Podcasts about zveze

Z mesecem marcem prehajamo v nižjo tarifno sezono, kar lahko pomeni tudi nižje stroške omrežnine. Poleg same sezone pa je za namene varčevanja potrebno upoštevati tudi različne časovne bloke, energetsko učinkovitost naprav, presežke moči oziroma informacijo o tem, koliko naprav deluje hkrati. Kako smo potrošniki kot kupci električne energije zaščiteni pred neustreznimi praksami ponudnikov? Kako učinkovito varčevati z energijo? O tem v torkovem Svetovalnem servisu z Boštjanom Okornom iz Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo.

Fakultete, višje in srednje šole danes in jutri mladim na informativnih dnevih predstavljajo študijske in srednješolske programe, pa tudi zaposlitvene možnosti, ki jih pridobljeni nazivi omogočajo. Prav tu zbrane informacije lahko pripomorejo k lažji odločitvi, kam se vpisati. Kot pravi direktorica Šolskega centra in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Nives Počkar, pa bodočim dijakom skušajo tudi nazorno prikazati in približati šolsko okolje. V oddaji tudi: - Pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta umaknjen sporni predlog glede normirancev. - Na Münchenski varnostni konferenci razprava o krhanju čezatlantskih odnosov. - Na štajerski avtocesti Dars vnovič začenja obsežna dela.

Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.

Predvajali smo prispevka z mednarodne strokovne konference o slovenskih knjižnicah doma in po svetu Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer o povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu ter uporabi sodobnih tehnologij, pa tudi o vlogi NUK-a pri ohranjanju in dostopnosti zdomskega knjižničnega gradiva. O tem sta govorili: Barbara Kavčič, predsednica strokovnega odbora Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in vodja specialne knjižnice za nepremično kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo [od 12:12 naprej] ter Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici [od 34:15 naprej]. Na začetku smo se ustavili še pri govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, ki sta ga razpisali Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Rezultati so bili razglašeni ob podelitvi 47. Tischlerjeve nagrade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen iz Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na avstrijskem Koroškem.

Devetnajst otrok in mladih z invalidnostjo, ki so se skupaj s spremljevalci udeležili Zimskega tabora v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja na Rogli, je lahko nekaj dni uživalo na belih strminah ali v številnih spremljevalnih dejavnostih. Kako jim je šlo smučanje na biskijih, kako ples, kemijski poizkusi in števne druge dejavnosti, s katerimi ta tabor spodbuja tudi socialno povezovanje, izmenjavo izkušenj ter krepitev samozavesti in občutka pripadnosti?

V evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu smo v tokratnem Studiu ob 17-ih ugotavljali, kako blizu smo morebitnemu izkoreninjenju te vrste raka, saj je edina, za katero imamo učinkovito cepivo. Pogledali bomo, kako smo sicer uspešni pri obvladovanju bremena raka, saj je pojavnost tega pri nas precej pogostejša od povprečja v Evropski uniji, večja je tudi stopnja umrljivosti. Govorili bomo o dostopnosti najnovejših zdravil in novih tehnologij ter uvajanju novih presejalnih programov. Gostje: dr. Urška Ivanuš, Onkološki inštitut, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku; dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta; dr. Milica Stefanović, Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana; Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenija. Avtorica oddaje Helena Lovinčič.

Vsakdo se je že znašel v situaciji, ko smo želeli izdelek vrniti, vendar smo pri tem naleteli na odprta vprašanja, recimo, ali smo upravičeni do vračila denarja ali moramo morda sprejeti ponujen dobropis, zamenjavo za drug izdelek ali pa sploh nismo upravičeni do ničesar. Petra Lovišček, vodja pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije, se nam bo pridružila v četrtkovem Svetovalnem servisu in odgovarjala na vprašanja o neskladnosti izdelkov ter možnostih in pravicah, ki jih imamo ob vračilu izdelkov, kupljenih po spletu. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik sta sporočila, da je umrl dr. Janko Zerzer, dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze, profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru. Bil je ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado. Med pobudami dr. Janka Zerzerja je tudi iniciativa Slovenščina v družini, ki naj bi posebej opozarjala na važnost in lepoto narečja, ki ga moremo ohranjati samo v družinah. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.

