda prati Milošev put od upisa na medicinski fakultet, preko usavršavanja u Francuskoj u jednoj od najprestižnijih bolnica u Evropi, sve do odluke da se vrati u Srbiju i svojim znanjem doprinosi domaćem zdravstvenom sistemu. Govori o izazovima i odgovornostima koje nosi hirurška profesija, kompleksnosti školovanja, važnosti mentora i timskog rada u savremenoj medicini, kao i o ličnoj borbi, odricanjima i motivima koji ga pokreću svakog dana. Ovo nije samo priča o medicini. Ovo je priča o pozivu, posvećenosti, ljubavi prema znanju, ljudima i zemlji iz koje dolazi. Idealna epizoda za sve koji žele da se podsete šta znači raditi posao iz ljubavi – čak i kada je taj posao borba za nečiji život. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Medicinski fakultet - Pozitivni uticaji - Transformacija tokom studija - Proces učenja za hirurge - Moderni alati za dijagnozu - Karijera posle faksa - Usavršavanje u inostranstvu - Internacionalni rad - Odgovornost hirurga - Život van sale - Hitne intervencije - Predavanja i edukacija - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3Y8K5TZ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Kulturna dediščina je moderen, nadnacionalen, političen in administrativen koncept, ki smo ga iznašli v Evropi, močno pa se je – predvsem v zahodne družbe – umestil po drugi svetovni vojni, se pravi v takratne postkolonialne družbe, ki so bile rasistično in razredno zaznamovane. Zanimivo je spremljati usodo tudi t. i. sporne dediščine v postsocialističnem okolju kot način reinterpretiranja preteklosti, ki upošteva družbena nesoglasja. Tega se v knjigi z naslovom Razstavljanje sporne kulturne dediščine, s podnaslovom Sodelovanje umetnikov in muzejev, loteva dr. Alenka Pirman, raziskovalka, publicistka in konceptualna umetnica. V njej se avtorica osredotoča na sodelovanje umetnikov z muzejsko stroko, predvsem v okviru razstavnih projektov. Zanima jo tudi odnos med njimi, kakšna so razmerja moči, kakšno moč imata politika in ideologija, kdo diktira definiranje sporne kulturne dediščine in kakšna je nesporna kulturna dediščina. Ugotavlja, da se morajo dandanes muzealci spoprijemati z mnogimi neprijetnimi zagatami. Spremno besedo h knjigi je napisal dr. Blaž Bajič, docent in raziskovalec na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ob gradnji velikega Potniškega centra v Ljubljani železniško postajo čaka celovita prenova. Ministrstvo za infrastrukturo namerava odstraniti notranjo ureditev železniške postaje, ki je bila izvedena po arhitekturni rešitvi ateljeja arhitekta Marka Mušiča. Stavba glavne železniške postaje Ljubljana v bidermajerskem slogu je bila zgrajena leta 1848 in je druga najstarejša v Evropi. Železniška postaja je ponos vsakega mesta, ki mu je mar za lastno preteklost. Tako denimo tudi razred za umetnost SAZU posegom nasprotuje, zapisali so: 'Odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta, zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem namenjen prostor.' Foto: BOBO

Kakšno priljubljenost Donald Trump uživa med Nemkami in Nemci? Ne samo Trumpova carinska politika, Evropo vznemirja tudi umik ameriških partnerjev iz skupnih raziskav, sofinanciranja znanosti in deljenja informacij s področja medicine. Američani prek svojih ambasad v Evropi pošiljajo pisma podjetjem, ki nastopajo na ameriškem trgu, naj opustijo programe raznolikosti, enakosti in vključevanja. V Hamburgu odpirajo eno največjih nakupovalnih središč v Evropi, gradnja je stala 2,5 milijarde evrov in pet človeških življenj!

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Vrstijo se opozorila o začetku svetovne trgovinske vojne, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine za uvoz s celotnega sveta. Evropska komisija vztraja pri pogajanjih, a iz Bele hiše prihajajo izjave, da se o carinah ne nameravajo pogajati. Kanada je medtem že uvedla povračilne, 25-odstotne carine na nekatera ameriška vozila, Velika Britanija pa sestavila seznam ameriških izvoznih artiklov, ki bi jih lahko ocarinila. Odzivi iz Slovenije so podobni kot drugod po Evropi: nihče ni zares presenečen, nerazumno potezo Združenih držav vsi obžalujejo in pozivajo k premišljenemu odzivu. Slovensko gospodarstvo bo posledice čutilo predvsem posredno, negativno bo nanj vplivala tudi negotovost.

V zadnjem obdobju je pozornost vzbudilo kar nekaj znanstvenih študij, ki se ukvarjajo s slabljenjem atlantske meridionalne cirkulacije. Če bi se ta ustavila, bi to v severni Evropi privedlo do drastične ohladitve. Burno razpravo je sprožila analiza Dancev Petra in Susanne Dietlevsen, brata in sestre, fizika in statističarke, ki napovedujeta, da se lahko to zgodi že sredi tega stoletja. Kaj se torej dogaja s severnoatlantsko meridionalno cirkulacijo, v Frekvenci X.Gost: prof. Peter Ditlevsen, Inštitut Nielsa Bohra   Zapiski: Članek Petra in Susanne Ditlevsen iz leta 2023 Razlaga Stefana Rahmstorfa Lanskoletna Frekvenca X z gostom Matjažem Ličerjem Science o tem, ali je AMOC pred prelomno točko AMOC je za zdaj - kot kaže - stabilen

V oddaji smo povabili na koncert ob 10-letnici Moškega komornega zbora Čebelarske zveze Slovenije, ki je edinstvena tovrstna zasedba v Evropi in širše. Z nami sta bila umetniška vodja Jasna Ferme in predsednik zbora Tone Krivec.

Kaj je šlo narobe, da socialni partnerji včeraj niso podpisali dogovora o predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju? Pogajanja o pokojninski zakonodaji so končana, prav tako o novostih v zakonu. Soglasje o temeljnih točkah pokojninske reforme, o katerih še vedno ni uradnih informacij, je torej doseženo. Zapletlo pa se je v zadnjem trenutku. Jabolko spora so prispevne stopnje. Ostali poudarki oddaje: Porcelanasta zobna prevleka od prvega julija ne bo več plačljiva Ameriške grožnje o 200-odstotnih carinah na vino ne skrbijo največjih slovenskih vinarjev Avtomobili proizvajalca Tesla v Evropi vse manj priljubljeni, vrstijo se požigi

