Podcasts about evropi

Podržite nas i na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastKako je izgledala Evropa pre i nakon što se jedan čovek umešao u njeno rekreiranje? Kako se od razjedinjenih kneževina stiže do jedne sile koja menja tok istorije?Bizmark, Gvozdeni kancelar koji je krvlju i gvožđem krojio mapu Evrope i od mozaika malih nemačkih država stvorio moćnu carevinu, tema je naše priče. Ali ko je zapravo bio Oto fon Bizmark? Da li je on bio samo bezobzirni pragmatičar i majstor realpolitike ili vizionar koji je razumeo krhkost mira bolje od svojih savremenika?Iza slike državnika koji krv i čelik pretvara u politiku, krije se mnogo složenija figura. Konzervativac koji uvodi socijalne reforme, tvorac sistema koji održava mir u Evropi gotovo dve decenije, ali i čovek čija politika postavlja temelje budućih sukoba. Iza maske hladnog i proračunatog državnika krio se čovek burnog temperamenta, dramatični hipohondar čestih emotivnih lomova koji je utehu tražio u hedonizmu i neverovatnoj količini hrane i pića. Bio je čovek kontradiktornosti, aristokrata koji je prezirao parlamentarizam, a ipak je uveo opšte pravo glasa kako bi osigurao podršku naroda. Njegova harizma, moć manipulacije i neverovatna volja nisu slamale samo političke protivnike, već su često držale na ivici i same vladare kojima je služio.U ovoj epizodi, naši istoričari Nikola Đukić i Ivan Drljača analiziraju uspon čoveka koji je dominirao evropskom diplomatijom decenijama. Od mladih dana provedenih u buntovništvu i potrazi za sopstvenim identitetom, preko diplomatskih misija gde stiče važne prijatelje, još važnije neprijatelje i moćne saveznike, pa sve do trenutka kada preuzima kormilo Pruske i započinje proces koji će zauvek promeniti svet.Kako je Bizmark uspeo da nadmudri najveće umove svog vremena? Na koji način je balansirao između konzervativnih vrednosti i radikalnih društvenih reformi, poput uvođenja prvog penzionog sistema na svetu? I zašto je njegov odlazak sa političke scene označio početak kraja stabilnosti koju je tako pažljivo gradio?Danas pričamo o čoveku čija senka i danas pada na modernu Evropu, o ličnosti koja je podjednako bila voljena i osporavana, ali nikada ignorisana.

Janez Janša se v Kijevu udeležuje vrha Ukrajine in držav jugovzhodne Evrope.Bogomil Ferfila: Evropa bi morala malce stopiti na zavoro in doseči prekinitev spopadov v Ukrajini.Notranji minister Franci Matoz napoveduje prednostno obravnavo napadov na policiste.Gospodarski krog poziva vlado k razvojnemu dogovoru.Zoran Stevanović po aferi o zavajanju z izobrazbo zahteva izključitev poslanca Borisa Mijiča.Predsednica po vladi sprejela še predstavnike opozicije, komentar Martina Nahtigala.Šport: Drevi drugi polfinale nogometnega svetovnega prvenstva med Anglijo in Argentino, včeraj Španija zlomila Francijo.Vreme: Popoldne znova nevarnost močnejših neviht, velika tudi požarna ogroženost.Na poti v Lurd tudi slovenski bolniki in invalidi.V vročinskem valu v zahodni Evropi približno 14.000 presežnih smrti.Šport: Tadej Pogačar z zmago še povečal prednost v skupnem seštevku Toura.

Dr. Ernest Petrič proti referendumu o članstvu Slovenije v NATU.Jutri še zadnja izredna seja državnega zbora pred počitnicami, med drugim o ukinitvi uradniškega sveta.Ustavno sodišče pri ureditvi dobičkov koncesionarjev v zdravstvu obrnilo ploščo, v javnost je poslalo napačen signal, je opozorila Helena Mole.Ob francoskem državnem prazniku v Parizu največja vojaška parada doslej, na njej prvič tudi ukrajinski vojaki.Po največjem požaru na Krasu pred štirimi leti številni ukrepi in nova oprema za gašenja požarov v naravi. Ukrajina je odprla nov sklop pogajalskih poglavij v procesu približevanja Evropski uniji, vezan na zunanje odnose.Demografska zima v Evropi vse hujša: stopnja rodnosti zgolj 1.34.Šport: Na svetovnem nogometnem prvenstvu drevi finale pred finalom, pomerili se bosta Francija in Španija.Vreme- danes možne nevihte, te možne tudi jutri.

Slišali ste, kaj je papež povedal med obiskom Lampeduse, kaj je sporočil mladim v Iraku in kdo je novi goriški nadškof. S prof. za liturgiko Slavkom Krajncem smo se pogovarjali o novem pismu pristojnega vatikanskega urada o tem, ali bi lahko v izjemnih primerih homilijo imel ustrezno usposobljen laik. S. Romana Kocjančič pa se je udeležila zasedanja SIGNIS. Gre za mednarodno katoliško organizacijo, ki združuje strokovnjake s področja medijev in komunikacije. Povedala nam je, kakšno je stanje katoliških medijev v Evropi.