V ljubljanski galeriji Equrna je na ogled razstava Mosaic Moments of Time, na kateri predstavljajo novejša dela devetih slovenskih umetnikov in umetnic (Suzane Brborović, Gašperja Capudra, Jona Derganca, Ane Janež, Lenarta Miklaužiča Kirbiša, Staša Kleindiensta, Zmaga Lenárdiča, Anastazije Pirnat in Nataše Prosenc Stearns). V prostorih Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov pa razstavlja fotograf Janez Bogataj: njegova razstava z naslovom Koga sem videl? ponuja vpogled v živahno središče slovenske likovne ustvarjalnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.

Lani zelo odmevna zgodba o prenovi obračunavanja omrežnine je nekoliko potihnila, ko je agencija za energijo odločila, da se tarifa v najdražjem bloku, ki nastopi pozimi med delovniki, uvede postopno. Zdaj smo že v višji omrežninski sezoni, ki traja od novembra do konca februarja, zato kljub temu velja upoštevati nekaj nasvetov za znižanje omrežnine – zlasti omrežninske postavke za moč, ki ima po novem večjo teže od omrežninske postavke za energijo. Zlasti previdnost velja pri uporabnikih z občasno visoko porabo. Erna Strniša se je o tem pogovarjala z Boštjanom Okornom z Zveze potrošnikov Slovenije.

Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih društev kmetic, žena in deklet na podeželju in združuje več kot 9000 članic. V tem tednu so s srečanjem na turistični kmetiji Podmlačan v Selški dolini obeležile letošnjih 30 let delovanja. O opravljenem delu v tem obdobju se je Jernejka Drolec pogovarjala z dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Kot pravi, je njihov glas slabo slišan in država ima še veliko dela, da izboljša položaj kmečkih žensk, brez katerih kmetije usihajo. Fotografija: Žiga Živulović jr. F.A.Bobo

Silvestra Gorjup je že 21 let aktivna prostovoljka in pokrajinska koordinatorica programa Starejši za starejše v Spodnjem Podravju in si prizadeva za večjo blaginjo starejših na področju zdravstva in sociale. Že pred upokojitvijo je z delovanjem v različnih telesih in tudi na delovnem mestu skrbela za področje sociale, delala z ljudmi in za ljudi. Za prostovoljsko delo je prejela že več nagrad, nazadnje spomladi priznanje za naj mentorico prostovoljcev za leto 2024. Vodi Zlati kotiček na Ptuju, ki je rezultat sodelovanja prostovoljskega zavoda Zlata mreža in Zveze društev upokojencev Slovenije pri projektu Starejši za starejše. S Silvestro Gorjup se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.

Ime tedna je postal Aleš Čadež, letošnji Inovativni mladi kmet, ki je na 11. Evropskem kongresu mladih kmetov v Bruslju prejel še naziv najboljšega mladega kmeta leta. Kot prvi Slovenec do zdaj je med 31 kandidati iz 27 držav izstopal s svojim delom in prepričal strokovno žirijo, poleg glavnega priznanja pa je prejel tudi nagrado za najboljši projekt energetske učinkovitosti. Kandidatki sta bili tudi: Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM telefon, kjer usposobljeni svetovalci otrokom in mladostnikom v stiski na anonimni brezplačni številki že 35 let zagotavljajo varen in zaupen prostor. Prostovoljcem pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije lahko otroci vsak dan brez strahu pred stigmatizacijo zaupajo svoja čustva in težave. Maruša Bradač, astrofizičarka in vodja raziskovalne skupine na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, ekipe, ki je s teleskopom James Webb odkrila aktivno supermasivno črno luknjo v zgodnjem vesolju. Odkritje, ki so ga objavili v reviji Nature Communications, predstavlja ključen del sestavljanke o nastanku zgodnjih galaksij in črnih lukenj.

Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila osrednjo slovesnost ob 35-letnici svojega delovanja. Slavnostni govornik, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, je poudaril, da je porabska slovenska skupnost v tem času dokazala povezanost, vztrajnost in razvojno usmerjenost. Zvezi, ki je ob jubileju izdala zbornik, je podelil priznanje in zahvalo, priznanje pa je ob 40-letnici podelil tudi folklorni skupini iz Gornjega Senika. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs je poudarila ključne mejnike 35-letnega delovanja. Kot prvega je izpostavila ustanovitev časopisa Porabje, s katerim so povezali skupnost ter slovenščino in narečje. Omenila je tudi rast števila kulturnih skupin, pridobitev Slovenskega doma in ustanovitev razvojne agencije ter programa spodbujanja gospodarske osnove. Med glavnimi izzivi prihodnosti pa je izpostavila zlasti delo z mladimi. No, jutri bodo v Novi Gorici podpisali pismo o nameri o nadaljevanju sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje. Slovenskima ministroma Arčonu in Aleksandru Jevšku se bo pridružil madžarski zunanji minister Péter Szijjártó, skupaj se bodo na Sveti Gori udeležili maše, ki jo bo za padle madžarske vojake na Soški fronti daroval škof Peter Štumpf.

Gluhe in hudo naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Gorazd Orešnik je od rojstva gluh, je oče dveh gluhih otrok, pa tudi ponosen dedek štirih vnukov. Po izobrazbi je elektromehanik. Po končani diplomi je 20 let delal v podjetju Iskra, nato pa do upokojitve kot snemalec za spletno televizijo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih. 25 let je bil član upravnega odbora Društva gluhih Ljubljana, nato 8 let predsednik društva, letos pa je bil izvoljen za predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. O svoji življenjski zgodbi in o tem, za kaj se zavzema kot predsednik Zveze, da bi se položaj gluhih in naglušnih izboljšal, bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. Današnjo radijsko oddajo Med štirimi stenami smo pripravili tako, da je dostopna tudi ljudem z okvaro sluha, in sicer lahko spremljajo videoprenos na spletni strani prvega programa Radia Slovenija. Oddaja je v celoti tolmačena v slovenski znakovni jezik, opremljena pa je tudi s podnapisi.

Božičnica bo, zimski dodatek za upokojence tudi, zvišuje se nadomestilo za brezposelnost … v osnovi so bili to vladni predlogi in zdi se kot da nekaj mesecev pred volitvami sindikatov v resnici sploh ne potrebujemo. Kako bo na to odgovoril novi prvi mož največje sindikalne centrale Zveze svobodnih sindikatov Andrej Zorko? Ob izvolitvi je napovedal, da bo poskrbel, »da bodo pravice delavk in delavcev spoštovane; da bodo mladi videli prihodnost v državi ter da bodo upokojenci imeli dostojno starost.« Kaj lahko v resnici storijo sindikati, kakšno moč imajo? O tem, kako povečati ugled sindikalizmu, o tem, kako v sistem privabiti čim večje število članov in o tem, kako uspešno voditi socialni dialog, se bo z gostom v oddaji Intervju pogovarjala Urška Valjavec.

V novem mestu izredna seja o romski problematiki in jugovzhodni Sloveniji.Na Glavnem trgu v dolenjski prestolnici več kot 10 tisoč ljudi.S sociologom in Novomeščanom doktorjem Borutom Rončevićem o tem, kaj je pripeljalo do tragedije v dolenjski prestolnici in kaj bo moralo slediti.Naša sodelavka Sonja Pungertnik predsednica Zveze društev slepih in slabovidnihVreme: Jutri bo na vzhodu sončno, drugod zmerno do pretežno oblačno, na zahodu bo rahlo deževalo.

V novem mestu izredna seja o romski problematiki in jugovzhodni Sloveniji.Na Glavnem trgu v dolenjski prestolnici več kot 10 tisoč ljudi.S sociologom in Novomeščanom doktorjem Borutom Rončevićem o tem, kaj je pripeljalo do tragedije v dolenjski prestolnici in kaj bo moralo slediti.Naša sodelavka Sonja Pungertnik predsednica Zveze društev slepih in slabovidnihVreme: Jutri bo na vzhodu sončno, drugod zmerno do pretežno oblačno, na zahodu bo rahlo deževalo.

