Podcasts about muzeju

Prispevki prinašajo informacije o dobitnikih Valvasorjevih odličij, o letošnji razstavi Majskega salona na Ptuju, pogledali bomo na razstavo del Zorana Mušiča na gradu Dobrovo v Goriških brdih. V Centru rog in v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani so odprli razstavo Dediščine prihodnosti. V Mariboru se je začel festival Prestopi, ob 30. obletnici Zavoda Muzeum je izšla publikacija Gledališče kot muzej in se odprla razstava Arhiv Furioso; od četrtka pa do 17. junija potekajo Tedni ljubiteljske kulture. Oddajo so oblikovali Goran Tenze, Nataša Uršič, Sanja Rejc, Irena Kodrič Cizerl, Ana Lorger, Metka Pirc. Tonski mojster Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič.

Od četrtka, 27. marca je v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v Ljubljani redno odprta razstava z naslovom »Zdravje je naše največje bogastvo«. Gre za letošnjo osrednjo, sicer začasno razstavo z izborom zgodb slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja, ki si jih boste lahko v stavbi »Cekinov grad«, kot tudi poznamo stavbo muzeja poleg Hale Tivoli, ogledali do pomladi 2026. Zgodbo o pobudi za pripravo razstave leta 2021 je v pogovoru povedala osrednja koordinatorica razstave iz muzeja, kustosinja Nataša Strlič, v naš studio pa je prišla vodilna poznavalka zgodovine medicine in zdravstva pri nas, prof.dr. Zvonka Zupanič Slavec, sicer vodja Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. FOTO: Stavba Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v parku Tivoli v Ljubljani VIR: Fototeka muzeja

Razstava Predstava mesta, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani, se posveča kompleksnosti urbane identitete Ljubljane, a hkrati pokaže, da so simptomi gentrifikacije in turistifikacije znani tudi drugim evropskim mestom, torej so posledica političnega sistema, v katerem zasebni interesi degradirajo javni prostor v korist gospodarskega razvoja. Opozarja predvsem na posamična videnja, ki si drznejo pokazati na urbano kuliso mesta kot poblagovljenega spektakla. Razstava poleg sodobne produkcije krajevnih umetnic, umetnikov, umetniških kolektivov in nekaj mednarodnih ustvarjalcev predstavlja tudi starejša dela iz zbirk Moderne galerije. V Likovnih odmevih delita svoje razmišljanje kustos Igor Španjol in umetnik Danilo Milovanović. Fabian Brunsing: Plačaj in sedi, objekt, 2008. Z dovoljenjem avtorja. (izrez)