Gostja tokratne epizode podkasta Odprto je dr. Kaja Širok – kulturna zgodovinarka, italijanistka, muzeologinja, kuratorka, raziskovalka kolektivnega spomina in nekdanja direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. V okviru projekta Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025, prvega čezmejnega naziva te vrste, je bil lani odprt EPICenter – Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja z novo stalno razstavo Mesto na meji, ki jo je skupaj s sodelavci pripravila dr. Kaja Širok. Arhitektura nikoli ni samo arhitektura. Stavbe, ulice in trgi oblikujejo mesta, oblikujejo pa jih tudi spomini, zgodbe, odločitve, konflikti in sanje različnih generacij. Malo je prostorov v Evropi, kjer je to tako očitno kot prav v Gorici in Novi Gorici. Če bi želeli na enem samem kraju razumeti evropsko 20. stoletje, bi težko našli boljši primer. Tu so se menjavali imperiji in države, tu je potekala ena najbolj krvavih front prve svetovne vojne. Fašizem je poskušal izbrisati jezike in identitete. Meja je razdelila mesto, družine, vrtove in vsakdanje življenje. Pred dobrimi dvajsetimi leti pa je tu padel še zadnji del železne zavese. Ko danes hodimo med Novo Gorico in Gorico, se nam zdi vse samoumevno. Prestopimo trg, prečkamo nekdanjo mejo in nadaljujemo pot. Toda v ozadju tega vsakdanjega prizora leži izjemno kompleksna zgodba prostora, ki se še vedno na novo bere, interpretira in razume. Prav temu je posvečena razstava Mesto na meji, eden osrednjih projektov Evropske prestolnice kulture 2025. Razstava in spremljajoči zbornik skozi osebne zgodbe posameznikov osvetljujeta različne poglede na goriški prostor ter spregovorita o nastanku meje, načinih razumevanja preteklosti in kompleksnih odnosih med prebivalci regije. Odpirata prostor za soočenje s težko dediščino in kolektivnimi izkušnjami bolečine, hkrati pa spodbujata dialog, ki omogoča prepoznavanje preteklih travm ter gradnjo bolj vključujoče prihodnosti, utemeljene na medsebojnem spoštovanju in razumevanju različnih skupnosti in generacij. Prisluhnite podkastu Odprto!

Prof. dr. Ronnyju Maiku Lederju je uspelo spremeniti mnenje javnosti in odločevalcev o propadanju Naravoslovnega muzeja v Leipzigu. Tako je ustvaril eno zanimivejših zgodb na področju kulture v Evropi. Pred njegovim prihodom je bil muzej predmet razprav o zmanjšanju sredstev in celo o zaprtju. Ronny Maik Leder pa je postopno oblikoval zamisel o preselitvi muzeja v nekdanji podzemni zabaviščni kompleks Bowlingtreff, o njegovih učinkih na širšo skupnost in o zgledu trajnostnega delovanja. Postal je ambasador zamisli, ki so ji kmalu začeli verjeti tudi drugi. Odprtje novega Naravoslovnega muzeja v Leipzigu načrtujejo za leto 2030. O tem, kako mu je uspelo, smo se z njim pogovarjali ob mednarodni konferenci o raziskovanju in ohranjanju kulturne dediščine na Bledu.

Ime tedna je Vladimir (Gogo) Rukavina, dolgoletni direktor Narodnega doma v Mariboru, ustanove, ki je pod njegovim vodstvom postala pomemben organizator in producent raznovrstnih kulturnih prireditev za vse generacije, ki pomembno sooblikujejo kulturno življenje v Mariboru in v Sloveniji. Bil je sokreator nastanka festivala Lent, enega največjih multikulturnih festivalov v Evropi, ki je pod njegovim vodstvom prejel številna mednarodna priznanja, v soboto končana 34. izvedba pa je bila zadnja pod njegovim vodstvom.Kandidata sta bila še: Peter Kuntarič – Kunta, stripar, ilustrator in grafični oblikovalec, ki kot risar in oblikovalec sodeluje z različnimi publikacijami, riše v živo na konferencah in v gledališču. Na mednarodnem stripovskem simpoziju Balkanski pregled mladih avtorjev stripov v Leskovcu v Srbiji je prejel nagrado za najboljši satirični strip, ob čemer je žirija med drugim zapisala, da Kuntarič na duhovit in spreten način obravnava socialno-politične teme in vsakdanje človeške situacije, s čimer potrjuje svojo izjemno sposobnost, da s humorjem komentira resničnost, ki nas obkroža. Martin Godina, podjetnik, ki je skupaj z domačini iz vasi Kal pri Pivki ter prijatelji iz Nepala ustanovil socialno podjetje in skupnost Sangai. Ta povezuje lokalno prebivalstvo in priseljence ter je usmerjena v vključevanje ranljivih skupin v družbo, pri čemer izvajajo tudi delavnice učenja osnov slovenskega jezika za lažje vsakdanje sporazumevanje. Njihov cilj je krepitev medkulturnega povezovanja ter lažja in uspešnejša integracija priseljencev v slovensko okolje.

Pred nami je izseljenska nedelja, ki nas opominja, da Slovenci ne živimo le v matični državi, ampak tudi v sosednjih, v Evropi in po svetu. Prvič jo je Rafaelova družba razglasila leta 1928, torej ima zaporedno številko 98, je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Še vedno ostaja prvotni namen, po domačih župnijah obuditi spomin na rojake. Danes misel o slovenski diaspori in zamejstvu splošno še ni navzoča, tako da ta nedelja ne izgublja svojega pomena.

Kako bomo v Evropi ob vse hujših vročinskih valovih, suši in poplavah v prihodnje pridelovali hrano? Kmetje ob neustrezni evropski politiki in neučinkovitih okoljskih ukrepih opozarjajo, da so vse bolj ujeti med podnebne spremembe, nizke odkupne cene in globalno konkurenco. V okviru Mednarodne poletne šole politične ekologije, ki ta teden poteka v Ljubljani, smo se pogovarjali z Morgan Ody, francosko kmetico in aktivistko, ki zastopa milijone malih in srednje velikih kmetov po svetu. Teme pogovora pa: kdo ima po njenem največjo moč v prehranskem sistemu ter ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko. Gostja: Morgan Ody, francoska kmetica in aktivistka, ki kot generalna koordinatorka gibanja La Via Campesina zastopa milijone malih in srednje velikih kmetov po svetu. Brala je Mateja Perpar. 

