Podcasts about zveze

Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah ter tudi izzivih, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni pri vsakdanjem življenju in delu. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je za svoje člane s skupaj z društvi pripravila tudi številne dogodke, prireditve in dejavnosti, Petra Medved pa je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila predsednico Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Sonjo Pungertnik, ki pojasnjuje, da letos še posebej nagovarjajo javnost z željo po bolj vključujoči družbi.

Sveto mašo smo prenašali iz kapelice sv. bratov Cirila in Metoda iz Doma oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije na Okroglem pri Kranju. Maševal je p. Janez Poljanšek, pri maši so sodelovali slepi in slabovidni, pela pa je skupina Šestinka.

Pred 35 leti je v Celovcu odprla vrata prva in še vedno edina javna dvojezična ljudska šola. Bila je pomembna pridobitev ne le za koroške Slovence, temveč tudi za priseljene iz Slovenije. Ob krčenju podpor avstrijskih zveznih oblasti nas zanima, kako bo v prihodnje delovala krovna Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. O tem pripovedujeta dosedanji poslovodja Mitja Rovšek in njegova naslednica Julija Schellander Obid. Svetovni dan čebel z različnimi projekti obeležujejo tudi rojaki na Tržaškem, povezani v Društvo slovenskih čebelarjev. Letos so med drugim zasadili lipo, simbol slovenstva, pravi predsednica društva Vlasta Novak. Literarni zgodovinar Franci Just, častni član Zveze slovenskih slavističnih društev, pa spregovori o jezikovnih izzivih Porabja. Foto (zajem zaslona): poslikave na čebelnjaku Društva slovenskih čebelarjev Trst v Padričah

Osnovnošolci z vseh koncev države se enkrat letno iz šolarjev prelevijo v predstavnike svojih vrstnikov in na Otroškem parlamentu v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije argumentirano razpravljajo o težavah, izkušnjah in predlogih za spremembe, ki si jih želijo v svojem okolju. Na letošnjem 36. Mednarodnem otroškem parlamentu je 115 osnovnošolcev končalo dvoletno razpravo o šolskem sistemu. Otroci so na dan dogodka o šolskih temah razmišljali v štirih delovnih skupinah, pozneje pa so svoje ugotovitve in razmišljanja predstavili na plenarnem zasedanju. Med predlogi so denimo tudi želja po večji avtoriteti učiteljev, uvedba statusa kmeta ter drugačni načini učenja in ocenjevanja.

Otroški parlamenti so program Zveze prijateljev mladine Slovenije, kjer imajo otroci priložnost, da izrazijo svoje mnenje, razpravljajo o pomembnih družbenih temah, ki se jih dotikajo, ter se učijo demokracije, poslušanja in sodelovanja. V program je vključenih skoraj 400 osnovnih šol, vsako leto pa sodeluje približno 3000 otrok. Lansko leto je potekal že 35. nacionalni dogodek, kar znova potrjuje dolgoletno tradicijo in pomen programa, ki po vsej Sloveniji krepi glas otrok in mladih ter spodbuja njihovo aktivno sodelovanje v družbi. Na dogodku bo ponovno sodeloval Filip Štritof, ki obiskuje 9. razred Osnovne šole Trnovo.

Nekdanji predsednik Društva paraplegikov Gorenjske Peter Robnik, prostovoljec in predsednik skupščine Zveze paraplegikov Slovenije, je pred 40 leti kot sopotnik v vozilu doživel hudo prometno nesrečo. Utrpel je poškodbo hrbtenjače, posledice poškodbe pa so bile tako hude, da je ostal na invalidskem vozičku. O svoji življenjski poti in o tem, zakaj si že vse življenje prizadeva, da bi se mladi paraplegiki vrnili na delovno mesto, bili družbeno koristni in se ukvarjali s športom, bo Peter Robnik pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Youmna El Sayed je nagrajena palestinska novinarka, ki je delala za različne angleško govoreče medije. Bila je dopisnica Al Jazeere v Gazi, dokler je ni bila pred letom in pol zaradi izraelskih groženj prisiljena zapustiti. Zdaj živi z družino v Kairu. Ob robu konference Zveze evropskih radijskih postaj v Ženevi se je z njo srečala Helena Milinković. Glasovi Palestine na TV Slovenija