Stāsta Latvijas Nacionālā Rakstniecības un mūzikas muzeja direktore Iveta Ruskule Ja tiktu veikta sabiedrības aptauja par to, kur atrodas Latvijas Nacionālais Rakstniecības un mūzikas muzejs, varbūt varat cerēt saņemt atbildi, ka Muzeju krātuvē Pulka ielā 8. Bet ļoti iespējams, lielākā daļa paraustīs plecus un teiks, ka nezina. Iespējams, kāds  minēs, ka seko muzeja virtuālajiem kontiem sociālajos tīklos un mājaslapā. Ikvienā neziņā būs savs patiesības grauds, jo muzeja kā institūcijas redzamākais formāts dialogā ar sabiedrību ir fiziski apmeklējama ekspozīcija. Pēdējā šī muzeja veidotā rakstniecības vēsturei veltītā muzeja ekspozīcija sabiedrībai bija pieejama līdz 2000. gadam. Toreizējā muzeja mājvietā Rīgas pilī to atklāja 1972. gadā, muzeja nosaukums tolaik bija Raiņa Literatūras un mākslas vēstures muzejs. Tātad šobrīd varam teikt, ka bez muzejiska stāsta par nacionālām literatūras un mūzikas vērtībām un iespējas klātienē apskatīt muzeja bagātīgās kolekcijas ir izaugusi jau vesela paaudze. Rīgas pilī ekspozīcija bija izvietota piecās zālēs, ievērojot tematiskus un hronoloģisku principus – literatūras un nacionālās kultūras pirmsākumi tika pārstāvēti, eksponējot stāstus par pazīstamākajiem jaunlatviešiem (Krišjāni Baronu, Krišjāni Valdemāru, Ausekli, Juri Alunānu u.c.), tad sekoja klasiķi – Eduards Veidenbaums, Jānis Poruks, Rūdolfs Blaumanis, Anna Brigadere, Fricis Bārda, Vilis Plūdons, Kārlis Skalbe. Atsevišķā zālē centrāli tika izvietotas tēlnieces Lea Davidovas-Medenes veidotas Raiņa un Andreja Upīša bistes līdzās viņu personībām veltītiem stāstiem, bet noslēdzošajā zālē bija tolaik aktuālajai latviešu literatūrai veltīti eksponējumi, pārstāvot Imantu Ziedoni, Mirdzu Ķempi, Regīnu Ezeru un citus atzītus laikabiedrus. Deviņdesmitajos gados ekspozīcijas pēdējās divas zāles tika atbrīvotas mainīgajām izstādēm, taču “klasiķu zālē” eksponējumi tika papildināti ar tādām Trešās atmodas laikā reabilitētām personībām kā Edvartu Virzu, Zentu Mauriņu, Anšlavu Eglīti, Alfrēdu Dziļumu, Ilzi Šķipsnu un citiem. Pēc ekspozīcijas novākšanas, muzejs ieviesa ceļojošā muzeja formātu, veicot izbraukuma nodarbības Latvijas skolās, bibliotēkās un kultūras centros, kā arī organizējot ceļojošās izstādes. Muzeja pastāvīgo ekspozīciju funkcijai 2018. gadā tika piešķirta ēka Vecrīgā, Mārstaļu ielā 6, kura līdz 2024. gadam tika renovēta un kurā 2025. gada rudenī tiks atklāta jauna pastāvīgā ekspozīcija. Tomēr 2021. gadā muzejam tika uzticēts veidot pilnībā jaunu laikmetīgu pastāvīgo ekspozīciju “Dziesmusvētku telpa” renovētajā Mežaparka lielajā estrādē. Ekspozīcija, kura izvietota estrādes ziemeļrietumu spārnā, tika atklāta 2023. gada 1. jūnijā.   Ekspozīcijā, kuru ievada latviešu dziesmu svētku tradīcijas nozīmīgākais simbols Līgo karogs, apvienoti audiovizuāli materiāli, interaktīvas instalācijas un autentiski vēsturiski objekti. Viena no tehnoloģiski sarežģītākajām multimediālajām instalācijām Latvijā ir objekts “Lielākais koris pasaulē”, kas tehnoloģiski un emocionāli unikālā veidā ļauj piedzīvot Dziesmu svētku kopkora spēku. Tas vizuāli un audiāli aptver tradīcijas rašanos un attīstību, sākot no dabas skaņām līdz grandiozajam kopkorim Mežaparka lielajā estrādē ar emocionālu klātbūtnes sajūtu Mārtiņa Brauna himniskajā dziesmā "Saule, Pērkons, Daugava". Savukārt objekts “Laika upe” daudzveidīgos izziņas līmeņos izved cauri svētku vēsturei. Pie tās var pavadīt arī vairākas stundas, pētot interesantus artefaktus, klausoties audio atmiņas, šķirstot albumus un atrodot varbūt pat sava kolektīva vai iemīļotas svētku personības stāstu. Kad ekspozīcija apskatīta, var ļauties meditācijai kādā no kormūzikas klausīšanās krēsliem, kur svētku kopkora izpildījumā var noklausīties 24 dziesmu svētku repertuārā visbiežāk iekļautās dziesmas. Tās kārtotas “Lauka puķēs” un “Dārza puķēs” pēc Jāņa Cimzes krājumā “Dziesmu rota” iedibinātā principa. Ekspozīcijas otrajā stāvā atrodas kopienas telpa, kas muzeja darba laikā apmeklētājiem pieejama bez maksas, piedāvājot dažādas izglītojošās un digitālās spēles, mainīgās tematiskās izstādes, pieeju Dziesmu svētku materiāliem fiziskā un digitālā formātā. Pašlaik šo stāstu ierakstu, atrodoties ēkā Mārstaļu ielā 6, kur savulaik bija mākslas galerija un leģendāra kafejnīca, kurā pulcējās ļoti daudz radošu personību un, visticamāk, te dzimis ne mazums radošu ideju. Arī pašlaik topošās ekspozīcijas “Prokrastinācija un radīšana” pamatstāsts būs par latvieša radošumu, un šī tēma lieliski ļauj apvienot abas muzeja pārstāvētās radošās nozares – mūziku un rakstniecību. Ekspozīciju atvērsim šī gada augusta nogalē un ceram, ka tā apmeklētājiem ļaus ne tikai novērtēt kultūras mantojumu, bet arī doties neaizmirstamā klātbūtnes piedzīvojumā un pašiem gūt iedvesmu radīšanai.