Slina klopov vsebuje različne alergene, ki ob klopovem ugrizu pridejo v stik z imunskimi celicami. Ugriz klopa lahko povzroči alergijo na rdeče meso. Gre za tako imenovani sindrom alfa-gal, ki so ga prvič opisali v Združenih državah Amerike leta 2009, danes pa ga poznamo tudi v Evropi in Sloveniji. Kako sindrom nastane? Zakaj je vedno več obolelih? Na kakšen način ga prepoznamo in diagnosticiramo? Kakšno je zdravljenje? Gost Ultrazvoka je specialist internist, alergolog in pulmolog prof. dr. Mitja Košnik s Klinike Golnik, ki pravi: »V Sloveniji poznamo nekaj sto bolnikov s to alergijo.« Klopi nas torej lahko presenetijo na več načinov. Poleg okužb – od januarja (1.1.) do konca junija (30.6.) smo v letu 2026 po podatkih NIJZ v Sloveniji zabeležili že 2.911 primerov Lymske borelioze in 22 primerov klopnega meningoencefalitisa – lahko klopi pri nekaterih ljudeh sprožijo tudi alergijo na rdeče meso. Foto: Amblyomma americanum, ki ga poimenujejo tudi klop osamljene zvezde/ CDC public domain

Dušan Alimpijević, jedan od najperspektivnijih mladih trenera u Evropi, trenutno trener turskog Bešiktaša, novi je gost Jao Mile podcast-a. Čeka vas dva ipo sat dug razgovor sa mnogo dobrih priča i vrhunskih anegdota

Današnja seja državnega zbora, na kateri bi obravnavali odreditev parlamentarnih preiskav o agenciji Black Cube in obvodnem financiranju strank, se je končala, še preden se je začela. Poslanci namreč niso potrdili dnevnega reda, kar je sprožilo ostre odzive opozicije. Drugi poudarki oddaje: Podražitve stanovanj, vode in energentov največ prispevale k letni inflaciji, ki je bila junija 3,6-odstotna. Kočevje postalo najpomembnejša proizvodna enota japonske skupine Yaskawa v Evropi. Iran potrdil, da se v Dohi ne bo srečal z ameriškimi pogajalci.

Vročinski val z visokimi temperautrami, ki pustoši po Evropi, bo pri nas vztrajal do sredine tedna, temu naj bi sledil prehod hladne fronte z možnostjo močnih neviht. Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da so evropske države v minulem tednu zabeležile več kot 1300 smrti več običajno. Medtem ko številne države v srednji Evropi - med drugim Češka, Madžarska in Poljska - poročajo o novih temperaturnih rekordih, so zahodni del celine že zajele hude nevihte. Druge teme: - Iran zagotavlja, da ima popoln nadzor nad prometom v Hormuški ožini. - Putn obljublja varnost Rusije med ukrajinskimi povračilnimi napadi. - Na svetovnem nogometnem prvenstvu začetek izločilnih bojev.

Vročinski val, ki po Evropi podira temperaturne rekorde, bo pri nas vrhunec doživel v nedeljo in ponedeljek. Prve ohladitve je pričakovati sredi prihodnjega tedna. Do takrat se je treba izogibati dejavnostim na prostem, saj bodo toplotne obremenitve izjemno velike, opozarja zdravstvena stroka. Drugi poudarki oddaje: - Potres v Venezueli zahteval že skoraj 600 smrtnih žrtev, v državo se steka pomoč. - Mladi vse več časa preživijo v digitalnem svetu, kjer nanje prežijo tudi nevarnosti. - 33. Primorski poletni festival bo do konca julija na več obalnih odrih ponudil deset dogodkov.

V Jakopičevi galeriji v Ljubljani do začetka oktobra poteka razstava del nizozemskega fotografa Roba Hornstre. Razstava z naslovom Običajni ljudje, ki je bila v podobni postavitvi na ogled že v Fotomuseumu Den Haag, ima tokrat nov dodatek. Premierno so namreč na ogled njegove fotografije, nastale v Sloveniji, te pa so del še nedokončanega projekta Evropejci. V tem projektu poskuša skupaj z novinarjem Arnoldom van Bruggenom fotografsko in z besedili ujeti duh časa v današnji Evropi, pri čemer se osredotoča na življenje na periferiji, ne v mestih. Ob razstavi je nastal tudi katalog, posvečen portretom, nastalim v Sloveniji z naslovom Kjer ogenj tli. Prevode bere Bernard Stramič, zvok in montaža Liam Samsa.

Na Pušči v Prekmurju deluje edino romsko prostovoljno gasilsko društvo v Evropi. Društvo, ki letos zaznamuje več kot dve desetletji delovanja, ne skrbi le za požarno varnost, temveč tudi za reševanje življenj. Med njihovimi 20 operativnimi gasilci je namreč že osem usposobljenih prvih posredovalcev, ki ob nujnih primerih pomagajo ljudem še pred prihodom reševalcev. V Prekmurju so le tri enote prvih posredovalcev, ob enoti na Pušči sta enoti še v Puconcih in Rogašovcih. Sandi Horvat je preveril, kako pomembna je njihova vloga v skupnosti in kako so se iz skromnih začetkov razvili v sodobno in nepogrešljivo enoto.