V Evropskem parlamentu so tik pred sprejetjem nova zakonska pravila, ki bodo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami z manjšimi spremembami genetskega materiala, izenačile s konvencionalnimi in jih ne bo treba označevati. Ali gre za prvi korak k odpiranju evropskega trga gensko spremenjenim organizmom? Kakšne so prednosti te sodobne metode žlahtnenja? Zakaj temu nasprotujejo potrošniške organizacije in ali bo to uničilo ekološke kmete? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Zlata Luthar, poznavalka genskih transformacij kmetijskih rastlin, profesorica genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleš Fister, podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije; Matjaž Pirc, predstavnik Zveze potrošnikov Slovenije.

Večina glasbenih šol v prav teh dneh prireja preizkuse glasbene nadarjenosti za vpis v naslednjem šolskem letu. Glasbeno izobraževanje daje otroku pomembno širino in nove izkušnje, zato je vpis v glasbeno šolo zelo smiseln in predvideni stroški ne bi smeli biti ovira. V večini šol z javnim programom je mesečna obveznost med 25 in 35 evri, ko gre za več otrok v družini ali za posebne okoliščine, šole omogočajo tudi popuste. Pomoč pa nudijo tudi pri izposojah inštrumentov, sploh v začetni fazi izobraževanja, prav tako pomoč pri plačilu tovrstnih stroškov nudi tudi program Botrstvo. Z njegovo pomočjo postajajo strastni glasbeniki tudi trije otroci naše sogovornice. Sogovornici: -mama treh mladih glasbenikov -Tonja Lapanja Brenčič, predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol

V Portorožu je v tem tednu potekalo zasedanje mednarodne smučarske zveze, na katerem so bile sprejete nekatere spremmbe, ki bodo pomembno vplivale tudi na prihodnjo sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih. Slovenska moška odbojkarska reprezentanca pa nadaljuje priprave na letošnjo sezono, v kateri jo čakata dva izziva. Za zdaj so na pripravah še mlajši odbojkarji, v prihodnjem tednu pa se jim bodo pridružili tudi tisti najizkušenejši.

Za misijonarje in misijone je treba tudi moliti. Spoznali smo Misijonsko molitveno zvezo.

Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. Gostje: Sabina Leben, Sindikat Mladi plus dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Zdravo. Tokrat začnemo z revizijo zgodovine (za obe vojni so krivi Avstrijci, to je jasno) in ker je ravno tak dan, spet obudimo protiimperialistično fronto, ki je bila pred OF tudi uradno ime gibanja, dokler se komunisti niso razbohotili v gibanju in pobrali žoge in šli izpred bloka. Ugotovimo, da smo hujši k Žižek, tokratni komad tedna je Ritem človeštva Nietov mi pa obdelamo še vojaške tehnologije v civilni rabi in znižanje davkov, zaradi katerega bo, kot vemo, vse bolje. Preden v Garambi obiščemo nilske konje, gremo še na Roško, nilski konji pa niso nevarni, razen tistega leva, ki je nekaj tednov kasneje nekoga pojedel, zato se mi posvetimo entrepreneurjem in vprašanju plač. Če so delavci z nižjimi plačami premalo plačani, smo tudi mi premalo plačani, oziroma če smo mi premalo, so premalo plačani tudi oni. Smrt imperializmu, svoboda delavcem! ✊