V tednu Evropske rokometne zveze se je pred prijateljsko tekmo proti Srbiji predstavila slovenska moška reprezentanca. Najboljši namiznoteniški igralci pa sezono svetovne serije nadaljujejo na močnem turnirju v Montpellierju.

Dr. Andrej Godec je kemik po duši in srcu. Predan je mladim, vedoželjnim rodovom, ki presežejo mentorja, in prav je tako, pravi. Njegov strokovni življenjepis zajema kopico dosežkov. Je avtor številnih učbenikov za kemijo in drugih publikacij, vsestransko že desetletja skrbi za promoviranje kemije, pred leti je začel z organizacijo poletne šole kemijskih znanosti, ki je postala tradicionalna, pripravlja številne delavnice, seminarje in izobraževanja za učitelje, organizira priprave in vodi dijake na kemijske olimpijade, s katerih se vedno vračajo z medaljami, in tu se seznam njegovih dejavnosti še ne konča. Pri organizaciji Evropske naravoslovne olimpijade leta 2018 je bil odgovoren za izvedbo strokovnega dela tekmovanja. V šolsko prenovo je vključen tudi danes. Andrej Godec je prejemnik številnih nagrad in priznanj, tudi dobitnik Prometeja znanosti Slovenske znanstvene fundacije in častnega znaka Zveze za tehniško kulturo Slovenije, pa Priznanja Državnega sveta in Samčeve nagrade Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Kot asistent in predavatelj na Katedri za fizikalno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter dolgoleten sodelavec ZOTKe svoje delo zdaj prepušča drugim – mlajšim rodovom. In kakšni so zdaj njegovi načrti?

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica.

Danes je mednarodni dan bele palice. Bela palica je simbol samostojnosti, poguma in dostojanstva slepih in slabovidnih. Delna ali popolna izguba vida vpliva na vsa področja njihovega življenja, nenehno prilagajanje svetu videčih, pa zahteva veliko napora, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, in dodali, da ob tem dnevu želijo videče spomniti na svojo prisotnost v družbi, saj želijo biti aktivni in enakopravni člani. S kakšnimi izzivi se spopadajo v vsakdanjem življenju in kakšne dogodke so pripravili ob tem dnevu, pa v prispevku Petre Medved.

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica.

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev.

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev.

V Ljubljani se nadaljuje zasedanje parlamentarne skupščine zveze Nato s skoraj 600 udeleženci, med njimi bo v ponedeljek tudi generalni sekretar Mark Rutte. Slovenija je takšno srečanje pred 20-imi leti gostila kot nova članica, danes pa je marsikaj drugače; tudi zavezništvo je pred povsem novimi izzivi. Druge teme: - Lecornu bo še enkrat poskusil sestaviti francosko vlado - V Gazi utihnilo orožje - bo premirje zdržalo? - V Gornjih Petrovcih po obsodbi tudi uradno razrešili župana

Poudarjanje pomena enotnosti Nata odzvanja ob začetku zasedanja parlamentarne skupščine zavezništva v Ljubljani. Varnostni izzivi so vse bolj zapleteni, je opozoril vodja slovenske delegacije Janez Žakelj je dejal, da v svetu številnih groženj postaja pomen multilateralizma in parlamentarnega dialoga še večji. V ospredju razprav bodo med drugimi razmere v Ukrajini in na zahodnem Balkanu. Druge teme: - Delodajalci protestno zapustili sejo Ekonomsko-socialnega sveta zaradi spora o obvezni božičnici. - Vložena zahteva za referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. - Obletnico koroškega prebiscita zaznamovala tudi protesta zaradi policijske racije pri Peršmanu.