Piše Meta Kušar, bereta Višnja Fičor in Aleksander Golja. Esej je tista sočna in krepčilna literarna zvrst, ki je potrebna tako pisatelju in dramatiku kot tudi pesniku. Nič manj oseben ni kot lirika, samo besede so drugače stkane. Niti, na katere se tke, niso zgodba, ampak misli, ideje, prepričanja, ki se razgalijo in s tem osvojijo bralca. Leta 2014 je Drago Jančar izdal eseje Pisanja in znamenja. V desetih letih je globalizacija pokazala nove trike, vendar prav nič ne moti, da so v knjigi Zakaj pisati tudi esej iz leta 1989 in še nekaj starejših od deset let, saj tako doživljamo tudi lucidnost in kvaliteto našega opazovanja pred desetletjem in več. Vem, da se literarni ustvarjalec pogosteje sprašuje, kakšno vlogo ima literatura, kot pa bralec. Kritiki in založniki imajo spet svoje razloge, grobe do literature in umetnika. Nekateri kritiki bi želeli agitacijo, drugi, da bi umetnik zarjovel kot lev. O vseh različnih zahtevah časa razmišlja Jančar v uvodnem eseju, tudi o informacijski džungli in o nenadomestljivosti evropske kulture, literaturo postavi v njen center, in upa na ljudi, tudi mlade, ki naj bi vse manj brali, da začutijo smisel in bogastvo in neštete velike in filigranske vrednote v knjigi iz papirja, ki daje zgodbo, poezijo in esej. Jančarjevi eseji o pisanju so močna izpoved o stoletnem divjanju v Evropi, v katerem je umrlo milijone ljudi; premnogim je bilo vzeto življenje, ki so ga ljubili, in jim je bilo vsiljeno nekaj neživljenjskega, mrtvega. Povsem razločno je bilo videti, da smo umrli Boga, Hudiča pa smo pustili pri življenju. Še dobro, ker zdaj vsakega človeka posebej sili ugotavljati, koliko zla je sposoben bližjemu storiti. Hudič nam kaže, kaj nas bo učilo sočutja, dejansko prav to, da zagledamo lastno neusmiljenost. Jančar v svojem pisanju stoji ob Brodskem, ki pravi: Estetika je mati etike. Ko gre človek resno skozi Jančarjeve eseje v knjigi Zakaj pisati, ga je sram, da ni bral, kar omenja, da ni slišal za pomembna srečanja pisateljev in za nagrade, ki so bile avtorju podeljene. Precej nonšalantno so mnogi, celo politiki, metali na Evropsko zvezo svoj cinizem, kot prej na samostojno Slovenijo. Nekaj jih je, več kot se nam zdi, ki jih pekli slaba vest, ko čezatlantskega prijateljstva ni več in smo postali zajedavci Amerike. Za vse, ki se o zgodovini Evrope in o Srednji Evropi niso v šoli dovolj naučili, velja, naj berejo Jančarjeve eseje. Poučili se bodo, da je Milan Kundera v The New York Review of Books leta 1984 objavil esej Tragedija Srednje Evrope. Bralci so ga brali z navdušenjem, ker so spoznali njeno kulturno identiteto in odprtost. Osem let pred tem, leta 1976, je Tomaž Šalamun v knjigi Praznik objavil pesem Naša vera: Srednja Evropa! / Grozni sentimentalni kraji, totalna katastrofa! / Z ljudstvi, / natrpanimi v živinske vagone, peljanimi na izlet / v koncentracijska taborišča pod plin, ali podobne / neokusnosti med hlipanjem in krpanjem nogavic!... Takrat je zagrabil drugačen fenomen Srednje Evrope, ki se nam kaže zdaj, leta 2025. Ta fenomen je v Jančarjevih esejih nenehno prisoten. Seveda pa ne pozabi niti na opazovanje Habsburškega mita v moderni avstrijski književnosti iz leta 1963. Pisatelj, ki skozi vso knjigo slavi demokracijo, hkrati pa priznava, da je bil v »kulturnem pomenu« tudi jugonostalgik. A vedno zgrožen nad diktaturo v Jugoslaviji, sicer blažjo kot na Madžarskem in Češkem, a še vedno diktaturo, ki je državo pognala v prepad. Drago Jančar je človek, ki je nenehno hrepenel po politični svobodi in zanjo marsikaj storil, a je spoznal, kot pravi »narodni značaj vseh malih narodov, kjer se ljudje raje ukvarjajo drug z drugim, kakor pa z velikim svetom okoli sebe«. Eseji v knjigi Zakaj pisati veliko povedo o slovenski vodilni družbi, »ki najraje jaha politično demagogijo in nezaceljene rane naroda izrablja za surova obračunavanja«. Vsi se še spomnimo, koliko energije in lucidnega pisanja je Drago Jančar v devetdesetih letih namenil svoji publicistiki, kolumnam v Delu – in nekega dne, brez pojasnila uredništva, ni objavil nobene več. To kar je napisal leta 2021: »Torej sem na robu, opazujem življenje, pišem o njem, naj bo to v zgodovinskem ali današnjem času,« bo veljalo še za sleherne prihodnje eseje. Kdor natančno ne gleda zgodovine, si ni mislil, da bo najnovejši udarec gibanju 'woke', prebujenstvo, prišel prav iz države z močno demokracijo. Puritanstvo v Ameriki je prastaro, od časa do časa se zbudi kot neprecepljena otroška bolezen, in zdaj je udarilo v literaturo. Ne samo v moderno, ampak tudi v klasiko, ki je generacijam dajala smisel in ohranjala lepoto. Jančarjevi eseji nagovarjajo k življenju. Kdo je krivec za vse te norosti, ki so seveda tudi nezaslišane grozote? Oba akterja hladne vojne in vsi mi opazovalci, ki razločno vidimo, kot tudi pisatelj, ki jih je napisal, da je vajeti prevzel diktat ega nad vso raznovrstnostjo nezavednega. Potem sta tu še pragmatizem, ki ga pisatelj prepoznava vsepovsod, in elementarna nehvaležnost brez sočutja, ki para dušo tako ustvarjalcem umetnosti kot občinstvu. In še nekaj nam povedo eseji v knjigi Zakaj pisati: Naše razcapanosti ne more nihče več popraviti, če je ne bo začel popravljati vsak sam. Ali bi si lahko želeli več, kot je razmišljanje pisatelja o preteklih časih v Jugoslaviji, o tranziciji in o težkih rečeh, ki se (spet) dogajajo zdaj.

V oddaji smo spregovorili o Haagu. Bernarda Škrlec že od leta 2018 živi v tretjem največjem nizozemskem mestu, ki je eno od središč političnega dogajanja v Evropi. S sogovornico smo spregovorili o življenju v tujini, tamkajšnjem standardu in izobraževalnem sistemu, pa tudi Nizozemcih.

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Število smrtnih žrtev v Mjanmaru in na Tajskem po uničujočem potresu narašča. Slovenska karitas že v zbiranje pomoči.»24 ur za Gospoda«, papeževa postna pobuda molitve, spovedi in usmiljenja.Cigler Kralj o posledicah dviga plač: Ljudje na nižjih delovnih mestih izigrani in opeharjeni. Golob: Reforma je postopna. Notranji ministri na Brdu pri Kranju razpravljali o novi varnostni realnosti.Zaključuje se javna razprava o noveli Zakona o vrtcih, ki je vznemirila zasebne vrtce.Ciril Smrkolj: Depolitizacije ni, v demokratični družbi stranke vodijo državo, vlado in inštitucije.Vreme: Danes bo oblačno, jutri obilnejše padavine.Vrhovna sodnika Zobec kritična do pobude za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi.Obeta se ukinitev beleženja odmora za malico in evidentiranje delovnega časa.Šport: V Planici prva od dveh posamičnih tekem smučarjev letalcev.

Zabaven, sproščen in nekompliciran je moj tokratni super gost, ki se je ravno vrnil s Španije. Kjer je zmagal na 310 kilometrskem trailu, v norih pogojih, a brez jamranja. Aleša sem izprašal vse o njegovih pripravah, taktiki, opremi in filozofiji - sedaj mi je že malo bolj jasno, kako se je v samo par sezonah izstrelil med najboljše ultraše pri nas in v Evropi. Gorenjec, ki bo to nedeljo prostovoljec na dobrodelnem Najnaj21 rad izziva svoje meje. Po ogledu tegale podcasta bodo pete zasrbele tudi vas. Kdaj gremo na stotko?