40 let od največje jedrske nesreče v svetovni zgodovini se sprašujemo, kakšne so bile njene družbeno-zgodovinske posledice in kako je bilo to nesrečo doživeti iz prve rokeŠestindvajsetega aprila 1986 nekaj pred poldrugo uro ponoči je eksplodiral reaktor černobilske nuklearne elektrarne na ozemlju današnje Ukrajine. Največja jedrska nesreča v zgodovini, od katere te dni mineva 40 let, je v ozračje sprostila 100 do 400-krat več radioaktivnega materiala od atomske bombe, ki so jo Američani odvrgli na Hirošimo, nepovratno je kontaminirala veliko območje v Ukrajini in Belorusiji, zaradi nje so morali preseliti okrog 300 tisoč ljudi, več kot pol milijona ljudi je nesrečo saniralo, številke umrlih zaradi posledic pa se še danes povečujejo. Če bi bili že ti grozljivi učinki dovolj, da bi se černobilska jedrska nesreča vpisala v zgodovino, pa je imel ta dogodek hkrati tudi velike politične in geopolitične posledice, saj je Sovjetski zvezi odvzel tako dobršno mero mednarodnega strahospoštovanja kot tudi notranje legitimnosti, zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov je zato večkrat celo izrazil mnenje, da je bila prav černobilska nesreča ključna za razpad te velike komunistične države, ki se je na katastrofo vsaj v prvi fazi izrazito slabo odzvala. V tokratnih Glasovih svetov bomo govorili o tem, kako je černobilska eksplozija spremenila Sovjetsko zvezo, kako je preoblikovala hladno vojno in svetovni odnos do jedrske energije, pa tudi o tem, kako je bilo to nesrečo dejansko doživeti iz sovjetskih republik, ki so bile najbolj prizadete. Gost v studiu, dr. družboslovnih znanosti, ekonomist in nekdanji diplomat Denis Mancevič namreč ni le poznavalec zgodovine in sedanjosti tega območja, ampak je kot otrok v Belorusiji s svojo družino nesrečo tudi doživel. Vabljeni tudi k poslušanju oddaje Intelekta Kako je atomska bomba spremenila svet in oddaje Ars humana Sovjetski človek Svetlane Alkesijevič. foto: Helikopter, ki prši tekočino za dekontaminacijo v bližini černobilskega reaktorja, 13. junij 1986, IAEA Imagebank / USFCRFC, Wikimedia Commons

Na Trbižu v Kanalski dolini v Italiji so pred dnevi ustanovili novo slovensko društvo, in sicer Amatersko športno društvo »Julijce«. Nastalo je na pobudo lokalne skupnosti in je namenjeno predvsem mladim, ki se bodo lahko ukvarjali s športom v slovenskem jeziku. Predvidevajo širok nabor športnih dejavnosti, trenutno je poseben poudarek pri namiznemu tenisu ter športnemu plezanju. Ustanovitev Amaterskega športnega društva »Julijce« predstavlja pomemben korak k razvoju športnih dejavnosti in utrjevanju slovenske skupnosti v Kanalski dolini, hkrati pa odpira nove priložnosti za povezovanje mladih in širše javnosti. Pozdravni nagovor je imel predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji ZSŠDI Ivan Peterlin ob prisotnosti predsednika Sveta slovenskih organizacij SSO Walterja Bandlja, ki je tudi pobudnik organizacije dogodka. Predsednica društva je postala Alessandra Ksenja Jelen.

Stiske mladih kmetov niso le osebne ali psihološke, so tudi strukturne - povezane so z ekonomskim pritiskom, dolgimi delovniki, birokracijo, podnebnimi spremembami... V sodobnem kmetijstvu vse več jo vlogo prevzema tehnologija, ki lahko olajša delo, prihrani čas, hkrati pa prinaša nove izzive in pritiske. Tokrat smo spregovorili o tehnostresu, o tem, kdaj tehnologija res pomaga in kdaj dodatno obremenjuje ter kako prepoznati znake izgorevanja. Z nami sta bila predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Ajda Podlesnik in psiholog ter raziskovalec na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU Dino Manzoni.

