Podcasts about evropi

Brat Miran Špelič je tokrat pripravil premišljevanje papeža Gregorja Velikega, ki je bil zelo pomemben papež in zato tudi nosi naziv Veliki. Živel je v 6. stoletju in je močno vplival na cerkveno organizacijo, reforme in širjenje krščanstva po Evropi. Tudi posebna oblika cerkvenega petja, gregorijanski koral, je poimenovan po njem. Ljubiti? Sovražiti? To je naslov za premišljevanje v radijski katehezi.

Na kolesarski dirki po Španiji so se kandidati za najvišja mesta udarili v vožnji na čas. Do konca so zdaj le še tri etape. Priložnosti za skok na najvišja mesta tako ni več veliko. Na nogometnih zelenicah po Evropi pa so najboljši klubi stare celine odigrali dvoboje prvega kroga lige prvakov.

Izrael brani Evropo in njeno varnost ter je utrdba na prvi bojni črti zahodne civilizacije, je ob obisku Slovenije dejal izraelski zunanji minister Gideon Saar. Kritike izraelske politike v Gazi in na Zahodnem bregu je označil za antisemitizem, ki da je zelo moderen po vsem svetu, še posebej v Evropi. Zunanji minister Tone Kajzer je napovedal okrepitev sodelovanja z Izraelom.

Evropo z Nemčijo na čelu je pretresla volilna zmaga skrajno desne AfD v zvezni deželi Saška-Anhalt. Da gre za največji poraz njegove CDU v preteklih desetletjih, je priznal kancler Friedrich Merz. Nemčiji, Evropi in vsemu svetu je kljub temu zagotovil, da so nemške institucije odporne in stabilne, njegova vlada pa da bo poskrbela za spoštovanje zakonov. Komisar Združenih narodov Volker Türk je posvaril, da bi lahko obstoj človeštva ogrozila umetna inteligenca. Kot je dejal, ima peščica ljudi skoraj neomejen nadzor nad umetno inteligenco. Govorijo o svobodi, a izkaže se, da gre le za svobodo izkoriščanja naših podatkov. Regulirane cene naftnih derivatov se bodo opolnoči zvišale, ceni dizla in kurilnega olja bosta dosegli rekordno raven. V opoziciji je završalo po medijskem razkritju tretje pravnomočne obsodbe predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Ta odgovarja z objavo potrdila o nekaznovanosti.

Lampedusa, otoček s 6 tisoč prebivalci med Tunizijo, Malto in Sicilijo, ki je bliže Afriki kot Italiji, je že več kot dve desetletji simbol tragedije migrantov, ki se podajo na nevarno pot čez Sredozemsko morje, da bi v Evropi našli boljše življenje. Slaba vest Evrope. Se je v vseh teh letih kaj spremenilo? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Prvi put u istoriji jedan klub je pobedio 5 puta na 6 mečeva, odnosno 9 puta na 12 mečeva... i nije obezbedio jesen u Evropi. Prvi put u istoriji Uprava (i trener) Partizana ima plebiscitarnu podršku ljudi koji dolaze na Stadion JNA. Uprava dobra_je! Imamo krila, nemamo bekove. Odlasci Ugrešića i Roganovića. Raća is cooking! U nedelju je 180. Večiti Derbi. A od košarke... jedva da imamo nešto. Sezonske, Open Air, Gospodin Đoan i nekompletirana ekipa. Gazza, Lemmy, Mondo/Gogec; Cameo appearance: Aleksa Trajanje: 111 minuta ---------------------------------- Imamo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A postoji i PAYPAL opcija za direktne donacije: paypal.me/partizanhisterical ---------------------------------- HISTI RADIO MIX br. 94 www.youtube.com/playlist?list=PLw…v9CQNq-G3kmpi0AY1 Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: FK Partizan Majstor zvuka: A57 Realizacija: Slavko Tatić, gajtan, štap, kanap, MESS & Histi

Misijonar Friderik Baraga se na vse načine trudi dušam Indijancev približati Boga, življenje v oddaljeni Ameriki je zelo drugačno kot v Evropi.

Malo gospodarstvo veliko pričakuje od zdajšnje vlade; na tradicionalnem forumu obrti in podjetništva so ji postavili 149 zahtev in jih povezali v Strategijo razvoja malega gospodarstva do leta 2030. Zadovoljni so s prvimi potezami, poudarjajo interventni zakon za razvoj Slovenije. Tudi predsednik vlade Janez Janša pri tem računa na podporo gospodarstva, njihove zahteve pa da so v veliki meri že vgrajene v vladno koalicijsko pogodbo. V oddaji tudi o tem: - Ruski hibridni napadi po Evropi v ospredju srečanja zunanjih ministrov držav članic Unije. - Svet ljubljanskega kliničnega centra razrešil generalnega direktorja Marka Juga. - V Sloveniji pomanjkanje zdravila z adrenalinom Epipen, v lekarnah naj bi bil na voljo v drugi polovici meseca.

Blejski strateški forum, največji dogodek te vrste pri nas, se danes končuje s pozivi in diskusijami, kako Evropi vrniti veljavo v svetovni politiki. Zunanji minister Tone Kajzer je ob tem potrdil, da bo našo državo kmalu obiskal njegov izraelski kolega Gideon Sar, na prvo mesto slovenskih diplomatskih prizadevanj pa je v pogovoru za naš radio znova postavil interes naše države, tudi gospodarski. V oddaji tudi o tem: - Pobudniki referenduma o interventnem zakonu: podpise bomo zbrali predčasno - Janez Janša proti Robertu Golobu vložil tožbo zaradi razžalitve v predvolilni kampanji - Obrambni ministri unije pred izzivom, kako Ukrajini zagotoviti zračno obrambo

Štiri in pol leta vojne v Ukrajini, tako v Rusiji kot v Evropi so vse glasnejša opozorila pred eskalacijo vojne. Moskva je v minulem tednu potihoma gostila dva visoka obiska, iz Vatikana in celo direktorja ameriške obveščevalne agencije CIA, Johna Ratcliffa. Kaj vemo o teh srečanjih? Ukrajina je pred tednom dni obeležila 35. obletnico neodvisnosti. Ob tem so se vrstili tuji obiski, države podpornice so se zavezale k nadaljnji pomoči Ukrajini, tokrat vse bolj odkriti vojaški. Katere dogovore konkretno je sklenila Ukrajina?