Kako se je skozi zgodovino oblikoval ameriški izrazito skeptičen pogled na vlogo države v družbi in gospodarstvu ter zakaj v Evropi na to gledamo drugače?Vse odkar je Donald Trump pred približno dvema mesecema ponovno postal ameriški predsednik, lahko spremljamo celo vrsto ukrepov, ki močno krčijo in spodkopavajo ameriško državno birokracijo oziroma vrsto državnih podsistemov, ki skrbijo za najrazličnejša polja ameriške družbe in gospodarstva, od pokojninskega sistema pa do državne vremenske službe. Če se površnemu opazovalcu lahko zdi, da gre pri tem početju za povsem individualne kaprice nekaterih vplivnih ljudi v administraciji, pa nekoliko bolj podroben pogled v ameriški politični diskurz hitro pokaže, da se te ideje nikakor niso pojavile čez noč, ampak je skepticizem do javnih sistemov že dolgo globoko zasidran v ameriški politični kulturi, ameriško pojmovanje države in njenih nalog ter pristojnosti pa je v marsikaterem oziru precej drugačno od tistega, ki se je oblikovalo na evropski celini, kjer kot razmeroma samoumevno razumemo, da država skrbi za celo vrsto stvari, od zdravstvenih in socialnih sistemov, pa do šolstva in okoljskih regulacij ter celo lastništva osnovne infrastrukture. Kako sta se ta dva precej različna pogleda na vlogo države v družbi in gospodarstvu skozi zgodovino oblikovala in razvijala, katere so glavne razlike med njima ter kaj eden ali drugi koncept lahko pomeni za funkcioniranje moderne države v današnjem času, se bomo spraševali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo dr. Bogomirja Kovača z ljubljanske Ekonomske fakultete, politologa dr. Igorja Lukšiča s Fakultete za družbene vede ter kulturologa dr. Blaža Kosovela. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: izsek iz preambule ustave Združenih držav

Požar na letališču Heathrow in celodnevno zaprtje največjega evropskega letališča sta povzročila hude zaplete v evropskem zračnem prometu, vse to pa bo prizadelo tudi druge transportne poti po Evropi. Še vedno ni jasno, kaj je razlog za takšen požar, ki je povsem onesposobil letališče, odgovorni pa se sprašujejo, kako je mogoče, da je bil sistem tako ranljiv. V oddaji tudi: - Ob krepitvi evropske obrambne industrije si slovenska podjetja prizadevajo za čim več domačih proizvodov. - Ruske sile napadle več ukrajinskih energetskih objektov, Washington nadaljuje mirovna prizadevanja. - V Srbiji umrl še en poškodovani v zrušenju nadstreška v Novem Sadu; žrtev skupno 16.

Najbolj prometno letališče v Evropi, londonski Heathrow, kjer so davi zaradi izpada elektrike prekinili vse lete, je še vedno zaprto in bo predvidoma ves dan. Gasilci zatrjujejo, da je ogenj na tranformatorski postaji, ki je povzročil izpad električnega omrežja, pod nadzorom. Britanski minister za energijo Ed Miliband sporoča, da vzrok požara še ni znan. Takšnega dogodka v omrežju še ni bilo, motnja v letalskem prometu je zelo neugodna za potnike. Je pa minister zavrnil domneve, da je bil ogenj morda podtaknjen. V oddaji tudi o tem: - Makedonski zunanji minister hvaležen Sloveniji za pomoč po požaru v Kočanih - Podpisana 150-milijonska pogodba za nakup 30-ih električnih lokomotiv - Ob mednarodnem dnevu gozdov pri nas številne čistilne akcije

Obrambna panoga "cveti" predvsem zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti in povečanja vojaških proračunov, zlasti v Evropi. Tečaji delnic ključnih igralcev, kot sta Rheinmetall in Rolls Royce, beležijo izjemno rast zaradi povečanega povpraševanja po vojaški opremi in tehnologiji. Evropska obrambna panoga po donosnosti prehiteva ameriško. So delnice obrambnih podjetij precenjene? Smo zamudili vlak? Koliko lahko še pridobijo? Kaj pa, če se vsa vojna žarišča umirijo in se sklenejo premirja? Kupiti sklad, ki kotira na borzi (ETF) ali posamezne vodilne igralce iz panoge? Seveda vojaških spopadov ne podpiramo, toda živimo v takšnih časih, ko obstaja potreba po tem, da smo ustrezno opremljeni in da se lahko zaščitimo v primeru naraščajočih napetosti. Evropa, tudi Slovenija, bo v ta namen investirala ogromno denarja. Pred mikrofonom: Rok Brezigar, upravljavec premoženja, NLB Skladi Dodatno: Varno zatočišče - zlato: Cena raste, toda do kam se lahko povzpne? Več v Money-How Friends, ki je namenjen podpornikom finančnega podkasta preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti. Money-How Live: Investicijski šov leta Donald Trump pripravlja šov, zakaj ga ne bi pripravili tudi mi! Vroče slovenske delnice. Z nami bodo Blaž Brodnjak, NLB, Drago Kavšek, Petrol, Petar Vlaić, največji investitor v slovenske delnice Ključne informacije Lokacija: Kristalna Palača, BTC, Ljubljana Datum: 22. maj 2025 (četrtek) Čas: 17:00–22:00 Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Za vse, ki se radi naučili pametno investirati! Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 10. april 2025 Čas: 17:00–20:00 Delavnica je lahko čudovito darilo. Pridruži se skupnosti Discord Money-How Obišči spletno stran Money-How Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Kaj imata skupnega španska in arabska kultura? Vsi radi glasno govorimo in zdi se, da ima najbolj prav tisti, ki se najbolj “dere”. Povezuje nas smisel za humor, ki ga ohranjamo tudi v najtežjih trenutkih. In vse se vrti okoli hrane in družine, pravi andaluzijska novinarka Natalia Sancha, ki je specializirana za poročanje o Bližnjem vzhodu. To regijo je vzljubila skozi jezik, arabščino. K učenju arabščine pa sta jo spodbudila arabska dediščina Andaluzije in del otroštva, ki ga je z družino preživela v Alžiriji. Danes živi med Španijo, Sirijo in Libanonom in si med drugim prizadeva za to, da v Evropi arabskega sveta ne bi videli le skozi nikab in terorizem, ker je, pravi, veliko več. Foto: Alexis Haulot

V oddaji Gymnasium smo se podali po Evropi in spoznavali pet najmanjših evropskih držav, ki so jih v okviru projekta Odgrnimo tančico majhnosti podrobno raziskali dijaki razreda T4A Srednje gradbene geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki obiskujejo smer gradbeni tehnik. V projektu so dijaki odkrivali zgodovino, kulturo, arhitekturo in različne posebnosti teh držav. Posebne pa niso le države, o katerih so pridobivali znanje, edinstven je bil tudi njihov pristop k učenju.