Po svoje je težko dojeti, da nekdo poleg svojega poklicnega dela, ki zajema raziskovanje, pripravo projektov, objavljanje in delo s študenti, resno in zavzeto opravlja še vrsto drugih nič manj pomembnih reči. Gregor Antoličič je tako še predsednik sveta domače krajevne skupnosti Pekre na jugozahodnem obrobju mesta Maribor, amaterski igralec in režiser domačega kulturnega društva, podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor in – jagoda na torto vsega – predavatelj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Oddajo je pripravil Stane Kocutar. Foto: Osebni arhiv

Po ocenah strokovnjakov obstaja približno 200 različnih bolezni, ki se lahko prenašajo s hrano, od bakterijskih okužb do zastrupitev z nevarnimi snovmi. Nadzor nad živili je zato še kako pomemben in poteka na več ravneh, od pridelave in proizvodnje do trgovinskih polic. Pomemben del te verige smo tudi potrošniki. Preprosti koraki v domači kuhinji, od higiene rok do pravilnega shranjevanja hrane pri temperaturi pod 5 stopinj Celzija, lahko pomembno zmanjšajo tveganje za okužbe. Kako pogosto se živila sploh odpokličejo, zakaj do tega pride in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu in pripravi hrane? Odgovarja dr. Eva Marija Čad z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Zveza Slovencev na Madžarskem je ob 35-letnici delovanja izdala zbornik z naslovom Slovenski rod tu še živi. Urednik Franci Just je na predstavitvi v Monoštru dejal, da je bilo v preteklosti veliko razlogov za črnogledost, prisotne so bile napovedi o izumiranju porabskih Slovencev in njihovega jezika, a to se ni zgodilo. Z zbornikom so počastili tudi spomin na pokojne člane zveze; dolgoletnega predsednika Jožeta Hirnöka ter sekretarki Ireno Barber in Ireno Pavlič, ki so s predanim delom pomembno zaznamovali pot zveze. Zbornik, ki je bogato opremljen s številnimi fotografijami, med drugim prinaša še pregled življenja porabske slovenske skupnosti v obdobju od leta 1919 do 2025 ter osvetljuje ključne zgodovinske procese in prelomnice, tudi tiste po letu 1990. Zveza Slovencev na Madžarskem skrbi za delovanje društev in kulturnih skupin, ponaša se z založniško in likovno dejavnost, skrbi za mlade in ohranjanje ljudskega izročila ter je dejavna na področjih gospodarstva, športa in turizma.

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj potekal 69. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete, ki bo tudi volilnega značaja. Izteka se namreč triletni mandat predsednika Miloša Čotarja ter upravnega odbora. Kot so sporočili iz organizacije, je to obdobje zaznamovalo več dogodkov, ki so presegli okvire njenega rednega programa. Med največjimi izzivi je bila priprava na Evropsko prestolnico kulture 2025, pri katerem je ZSKP sodelovala tako posredno kot neposredno. Bila je tudi del projekta »Singers' Corners«. Pomemben organizacijski in vsebinski izziv je predstavljala tudi lanska osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Mestoma«, ki je utrdila vlogo Zveze kot pomembne povezovalke kulturnega prostora. Ob tem je ZSKP ves čas izvajala tudi svoje redne programe in pobude, ki ostajajo temelj njenega delovanja. Med njimi so revija pevskih zborov Cecilijanka, koncerta Primorska poje v Gorici in Štandrežu, niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«, kulturne izmenjave na Koroškem, prisotnost na pouličnem dogodku Okusi ob meji ter podelitev priznanja Kazimir Humar.

Na državnem prvenstvu v rokometu so se včeraj pomerili Celjani in Trebanjci. Odbojkarje ACH Volley nocoj čaka povratna tekma polfinala pokala evropske odbojkarske zveze s Piacenzo.

Na državnem prvenstvu v rokometu so se včeraj pomerili Celjani in Trebanjci. Odbojkarje ACH Volley nocoj čaka povratna tekma polfinala pokala evropske odbojkarske zveze s Piacenzo.