V osrednjem švicarskem Marijinem romarskem svetišču v Einsidelnu je včeraj potekalo tradicionalno, že 56. romanje Slovencev, ki živijo v Švici in sosednjih državah. Prišlo jih je blizu 300. Najprej so se zbrali pri molitvi križevega pota, medtem je bilo spovedovanje, vrh srečanja pa je bila slovesna sveta maša v baziliki, ki jo je ob somaševanju župnika Davida Taljata in predsednika Zveze duhovnikov, ki delujejo v Evropi Dorija Pečovnika vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Pri maši je bil navzoč tudi veleposlanik Republike Slovenije v Švici Iztok Grmek s sodelavci, ki je zbrane tudi nagovoril in vsem skupaj zaželel, da bi to tradicionalno romanje povezovalo vse Slovence v Švici, posebej pa se je zahvalil župniku Taljatu za njegovo požrtvovalno in povezovalno poslanstvo. Letošnjemu romanju sta dala poseben pečat Nika in Jakob, ki sta med mašo prejela zakrament svete birme. Škof se je rojakom zahvalil za njihovo zvestobo veri, kulturi in jeziku ter za mnoge dejavnosti, ki se odvijajo v njihovih skupnostih. Letošnje romanje je potekalo v svetem letu, ko smo vsi skupaj kot romarji upanja povabljeni, da smo žive priče radosti, poguma in odgovornosti drug do drugega ter da nam je mar za naše bližnje, je iz Einsiedelna v Švici še sporočil škof Jamnik.

V osrednjem švicarskem Marijinem romarskem svetišču v Einsidelnu je včeraj potekalo tradicionalno, že 56. romanje Slovencev, ki živijo v Švici in sosednjih državah. Prišlo jih je blizu 300. Najprej so se zbrali pri molitvi križevega pota, medtem je bilo spovedovanje, vrh srečanja pa je bila slovesna sveta maša v baziliki, ki jo je ob somaševanju župnika Davida Taljata in predsednika Zveze duhovnikov, ki delujejo v Evropi Dorija Pečovnika vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Pri maši je bil navzoč tudi veleposlanik Republike Slovenije v Švici Iztok Grmek s sodelavci, ki je zbrane tudi nagovoril in vsem skupaj zaželel, da bi to tradicionalno romanje povezovalo vse Slovence v Švici, posebej pa se je zahvalil župniku Taljatu za njegovo požrtvovalno in povezovalno poslanstvo. Letošnjemu romanju sta dala poseben pečat Nika in Jakob, ki sta med mašo prejela zakrament svete birme. Škof se je rojakom zahvalil za njihovo zvestobo veri, kulturi in jeziku ter za mnoge dejavnosti, ki se odvijajo v njihovih skupnostih. Letošnje romanje je potekalo v svetem letu, ko smo vsi skupaj kot romarji upanja povabljeni, da smo žive priče radosti, poguma in odgovornosti drug do drugega ter da nam je mar za naše bližnje, je iz Einsiedelna v Švici še sporočil škof Jamnik.

Vsako leto je zadnji septembrski teden posvečen gluhim. Prirejajo ga z geslom »Brez pravic znakovnega jezika ni človekovih pravic«, s katerim gluha skupnost opozarja, da človekove pravice niso popolne, če niso priznane in uresničene tudi pravice do znakovnega jezika. Že pet let je od vpisa znakovnega jezika v ustavo Republike Slovenije, pa država še vedno ni uredila sistemskega financiranja razvoja slovenskega znakovnega jezika. Več pa v pogovoru z sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Ustavimo se v Bazovici pri Trstu, kjer je ob 95. obletnici usmrtitve četverice antifašistov in 80. obletnici konca druge svetovne vojne potekala sklepna spominska slovesnost v poklonom bazoviškim junakom. V spomin na upor in poklon koroškim partizanom se je pred Peršmanovim muzejem na avstrijskem Koroškem tudi letos sklenil pohod po poteh upora Lenarta, Johana, Gašperja in Jelke. Kako pa je s preiskavo policijske racije? O tem s predsednikom Zveze koroških partizanov Milanom Wuttejem. V Porabju se pridružimo etnologom, ki so na strokovnem srečanju predstavili zbornik o vleki ploha in borovem gostüvanju, ter potegnemo črto pod prvo sejo Zamejske kulturne koordinacije. Foto (Mateja Železnikar): Peršmanov spominski dom vabi!