Moč soustvarjanja prihodnosti je geslo letošnjega Blejskega strateškega foruma. V nagovorih in razpravah prvega dne so se vrstile kritike tako slovenske kot evropske politike. Premier Janez Janša je Evropi očital pomanjkanje strateškega razmišljanja, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je opozorila, da je Evropa postala politični palček in da nekatere evropske države ne verjamejo več v mednarodno pravo. Drugi poudarki oddaje: - Andrej Vizjak na čelo GEN Energije, menjava tudi v vodstvu Gen-I. - Pogoji za začetek kazenskega postopka proti Robertu Golobu v zadevi Bobnar izpolnjeni, na poslansko imuniteto se menda ne bo skliceval. - Slovenske odbojkarice v osmini finala evropskega prvenstva v Carigradu po izenačenem boju klonile proti NIzozemski.

Piše Katarina Mahnič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Nad znanstveno fantastiko nisem bila nikoli navdušena. Ne nad filmi, še manj nad literaturo. Prav tako nisem preveč navdušena nad vesoljem. Občudovanje od daleč – zvezde, sonce in luna, to ja –, če pa bi mi kdo ponudil zastonjsko potovanje tja gor, bi ga brez premisleka odklonila. Potem pa mi pride v roke odličen roman britanske pisateljice Samanthe Harvey V orbiti, v katerem en sam dan spremljamo posadko astronavtov na kroženju okrog Zemlje. Za njim pa me doleti še knjiga Ko zemlja zdrsne za obzorje. Na platnicah je zapisano: “Ko Zemlja zdrsne za obzorje je znanstvenofantastična romanca, ki se iz Slovenije prihodnosti izstreli v vesolje. Človeštvo je zakorakalo v kolonizacijo osončja z gradnjo vesoljskih postaj in baz na Luni in Marsu. Astronavtski poklic je med najbolj iskanimi in najboljše astronavte v Evropi urijo v Planici.” Obe knjigi sta me, proti pričakovanjem, navdušili. Pri obeh se pojavi isto ime – Igor Harb. Prvo je prevedel, drugo je napisal. In z njo posrečeno “vrgel rokavico” še kakšnemu slovenskemu piscu tega žanra. Saj ne, da jih v preteklosti ne bi bilo; še najbolj se mi je vtisnil v spomin Vid Pečjak z mladinskim romanom Drejček in trije marsovčki iz leta 1961. Gotovo pa še nisem brala tako žmohtnega primerka izpod domačega peresa, nekakšnega znanstvenofantastičenga križanca med ljubezensko zgodbo, kriminalko, akcijskim romanom in tehnološkim trilerjem. Čeprav se zgodba romana Ko Zemlja zdrsne za obzorje dogaja kar nekaj desetletij v prihodnosti, je zelo verjetna – pa saj nas niti vesoljski turizem, ki je bil pred kratkim še utopija, danes ne preseneti več. Pravzaprav ne vemo, ali se veliko v knjigi omenjenih stvari ne dogaja že zdaj, pa so nam zamolčane. K temu pripomoreta tudi zelo stvarna, živa in strastna glavna junaka: arheolog Frank Beddoe, ki preučuje izkopanine v Egiptu, in detektivka Julija Perun, polkovnica Solarpola, ki pride ponj, da ga odpelje na priprave na skrivnostno vesoljsko odpravo. In to v Planiško zvezdno mesto, ki se je razvilo iz Nordijskega centra Planica in v katerem se telesno in psihološko urijo astronavti za soočenje z največjimi izzivi človeštva. Julija že ima izkušnje z vesoljem, saj se je iz njega vrnila samo zaradi hude poškodbe in si zdaj, že rehabilitirana, želi le nazaj. Na Frankovo vprašanje, kako je tam v prostranstvu, odgovori: “Prvi pogled na Gajo te ubije. Dobesedno. Nekaj v tebi umre. Ampak se istočasno tudi rodi nekaj novega. Presunjen si kot še nikoli. Zaveš se, da si deležen spoznanja, ki ga niso zmogli doumeti Nefretete, Napoleon, Nietzsche, niti Norma Jean. A to hitro mine. Preveč se dogaja, da bi se lahko prepustil temu čudežu. Spremljati moraš kontrole, premikati stikala, se privaditi na lebdenje … Življenje te potisne naprej. Skrb za življenje, skrb za preživetje premaga ta globoka čustva, ampak zaveš se, da si zdaj drugačen človek.” Juliji se vrnitev v vesolje odmakne, saj mora postati Frankova mentorica pri njegovih vesoljskih urjenjih, tako da se zgodba skoraj vse do zadnjega odvija v Tamarju. A Julijina jeza zaradi zamude in Frankovo upiranje čustvom kaj hitro prerasteta v ljubezen. Skrivnost kot v vsaki dobri kriminalki ves čas visi v zraku, dogodkov in napetosti pa kljub temu ne manjka, saj je mednarodna ekipa izbranih kandidatov zelo pisana, vključno z nekaj zlobneži, ki povzročijo največ prave filmske akcije. Pisatelj posrečeno vkomponira nekaj pesniških aluzij, z novopečenima zaljubljencema se sprehodimo in zabavamo po živahni Ljubljani, ki ni več mesto, namenjeno turistom, ampak v njej polnokrvno uživajo njeni prebivalci, s celotno ekipo pa za obvladovanje izolacije in klavstrofobije preživimo noč tudi v kraški jami. V vesolje vstopimo šele v zaključnih poglavjih, in to tako intenzivno, da se na trenutke zdi, kot da smo tudi mi, vsaj v duhu, zapustili Zemljo. Predvsem so osupljivi verodostojni podatki, ki jih je Harb zelo poljudno in v premišljenem ritmu razporedil po knjigi. Hohmannova prenosna orbita, teraformiranje, vzpostavitev vesoljskih ekosistemov, gojenje opraševalcev – čebel in čmrljev – v vesolju, zaporedna vesolja, teleportacija, viskozne tekočine, protistresni gel, tirni top, hibernacija, pospeševalnik za kvantno deportacijo ... Bralcem pa bo gotovo ostal najbolj v spominu zelo čuten prizor skorajda plesno usklajenega lebdečega seksa, ki je tukaj čisto zares kozmičen. Roman Ko Zemlja zdrsne za obzorje se začenja pri egiptovski piramidi ter konča s piramido na Marsu in akrostihom Frankovega dvojnika, ki napoveduje zanimivo nadaljevanje. Čeprav pri žanrski literaturi ne pričakujemo visokih misli in razodetij, je Harbov roman prežet z duhom človeške pomoči in sodelovanja, kar je še ena odlika njegovega dinamičnega pisanja. Eden lepših odlomkov je tisti, ko Julija pomisli, kako bi na začetku kariere svojo izurjenost egoistično izkoristila le zase, po vseh izkušnjah v vesolju in rehabilitaciji pa je končno doumela bistvo skupnosti vesoljskega raziskovanja – da z osvojenim znanjem lažje pomagaš drugim, ko te potrebujejo. Saj te v vesolju, če si sam, nihče ne more slišati, ko pokličeš na pomoč. Tam zgoraj je tvoje življenje vedno odvisno od drugih. To zahteva zaupanje, iz tega pa se rodi vera v človeštvo. Kljub vsemu grdemu, kar vidimo tukaj na Zemlji. Morda se bo po izidu Harbovega romana sprožil plaz slovenske znanstveno-fantastične literature, tako kot je po Golobovem Jezeru skokovito narastlo število piscev slovenskih kriminalk. Ali pa so, kar bo najbrž bolj držalo, šele takrat prišli do izraza in uspeha tisti, ki so jih že prej pisali, a so zaradi podcenjenosti žanra ostali precej neopaženi.