Besede, kot so trajnostno, naravno in okolju prijazno, danes slišimo skoraj na vsakem koraku. A včasih za zeleno podobo stoji predvsem dober marketing – pojav, ki ga poznamo kot zeleno zavajanje. Kaj pravzaprav pomeni in kako ga lahko prepoznamo? Na vprašanja o spornih trženjskih praksah odgovarja Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Prejšnji teden smo zaznamovali mednarodni dan gozdov. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov ozemlja pokritega z gozdovi; dobri dve tretjini teh je v lasti več kot 400 tisoč lastnikov gozdov. Bruto dodana vrednost gozdarske dejavnosti je leta 2024 v Sloveniji znašala 372 milijonov evrov, kar pomeni 0,6 odstotka celotnega nacionalnega BDP. To je trikrat večji delež od povprečja Unije. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gregor Meterc, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP; Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije; Marko Matjašič, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi; Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije; Špela Ščap, asistentka na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Helena Lesar z Zveze za tehnično kulturo Slovenije je opisala aktualnost tekmovanja o stročnicah. Mladi raziskovalci so primerjali rabo stročnic v preteklosti in iskali nove izzive v sodobni prehrani.

Pred tednom dni je preminil etnolog in muzealec mag. Ralf Čeplak Mencin (1955-2026), dolgoletni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, predvsem pa velik poznavalec neevropskih kultur, ki jih je po pripovedih babice začel spoznavati že kot mladenič. Kot vodja nekdanjega Muzeja neevropskih kultur v Goričanah, dislocirani enoti etnografskega muzeja do vrnitve dvorca ljubljanski nadškofiji v denacionalizacijskem procesu, je postavljal temelje za tukajšne razumevanje kultur zunaj Evrope. Dve desetletji je bil soorganizator izobraževalnega projekta Muzeoforum, med drugim predsednik Zveze muzejev Slovenije, predsednik ICOM - Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija, in tudi predsednik Mednarodnega odbora etnografskih muzejev. Pogovor z njim iz ene od naših preteklih oddaj bo osvetlil spomin na tenkočutnega premišljevalca enakih temeljev vseh človeških kultur na planetu, ki je v času begunske krize pred desetletjem med prvimi priskočil na pomoč ljudem v stiski. Pripravil ga je Štefan Kutoš. FOTO: Ralf Čeplak Mencin VIR: Jaka Babnik

Gostili smo glavnega tajnika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije gospoda Štefana Kušarja in samostojno podjetnico, maserko gospo Polono Perger.

Smučarske skakalke in skakalci so še naprej v Lahtiju na Finskem, kjer nadaljujejo nove tekme svetovnega pokala. ACH Volley je sinoči v Tivoliju v četrtfinalu Pokala Evropske odbojkarske zveze gostil turški klub Fenerbahče.

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj izrazil razočaranje nad pogajanji s Teheranom o iranskem jedrskem programu. Od Irana zahteva, da se popolnoma odpove plemenitenju urana. Nočejo izreči ključnih besed - ne bomo imeli jedrskega orožja, je dejal Trump. Drugi poudarki oddaje: - Bill Clinton pred kongresniki pričal o povezavah z Epsteinom - Kmetijsko ministrstvo predstavilo projekt regijskih prehranskih verig - V dneh zimskih počitnic na Pohorju zimovanje Zveze prijateljev mladine

Z mesecem marcem prehajamo v nižjo tarifno sezono, kar lahko pomeni tudi nižje stroške omrežnine. Poleg same sezone pa je za namene varčevanja potrebno upoštevati tudi različne časovne bloke, energetsko učinkovitost naprav, presežke moči oziroma informacijo o tem, koliko naprav deluje hkrati. Kako smo potrošniki kot kupci električne energije zaščiteni pred neustreznimi praksami ponudnikov? Kako učinkovito varčevati z energijo? O tem v torkovem Svetovalnem servisu z Boštjanom Okornom iz Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo.