Narodna galerija, osrednja nacionalna ustanova za starejšo umetnost v Sloveniji, z največjo zbirko likovnih del, ima poslanstvo, da predstavi slovencem in tudi vsej Evropi in svetu našo nacionalno umetnost. Največkrat so to skupinske razstave ali razstave posameznih umetnikov. Popularne pa so tudi predstavitve žanrskih motivov kot so krajine ali tihožitja. Te dni je Narodna galerija izdala publikacijo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije, ki sta jo skupaj napisala Jassmina Marijan, višja kustosinja Narodne galerije in pisatelj, publicist Matjaž Mastnak, vodja Arboretuma Volčji Potok. Sadje na slikah Narodne galerije je že četrta publikacija, ki jo je Narodna galerija namenila čim širšemu občinstvu, vsem, ki ji zanima, kako sta narava in umetnost povezani skozi zgodovino.

Školjkarstvo doživlja viden upad proizvodnje v Evropi in Sredozemlju. Razlogi so zapleteni in medsebojno povezani, ugotavljajo strokovnjaki. Naš največji školjkar Mitja Petrič izpostavlja, da školjčišča v bližini obale niso več rentabilna in jih bo treba opustiti. Izkušnje iz tujine, pa tudi raziskave v našem morju kažejo, da so školjčišča na odprtem morju dobra in učinkovita praksa za blaženje, denimo, posledic segrevanja morja in plenjenja orad. A je zakon, ki bo to pri nas omogočil šele v usklajevanju.

Najbolj množični čarovniški procesi se v Evropi niso dogajali v t. i. »mračnem srednjem veku«, temveč v 17. in prvi polovici 18. stoletja. Katoliška cerkev je v srednjem veku, še posebno pa od pravnega dokumenta Canon Episcopi, starodavno vero v moč čarovništva razlagala kot praznoverje in je po večini preganjala »krivoverce«, 16. stoletje pa npr. s kazenskim zakonikom cesarja Karla V. čarovništvo vsebinsko navezuje na demonologijo, torej na povezavo pripadnic in pripadnikov teh praks s pojmom hudiča. In tu se začenja obdobje čarovniških procesov, ki je doseglo vrh v 17. in trajalo do srede 18. stoletja. V arhivih je ostalo precej gradiva iz tistih časov. Pozornosti je vreden opis delovanja zgodovinske osebnosti Janeza Jurija Hočevarja (v virih Ioannes Georgius Gottsheer I. U. D. – doktor teologije in prava), od. l. 1695 krvnega sodnika dežele Kranjske, ki je bil poleg tega tudi ustanovni član akademije delovnih – Academie Operosorum Labacensium – z nazivom Candidus, torej »čisti«. Poleg tega, da je bil glasbeni vodja jezuitskega gledališča v kranjskem glavnem mestu, je bil tudi član l. 1701 v takratnem mestu Lublana (nemško Laibach) ustanovljene družbe Academia Philo-Harmonicorum. Na podlagi ohranjenih virov smo tako dobili še eno zgodovinarsko delo o značilnem tovrstnem procesu v Ribnici leta 1701, namreč knjigo »Demonski ples na Kleku«, v kateri zgodovinar dr. Matevž Košir, tokratni gost v pogovoru, opisuje njegov zgodovinski okvir. Avtor je trenutno vodja Sektorja za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov v Arhivu RS v Ljubljani. FOTO: Naslovnica Naslovnica in hrbtna stran dela »Demonski ples na Kleku« VIR: Program Ars

Tudi tako o Evropi v oddaji Kulturni fokus razmišlja pohodnik, popotnik in potopisec Jakob J. Kenda. Pred tem je na poteh in transverzalah po Ameriki in Sloveniji, ko se je namenil preučiti pohodniško krajino tudi najbolj opustelih in neobljudenih zakotji naše dežele, spoznaval stvarnost življenja, ki je včasih dobivalo tudi nekoliko fantastične in magične plasti. Ta prehajanja med dejanskimi doživetji in namišljenimi pojavi v naravi ali v domišljiji so velikokrat mojstrsko izpeljana in bralca privabijo med platnice ali na neznane poti razgibano - čarobno mističnih pokrajin, ki pomnijo tudi veliko okrutnosti, surovosti in nečlovečnosti v nastajanjih in razhajanjih Evrope preteklosti. Nenazadnje dr. Jakoba J. Kendo poznamo prevsem po njegovem prevajalskem delu, predvsem po prevodu knjižne serije Harry Potter, zdaj pa se je po prej izdanih potopisnih romanih odločil za pisanje samosvojega Evropskega cikla. Prvi nosi naslov: EVROPA: SEVER, SEVEROZAHOD. V skupini treh predstavnikov stare celine obišče nekoliko odmaknjene predele divje - nežnih pokrajin, ki jih tudi poznamo iz mnogih knjižnih in filmskih upodobitev (avtor je v dialogu tudi s primeri likovnih stvaritev, zabeleženih v umetnostni zgodovini), le da so njihove resničnejše in lepše podobe bolj skrite očem in še nekoliko skrivnostnejše.  foto: z naslovnice knjige EVROPA: SEVER, SEVEROZAHOD  

Z močnim poslabšanjem varnosti v Evropi in svetu so se že in se bodo še bolj vnovič odpirala stara vprašanja o vojni in miru, o katerih smo upali, da ne bodo več pereča. Tudi vprašanje, ali je oboroževanje moralno in krščansko dopustno.

Sol je v človeški zgodovini igrala zelo pomembno vlogo in bila celo menjalno sredstvo, kakor je Slovencem dobro znano iz pripovedke o Martinu Krpanu. Že rimski vojaki so namreč del plačila dobivali kot t. i. salarium argentum, torej kot solni denar. In kakor sol naredi jed okusnejšo, enako morata biti začinjena tudi človeško uho in razum, da zmoreta razpoznati pravo duhovno hrano. Povedano drugače: s pravo mero razsodnosti, torej »s ščepcem soli«, mora človek sprejemati besede in govor ter presojati njihovo verodostojnost. Izraz se je v Evropi uveljavil na podlagi zapisa Plinija Starejšega, ki je živel v prvem stoletju n. št. V svojem obsežnem in edinem ohranjenem delu Naravoslovje je v 37 knjigah zbral vse dotedanje znanje in spoznanja. V 23. knjigi svojega dela Plinij starejši zapiše, da naj bi rimski vojskovodja Pompej iznašel protistrup za kačji pik. Ob tem navaja, da mu je dodal zrno soli. Iz navedbe ni povsem jasno, ali je bilo zrno soli sestavni del protistrupa ali pa je Pompej pogoltnil zrno soli, da je protistrup lažje zaužil. Kakor koli, jasno pa je, da izraz »s ščepcem soli« še danes pomeni, da je treba vsako stvar presojati z razumom, s pravo mero pameti. To velja še toliko bolj v času, ki ga živimo, ko nam kot najboljše prodajajo na kupe stvari, ki dejansko niso vredne nič, in ko nas država ter politiki prepričujejo nekaj, počnejo pa nekaj povsem drugega. Ščepca, kančka soli ne smemo torej imeti samo na jeziku, niti samo v ustih in ne samo v rokah, ko nekaj poslušamo. Predvsem moramo imeti »nekaj soli v svoji glavi«, kakor govori drugo znamenito reklo, ki se je v slovenščini razvilo iz reka cum grano salis. Ali kot je po Prešernu v svojem slovensko-nemškem slovarju zapisal že Maks Pleteršnik: »Kdor urne roke, sol v glavi ima, v nesreči si vsaki pomagat' zna.«

Maria Alejandra Rubio Rojas je v Slovenijo prišla pred slabim letom in pol, in sicer na doktorski študij na Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana. Kot antropologinja sodeluje pri projektu, ki se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih, in tudi Bogota, glavno mesto Kolumbije, od koder je doma, je tako kot Ljubljana zelo kolesarsko mesto. Je pa tudi plezalka in filmska ustvarjalka, njen dokumentarni film Bojevnice je bil prikazan na letošnjem Festivalu gorniškega filma. Če je niste spoznali tam, jo boste v Evropi osebno.