Razstava »Gremo na morje« v Mestnem muzeju Ljubljana nas popelje na nostalgično potovanje skozi zgodovino dopustovanja, a hkrati odpira tudi širšo zgodbo o tem, kako se je turizem sploh začel. Zgodba turizma namreč sega globoko v preteklost. Ljudje so sprva potovali iz nuje – zaradi iskanja hrane, vode ali varnosti –, že v času starih civilizacij pa so se na pot odpravljali tudi iz verskih razlogov, kasneje pa tudi iz želje po znanju in izkušnjah, spoznavanju drugačnih ljudi in kultur. Že v 17. stoletju so se mladi evropski aristokrati odpravljali na znamenite Grand Toure, dolga izobraževalna potovanja po Evropi, ki so veljala za pomemben del njihove vzgoje in družbenega prestiža. Ideja potovanja za užitek se je nato v 19. stoletju povezala z obiskovanjem morja, ki je bilo sprva privilegij elite, a se je z razvojem prometa, predvsem železnice in parnikov, postopoma razširila med širše družbene sloje. Pomembno vlogo pri tem so odigrali tudi zdravniki, ki so morje priporočali kot vir zdravja in dobrega počutja. Fotografije, razglednice in drugi predmeti oživljajo prve stike Ljubljančanov z morjem ter spominjajo na leto 1857, ko je Južna železnica povezala Ljubljano s Trstom. To je spodbudilo razvoj obmorskih letovišč, kot je Portorož, razvijati pa se je začela tudi turistična misel. Med obema vojnama so obalo začeli odkrivati tudi manj premožni sloji – predvsem matere z otroki, za kar si je prizadevala tudi takrat novoustanovljena organizacija Jadranska straža, pravi razcvet množičnega dopustovanja pa je nastopil v času socialistične Jugoslavije, ko je bil oddih v posebnih počitniških domovih in prikolicah prvič omogočen tudi delavskemu prebivalstvu. Tako je morje postalo prostor sprostitve, druženja in skupnih doživetij, ki so zaznamovala generacije. Nostalgični spomini, vpogledi v preteklost, razmisleki o razvoju turizma pa ne govorijo le o nekdanjih skupnih identitetah in hrepenenju po morskem oddihu, ampak prinašajo tudi spoznanja, kako se družba in kultura življenja spreminjata, nenazadnje pa velja potrkati tudi na okolijsko zavest.Sogovornica: umetnostna zgodovinarka Barbara Savenc, soavtorica razstave Gremo na morje, MGMLFotografija: Mire Cetin (1922–2016), Deviška terasa, 1954, olje na platnu (Mestni muzej Ljubljana)

Mineva 35 let, odkar je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob spominu na današnji dan leta 1991 poudarila pomen solidarnosti, odgovornosti in medsebojne pomoči. Ob tem je odprla vrata predsedniške palače in med drugim podelila zahvale trem policistom in 12-letnemu Lanu za požrtvovalno reševanje življenj. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija po uničujočih potresih v Venezueli sprožila evropski mehanizem za civilno zaščito. - V Bruslju začasni dogovor za večjo zaščito potnikov v Evropski uniji. - Med Trstom, Piranom in hrvaško Istro je znova zaživela povezava po morju. - Vročinski val po Evropi se bo stopnjeval. Temperature ponekod že presegle junijske rekorde.

Projekt začasnih prostorov Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana po zasnovi Vidic Grohar arhitekti je leta 2024 prejel mednarodno nagrado Piranesi, letos pa še nagrado Evropske unije za sodobno arhitekturo – Mies van der Rohe 2026: Emerging Architecture Prize. Doc. Anja Vidic in dr. Jure Grohar, soustanovitelja biroja Vidic Grohar arhitekti, sta nagrado prejela v konkurenci 410 projektov, med katerimi je izbirala mednarodna komisija uveljavljenih arhitektov pod vodstvom čilenskega arhitekta in Pritzkerjevega nagrajenca za leto 2026 Smiljana Radića. Nagrada Evropske unije za sodobno arhitekturo – Mies van der Rohe se podeljuje od leta 2001 in nagrajuje najboljša sodobna arhitekturna dela, zgrajena po vsej Evropi. Opozarja na pomen kakovostne arhitekture in njen prispevek k blaginji prebivalcev ter trajnostnemu razvoju evropskih mest, krajev in vasi. Podelitvena slovesnost poteka v paviljonu Mies van der Rohe v Barceloni, projekte pa spremljata tudi katalog in potujoča razstava. Vidic Grohar arhitekti delujejo od leta 2016. Biro sta ustanovila Anja Vidic in Jure Grohar, ki poleg projektantskega dela delujeta tudi kot raziskovalca in pedagoga. Svoje delo predstavljata na mednarodnih univerzah in strokovnih forumih, kjer sodelujeta v razpravah o sodobni arhitekturi, prenovi in trajnostni gradnji. Njuna arhitektura ne nastaja iz velikih gest ali spektakularnih podob. Nastaja iz obstoječega, iz industrijskih hal, pozabljenih prostorov in materialov, ki jih drugi pogosto spregledajo. Nastaja iz vprašanja, kako lahko z omejenimi sredstvi ustvarimo prostore z veliko identiteto. Danes se ne bomo pogovarjali le o nagradi. Govorili bomo tudi o tem, kaj pomeni graditi v času podnebnih sprememb, zakaj je morda pomembneje prenavljati kot graditi na novo, kaj nas lahko stare stavbe naučijo o prihodnosti in zakaj je prav začasni prostor postal ena najbolj odmevnih evropskih arhitekturnih zgodb zadnjih let. Prisluhnite podkastu Odprto!