Bolezen modrikastega jezika povzroča množične, od 30- do 40-odstotne pogine in gospodarsko škodo ter pušča dolgoročne posledice v panogi ovčereje. Razmere so ponekod katastrofalne, rejci in veterinarji pa nemočni, saj primanjkuje zaščitnih sredstev, kopičijo se tudi trupla poginulih živalih. Najbolj sta prizadeta južni in zahodni del države, zato so tam v minulih dneh že odprli dodatne zbirne centre za hitrejše odvažanje trupel. O aktualnih razmerah na terenu, programu cepljenja in pomočeh države rejcem; pa tudi o tem, ali nam pretijo še kakšne hude nalezljive bolezni, ki ogrožajo živinorejo pri nas, v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Vida Znoj, generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Aleš Hvalc, predstavnik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije; Tomo Wankmuller, Veterinarska zbornica. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Ime tedna je postala Breda Kutin, dolgoletna predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, ki se je po 35 letih poslovila s tega položaja. V tem obdobju ji je uspelo med potrošnike razširiti zavedanje o pravicah in njihovo uveljavljanje. Med najbolj odmevnimi akcijami so rešitev več kot deset let trajajočih sporov v zvezi s stanovanjskimi posojili SKB banke v 90. letih, nižanje cene električne energije s skupinskim nakupom, testi in primerjave izdelkov in mnoge druge. Kandidata sta bila še: - Janez Šamperl, gvardjan piranskega minoritskega samostana, ki je v piranski cerkvi svetega Frančiška po 85 letih sprejel sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia z motivom Marije z otrokom in svetniki. Po desetletjih prizadevanj diplomatov in strokovnjakov za vrnitev približno sto med drugo svetovno vojno odnesenih umetnin je ta prva, ki se vrača na izvorno mesto nastanka. - Danilo Trstenjak, upokojeni igralec Lutkovnega gledališča Maribor, ki je odigral 599 od 600 ponovitev predstave Žogica Marogica. Ena od najbolj legendarnih in prepoznavnih predstav je bila premierno uprizorjena leta 1994, njena 600. ponovitev je pa je zaokrožila praznovanje 50. obletnice Lutkovnega gledališča Maribor.

Ustavimo se v Bazovici pri Trstu, kjer je ob 95. obletnici usmrtitve četverice antifašistov in 80. obletnici konca druge svetovne vojne potekala sklepna spominska slovesnost v poklonom bazoviškim junakom. V spomin na upor in poklon koroškim partizanom se je pred Peršmanovim muzejem na avstrijskem Koroškem tudi letos sklenil pohod Po poteh upora Johana, Lenarta, Gašperja in Jelke. Kako pa je s preiskavo policijske racije? O tem s predsednikom Zveze koroških partizanov Milanom Wuttejem. V Porabju se pridružimo etnologom, ki so na strokovnem srečanju predstavili zbornik o vleki ploha in borovem gostüvanju, ter potegnemo črto pod prvo sejo Zamejske kulturne koordinacije.

Zase skromno pravi, da je le dolgoletni kulturni delavec. Tisti, ki poznajo njegovo delo, ga opisujejo z besedami 'srce in duša kulture v Kamniku', 'kamniški kulturni ataše', 'ambasador Kamnika in slovenske kulture' … Tone Ftičar je kulturi, predvsem ljubiteljski, zapisan že več kot pol stoletja, 43 let pa je deloval kot vodja kamniške izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, prej Zveze kulturnih organizacij. V Kamniku in okolici že vrsto let ni kulturne prireditve, pri kateri ne bi sodeloval kot producent, scenarist ali povezovalec, običajno celo vse troje hkrati. Prihodnji konec tedna bo kot dolgoletni glavni glas nedeljske povorke spet pozdravil več tisoč obiskovalcev največjega etnološkega festivala v Sloveniji, 52. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Toneta Ftičarja le nekaj dni po uradni upokojitvi v sredinem Intervjuju na Prvem gosti Andreja Čokl.