Slovenski diplomati končujejo tradicionalni posvet, govorili naj bi tudi o sodelovanju zunanjega ministrstva s pristojnimi resorji pri podpori gospodarstvu in znanosti.V državnem zboru tudi danes ostra razprava o referendumskem oktobru.Direktor doma ostarelih Danice Vogrinec Maribor poudarja, da bo interventni zakon prinesel nujne rešitve v izredni kadrovski stiski dolgotrajne oskrbe.V pripravi osnutek sklada za napredno zdravljenje redkih bolezni otrok.Grad Turjak po 80 letih prvič celovito obnovljen, odprtje tudi v znamenju spomina na tragične dogodke med drugo svetovno vojno.Umrl norveški kralj Harald V., ki je povezal narod.Nepal in Tibet: več kot 500 mrtvih, nevarnost še ni minila.Suša povzroča težave kmetom po Evropi, septembra na Irskem srečanje kmetijskih ministrov.Šport: Pogačar že do tretje etapne zmage na letošnji dirki po Španiji.Šport: Znani nasprotniki nogometašev Celja v Evropski ligi. Grofje na gostovanje k nemškemu velikanu Eintrachtu v Frankfurt.Vreme: Popoldne bo dokaj sončno, vetrovno in čez dan vroče. Ponoči bo nekaj ploh in neviht na severu in zahodu.

Na Svetih Višarjah je v nedeljo, 2. avgusta, potekalo 38. Romanje treh Slovenij, ki je tudi letos združilo Slovence iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Pripravila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Tradicionalno srečanje je znova potrdilo, da Svete Višarje ostajajo kraj, kjer se spletajo vezi med rojaki z vseh koncev sveta ter utrjujejo skupna duhovna, kulturna in narodna pripadnost. Program se je začel s predavanjem izseljenskega duhovnika v Stuttgartu v Nemčiji dr. Zvoneta Štrublja z naslovom Pot od Trubarja do Kosovela, v katerem je spregovoril o pomenu slovenske kulturne dediščine in njeni aktualnosti v današnjem času. Vmes je sodeloval msgr. Janko Krištof dekan in župnik v Bilčovsu na avstrijskem Koroškem ter predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca z interpretacijo poezije Srečka Kosovela.

V Barceloni je potekalo redno letno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Seznanili z razmerami beguncev in migrantov v mestu pa tudi z novostmi v različnih jezuitskih provincah. Socialni apostolat je močan v Španiji in v Franciji, raste v Nemčiji, v nekaterih provincah kot so Slovenija, Poljska, Hrvaška pa so predvsem osredotočeni na eno osebo, in se ukvarjajo predvsem z begunci. Nekaj časa so posvetili tudi Strateškemu načrtovanju Jezuitskega združenja za begunce 2026-2031. V oddaji ste slišali tudi o praznovanju svetovnega dneva beguncev na Portugalskem in na Hrvaškem.

23. avgust je dan, ko se v Evropi spominjamo žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem smo v oddaji Moja zgodba objavili letošnje nagovore ob odprtju razstave »V senci Beethovnove«, ki je postavljena v zaporniških celicah nekdanje tajne politične policije na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani. Prav tako lahko prisluhnete pogovoru z direktorjem Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomažem Ivešićem, pridigi škofa Franca Šuštarja, ki jo je imel pri petkovi sveti maši za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov in tudi slavnostnemu govoru ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc na akademiji po sveti maši.