V oddaji Svetovalni servis največ vprašanj o sifilisu in HPV.Poletje je čas, ko se razživi naše spolno življenje. Med rjuhe skočimo večkrat kot običajno, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno zaščito. Statistika ni ohrabrujoča: po zadnjih podatkih iz leta 2024 je po vsej Evropi rekordno poskočilo število primerov spolno prenosljivih bolezni. Tudi zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Na vprašanja odgovarja zdravnica Laura Đorđević Betetto z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Najbolj učinkovita in zanesljiva zaščita je uporaba kondoma. Spolno prenesene okužbe pogosto potekajo brez simptomov, a lahko pustijo trajne posledice, kot so neplodnost, rakava obolenja, kronične bolečine in negativni vplivi na duševno zdravje, so opozorili strokovnjaki. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije tik pred poletjem pripravili kampanjo KONDOM = BONTON. Spoštuj sebe. Varuj druge./ NIJZ Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v najnovejšem poročilu opozarja na rekordne ravni spolno prenesenih bakterijskih okužb v letu 2024, kar je posledica strmega porasta primerov gonoreje in sifilisa. Gonoreja je namreč dosegla najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v vsem obdobju spremljanja od leta 2009 naprej (300 odstoten porast okužb v letu 2024), sifilis pa najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v obdobju 2015-2024, rekordno je tudi število prijavljenih primerov kongenitalnega sifilisa (prenos na plod med nosečnostjo od okužene matere). Klamidija ostaja najbolj pogosto poročana spolno prenesena okužba.

Telesna zmogljivost slovenskih otrok in mladostnikov se šest let po začetku epidemije še ni vrnila na predkoronsko raven, kažejo preliminarni rezultati meritev za Športnovzgojni karton 2026. Dekleta in fantje med 6 in 18 let tudi 5 let ne dosegajo predkoronske ravni gibalne učinkovitosti, gibljivosti, hitrosti izmeničnih gibov in deleža prekomerno hranjene mladine, kar po mnenju strokovnjakov vpliva ne le na njihove športne, temveč tudi učne dosežke. Čeprav je slovenska mladima med najboljšimi v Evropi, pa se slaba tretjina otrok in mladih sploh ne ukvarja z rekreacijo ali s športom. Sogovornik: prof. dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK, član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in avtor preliminarnega poročila.

Biti na koncertu skupine, katere pesmi si prepevaš vsak dan in na katerem skupino in izbrano občinstvo ločuje le simboličen trak, je redka priložnost. Še posebno če gre za skupino, ki brez težav pritegne na tisoče oboževalcev, igra na velikih odrih, tudi po Evropi, v kratkem pa jo čaka še največji doslej pri nas. Za tri dekleta iz programa Botrstvo je skupina Joker Out brez dvoma najljubša domača skupina, zato je bil obisk tako butičnega koncerta še toliko bolj poseben. Ko pa se je z njimi srečal še pevec Bojan Cvjetićanin, odgovoril na nekaj vprašanj in se prav prisrčno podružil z njimi, pristnemu navdušenju ni bilo konca.

V Studiu ob 17ih na Prvem bomo v središče postavili financiranje javnih medijskih servisov. Državni zbor ima na mizi predlog o ukinitvi RTV-prispevka za naš javni servis in prehod na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna. Kaj bo odločila politika, bo znano v prihodnjih mesecih. Kaj bi takšen način financiranja pomenil za neodvisnost javnega medija? Kako so financirani takšni javni servisi po Evropi? Ti se marsikje – tako kot slovenski – srečujejo s posegi politike v programe, nezadostnim financiranjem ter posledično krčenjem vsebin in zaposlenih. Dopisniki RTV Slovenija iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Nemčije, Srbije ter Bosne in Hercegovine orisujejo izzive javnih medijev v omenjenih državah; predstavnik Evropske radiodifuzne zveze predstavlja posledice financiranja RTV sistema neposredno iz državnega proračuna; kot izjemno slabi praksi predstavljamo ZDA, kjer je Trumpova administracija ukinila financiranje javnih medijev, in Grčijo.

Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba v torek zvečer obeležili v Ljubljani. Slišali smo, kaj je povedala državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch in predsednik zveze ter glavni urednik mesečnika Izidor Pečovnik. Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 32. Tabor Slovencev po svetu. Več so nam povedali Boštjan in Anja Kocmur iz društva ter novinarka Vida Petrovčič, ki bo povezovala okroglo mizo [od 23:55 naprej]. Društvo katoliških pedagogov Slovenije na mednarodno konferenco o domoljubju vabi tudi zdomce in izseljence. Več nam je povedala predsednica društva Helena Kregar [od 33:52 naprej]

Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba sinoči obeležili v Ljubljani. Državna sekretarka na USZS dr. Helena Jaklitsch je naglasila pomen visoke obletnice. Naša luč že 75 let izhaja neprekinjeno, izšlo je že 758 številk, za prihodnost se spogledujejo z elektronsko obliko, je dejal predsednik omenjene zveze Izidor Pečovnik Dori. Ob obletnici Naše luči so predvajali tri kratke filme, ki jih je zasnovala Rafaelova družba: film o zgodovini in poslanstvu Naše luči ter prva dva filma iz serije Zamejstvo skozi oči mladih, ki predstavljata Porabje in slovensko skupnost v Italiji.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 o vsem tem z gosti. Vsebina je bila prvič objavljena v oddaji Intelekta.