Fakultete, višje in srednje šole danes in jutri mladim na informativnih dnevih predstavljajo študijske in srednješolske programe, pa tudi zaposlitvene možnosti, ki jih pridobljeni nazivi omogočajo. Prav tu zbrane informacije lahko pripomorejo k lažji odločitvi, kam se vpisati. Kot pravi direktorica Šolskega centra in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Nives Počkar, pa bodočim dijakom skušajo tudi nazorno prikazati in približati šolsko okolje. V oddaji tudi: - Pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta umaknjen sporni predlog glede normirancev. - Na Münchenski varnostni konferenci razprava o krhanju čezatlantskih odnosov. - Na štajerski avtocesti Dars vnovič začenja obsežna dela.

Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.

Predvajali smo prispevka z mednarodne strokovne konference o slovenskih knjižnicah doma in po svetu Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer o povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu ter uporabi sodobnih tehnologij, pa tudi o vlogi NUK-a pri ohranjanju in dostopnosti zdomskega knjižničnega gradiva. O tem sta govorili: Barbara Kavčič, predsednica strokovnega odbora Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in vodja specialne knjižnice za nepremično kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo [od 12:12 naprej] ter Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici [od 34:15 naprej]. Na začetku smo se ustavili še pri govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, ki sta ga razpisali Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Rezultati so bili razglašeni ob podelitvi 47. Tischlerjeve nagrade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen iz Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na avstrijskem Koroškem.

Devetnajst otrok in mladih z invalidnostjo, ki so se skupaj s spremljevalci udeležili Zimskega tabora v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja na Rogli, je lahko nekaj dni uživalo na belih strminah ali v številnih spremljevalnih dejavnostih. Kako jim je šlo smučanje na biskijih, kako ples, kemijski poizkusi in števne druge dejavnosti, s katerimi ta tabor spodbuja tudi socialno povezovanje, izmenjavo izkušenj ter krepitev samozavesti in občutka pripadnosti?

Vsakdo se je že znašel v situaciji, ko smo želeli izdelek vrniti, vendar smo pri tem naleteli na odprta vprašanja, recimo, ali smo upravičeni do vračila denarja ali moramo morda sprejeti ponujen dobropis, zamenjavo za drug izdelek ali pa sploh nismo upravičeni do ničesar. Petra Lovišček, vodja pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije, se nam bo pridružila v četrtkovem Svetovalnem servisu in odgovarjala na vprašanja o neskladnosti izdelkov ter možnostih in pravicah, ki jih imamo ob vračilu izdelkov, kupljenih po spletu. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

V evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu smo v tokratnem Studiu ob 17-ih ugotavljali, kako blizu smo morebitnemu izkoreninjenju te vrste raka, saj je edina, za katero imamo učinkovito cepivo. Pogledali bomo, kako smo sicer uspešni pri obvladovanju bremena raka, saj je pojavnost tega pri nas precej pogostejša od povprečja v Evropski uniji, večja je tudi stopnja umrljivosti. Govorili bomo o dostopnosti najnovejših zdravil in novih tehnologij ter uvajanju novih presejalnih programov. Gostje: dr. Urška Ivanuš, Onkološki inštitut, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku; dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta; dr. Milica Stefanović, Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana; Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenija. Avtorica oddaje Helena Lovinčič.

Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik sta sporočila, da je umrl dr. Janko Zerzer, dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze, profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru. Bil je ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado. Med pobudami dr. Janka Zerzerja je tudi iniciativa Slovenščina v družini, ki naj bi posebej opozarjala na važnost in lepoto narečja, ki ga moremo ohranjati samo v družinah. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.