Novomeščan Ernest Nikolaj Padevski živi v Oslu že deset let, kjer dela kot cenjen pekovski mojster. Po jutranji izmeni nas je popeljal na hrib Ekeberg - na točko nad mestom s čudovitim pogledom na fjord, kjer je slikar Edvard Munch dobil navdih za slavni Krik. Ob razgledu na sodobno arhitekturo, neokrnjeno naravo, skakalnico na Holmenkollnu in unikatne savne v zalivu nam Erni razkriva podrobnosti norveškega vsakdana in ga primerja z življenjem v Sloveniji. Zapiski: Norveški paradoks med nafto in ekologijo Zelena luč: električna mobilnost v Oslu Katja Franko: Tudi v Evropi vidimo Trumpove tendence

V kar nekaj evropskih državah potekajo razprave o zamenjavi tradicionalnega prispevka, s katerim prebivalci financirajo javne radiotelevizijske sisteme s financiranjem teh iz davčnih prihodkov. Tudi v Sloveniji bomo o zamenjavi financiranja RTV Slovenija na predlog vladne koalicije odločali predvidoma na posvetovalnem referendumu jeseni. V državnem zboru je sicer že zakonski predlog o ukinitvi RTV-prispevka za naš javni servis in prehodu na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna. Kaj bi takšen način financiranja pomenil za neodvisnost javnega medija? Kako so financirani takšni javni servisi po Evropi? Ti se marsikje – tako kot slovenski – srečujejo s posegi politike v programe, nezadostnim financiranjem ter posledično krčenjem vsebin in zaposlenih. O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Xkurzija se je odpravila na iskanje druge najbolj strupene vrste žuželk na svetu. Toda ni nam bilo treba v kakšno puščavo ali pragozd, šli smo kar na slovensko obalo. V okolici Kopra so namreč lani odkrili prva gnezda orientalskih sršenov, v Sloveniji invazivne vrste, ki je zelo nevarna za domače čebele in druge opraševalce. Pa tudi za človeka, saj gnezdi tudi v mestih in vaseh, v luknjah v starih zidovih. Že kratek sprehod po središču Kopra je razkril srhljivo hitrost razmnoževanja tujerodnih sršenov. Ti bi se lahko v prihodnjih letih zaradi vse toplejšega podnebja razširili tudi v druge slovenske regije. V Kopru smo iskali gnezda sršenov, pogovorili pa smo se tudi z enim najboljših poznavalcev sršenov v Evropi.Gosta:  Aleš Bozovičar, vodja opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije dr. Alexandros Papachristoforou, Univerza Thessaly

Medijsko krajino pri nas in tudi v Srbiji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini pretresa prevzem informativnih medijev skupine United Group, med katere spada tudi N1 Slovenija. Upravljanje teh medijev je prevzel mednarodni investicijski sklad Alpac Capital. Vrstijo se opozorila o netransparentnosti postopka prodaje N1 Slovenija in o političnih povezavah vpletenih, ki segajo vse do Srbije in Madžarske. V oddaji tudi o tem: - Bi morala Sova znova preveriti prijateljico predsednice republike Krivolucko? - Nizke zaloge goriv v Evropi bodo jeseni zvišale cene energentov. - Bruselj po novih ameriških sankcijah podprl Mednarodno kazensko sodišče.

Lahko bi rekli, da letos Evropa gori na več frontah: od migrantske invazije, vse bolj vročih debat v Evropskem parlamentu, kjer vedno več očitkov leti na Ursulo von der Leyen in njene pajdaše glede financiranja Ukrajine, glede slabe migrantske politike, ki vroče odmeva po Evropi. A je bilo resnično vroče tudi v Sloveniji, kjer visoke temperature vztrajajo že dobrih sedem tednov.

Kako mesto vidijo oči turista, kako oči domačina Burek za 15 evrov? S tem ni nič narobe, težava nastane, ko začne ta nadomeščati burek za 3 evre in ko se naenkrat izgubi zgodba, ki jo nosi s seboj, pravi Jernej Mlekuž. Pridemo do vprašanja, kaj se zgodi, ko sta kulinairčna ponudba in prostor namenjena večinoma ljudem z višjimi dohodki? Spremembe so del življenja, ali nam gre po njih na bolje ali na slabše, pa je odvisno tudi od tega, kdo ima koristi, in tudi, kako posegajo v naše vsakdanje življenje. V razpravah o preoblikovanju se pogosto omenja urbane prostore zaradi pojava sodobnih procesov, ki posegajo v estetsko, funkcionalno, ekonomsko in socialno strukturo določenega mesta. Tako se prebivalstvo na destinacijah, ki so zapolnjene s turisti, – upravičeno ali ne, je stvar tako subjektivne presoje kot nekih objektivnih ovrednotenj, koliko ljudi prenese nek prostor – sprašuje, komu je mesto pravzaprav namenjeno. V današnji Intelekti sogovornika in sogovornica podajajo svoje zgodbe, izkušnje in razmišljanja kot uporabniki prostora in kulinarične ponudbe predvsem v naši prestolnici, kar pa nikakor ne pomeni, da tega ne moremo primerjati s procesi v drugih mestih po Evropi oz. svetu. Sogovorniki_ce: -Ervin Hladnik Milharčič, kultni novinar in kolumnist, ki je kot dopisnik na različnih koncih našega planeta dogajanje po svetu približal slovenskemu bralstvu, -Tina Perić, kresnikova nominiranka za roman Ćrtice, ki je bil prejemnik nagrade za najboljši prvenec leta 2024, avtorica publicističnih člankov in ena od soustanoviteljic prevajalske zadruge Soglasnik, , svoja opažanja glede spreminjanja mesta je strnila v aprilskem članku tednika Mladina z naslovom Dobimo se pred Namo, -doc. dr. Jernej Mlekuž, raziskovalec na ZRC SAZU, ki se ukvarja (tudi) s hrano in pijačo kot kulturnim in družbenim fenomenom (med drugim je tudi avtor knjig o bureku in slivovki). Odlomki iz knjige Jurice Pavičiča Knjiga o jugu (Cankarjeva založba, prevod Sonja Polanc) Foto: Pixabay (user32212)