Katera je najvišja zgradba v Sloveniji? Ali pa – morda bo tako lažje – kateri je najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu? In imamo ga seveda pri nas. To sicer še ni nagradno vprašanje Torkovega kviza, je pa odlična iztočnica za oddajo. Odgovor je Trboveljski dimnik, ki je 1. junija praznoval 50. rojstni dan. Kaj zanimivega vemo o njegovi gradnji, konstrukciji in današnji vlogi? Dimnik namreč že dolgo ne obratuje več, ostaja pa eden najbolj prepoznavnih simbolov industrijske dediščine v Zasavju. 360 metrov visoko betonsko konstrukcijo boste tam težko spregledali. Sogovornika: direktor Zasavskega muzeja Trbovlje Bogdan Šteh in muzejski svetovalec Gregor Jerman.

Prejšnji teden je iz Nemčije prišla informacija, da je po najnovejših javnomnenjskih anketah prvo mesto med političnimi strankami zasedla skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo. Namerili so ji skoraj 30 odstotkov. Kaj ta primer pomeni v kontekstu naraščajočega populizma v Evropi, od Velike Britanije do Slovenije? Sogovorniki: - Dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije Maja Derčar - prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Shefieldu

V Sloveniji se že četrt stoletja aktivno ukvarjamo z alkoholno politiko, to je od sprejetja zakona o omejevanju alkoholnih pijač. Vendar se zdi, da smo v družbi do prekomernega pitja še vedno zelo tolerantni in da so tudi težave zaradi škodljivega pitja prepogosto zanikane. Zato smo, kjer smo; na samem svetovnem vrhu po porabi čistega alkohola na prebivalca, da je smrtnost povezana z alkoholom med najvišjimi v Evropi, da so zdravstveni in vse splošni stroški zelo visoki. V tokratnem Studiu ob 17ih o tem, kje so še možnosti za bolj učinkovite ukrepe na področju zmanjševanja posledic zlorabe alkohola med mladimi in odraslimi. Gostje: Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana; Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Sprva se je HIV razširil med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in intravenoznimi uživalci drog, prvi primeri so bili tudi pri ljudeh, ki so s transfuzijo prejeli okuženo kri. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov, ki so v Združenih državah Amerike zahtevali informacije o virusu, oblikovali sporočila o tem, kako se zaščititi pred okužbo, hkrati so tudi glasno pozivali k raziskovanju in razvoju zdravil. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. 30 milijonov okuženih prejema zdravila, 10 milijonov pa ne. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Intelekta o vsem tem z gosti. To so Miran Šolinc (Škuc), prim. Evita Leskovšek (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in Sebastjan Sitar (Legebitra). Gonoreja in sifilis v Evropi Aids po jugoslovansko? : začetni odziv na AIDS v Sloveniji in Jugoslaviji (1984-1987)

Eden od najstarejših in najbolj cenjenih festivalov mednarodne glasbe v osrednji Evropi tudi tokrat prinaša sodobno, živo in inovativno glasbo. Letošnji mednarodni festival Druga godba nas bo v štirih dnevih popeljal na koncertno potovanje od Norveške prek Atlantika, z vmesnim postankom v Sredozemlju, pa vse do Indijskega oceana. Za 42. izdajo organizatorji v ospredje postavljajo vprašanje, kaj pomeni živa glasba v času pretočnosti, algoritmov in umetne inteligence.  

Na rednem spomladanskem srečanju narodnih voditeljev Jezuitskega združenja za begunce JRS v Evropi, ki je potekalo v Madridu v Španiji, so govorili o stanju in delu jezuitov v Evropi, o sodelovanju z laiki ter o njihovi identiteti. Poudarjen je bil pomen sodelovanja med jezuiti in laiki. Večino časa so posvetili različnim projektov, ki trenutno potekajo v Madridu in po Evropi. Najpomembnejši projekt je pomoč beguncem v Ukrajini in ukrajinskem beguncem po Evropi. Letos bo tudi kampanja za trpeče v Ukrajini z naslovom »One proposal oziroma Ena pobuda. O tem je v oddaji več povedal p. Robin Schweiger, direktor JRS Slovenija. Predstavili smo še letno poročilo Centra Astalli iz Rima za leto 2025.

Norveška ima najbolj elektrificiran promet v Evropi, hkrati pa je poleg Rusije največja evropska proizvajalka nafte in plina. Kljub ambicioznim okoljskim ciljem se je norveška vlada odločila za ponovno odprtje opuščenih plinskih polj v Severnem morju ter krepitev črpanja nafte, s čimer želi okrepiti energetsko oskrbo Evrope. Kritiki državi očitajo, da kljub podnebni krizi izkorišča svetovne konflikte za nadaljevanje okoljsko škodljive proizvodnje, medtem ko se sama predstavlja kot zeleni svetilnik. V Oslu smo se pogovarjali s strokovnjaki za energetiko, mobilnost in urbanizem.Sogovorniki: Sture Portvik, vodja elektromobilnosti v Oslu Kacper Szulecki, profesor za mednarodno podnebno upravljanje Miha Zanoškar, slovenski arhitekt in urbanist na Norveškem Jan Erik Grindheim, profesor politologije Povezave:  Podkast Zelena luč iz Osla Intervju s Katjo Franko, slovensko pravnico na Norveškem Za odzive: luka.hvalc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

V tokratni Evropi osebno bomo spoznali 18-letnega plesalca Dana Lužarja, ki se je rodil v Ljubljani, a odraščal v Kanadi. Pred kratkim se je z družino vrnil v Slovenijo, kjer se je vpisal na plesno akademijo. Dan Lužar se s plesom se ukvarja že štirinajst let. Sanja tudi o tem, da bi nekoč plesal na vseh mogočih odrih, tudi na križarki.