Zakaj bodo potrebne spremembe poklicne mature? Bodo prinesle višje standarde znanja študirajočih, bolj pravičen izobraževalni sistem, bo študentov, ki ne dokončajo študija, manj kot zdaj? Ali pa se bo znižala dostopnost terciarnega izobraževanja, povečala nepravičnost v slovenskem šolskem prostoru in znižal standard znanja v gimnazijah? Kako se slovenska izobrazbena struktura ujema s trgom dela in potrebami zaposlovalcev? Se v Sloveniji sploh še splača študirati? Odgovore smo iskali v oddaji Intelekta. Gosti: dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, dr. Tjaša Redek, profesorica na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Ljubljani, dr. Marjan Šimenc, profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Pedagoškem inštitutu, in dr. Darko Zupanc, vodja sektorja za raziskave in razvoj na Državnem izpitnem centru.   foto: MMC (BoBo/Žiga Živulović ml.)

Šola - beseda, ki je nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta zagotovo velikokrat izrečena beseda v družinah s šoloobveznimi otroki. Kako pripraviti bodočega prvošolca na pouk, kako to storiti pri starejših učencih in dijakih? Zakaj je šola polje tolikšnega števila frustracij za šolarje in njihove starše? O vsem tem pred začetkom novega šolskega leta v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Adriana Gaberščik, učiteljica razrednega pouka na OŠ Miška Kranjca Ljubljana; Anja Vidmar, psihologinja na Gimnaziji Ledina; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Hana Kolendo, dijakinja, članica predsedstva Dijaške organizacije Slovenije; dr. Uroš Ocepek, prof. matematike in računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje.

11 dni je še do začetka novega šolskega leta, v katerem se obeta kar nekaj novosti, predvsem na področju vzgojnega delovanja šol. Učitelji bodo med drugim lahko pregledovali šolske torbe in osebne predmete otrok v šoli, uporaba mobilnih telefonov bo mogoča le z odobritvijo učitelja za potrebe pouka. O spremembah po celotni vertikali, od vrtcev do srednjih šol, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; Nives Počkar, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.

V Haagu poteka vrh Severnoatlantskega zavezništva, na katerem bodo voditelji najverjetneje potrdili zgodovinsko zvišanje obrambnih izdatkov. V novi realnosti, ko drug za drugim vznikajo novi konflikti, je Evropa postavljena pred dejstvo, da mora bolj odločno poskrbeti za svojo varnost. A med članicami so velike razlike v občutku ogroženosti, zato tudi precej različen občutek nujnosti vlaganj v svojo varnost. Ko v enačbo dodamo še ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je razumljivo, da bo tokratni vrh precej manj enoten, skupna izjava pa zelo kratka in splošna. O izzivih pred Natom in enotnosti zavezništva se bo z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00 pogovarjal Matej Hrastar. – Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister in stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO (2015–2019) – Boštjan Pavlin, državni sekretar na ministrstvu za obrambo – Iztok Prezelj, profesor obramboslovja in dekan Fakultete za družbene vede UL

Kako urediti dolgotrajno oskrbo za zapuščene živali? To je le ena od predlaganih sprememb v noveli o zaščiti živali, ki jo bo prihodnji teden obravnaval državni zbor. Med novostmi, ki pa so naletele na odpor zavezancev, med drugim predlog za prenos finančnega bremena dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih iz države na občine, obvezno čipiranje mačk in odprava kletk za kokoši nesnice po letu 2028. Zakaj nasprotovanje, kakšni so pomisleki in kakšni so drugi predlogi? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti. To so: Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Gregor Košir, predstavnik Skupnosti občin Slovenije; Maša Cerjak Kastelic, predstavnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in Lina Debeljak, iz Društva za zaščito živali Novo mesto.

Kako bodo države zveze NATO porabile napovedana dodatna sredstva za obrambo? Opredelitev obrambnih izdatkov je sicer vse širša, a predlaganih 5 odstotkov BDP-ja za Slovenijo pomeni kar 3,5 milijarde evrov. Številka, ki se za zdaj zdi nedosegljiva. Drugi poudarki oddje: - Po letu in pol usklajevanj vlada potrdila predlog podnebnega zakona, ki mu nevladniki očitajo premajhno prizadevnost. - Oskrbovalci družinskih članov bodo lahko postali tudi upokojenci. - Evropska centralna banka vnovič znižala osrednjo evrsko obrestno mero, ki je po novem 2-odstotna.