Množice ljudi po Evropi so sinoči spremljale Sončev mrk, največ v Španiji, na Islandiji in v delih Portugalske, kjer se je življenje za hip ustavilo ob popolnem mrku. Drugje, tudi v Sloveniji, je Luna delno zakrila Sonce. Najboljši razgled na ta redek pojav pri nas je bil okoli pol osmih zvečer na odprtih višinskih lokacijah, usmerjenih proti zahodu. V oddaji tudi o tem: - V šolstvu ob dolgotrajni kadrovski krizi pozivajo k nadaljevanju spodbujanja mladih k vpisovanju v pedagoške programe. - Mariborska univerza pred obsežnimi vlaganji; prvi na vrsti novogradnji kemijske in strojne fakultete. - Nogometaši PSG-ja drugič zapored zmagovalci evropskega superpokala.

Na območju gradnje Potniškega centra Ljubljana od začetka aprila potekajo arheološke raziskave, ki so razkrile veliko grobov severnega emonskega grobišča, ki je eno najzanimivejših in najbolje raziskanih rimskih grobišč v Evropi. Raziskave pod vodstvom Mestnega muzeja Ljubljana izvaja ekipa Arheološkega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano. Več pa v oddaji Razgledi in razmisleki; z dr. Bernardo Županek, muzejsko svetnico in kustosinjo za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana, in Matjažem Jenkom iz Skupine Stik, ki je vodja arheoloških raziskav, se je pogovarjala Staša Grahek. Izjemno najdbo, o kateri sta govorila strokovnjaka, rimski nagrobnik iz nabrežinskega apnenca, izdelan v 1. stoletju našega štetja, so medtem dvignili in prepeljali v Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot beremo na spletni strani Zavoda, bo nagrobnik po doslej prepoznavnih značilnostih predvidoma sodil med najpomembnejše in najlepše ohranjene tovrstne predmete ne le v zbirki Mestnega muzeja Ljubljana, temveč v celotni dediščini Emone, saj ga odlikujeta izjemno bogato dekorativno oblikovanje in visoka raven kamnoseške izvedbe. Ton in montaža Maks Pust.

Med poletjem nas zanima, kako mladi preživljate počitnice, kje ste in kaj se dogaja na različnih taborih, letovanjih in delavnicah. Več o tem, kaj vse sta naša gosta, gimnazijec in zlata maturantka, že doživela, in kam se še odpravljata po nove izkušnje, izveste v tokratni oddaji …

Visoke temperature, sušne razmere in požari zaznamujejo letošnje poletje v Evropi. Na njenem zahodu sta bila junij in julij celo najtoplejša doslej. Vodnatost rek je nizka, preostanek vode v njih pa nadpovprečno topel. Reaktor krške nuklearke zato že od preteklega tedna obratuje z 80-odstotno močjo. Druge teme: - Razpis za subvencije za nakup električnih vozil se zaradi skorajšnje porabe sredstev končuje. - Ruska civilna skladišča vse pogostejša tarča ukrajinskih sil. - Umrl je mladinski pisatelj Slavko Pregl.

Letošnja junij in julij sta bila najtoplejša meseca v zgodovini meritev v Zahodni Evropi. Posledice se kažejo v suši in obsežnih požarih, od začetka leta je v Evropski uniji pogorelo pol milijona hektarjev površin, oziroma območje v velikosti približno četrtine ozemlja Slovenije. A z dolgimi in hudimi vročinskimi valovi in drugimi ekstremnimi vremenskimi pojavi se ne spopada samo Evropa Ostali poudarki oddaje: Na Kitajskem se pripravljajo na prihod tajfuna, na območju Šanghaja so oblasti evakuirale več kot milijon ljudi Opolnoči občutna pocenitev pogonskih goriv Okoljsko ministrstvo objavilo državni prostorski načrt za nadgradnjo železniške proge na odseku Ljubljana-Kranj-Naklo

Posebno pereč problem, ki je posledica suše, so izsušene rečne struge. Tovor, ki se običajno prevaža po rekah, stoji. Nizki vodostaji po Evropi so razkrili marsikaj: stare ladje, v Srbiji denimo nemške bojne ladje iz druge svetovne vojne, v Budimpešti posmrtne ostanke dveh nemških vojakov in mine, tudi v Kölnu so deaktivirali neeksplodirano bombo v Renu. Zlasti zanimivi v Nemčiji pa so kamni, ki pridejo na plan ob nizkih gladinah rek in svarijo pred lakoto.

Opolnoči se bodo občutno znižale cene bencina, dizla in kurilnega olja.Letošnja junij in julij najtoplejša v zgodovini meritev v zahodni Evropi.Je mir na Bližnjem vzhodu sploh še mogoč in kje so meje slovenske diplomacije – o tem z diplomatom Božom Cerarjem.Referendum o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bo po oceni gospodarske zbornice podaljšal negotovost, zakon pa bi bilo treba podpreti.Poletni čas za delodajalce tudi priložnost za uvajanje ukrepov, ki lahko prispevajo k zmanjševanju bolniških odsotnosti, menijo na NIJZ.Na predzadnji od tridesetih maš za mučence, žrtve komunističnega nasilja, so se spomnili neznanih slovenskih mučencev.Vreme: Sončno in vroče bo, z možnostjo popoldanskih neviht na severu.V Nazarjah slovesno ob skorajšnjem godu zavetnice klaris. Sporočilo svete Klare ohranja svežino še danes, to je zvestoba Kristusu, veselje in svoboda duha.Planinstvo in alpinizem odslej del nesnovne kulturne dediščine Slovenije – ne zaradi njune priljubljenosti, ampak zaradi zgodovine, poudarja predsednik Planinske zveze Martin Šolar.ŠPORT: Slovenski rokometaši do 18 let evropski podprvaki.