V ljubljanski galeriji Equrna je na ogled razstava Mosaic Moments of Time, na kateri predstavljajo novejša dela devetih slovenskih umetnikov in umetnic (Suzane Brborović, Gašperja Capudra, Jona Derganca, Ane Janež, Lenarta Miklaužiča Kirbiša, Staša Kleindiensta, Zmaga Lenárdiča, Anastazije Pirnat in Nataše Prosenc Stearns). V prostorih Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov pa razstavlja fotograf Janez Bogataj: njegova razstava z naslovom Koga sem videl? ponuja vpogled v živahno središče slovenske likovne ustvarjalnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

V Ljubljani se nadaljuje zasedanje parlamentarne skupščine zveze Nato s skoraj 600 udeleženci, med njimi bo v ponedeljek tudi generalni sekretar Mark Rutte. Slovenija je takšno srečanje pred 20-imi leti gostila kot nova članica, danes pa je marsikaj drugače; tudi zavezništvo je pred povsem novimi izzivi. Druge teme: - Lecornu bo še enkrat poskusil sestaviti francosko vlado - V Gazi utihnilo orožje - bo premirje zdržalo? - V Gornjih Petrovcih po obsodbi tudi uradno razrešili župana

Bolezen modrikastega jezika povzroča množične, od 30- do 40-odstotne pogine in gospodarsko škodo ter pušča dolgoročne posledice v panogi ovčereje. Razmere so ponekod katastrofalne, rejci in veterinarji pa nemočni, saj primanjkuje zaščitnih sredstev, kopičijo se tudi trupla poginulih živalih. Najbolj sta prizadeta južni in zahodni del države, zato so tam v minulih dneh že odprli dodatne zbirne centre za hitrejše odvažanje trupel. O aktualnih razmerah na terenu, programu cepljenja in pomočeh države rejcem; pa tudi o tem, ali nam pretijo še kakšne hude nalezljive bolezni, ki ogrožajo živinorejo pri nas, v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Vida Znoj, generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Aleš Hvalc, predstavnik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije; Tomo Wankmuller, Veterinarska zbornica. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Zakaj bodo potrebne spremembe poklicne mature? Bodo prinesle višje standarde znanja študirajočih, bolj pravičen izobraževalni sistem, bo študentov, ki ne dokončajo študija, manj kot zdaj? Ali pa se bo znižala dostopnost terciarnega izobraževanja, povečala nepravičnost v slovenskem šolskem prostoru in znižal standard znanja v gimnazijah? Kako se slovenska izobrazbena struktura ujema s trgom dela in potrebami zaposlovalcev? Se v Sloveniji sploh še splača študirati? Odgovore smo iskali v oddaji Intelekta. Gosti: dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, dr. Tjaša Redek, profesorica na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Ljubljani, dr. Marjan Šimenc, profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Pedagoškem inštitutu, in dr. Darko Zupanc, vodja sektorja za raziskave in razvoj na Državnem izpitnem centru.   foto: MMC (BoBo/Žiga Živulović ml.)

Šola - beseda, ki je nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta zagotovo velikokrat izrečena beseda v družinah s šoloobveznimi otroki. Kako pripraviti bodočega prvošolca na pouk, kako to storiti pri starejših učencih in dijakih? Zakaj je šola polje tolikšnega števila frustracij za šolarje in njihove starše? O vsem tem pred začetkom novega šolskega leta v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Adriana Gaberščik, učiteljica razrednega pouka na OŠ Miška Kranjca Ljubljana; Anja Vidmar, psihologinja na Gimnaziji Ledina; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Hana Kolendo, dijakinja, članica predsedstva Dijaške organizacije Slovenije; dr. Uroš Ocepek, prof. matematike in računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje.

11 dni je še do začetka novega šolskega leta, v katerem se obeta kar nekaj novosti, predvsem na področju vzgojnega delovanja šol. Učitelji bodo med drugim lahko pregledovali šolske torbe in osebne predmete otrok v šoli, uporaba mobilnih telefonov bo mogoča le z odobritvijo učitelja za potrebe pouka. O spremembah po celotni vertikali, od vrtcev do srednjih šol, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; Nives Počkar, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.