Zakaj Slovenci kopičimo denar na bankah? Ali imajo zaradi tega banke rekordne dobičke? Zakaj imajo slovenske banke eno najvišjih neto obrestnih marž v evrskem območju in kaj to pomeni za varčevalce? Kaj bi se zgodilo, če bi prenesli 10 ali 20 odstotkov svojih prihrankov v ETF-je, obveznice, na neobanke in druge bolj produktivne naložbe? Bi se zaradi tega res lahko podražila posojila? V pogovoru tudi o tem, zakaj Slovenci ostajamo med najbolj konservativnimi varčevalci v Evropi, kako Banka Slovenije gleda na neobanke, kaj prinaša digitalni evro in zakaj centralne banke vse bolj kopičijo zlato. Kako Banka Slovenije upravlja svoje rezerve in ali del sredstev investira tudi v ETF-je. Pred mikrofonom: guverner Banke Slovenije dr. Primož Dolenc Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/spletna-delavnica-o-inr-kako-izbrati-racun-nalozbe-in-strategije/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21.maj 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Prihodnja vlada, ki se bo najverjetneje oblikovala okrog SDS, bo glede na današnjo razpravo o predlogu za preoblikovanje delovala s 14 ministrstvi, saj ima predlog o tem zadostno podporo. Poslanci so začeli tudi redno obravnavo interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki mu prav tako kaže dobro. Drugi poudarki: - Energetske krize zaradi odvisnosti od fosilnih goriv so znak Evropi, naj opusti ta goriva. - Kosovski parlament razpuščen, sledijo tretje volitve v letu dni. - Po ukrajinskih napadih na rafinerijo v ruskem pristanišču Tuapse svarila pred okoljsko katastrofo.

Vodja SDS-a Janez Janša je napovedal, da bo strankam, ki bodo podprle zakon o vladi, poslal izhodišča koalicijske pogodbe. Kot je dodal, vlade ne bo sestavljal za vsako ceno. Druge teme: - Iranski zunanji minister Abas Aragči drevi v Islamabadu, poročajo iz Pakistana - Vsak tretji zdravstveni delavec v Evropi s simptomi depresije ali anksioznosti - Zaradi praznikov in šolskih počitnic že danes pričakujejo povečan promet in zastoje že danes

U 32. epizodi podkasta P(cenzurisano), Pop i Pravnik analiziramo tektonske političke promene u regionu i društvene apsurde u Srbiji. Zid dugogodišnje vlasti u komšiluku je počeo da puca – šta politički preokret i rezultati izbora u Mađarskoj znače za nas i kako se pad sistema Viktora Orbana reflektuje na domaću političku scenu? Dok se u Evropi dešavaju istorijski preokreti, u Beogradu se moć demonstrira u dekanatima. Razgovaramo o nezapamćenim scenama sa Medicinskog fakulteta, pritiscima na studente i intervencijama tokom studentskih izbora. Zašto su akademske institucije i studentski parlamenti postali glavna meta i poligon za dokazivanje sile? Osvrćemo se i na ulogu Crkve u današnjem društvu. Gde je granica između prazničnih poslanica koje pozivaju na mir, bratsku ljubav i sabornost, i tihe eliminacije svih koji unutar sistema misle drugačije? Pored ovih gorućih tema, u epizodi smo pročešljali i aktuelna previranja na domaćem medijskom tržištu, monopolizaciju i preuzimanja kablovskih operatera, kao i najnovije geopolitičke apsurde na relaciji Vašington–Vatikan o kojima bruji svet. Obavezno ostanite uz nas do samog kraja epizode, jer smo pripremili neočekivano iznenađenje i ekskluzivni bonus sadržaj! Pretplatite se na kanal, ostavite lajk i podelite sa nama u komentarima vaše mišljenje o ovonedeljnim temama. Podržite nas na Patreonu: patreon.com/dopisi #Podkast #Izbori #Madjarska #Srbija #Beograd #Studenti #Drustvo #Mediji #Politika

Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije; Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov; Tilen Šarlah, finančni analitik; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Avtorica oddaje Erna Strniša

Gost epizode je Mark Boris Andrijanič, član upravnega odbora Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter gostujoči predavatelj na Univerzi v Oxfordu. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Vpliv 1. svetovne vojne na Slovenijo Zgodovinski in gospodarski kontekst Potencial Slovenije in ambicije Zapuščina Krke in slovensko podjetništvo Izzivi in priložnosti v slovenskem gospodarstvu Izkušnje v Afriki in globalni pogled Širitev Liorja in lekcije iz Poljske Vloga AI in digitalnih inovacij v Evropi

Sredi tedna je umrl profesor dr. Alojz Ihan, zapisal se je v naš kolektivni spomin zlasti v času covida in za sabo pustil ogromno zapisanih besed, znanstvenih člankov pa tudi poezije in esejev … V eseju Platon pri zobozdravniku iz leta 1996 se je poizkusil tudi v pisanju dnevnika. Pred natanko 30 leti – 10. marca je med drugim na kratko zapisal:»Kot vsako nedeljo, sprehodi. Sicer pa mir brez dogajanja, manj se dogaja, lepši je občutek.« Mir brez dogajanja je danes skoraj nepoznan občutek. Nekaj je v človekovi naravi, da samoumevnosti ceni šele takrat, ko so izgubljene. Vsi smo smrtni, tudi če se zdi, da se nekateri v svoji oholosti imajo za nesmrtne. »Razsvetljenstvo je človekov izhod iz nedoletnosti,« je leta 1783 zapisal Immanuel Kant. Ampak zdaj smo tudi v Evropi znova v otroški fazi človeštva.