Ameriški in ruski predstavniki naj bi v kratkem govorili o predlogu Washingtona za prekinitev ognja v Ukrajini, ki ga je včeraj potrdila Ukrajina. Kot je sporočil ameriški predsednik Donald Trump, so ameriški pogajalci že na poti v Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem izrazil upanje, da bodo ameriške oblasti ukrepale proti Rusiji, če bo ta zavrnila predlog. O tem so popoldne v Parizu razpravljali obrambni ministri Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije in Poljske. Kot so sporočili po srečanju, se v Evropi oblikuje široko soglasje o krepitvi dolgoročne varnosti Ukrajine.

Danes mineva natanko pet let od zadnjega običajnega predepidemičnega šolskega dne. Že naslednji dan, v petek, 13. marca, pouka marsikje ni bilo več in od ponedeljka, 16. marca, smo zakorakali v enega dolgotrajnejših režimov šolanja na daljavo v Evropi. V prejšnji oddaji smo pogledali med študije, ki dokazujejo, da so ukrepi ob epidemiji porazno vplivali na znanje in različne oblike pismenosti šolarjev pri prav vseh merjenih parametrih, še posebej pa so prizadeli najranljivejše skupine. Kako so ukrepi dolgoročno prizadeli tiste, ki so bili takrat dijaki in so zdaj študenti, ne vemo, saj po znanih podatkih kakšne sistematične študije, vezane na dobrobit mladostnikov po covidnem obdobju, nimamo, sploh pa ne za dolgoročne učinke. Zato smo ob obletnici nanizali nekaj mnenj profesorice, ki si je vseskozi prizadevala za večje upoštevanje vpliva ukrepov na mentalno stanje mladih, in dveh študentk, ki sta bili v obdobju epidemije maturantki.Sogovornice: izr. prof. dr Katja Košir z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Rebeka Satler, študentka psihologije Polonca Škerget, magistrska študentka angleščine in sociologije

Mir v Evropi ni več samoumeven, poudarjajo v Evropski komisiji v pozivu članicam Unije, naj podprejo načrte za oboroževanje povezave. Slovenija bi lahko za varnost namenila tudi del kohezijskih sredstev, pravi finančni minister Klemen Boštjančič - in sicer prek tako imenovanih projektov za dvojno rabo, v katerih bodo tudi izdatki, ki niso neposredno vojaški. Ostali poudarki: Ukrajinska in ameriška delegacija v Džidi o možnosti za prekinitev ognja v Ukrajini. Predstavniki Washingtona poudarjajo, da bo moral Kijev popustiti. Mir v Evropi ni več samoumeven, ob pozivu k oboroževanju Unije poudarjajo v Bruslju. Bo Slovenija za obrambo namenila tudi del kohezijskih sredstev? Stanovanjski sklad za prihodnja leta napoveduje 20 tisoč javnih najemniških stanovanj. Vlada v zakonsko omejitev oddajanja stanovanj v najem. - Slovenija je bila uspešna na evropskem razpisu za superračunalnik. Projekt je vreden 150 milijonov evrov, polovico bo prispevala Unija.

V času prihajajočih novih razmerij med velikimi silami se zdi, da so podnebne politike vse bolj odrinjene na rob, in to kljub temu, da je bilo minulo leto na podlagi meritev najtoplejše leto doslej, ekstremni vremenski dogodki pa se vrstijo. Novi ameriški predsednik je razglasil izstop iz pariškega podnebnega sporazuma in vrnitev k fosilnim gorivom ter zamrznil sredstva za spodbujanje čiste energije. Tudi prihodnji nemški kancler vidi druge prednostne naloge; v Evropi v splošnem se napoveduje povečanje izdatkov za obrambo. Kaj to pomeni za podnebne politike? Se bodo vrnile na mizo šele, ko bomo v to prisiljeni, ali pa bodo okoljske cilje vendarle še poganjali tehnološki razvoj in rastoče naložbe v obnovljive vire energije? O tem v oddaji Studio ob 17-tih. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; Jonas Sonnenschein, okoljski ekonomist, Umantotera; mag. Eva Tomič, diplomatka, svetovalka predsednice republike za podnebne politike in človekove pravice; Uroš Vajgl, državni sekretar, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Piše Milan Vogel, bereta Renato Horvat in Eva Lonygka Marušič. Slovensko etnološko društvo si poleg Glasnika, ki izide vsakega četrt leta, v svoji Knjižnici vsako leto ”prizadeva izdajati publikacije, ki odslikavajo široko polje sodobnega etnološkega in kulturnoantropološkega raziskovanja ter hkrati odražajo raznolikost tematik, pristopov, lokacij in drugih osišč vede,” je v uvodu zapisala urednica zbirke Ana Svetel. Tako so izšle različne tematske monografije ni tudi zborniki posvetovanj. Največ jih je s posvetov Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo, zadnji v zbirki pa je nastal po mednarodnem posvetu Borovo gostüvanje, Blochziehen, rönkhúzás 26. in 27. septembra 2022 v Monoštru na Madžarskem. Zbornik Vleka ploha in poroka z borom. Pustni šegi v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem so uredile Marija Kozar Mukič, Mojca Ravnik in Nena Židov. Pri organizaciji posveta so poleg Slovenskega etnološkega društva sodelovali tudi Slovenski etnografski muzej kot slovenski koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, Inštitut za narodopisje ZRC SAZU in Zveza Slovencev na Madžarskem. Na simpoziju naj bi raziskovalci predstavili svoje raziskave in nove ugotovitve o dveh najpogostejših pustnih šegah, ki ju poznajo skoraj po vsej Evropi, nekatere sledi po vodijo kar globoko v zgodovino. Organizatorji so skušali izvedeti več o izvoru, starosti ter razvoju vleke ploha in poroke z borom, o izvoru borovega gostüvanja, ki se je, kot pravijo urednice ”do danes pod tem imenom ohranilo v Prekmurju in Porabju, ter o povezavi te šege z mnogo širše razširjeno vleko ploha.” Posvet naj bi dopolnil ugotovitve prvega poročevalca o tej šegi v Prekmurju Borisa Kuharja, ki mu je o borovem gostüvanju med obema vojnama pripovedoval domačin Franc Bükvič. Vse tudi po tem zborniku ni povsem jasno, Bükvičeve pripovedi pa so droben, a avtentičen podatek ..., ”ki neposredno nakazuje vpliv stikov med prebivalci sosednjih pokrajin na razvoj teh šeg in nas opozarja, da bi morali bolje poznati prepletanje različnih kulturnih tradicij v načinu življenja prebivalcev na teh območjih”. Borovo gostüvanje kot šega poročitve dekleta ali fanta v vasi, kjer ni bilo nobene poroke, kar naj bi bilo sramota, ki jo je treba popraviti, je znano v Prekmurju in Porabju, vlečenje ploha pa je razširjeno vse prek Gradiščanske, Štajerske in Koroške na obeh straneh meje do Gorenjske in Kanalske doline. Oblike se med seboj razlikujejo, osnovni namen pa je enak: ohraniti rodnost in s tem življenje. Nosilci šege so različni, od fantovskih družb do društev, največkrat gasilskih, ki jim je to pomemben finančni vir. Šega se ne dogaja vsako leto, marveč le takrat, ko ni bilo prave poroke. Urednice so bistvo raziskav strnile takole: ”Prispevki pričajo o izredni pestrosti tradicije vleke ploha in poroke z borom, njeni regionalni raznovrstnosti, prilagodljivosti na socialne in zgodovinske okoliščine ter njeni vlogi v življenjih posameznikov in skupnosti. Zbornik na novo osvetljuje njun izvor in razvoj ter postavlja tudi mnoga nova vprašanja. Neposrednega odgovora na izhodiščno vprašanje o tem, kaj je Franc Bükvič videl na avstrijskem Štajerskem (nanj se namreč sklicuje B. Kuhar, op. MV), sicer nimamo, a na podlagi bogatega gradiva in spoznanj s posvetovanja v Monoštru bo odgovor na to in še mnoga druga vprašanja lažje najti. Upamo in želimo, da tudi v prihodnje v mednarodnem krogu raziskovalcev.” Dva prispevka sta namenjena nesnovni dediščini. Avstrijsko obravnava Cristina Blasetto, Nena Židov in Anja Jerin pa sta avtorici prispevka o vpisu šeg v Register nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, v katerem jih je bilo do oktobra lani od 123 enot kar 14 povezanih s pustno dediščino.