Napovedi pristojnih glede prometno obremenjenega konca tedna se uresničujejo. Zastoji so na raznih delih avtocestnega omrežja in tudi na nekaterih državnih cestah. V skladu z napovedmi vremenoslovcev je nočni prehod hladne fronte ponekod poskrbel za manjšo osvežitev, a že v začetku prihodnjega tedna je pričakovati vnovično zvišanje temperatur. Kljub nekaterim nalivom pa dežja ni bilo dovolj, da bi omilil sušo. Ta naj bi trajala še več dni. Po vsej Evropi se vrstijo opozorila, da bi ekstremna suša lahko močno ogrozila pridelavo hrane. Drugi poudarki oddaje: - Španija opolnoči uvedla začasen mejni nadzor nad potniki iz Italije in se tako odzvala na enako italijansko potezo. - Slovenski goriški in tržaški skavti ter skavtinje z vélikim zborom zaznamujejo 50. obletnico združitve v skupno organizacijo. - Nogometašice Mure končale evropsko sezono.

Nemški Inštitut Friedrich-Loeffler, ena vodilnih evropskih ustanov za raziskovanje bolezni živali, je skupaj z Švicarskim Inštitutom za virusologijo in imunologijo potrdil odkritje novega, doslej v Evropi neznanega virusa, ki je kriv za pojav t.i. »skrivnostne bolezni krav« ki se že mesec dni bliskovito širi v Švici, prve primere obolelih čred pa so odkrili tudi v južni Nemčiji in Franciji. Strokovnjaki opozarjajo na hitro širjenje in hude posledice za breje živali. Več preberi tukaj!

Po celotni Evropi zaradi vročine prihaja do omejitev delovanja jedrskih elektrarn.Mariborski vodovod prepovedal uporabo pitne vode za nenujne namene. Tri leta po poplavah: obnova na polovici, največji projekti še potekajo.Referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije je po mnenju ustavnega sodišča dopusten. Janša: Ljudstvo bo odločilo, ali želi nižje davke, cenejšo hrano, višje plače in pokojnine.V gospodarstvu po odločitvi ustavnega sodišča opozarjajo na negotovost glede ukrepov za podjetja in ljudi.Evropski notranji ministri danes o nedavnem vdoru migrantov v špansko Ceuto.Na god zavetnika duhovnikov sv. Janeza Marije Vijaneja posebej slovesno v Čatežu ob Savi.Vreme: Jutri bo pretežno jasno in s temperaturami do 38 stopinj.Kako Slovenci doživljajo Mladifest v Medžugorju?Slovenska ameriška zveza v Minnesoti sklenila konvencijo ob 100. obletnici delovanja.

Sestra Hermina Nemšak, kljub mnogim odgovornim nalogam doma in v Evropi, ostaja misijonarka. Vabi nas, da z misijonskim pogledom na svet pričujemo tudi mi. Kjerkoli smo.

Pisatelj in pesnik Andrej Tomažin se predstavlja z novim romanom Osiromašeni uran, ki je izšel pri založbi Beletrina. V središču pripovedi sta oče in hči, ki ostaneta sama ter se preselita na podedovano kmetijo. Roman, ki bi ga lahko označili tudi za generacijski roman milenijcev, se osredotoča na ljubezen in bližino, ki so ju v 21. stoletju preoblikovale digitalne navade. V sklopu Kina Istra so projektorje in platna pripeljali že v osem krajev v slovenski Istri, program pa se bo nadaljeval tudi v avgustu in septembru. Zelo dobro obiskani sta bili projekciji kratkih dokumentarnih filmov Filice in Trukinja v Krkavčah. Prvi skozi portret nonota, moža in kmeta na ganljiv in humoren način dokumentira življenje, ki v Istri postopoma izginja. Trukinja pa z beleženjem običajev govorcev vlaškega jezika, ohranja pomemben del kulturne identitete ene najmanjših in jezikovno najbolj ogroženih skupnosti v Evropi.