Nafta se še naprej draži zaradi zaprtja Hormuške ožine, zato se v Evropi pripravljajo na najhujše scenarije za prihodnje mesece. Zaskrbljenost na celini ob tem povzroča še odločitev ameriškega predsednika Trumpa, da začasno omili sankcije na izvoz ruske nafte; Nemčija želi, da vojna z Iranom ne bi poslabšala položaja Ukrajine. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth medtem skoraj vsakodnevno ponavlja, da Iran čakajo najhujši napadi doslej. Zato se postavlja vprašanje, kam ali v koga bodo usmerjeni, saj so po Hegsethovih trditvah uničili skoraj vso iransko proizvodnjo raket. Hkrati Hegseth še trdi, da so ranili novega iranskega vrhovnega voditelja. V oddaji tudi: - V spor med Ukrajino in Madžarsko se je vmešala Nemčija, ki madžarsko blokado posojila za Ukrajino označuje za nesprejemljivo. - Varnostni strokovnjaki ob razkritjih posnetkov z lažnih sestankov poudarjajo, da bi lahko šlo za vmešavanje tujih obveščevalnih služb. - V Podravju in Halozah po nedavnem snegolomu načrtujejo robustnejše energetsko omrežje ter dodatne agregate za nemoteno oskrbo s pitno vodo.

Nikola Silađi – nekadašnja zvezda srpske košarke, jedan od najtalentovanijih centara svoje generacije u Evropi i svetu – novi je gost Jao Mile podcast-a.Dečko od koga se mnogo očekivalo. Kome su prognozirali velike visine. Karijeru kakvu imaju samo odabrani.Nije dobacio do onoga što su mu drugi predviđali – ali je proživeo priču koju malo ko zna.Otvoreno. Iskreno. Bez zadrške.I – zvanično se ispisuje iz košarke.Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Nikola SilaðiDatum: 25. februar  2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #nikolasiladji  #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Podsećamo da je počela sa radom naša prodavnica, gde možete istorijski odgovorno da trošite svoje pare:

Otvorili smo prodavnicu na podmedia.rs/historycastUgrabite merč dok ga još ima :)U XIII veku, veku, dok Evropa još zamišlja Mongole kao senku što se nadvija nad horizontom, jedan čovek već priprema nešto nezamislivo: premeštanje težišta najvećeg carstva u istoriji iz stepe u srce Kine. Kublaj kan ulazi u istoriju ne kao puki nastavak Džingis-kanove osvajačke mašinerije, već kao njen najambiciozniji vođa.To je trenutak kada nomadska vojska, navikla na otvorene ravnice i brzinu, mora da nauči da vlada gradovima čiji zidovi pamte hiljade godina. Kublaj shvata da se carstvo ne održava samo udarima konjanika, već sposobnošću da se prihvati i preoblikuje civilizacija koju osvaja. Zato od Pekinga pravi prestonicu koja simbolički i politički označava njegovu novu ulogu: vladara koji ne želi samo teritoriju, već želi poredak.Nikola Đukić i Nikola Šipka u ovoj epizodi seciraju taj prelomni trenutak. Prate kako Kublaj učvršćuje vlast u borbi protiv sopstvene braće, kako razume važnost kineske birokratije i koristi je da stvori dinastiju Juan, i kako iz jedne nomadske strukture proizvodi državnu mašinu koja funkcioniše u razmerama kakve svet do tada nije video.Istovremeno, Mongolsko carstvo širi se na jug, istok i more, ali upravo na tim granicama vidimo koliko su ogromne Kublajeve ambicije. Pokušaji osvajanja Japana, intervencije u Indokini, diplomatske igre u Centralnoj Aziji; sve to govori o vladaru koji ne miruje, koji razume da moć traje samo dok se širi, čak i kada imperija već pokazuje prve pukotine.U tom vrtlogu pojavljuje se Marko Polo kao čovek koji prvi put prenosi Evropi sliku o dvoru gde se upravlja papirom, novcem, kanalima, brzim poštama, astronomima i činovnicima koji pomeraju granice svakodnevice. Njegovi zapisi su i putopis i dokaz da je pod Kublajem nastao svet koji nadmašuje evropsku predstavu o redosledu, disciplini i veličini.Kako se najmoćnije nomadsko carstvo pretvorilo u kinesku dinastiju? Kako je baš u tom prelazu otkriveno koliko je Kublaj kan bio različit od svih Mongola pre njega? Zbog čega je baš Kublaj postao figura koja objedinjuje dva sveta - mongolski i kineski? I šta nam Marko Polo zapravo govori o Kublajevom svetu, a šta o granicama evropske mašte?Ovo je priča o vladaru koji je neposredno odredio tok istočnoazijske istorije i oblikovao svet mnogo pre nego što će Evropa to razumeti.

Slaðan Stojković je kroz svoju 23-nju karijeru sa uspehom nastupao za brojne klubove u bivšoj Jugoslaviji, a najdublji trag ostavio je u BKK Radnicki i Slobodi iz Tuzla.Sankcije Jugoslaviji uskratile su ga nastupa za vece klubove u Evropi iako je vise puta bio prvi strelac lige.Uzivajte u razgovoru!00:00:00 Uvod 00:04:30 Radnicki00:10:00 EL00:15:00 Odrastanje 00:23:00 Prelazak za Beograd 00:40:00 Tuzla 00:48:50 Pancevo00:52:50 Poljska00:57:50 Borovica01:06:00 Anegdote01:12:00 Israel /Kipar 01:15:00 Poslenji ples01:21:30 Najtezi protivnik01:27:30 Najtalenat01:32:00 Plan za posle01:33:45 Benefiti01:34:20 Savet za mlade01:36:10 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Slaðan StojkovićDatum:  17.12. 2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #sladjanstojkovic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic #bkkradnicki

Biznis priče konferencija 2026 se održava 2. i 3. aprila u Vrnjačkoj Banji, Hotel Zepter.