Škof Štumpf: postni čas je kakor zdravstveni dom, kamor se nagnetemo v svojih tegobah, da bi ozdraveli.Minulo noč je papež Frančišek preživel mirno, njegovo stanje je stabilno.Muslimanski verniki včeraj začeli čas ramadana s postom, molitvijo in dobrimi deli.V Londonu srečanje evropskih voditeljev o evropski obrambi v luči spremembe ameriške politike do Evrope pod Trumpom.Predsednica države doma ponavlja o Evropi, kar bi morala povedati v Munchnu.Včeraj smo v Pustni sobotni iskrici zbrali več kot 123.000 evrov za misijon v Angoli.V Sloveniji imamo velike težave s sistemom podeljevanja subvencij, ugotavlja poslanec NSi Jernej Vrtovec.

Igra, ki sem jo sprogramiral z Lovable: https://astra-math-invaders.lovable.app/ ============================= "Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Tematike: V pogovoru smo obravnavali trenuten napredek AI modelov, predvsem Grok 3, ki ga je razvil Elon Musk. Razpravljali smo o značilnostih različnih AI modelov, izzivih skaliranja in prihodnosti kvantnega računalništva.  Raziskovali smo razvoj no-code rešitev in demokratizacijo programiranja. Poudarili smo prihodnost humanoidnih robotov, izzive regulacije v Evropi in potencialne družbene odzive na robote v gospodinjstvu in zdravstvu. ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Bližnji bazeni se vse bolj praznijo, delodajalci pa iščejo delovno silo v vse bolj oddaljenih državah. Ne gre več za enosmeren proces, ko bi tuji delavci čakali v vrsti, da pridejo k nam delat. Za dobre delavce se je treba potruditi. Določeni delavci se zaradi izkušenj, ki jih slišijo od drugih, Sloveniji raje izognejo. Tudi za visoko izobražene in vodilne kadre je v Evropi velika konkurenca. Pritegne jih veliko več kot samo dobra plača.

Nemci so imeli predčasne parlamentarne volitve. Zdi se, da sta v času velikih geostrateških napetosti v svetu na preizkušnji tudi nemška politika in družba v celoti. Nezadovoljstvo z odhajajočo vlado spremljajo recesija nemškega gospodarstva, upadanje avtomobilske industrije in nasploh zaton nekdaj cvetočega poslovnega modela. Vse glasnejša so opozorila, da so korenite spremembe neizogibne. Ali bo nova vlada v zastrupljenem političnem ozračju znala preseči omejitve zadolževanja, birokratizacijo in nesoglasja glede migracij ter potegniti iz mrtvega teka največje gospodarstvo v Evropi in tretje na svetu? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Irena Samide, profesorica novejše nemške književnosti in prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Sibil Svilan, bančnik, nekdanji direktor SID banke; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.