Podržite nas i na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastKako je izgledala Evropa pre i nakon što se jedan čovek umešao u njeno rekreiranje? Kako se od razjedinjenih kneževina stiže do jedne sile koja menja tok istorije?Bizmark, Gvozdeni kancelar koji je krvlju i gvožđem krojio mapu Evrope i od mozaika malih nemačkih država stvorio moćnu carevinu, tema je naše priče. Ali ko je zapravo bio Oto fon Bizmark? Da li je on bio samo bezobzirni pragmatičar i majstor realpolitike ili vizionar koji je razumeo krhkost mira bolje od svojih savremenika?Iza slike državnika koji krv i čelik pretvara u politiku, krije se mnogo složenija figura. Konzervativac koji uvodi socijalne reforme, tvorac sistema koji održava mir u Evropi gotovo dve decenije, ali i čovek čija politika postavlja temelje budućih sukoba. Iza maske hladnog i proračunatog državnika krio se čovek burnog temperamenta, dramatični hipohondar čestih emotivnih lomova koji je utehu tražio u hedonizmu i neverovatnoj količini hrane i pića. Bio je čovek kontradiktornosti, aristokrata koji je prezirao parlamentarizam, a ipak je uveo opšte pravo glasa kako bi osigurao podršku naroda. Njegova harizma, moć manipulacije i neverovatna volja nisu slamale samo političke protivnike, već su često držale na ivici i same vladare kojima je služio.U ovoj epizodi, naši istoričari Nikola Đukić i Ivan Drljača analiziraju uspon čoveka koji je dominirao evropskom diplomatijom decenijama. Od mladih dana provedenih u buntovništvu i potrazi za sopstvenim identitetom, preko diplomatskih misija gde stiče važne prijatelje, još važnije neprijatelje i moćne saveznike, pa sve do trenutka kada preuzima kormilo Pruske i započinje proces koji će zauvek promeniti svet.Kako je Bizmark uspeo da nadmudri najveće umove svog vremena? Na koji način je balansirao između konzervativnih vrednosti i radikalnih društvenih reformi, poput uvođenja prvog penzionog sistema na svetu? I zašto je njegov odlazak sa političke scene označio početak kraja stabilnosti koju je tako pažljivo gradio?Danas pričamo o čoveku čija senka i danas pada na modernu Evropu, o ličnosti koja je podjednako bila voljena i osporavana, ali nikada ignorisana.

Prof. dr. Ronnyju Maiku Lederju je uspelo spremeniti mnenje javnosti in odločevalcev o propadanju Naravoslovnega muzeja v Leipzigu. Tako je ustvaril eno zanimivejših zgodb na področju kulture v Evropi. Pred njegovim prihodom je bil muzej predmet razprav o zmanjšanju sredstev in celo o zaprtju. Ronny Maik Leder pa je postopno oblikoval zamisel o preselitvi muzeja v nekdanji podzemni zabaviščni kompleks Bowlingtreff, o njegovih učinkih na širšo skupnost in o zgledu trajnostnega delovanja. Postal je ambasador zamisli, ki so ji kmalu začeli verjeti tudi drugi. Odprtje novega Naravoslovnega muzeja v Leipzigu načrtujejo za leto 2030. O tem, kako mu je uspelo, smo se z njim pogovarjali ob mednarodni konferenci o raziskovanju in ohranjanju kulturne dediščine na Bledu.

Kako bomo v Evropi ob vse hujših vročinskih valovih, suši in poplavah v prihodnje pridelovali hrano? Kmetje ob neustrezni evropski politiki in neučinkovitih okoljskih ukrepih opozarjajo, da so vse bolj ujeti med podnebne spremembe, nizke odkupne cene in globalno konkurenco. V okviru Mednarodne poletne šole politične ekologije, ki ta teden poteka v Ljubljani, smo se pogovarjali z Morgan Ody, francosko kmetico in aktivistko, ki zastopa milijone malih in srednje velikih kmetov po svetu. Teme pogovora pa: kdo ima po njenem največjo moč v prehranskem sistemu ter ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko. Gostja: Morgan Ody, francoska kmetica in aktivistka, ki kot generalna koordinatorka gibanja La Via Campesina zastopa milijone malih in srednje velikih kmetov po svetu. Brala je Mateja Perpar. 

Dušan Alimpijević, jedan od najperspektivnijih mladih trenera u Evropi, trenutno trener turskog Bešiktaša, novi je gost Jao Mile podcast-a. Čeka vas dva ipo sat dug razgovor sa mnogo dobrih priča i vrhunskih anegdota

Današnja seja državnega zbora, na kateri bi obravnavali odreditev parlamentarnih preiskav o agenciji Black Cube in obvodnem financiranju strank, se je končala, še preden se je začela. Poslanci namreč niso potrdili dnevnega reda, kar je sprožilo ostre odzive opozicije. Drugi poudarki oddaje: Podražitve stanovanj, vode in energentov največ prispevale k letni inflaciji, ki je bila junija 3,6-odstotna. Kočevje postalo najpomembnejša proizvodna enota japonske skupine Yaskawa v Evropi. Iran potrdil, da se v Dohi ne bo srečal z ameriškimi pogajalci.

Vročinski val, ki po Evropi podira temperaturne rekorde, bo pri nas vrhunec doživel v nedeljo in ponedeljek. Prve ohladitve je pričakovati sredi prihodnjega tedna. Do takrat se je treba izogibati dejavnostim na prostem, saj bodo toplotne obremenitve izjemno velike, opozarja zdravstvena stroka. Drugi poudarki oddaje: - Potres v Venezueli zahteval že skoraj 600 smrtnih žrtev, v državo se steka pomoč. - Mladi vse več časa preživijo v digitalnem svetu, kjer nanje prežijo tudi nevarnosti. - 33. Primorski poletni festival bo do konca julija na več obalnih odrih ponudil deset dogodkov.

V oddaji Svetovalni servis največ vprašanj o sifilisu in HPV.Poletje je čas, ko se razživi naše spolno življenje. Med rjuhe skočimo večkrat kot običajno, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno zaščito. Statistika ni ohrabrujoča: po zadnjih podatkih iz leta 2024 je po vsej Evropi rekordno poskočilo število primerov spolno prenosljivih bolezni. Tudi zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Na vprašanja odgovarja zdravnica Laura Đorđević Betetto z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Najbolj učinkovita in zanesljiva zaščita je uporaba kondoma. Spolno prenesene okužbe pogosto potekajo brez simptomov, a lahko pustijo trajne posledice, kot so neplodnost, rakava obolenja, kronične bolečine in negativni vplivi na duševno zdravje, so opozorili strokovnjaki. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije tik pred poletjem pripravili kampanjo KONDOM = BONTON. Spoštuj sebe. Varuj druge./ NIJZ Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v najnovejšem poročilu opozarja na rekordne ravni spolno prenesenih bakterijskih okužb v letu 2024, kar je posledica strmega porasta primerov gonoreje in sifilisa. Gonoreja je namreč dosegla najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v vsem obdobju spremljanja od leta 2009 naprej (300 odstoten porast okužb v letu 2024), sifilis pa najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v obdobju 2015-2024, rekordno je tudi število prijavljenih primerov kongenitalnega sifilisa (prenos na plod med nosečnostjo od okužene matere). Klamidija ostaja najbolj pogosto poročana spolno prenesena okužba.