V Haagu poteka vrh Severnoatlantskega zavezništva, na katerem bodo voditelji najverjetneje potrdili zgodovinsko zvišanje obrambnih izdatkov. V novi realnosti, ko drug za drugim vznikajo novi konflikti, je Evropa postavljena pred dejstvo, da mora bolj odločno poskrbeti za svojo varnost. A med članicami so velike razlike v občutku ogroženosti, zato tudi precej različen občutek nujnosti vlaganj v svojo varnost. Ko v enačbo dodamo še ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je razumljivo, da bo tokratni vrh precej manj enoten, skupna izjava pa zelo kratka in splošna. O izzivih pred Natom in enotnosti zavezništva se bo z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00 pogovarjal Matej Hrastar. – Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister in stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO (2015–2019) – Boštjan Pavlin, državni sekretar na ministrstvu za obrambo – Iztok Prezelj, profesor obramboslovja in dekan Fakultete za družbene vede UL

Kako urediti dolgotrajno oskrbo za zapuščene živali? To je le ena od predlaganih sprememb v noveli o zaščiti živali, ki jo bo prihodnji teden obravnaval državni zbor. Med novostmi, ki pa so naletele na odpor zavezancev, med drugim predlog za prenos finančnega bremena dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih iz države na občine, obvezno čipiranje mačk in odprava kletk za kokoši nesnice po letu 2028. Zakaj nasprotovanje, kakšni so pomisleki in kakšni so drugi predlogi? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti. To so: Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Gregor Košir, predstavnik Skupnosti občin Slovenije; Maša Cerjak Kastelic, predstavnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in Lina Debeljak, iz Društva za zaščito živali Novo mesto.

Klinični psihologi in psihiatri pozivajo k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vlada pred kratkim poslala v državni zbor. Kritiki opozarjajo, da predlog znižuje standarde zdravstvene obravnave in izobrazbeno raven strokovnjakov, ki naj bi opravljali to dejavnost. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakon podpirajo, saj pravijo, da bo ta uredil kaos na področju psihoterapije, ki bo postala samostojna zdravstvena dejavnost. Kdo bo lahko opravljal psihoterapevtsko dejavnost? Kako bo organizirana? V kolikšni meri bo zakon skrajšal čakalne vrste, kakšne so potrebe po psihoterapiji na terenu in kakšen kader mora zapolniti to področje? Bodo v zdravstvo zdaj res vstopali nekompetentni sodelavci brez ustreznega znanja? Kdo v tej zgodbi brani svoje interese in kakšni so ti? Je še mogoče, da bi nasprotniki zakona tega zaustavili in če ne, kakšna je časovnica njegove uveljavitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v Kabinetu ministrice za zdravje; dr. Robert Cvetek, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Vesna Švab, psihiatrinja, vodja Centra za duševno zdravje odraslih Logatec in podpredsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT; Petra Bavčar, klinična psihologinja z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana; Franci Gerbec, podpredsednik Zveze organizacij pacientov.

Danes je praznik dela - državni praznik in dela prost dan, ko na predvečer po državi tradicionalno zagorijo kresovi, ob katerih se pogosto vrstijo opozorila o delavskih razmerah. Tako je bilo tudi na sinočnji osrednji sindikalni prireditvi na Rožniku v Ljubljani, kjer je Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov ocenil, da je sindikalizem na preizkušnji, saj se znati prilagajati. Druge teme: - Ukrajina in Združene države podpisala sporazum o redkih rudninah. - Od evropskih proračunskih pravil zaradi oboroževanja bo odstopila več kot polovica Unije. - Srbijo pred novimi protesti obiskala evropska komisarka za širitev Marta Kos.

Socialni partnerji so podpisali dogovor o predlogu pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta. Zvišanje starosti ob upokojitvi, daljše referenčno obdobje, višji odmerni odstotek in zimski dodatek so ključne novosti nove pokojninske zakonodaje. Prispevne stopnje ostajajo nespremenjene, prav tako ostaja pogoj 40 let pokojninske dobe. Pod katerimi pogoji se bomo upokojevali po novem? Kakšne bodo naše pokojnine? So ključni cilji reforme – stabilna in vzdržna pokojninska blagajna in dostojne pokojnine – torej doseženi? O vsem tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije; Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije; dr. Marko Jaklič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.