Piše Ifigenija Simonović, bere Eva Longyka Marušič. Anton Komat je nosilec naziva ambasador znanj in prejemnik slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS. Je avtor dobrega ducata poljudno znanstvenih knjig za otroke in odrasle, številnih televizijskih scenarijev, na desetine spremnih besed za knjige svojih somišljenikov. Nanizal je najmanj petsto člankov v slovenskih in tujih revijah. Tokrat bomo v roke vzeli njegovo najnovejšo knjigo Zgodbe pozabljenega sveta, ki je izšla pri založbi Buča. Zbirka Zgodbe pozabljenega sveta vsebuje enaindvajset kratkih esejistično naravnanih osebnoizpovednih zgodb, ki nakazujejo avtorjevo okoljevarstveno in človekoljubno izhodišče. Komat je pisatelj, ki ga bralci cenijo, tisti o katerih piše, pa bi ga najraje utopili v žlici vode. Prav to, da odločno plava proti toku, je njegova najznačilnejša odlika. Anton Komat se že tri desetletja pojavlja v javnih razpravah kot zagovornik narave, zlasti vode in gozdov, in kot nasprotnik zastrupljanja rodovitne zemlje, rastlin, živali in ljudi. V živo ozavešča šolarje in srednješolce po vsej Sloveniji, pojavlja pa se tudi v parlamentu, kadar je treba povzdigniti besedo nad brezvestnimi lobisti. Eden od zadnjih podvigov, namreč prepoved uvoza in uporabe nepopravljivo škodljivih gensko modificiranih pridelkov, mu po vsej verjetnosti in v škodo vsej Evropi ne bo uspel. Antona Komata je delo pripeljalo v mnoge dežele, na Bližnji in Srednji vzhod, v Egipt in Rusijo, a najbolj prizadeven je v domačem kraju, v Domžalah, kjer je leta 2021 ustanovil Društvo za sonaravno lokalno prehrano in izobraževanje. Na samem začetku letošnjega leta mu je v Domžalah uspelo preprečiti podiranje mogočnih bukev, ki jih je pred 120 leti posadil Tirolec Jakob Oberwalder, lastnik tovarne Univerzale, kjer so vse do leta 2003 izdelovali znamenite slamnike. Nosila jih je gosposka v Ameriki in Evropi. Podiranja bukev so se na vrat na nos lotili žagarji iz Arboretuma Volčji potok. Komat je v zanj značilnem bliskovitem odzivu dokazal, da so drevesa zdrava in da je potrebna samo tako imenovana drevesna kirurgija. Bukve bojo lahko mirno kraljevale v parku vsaj še dvajset let. Prav gozdarsko kirurško in do narave pokroviteljsko pa se je Anton Komat v zbirki Zgodbe pozabljenega sveta lotil spominov na otroštvo, srečanj z ljudmi, ki so ga globlje zaznamovali, in opisa naključnih pripetljajev. Piše tako, da najprej ne skopari s podobo, pusti, da se pripoved ukorenini in razraste, potem pa precizno izpostavi bistvo, ne da bi povzročal bolečino, ogorčenje ali obup. Naslov zbirke Zgodbe pozabljenega sveta vsebuje spomine, ki nikakor niso pozabljeni, vzbujajo pa vprašanje, kaj od tistega sveta bo preživelo našo dobo objestnosti in samoljubja. Naj gre za ljubezen, za čarovnijo gozda, za samoto, tišino in krila domišljije, za raziskovanje onesnaženih jam ali vodotokov, za moč denarja ali nasilja, Anton Komat se dosledno oklepa resnice kakor jezdec vranca. V zgodbi Darilo miru na primer piše, da je človek po svojem izvoru bitje sonca, svetlobe in toplote, v zgodbi Zasvojenci z otoki pa ugotavlja, da je iskalec notranjega miru, raziskovalec odsotnosti mita in tolmač lastnega izgona iz narave. V uvodni zgodbi z naslovom Dopusti življenju živeti pokaže izhodišče svojega pisanja, ki ne obljublja leposlovne zbirke zgodb, temveč nepopustljivo aktivistično pisanje. Tako na primer ugotavlja, da sedanji čas utripa v ritmu človekovega nasilja in naravnih katastrof, da so ljudje odrezani od narave, izpuljeni iz zemlje kot plevel, vrženi na gnojišče velemest, gulagov za izvajanje popolne nadvlade. V knjigi najdemo zapise o političnem scientizmu, vulgarnem materializmu, genskem determinizmu, socialno obarvanem neodarvinizmu, o kultu umetne inteligence, o obsedenosti z digitalizacijo. To so teme in izrazi, ki jih rahločuten bralec leposlovnih kratkih zgodb ne pričakuje in jih morda tudi zavrača, a na koncu knjige si misli, da je vsaj bral, če že ni ukrepal. V zgodbi Zdravilna moč sočutja najdemo zapis o prikritih, zamolčanih ali zanikanih odlagališčih obstojnih organskih polutantov, preprosto rečeno strupenih kemikalij, ki bi jih morali po Stockholmski konvenciji iz leta 2004 strumno očiščevati. Ta srhljiva zgodba je literarna zato, ker je razplet odvisen od enega samega človeka, ki zaradi odpadkov zboli za rakom in se v svoji stiski zave stiske drugega. Sklene povedati resnico in to se, kakor vedno, izkaže za odrešujoče. V knjigi so seveda tudi lirični utrinki, ki so kakor gostoljubna čitalniška počivališča. Starka Minka, prijateljica medvedke in njenih mladičev v zgodbi z naslovom Pripoved modre starke, ima na primer ogorel obraz in štrenasto bele lase, pa velike in temne oči, skoraj črne kot nebo brez meseca. Ko Anton Komat na svojih pisateljskih poteh naleti na šokantne statistične podatke, se ne ustraši, se ne umakne, temveč zategne uzde, njegov vranec zahrza, bralec pa se zdrzne in se zave plašnic, ki ga kot uspavala varujejo pred slabo vestjo. Tega občutka Komat ne vsiljuje z moralističnim prepričevanjem, temveč piše kot priča, ki vidi prav vse, kar bi lahko videli vsi, če ne bi izbrali slepote ali pogledali vstran. Najsi to počnemo s polno ali potlačeno zavestjo, vprašanje, na čigav račun živimo, postaja vedno bolj zamolklo in nezaželeno. Prav tega vprašanja Anton Komat ne izpusti iz vajeti. Napoveduje in zapoveduje vedno bolj ozaveščeno ježo čez drn in strn in prisega na moč filozofije, mistike in umetnosti.

Minevajo tri leta, od dne, ko se je začela ruska invazija na Ukrajino. Vojna, ki predstavlja največji konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni, je v treh letih po zadnjih ocenah Združenih narodov terjala 12.456 tisoč civilistov, v Kijevu pa ocenjujejo, da je poleg tega izginilo 60 tisoč. Dejansko število vojaških žrtev, ameriški podatki trdijo, da jih je več sto tisoč, je ta trenutek zaradi vojaške strategije obeh sil, ki podatke o padlih vojakih skrivajo, težko oceniti. Svoj dom je moralo zapustiti skoraj 8 milijonov Ukrajincev, vsaj toliko je notranje razseljenih. Tik pred tretjo obletnico začetka vojne so nova ameriška administracija in ruske oblasti vzpostavile dialog in nakazale možnosti za končanje spopadov v Ukrajini, Ukrajincem in ukrajinski podpornici, Evropski uniji, pa poleg občutka odrinjenosti, ker v pogovore nista vključeni, dali vedeti, da bo cena za mir visoka. Da jo utegne Ukrajina plačati z izgubo ozemlja, Unija pa, da se bo morala za lastno varnost v večji meri poskrbeti sama. Predsednica Evropske komisije z ekipo je danes v znak podpore obiskala Ukrajino. V naslednjih minutah nas bo kolegica Helena Ponudič spomnila na nekaj ključnih dogodkov minulih treh let.

Pred Nemci so zvezne parlamentarne volitve, ki obetajo spremembe tako v Nemčiji kot Evropi. Najverjetnejši novi kancler Friedrich Merz iz vrst krščanskih demokratov, ki mu ankete za zdaj napovedujejo zmago, zatrjuje, da je to ena izmed zadnjih možnosti, da se tako v Nemčiji kot Evropi ustavi rast populizma. Čeprav je njegova stranka pred kratkim v parlamentu združila glasove s skrajno desnico. Se bo Merz res držal obljube, da se to ne bo več ponovilo? Kaj pa nemške volitve prinašajo Evropski uniji ter kaj pomenijo za negotove razmere na evropskih mejah? Kdo so tisti, ki lahko sedanjo nestabilnost nemške politične moči izkoristijo?Sogovornika:  Polona Fijavž, nekdanja dopisnica iz Berlina in odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija.  dr. Marko Lovec, profesor na katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani.

Bratenje ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina krepi zavedanje v Evropi, da bo morala več storiti za svojo obrambo. Kot je še dejal uslužbenec Sveta Evrope Matjaž Gruden, je imela stara celina, odkar obstaja zveza Nato, ekonomske koristi od ameriške hegemonije v zahodnem svet. Po njegovem je zdaj priložnost, da se dejansko osamosvojimo od tistega, kar nas živcira, torej ameriški imperializem in dominanca; dodaja pa, da se to ne bo zgodilo, če ne vzpostavimo obrambnih kapacitet. Druge teme: - Protesti v Srbiji ne pojenjajo; središče Beograda zasedeno že zjutraj, vroče tudi v Kraljevu - Skupščina zdravstvene blagajne zahteva vnovično revizijo finančnega vrednotenja Vzajemne - Morebitni referendum o pokojninah vrhunskih umetnikov ministrica Vrečko označila za plačano predvolilno kampanjo opozicije

Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel, dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Medtem ko si v Evropi v meglenem vzdušju zaspano manemo oči, se zdi, kot da so ogromna globalna nihala nad našimi glavami v skrajnih pozicijah in tik pred tem, da zanihajo. Kam nas bo neslo, ni znano. Bo kaj priletelo naravnost v nas?