Klinični psihologi in psihiatri pozivajo k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vlada pred kratkim poslala v državni zbor. Kritiki opozarjajo, da predlog znižuje standarde zdravstvene obravnave in izobrazbeno raven strokovnjakov, ki naj bi opravljali to dejavnost. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakon podpirajo, saj pravijo, da bo ta uredil kaos na področju psihoterapije, ki bo postala samostojna zdravstvena dejavnost. Kdo bo lahko opravljal psihoterapevtsko dejavnost? Kako bo organizirana? V kolikšni meri bo zakon skrajšal čakalne vrste, kakšne so potrebe po psihoterapiji na terenu in kakšen kader mora zapolniti to področje? Bodo v zdravstvo zdaj res vstopali nekompetentni sodelavci brez ustreznega znanja? Kdo v tej zgodbi brani svoje interese in kakšni so ti? Je še mogoče, da bi nasprotniki zakona tega zaustavili in če ne, kakšna je časovnica njegove uveljavitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v Kabinetu ministrice za zdravje; dr. Robert Cvetek, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Vesna Švab, psihiatrinja, vodja Centra za duševno zdravje odraslih Logatec in podpredsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT; Petra Bavčar, klinična psihologinja z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana; Franci Gerbec, podpredsednik Zveze organizacij pacientov.

Danes je praznik dela - državni praznik in dela prost dan, ko na predvečer po državi tradicionalno zagorijo kresovi, ob katerih se pogosto vrstijo opozorila o delavskih razmerah. Tako je bilo tudi na sinočnji osrednji sindikalni prireditvi na Rožniku v Ljubljani, kjer je Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov ocenil, da je sindikalizem na preizkušnji, saj se znati prilagajati. Druge teme: - Ukrajina in Združene države podpisala sporazum o redkih rudninah. - Od evropskih proračunskih pravil zaradi oboroževanja bo odstopila več kot polovica Unije. - Srbijo pred novimi protesti obiskala evropska komisarka za širitev Marta Kos.

Socialni partnerji so podpisali dogovor o predlogu pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta. Zvišanje starosti ob upokojitvi, daljše referenčno obdobje, višji odmerni odstotek in zimski dodatek so ključne novosti nove pokojninske zakonodaje. Prispevne stopnje ostajajo nespremenjene, prav tako ostaja pogoj 40 let pokojninske dobe. Pod katerimi pogoji se bomo upokojevali po novem? Kakšne bodo naše pokojnine? So ključni cilji reforme – stabilna in vzdržna pokojninska blagajna in dostojne pokojnine – torej doseženi? O vsem tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije; Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije; dr. Marko Jaklič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Vlada je potrdila novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta med drugim predvideva več denarja za naložbe in razvoj. Del šolskega polja je vznemirila napoved vnovične uvedbe soglasja ministra za šolstvo k imenovanju ravnatelja. To bi po mnenju kritikov vodilo k politizaciji šolstva. Ali bo ta predlog ostal v noveli, bomo med drugim izvedeli v Studiu ob 17-ih. V njem tudi o drugih aktualnih temah v šolstvu, med drugim, kako šole ravnajo ob varnostnih tveganjih. Gostje: minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj; ravnateljica OŠ Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije mag. Mojca Mihelič; direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar; glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj.

Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

Ste kot potrošniki pri kupovanju pozorni na označbe na embalažah živil? V torkovem Svetovalnem servisu bo z nami Urša Menard z Zveze potrošnikov Slovenije. Vsak kritičen potrošnik namreč mora poznati posamezne sestavine in hranilne vrednosti ter razliko med »porabiti do« in »uporabno najmanj do«. Tudi navodila za shranjevanje recimo so pomembna in jih velja upoštevati.

Razveza zakonske zveze je lahko sporazumna ali na podlagi tožbe. Kako poteka postopek za razvezo in v katerih primerih se zakonska zveza lahko razveljavi? Kaj storiti, če se zakonec noče razvezati? Kako skleniti sporazum o delitvi skupnega premoženja? Kaj je potrebno za deljeno oziroma skupno skrbništvo? Kdaj je bivši zakonec upravičen do preživnine? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa po deveti na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko že zdaj zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pošljete na prvi@rtvslo.si.