V Studiu ob 17ih na Prvem bomo v središče postavili financiranje javnih medijskih servisov. Državni zbor ima na mizi predlog o ukinitvi RTV-prispevka za naš javni servis in prehod na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna. Kaj bo odločila politika, bo znano v prihodnjih mesecih. Kaj bi takšen način financiranja pomenil za neodvisnost javnega medija? Kako so financirani takšni javni servisi po Evropi? Ti se marsikje – tako kot slovenski – srečujejo s posegi politike v programe, nezadostnim financiranjem ter posledično krčenjem vsebin in zaposlenih. Dopisniki RTV Slovenija iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Nemčije, Srbije ter Bosne in Hercegovine orisujejo izzive javnih medijev v omenjenih državah; predstavnik Evropske radiodifuzne zveze predstavlja posledice financiranja RTV sistema neposredno iz državnega proračuna; kot izjemno slabi praksi predstavljamo ZDA, kjer je Trumpova administracija ukinila financiranje javnih medijev, in Grčijo.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 o vsem tem z gosti. Vsebina je bila prvič objavljena v oddaji Intelekta.

Prejšnji teden je iz Nemčije prišla informacija, da je po najnovejših javnomnenjskih anketah prvo mesto med političnimi strankami zasedla skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo. Namerili so ji skoraj 30 odstotkov. Kaj ta primer pomeni v kontekstu naraščajočega populizma v Evropi, od Velike Britanije do Slovenije? Sogovorniki: - Dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije Maja Derčar - prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Shefieldu

V Sloveniji se že četrt stoletja aktivno ukvarjamo z alkoholno politiko, to je od sprejetja zakona o omejevanju alkoholnih pijač. Vendar se zdi, da smo v družbi do prekomernega pitja še vedno zelo tolerantni in da so tudi težave zaradi škodljivega pitja prepogosto zanikane. Zato smo, kjer smo; na samem svetovnem vrhu po porabi čistega alkohola na prebivalca, da je smrtnost povezana z alkoholom med najvišjimi v Evropi, da so zdravstveni in vse splošni stroški zelo visoki. V tokratnem Studiu ob 17ih o tem, kje so še možnosti za bolj učinkovite ukrepe na področju zmanjševanja posledic zlorabe alkohola med mladimi in odraslimi. Gostje: Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana; Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Sprva se je HIV razširil med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in intravenoznimi uživalci drog, prvi primeri so bili tudi pri ljudeh, ki so s transfuzijo prejeli okuženo kri. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov, ki so v Združenih državah Amerike zahtevali informacije o virusu, oblikovali sporočila o tem, kako se zaščititi pred okužbo, hkrati so tudi glasno pozivali k raziskovanju in razvoju zdravil. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. 30 milijonov okuženih prejema zdravila, 10 milijonov pa ne. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Intelekta o vsem tem z gosti. To so Miran Šolinc (Škuc), prim. Evita Leskovšek (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in Sebastjan Sitar (Legebitra). Gonoreja in sifilis v Evropi Aids po jugoslovansko? : začetni odziv na AIDS v Sloveniji in Jugoslaviji (1984-1987)

U 32. epizodi podkasta P(cenzurisano), Pop i Pravnik analiziramo tektonske političke promene u regionu i društvene apsurde u Srbiji. Zid dugogodišnje vlasti u komšiluku je počeo da puca – šta politički preokret i rezultati izbora u Mađarskoj znače za nas i kako se pad sistema Viktora Orbana reflektuje na domaću političku scenu? Dok se u Evropi dešavaju istorijski preokreti, u Beogradu se moć demonstrira u dekanatima. Razgovaramo o nezapamćenim scenama sa Medicinskog fakulteta, pritiscima na studente i intervencijama tokom studentskih izbora. Zašto su akademske institucije i studentski parlamenti postali glavna meta i poligon za dokazivanje sile? Osvrćemo se i na ulogu Crkve u današnjem društvu. Gde je granica između prazničnih poslanica koje pozivaju na mir, bratsku ljubav i sabornost, i tihe eliminacije svih koji unutar sistema misle drugačije? Pored ovih gorućih tema, u epizodi smo pročešljali i aktuelna previranja na domaćem medijskom tržištu, monopolizaciju i preuzimanja kablovskih operatera, kao i najnovije geopolitičke apsurde na relaciji Vašington–Vatikan o kojima bruji svet. Obavezno ostanite uz nas do samog kraja epizode, jer smo pripremili neočekivano iznenađenje i ekskluzivni bonus sadržaj! Pretplatite se na kanal, ostavite lajk i podelite sa nama u komentarima vaše mišljenje o ovonedeljnim temama. Podržite nas na Patreonu: patreon.com/dopisi #Podkast #Izbori #Madjarska #Srbija #Beograd #Studenti #Drustvo #Mediji #Politika

Gost epizode je Mark Boris Andrijanič, član upravnega odbora Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter gostujoči predavatelj na Univerzi v Oxfordu. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Vpliv 1. svetovne vojne na Slovenijo Zgodovinski in gospodarski kontekst Potencial Slovenije in ambicije Zapuščina Krke in slovensko podjetništvo Izzivi in priložnosti v slovenskem gospodarstvu Izkušnje v Afriki in globalni pogled Širitev Liorja in lekcije iz Poljske Vloga AI in digitalnih inovacij v Evropi