V epizodi podcasta Money-How tokrat o o meme kovancih, ki jih je izdal Trump in tudi prihodnosti meme kovancev na sploh. Se obeta mememanija? Omenjamo regulacijo v Evropi in deregulacijo v ZDA. Kaj to pomeni za evropske ponudnike? Sprašujemo se, ali in kdaj bodo države med svoje rezerve uvrščal bitcoin ter kdaj bodo podjetja del denarja in denarnih ustreznikov preusmerile v bitcoin? Katere kriptokriminalci je Trump pomilostil? Najbolj znan je ustanovitelj spletne tržnice Slik Road Ross Ulbricht. Sprašujemo se, do kam lahko prileze bitcoin? Kakšne so napovedi? Kjer je dim ,je tudi ogenj, prevaranti so na pohodu. Zato previdno! Pred mikrofonom: - Nejc Bizjak, Bitstamp - Peter Merc, Lemur Legal

Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da je bil nakup sodne stavbe na Litijski v Ljubljani nepregleden in negospodaren. Pri pregledu so zaznali tudi več korupcijskih tveganj, zato je vladi ter ministrstvoma za pravosodje in finance izdala več priporočil. Zaznala je tudi sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti; te že obravnavajo drugi pristojni organi. Niso pa zaznali kršitev iz svojih pristojnosti, zato je KPK postopek končala. Drugi poudarki oddaje: - Generalni sekretar Nata Mark Rutte napovedal zvišanje spodnje meje izdatkov za obrambo še letos. - Raba premoga v Evropi se zmanjšuje; proizvodnja elektrike iz sončne energije prvič presegla fosilna goriva. - V ljubljanskem Cankarjevem domu z razstavo odprli spominski program ob 30-ti obletnici genocida v Srebrenici.

Biznis priče konferencija 2. i 3. aprila 2025. u Novom Sadu.

Ep 248Apple Pay stigao u Erste Bank Srbija.Big Bang kupio BC Group FU: Mac mini na putu za Istru, Anker 240W na putu ka Mikiju4D saga4D SAS ima novog vlasnikaKako je počeloPrvo smo 28.11.2024. dobili email u kojem smo obavešteni da je 4D prodat, iako je većina nas to već pretpostavljala posle linka na forumu koji je pokazivao na promene u farncuskoj verziji APR-a.Dan kasnije stiže drugi mail koji nas obaveštava o promenama u EULA.Onda stiže informacija i o novim cenovnicima. Ovo je nemački (praktično je isti u celoj Evropi). 4D Server poskupeo sa 1300 evra na 1959, dodatni 4D Client sa 350 evra na 659, Web licenca za 4D server sa 1130 na 3990.Diskusija na 4D Forumu.###Ko je u problemuOni koji imaju standalone aplikacije, oni koji imaju mnogo 4D Clienata u klijent server okruženju.###Šta je rešenjeOvi sa standalone aplikacijama traže alternative.Favorit za prelazak: Xojo (formerly known as Realbasic).U opticaju su Xamarin (očajnici), Lazarus, Flutter, QT, ###Šta će Mikijevi poslodavci da radeIdemo dalje, s tim da ćemo tokom 2025 da ubrzamo proces da naša Web verzija dostigne funkcionalnost u klijent server okruženju.Šta će Miki da radiMiki se odlučio za Swift za svoj jedini standalone projekat za malu grupu klijenata.The Browser company ima framework za Windows.Alex Ziskind: M4 Mac Mini CLUSTER

Kot po vsej Evropi in po svetu je tudi pri nas problematika uporabe nedovoljenih drog največja v urbanih središčih. V Ljubljani se proti posledicam uporabe nedovoljenih drog s preventivnimi in rehabilitacijskimi programi bojujejo nevladne organizacije v sodelovanju z mestno občino in državo; še vedno pa prestolnica nima varne sobe, ki bi omejila problematiko uporabe drog na javnih mestih ter omogočila higiensko in varno okolje za manj škodljivo uporabo drog pod nadzorom zdravstvenega osebja. Ali se uporaba nedovoljenih drog v Ljubljani povečuje ali pa je le bolj vidna? Katere droge so med uživalci najbolj prisotne, kako poskrbeti za brezdomne uživalce drog in kako za ženske in mladostnike? In navsezadnje: kdaj bo Ljubljana dobila varno sobo po vzoru Nove Gorice? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Jože Hren, Ministrstvo za zdravje; Borut Bah, društvo Stigma; Hana Košan, Kralji ulice; Tanja Hodnik, MOL.

63 Severnoafrički front bio je mnogo više od borbe u pesku - bio je to sukob strateških genija, poprište herojskih podviga i težak test izdržljivosti. Iako je često zasenjen većim bitkama u Evropi i na Pacifiku, njegova važnost za ishod Drugog svetskog rata ne može se potceniti. Ovaj konflikt, vođen između 1940. i 1943. godine, predstavljao je stratešku borbu za kontrolu nad Sredozemljem, Sueckim kanalom i bogatim naftnim resursima Bliskog istoka. Naši istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka istražiće ključne događaje, vojne taktike i najznačajnije ličnosti koje su oblikovale ovaj deo svetske istorije.

U ovoj epizodi istražujemo jedan od ključnih i najdramatičnijih trenutaka u istoriji Kraljevine Jugoslavije - atentat na kralja Aleksandra I Karađorđevića, izvršen 9. oktobra 1934. godine u Marseju. Kralj Aleksandar je 1929. godine uveo diktaturu s ciljem očuvanja jedinstva zemlje, verujući da će ideja jugoslovenstva prevazići duboke nacionalne i političke podele. Njegovi napori naišli su na snažan otpor nacionalističkih pokreta, koji su smatrali da je centralizacija vlasti ugrožavala identitete pojedinačnih naroda. U isto vreme, Kraljevinu Jugoslaviju potresale su ozbiljne ekonomske teškoće i političke intrige, stvarajući ambijent u kojem su tenzije samo rasle. Atentat u Marseju, organizovan uz podršku ekstremističkih organizacija, nije bio samo čin političkog nasilja već i simbol krize jugoslovenskog identiteta i neuspeha u izgradnji stabilnog državnog sistema. Kako su unutrašnji konflikti i globalne političke promene oblikovali sudbinu Kraljevine Jugoslavije? Da li je postojala mogućnost da se ovi konflikti izbegnu, ili je država bila osuđena na dezintegraciju? Ubistvo kralja Aleksandra izazvalo je šok na međunarodnoj sceni i uvelo Kraljevinu u period političke nesigurnosti. Na prestolu ga je nasledio maloletni kralj Petar II, dok je knez Pavle preuzeo ulogu namesnika. Ovaj period obeležen je unutrašnjim previranjima i rastućim pritiscima, kako u samoj Jugoslaviji, tako i u Evropi, koja se ubrzano kretala ka Drugom svetskom ratu. O uticaju Marsejskog atentata na politički pejzaž Balkana i širu evropsku scenu, o očuvanju kolektivnog sećanja na kralja i epohu, naša istoričarka umetnosti Jovana Milovanović razgovara sa Veselinkom Kastratović Ristić, muzejskim savetnikom iz Muzeja Jugoslavije i koautorkom izložbe "Čuvajte mi Jugoslaviju" posvećene Marsejskom atentatu. Kroz analizu ovog događaja, sagledavamo ne samo motive i organizaciju atentata, već i dublje procese koji su oblikovali sudbinu Kraljevine Jugoslavije u turbulentnim godinama pred globalni sukob.