Magistrica Darja Pergovnik je pri Muzeju in galerijah mesta Ljubljane objavila knjigo Plečnikova zelena Ljubljana, znanstveno monografijo o mojstrovem urejanju odprtega prostora (od promenad, ulic, trgov, parkov in še marsičesa). Njena knjiga tako omogoča bralki in bralcu, da se v veliki meri zavesta Plečnikovega celostnega razumevanja prostora, hkrati pa je še kako zanesljiva in dragocena spremljevalka pri odkrivanju in spoznavanju Plečnikove Ljubljane. Več o Plečniku in monografiji pove avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa odgovori tudi na vprašanje Ali v Ljubljani s preveliko lahkoto sekamo drevesa. Nikar ne zamudite.

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

Prodorni katalonski arhitekt Josep Ricart Ulldemolins je soustanovitelj biroja Harquitectes v Barceloni, s katerim zmagujejo na pomembnih natečajih in dobivajo nagrade, njihove projekte še posebno zaznamuje element trajnostne arhitekture. Kot predavatelja ga vabijo na razne fakultete po svetu in konec lanskega leta se je ustavil tudi v Ljubljani. Imel je dve predavanji za študente Fakultete za arhitekturo in eno v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Predstavil je zanimive projekte njihovega biroja v povezavi z ekološko krizo – v smislu, kdo je danes arhitekt. Pravi, da študentje ugotavljajo, da so težave vedno povezane s socialnimi ali ekološkimi vprašanji. "Pravzaprav gre za eno in isto vprašanje: ekološka kriza podpihuje tudi družbene probleme in neenakost. Kot državljan se s tem strinjam, kot arhitekt pa jih poskušam prepričati, naj se lotijo reševanja teh dveh kritičnih elementov. Vsega sveta pač ne bodo mogli rešiti."

V ladjedelnici Uljanik v Pulju je Splošna plovba med letoma 1959–1987 zgradila enajst tehnološko naprednih tovornih čezoceank. Z deli kiparja Stojana Batiča in slikarja Zvesta Apolonia so izstopale tudi po notranji opremi. Predstavljene so na razstavi Slovenske ladje 6 + 11 kustosinje Duške Žitko v Pomorskem muzeju v Piranu. Avtorica je nadgradila razstavo iz leta 2019 in znova izpostavila nujnost varovanja pomorske dediščine, a tudi zgodovinsko vlogo Splošne plovbe ter pomen njenega nadaljnjega obstoja za ohranitev slovenskega pomorstva.

Lani je minilo 150 let od rojstva in 60 let od smrti slovenskega telovadca, trenerja, pravnika in publicista, očeta slovenske telesne kulture dr. Viktorja Murnika. Kot daleč najuspešnejši vaditelj je bil prvi, ki je slovenske telovadce popeljal na zmagovalne odre svetovnih prvenstev in olimpijskih iger in tako prvi postavil Slovence na mednarodni športni zemljevid. Njegovo delo in življenje je zdaj predstavljeno na razstavi z naslovom Slovenec sem in – kdo je več?! v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi. Ta je nastala v sodelovanju s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani.

Tanja Pak, vizualna umetnica, oblikovalka stekla se te dni predstavlja v Steklenem atriju Mestne hise, z razstavo "Odtis spomina/ Ne tukaj in ne čisto tam". Slovenska umetnica je lani v japonski Toyami, na trienalni Mednarodni razstavi umetnosti v steklu, prejela najvišjo nagrado Grand Prize za svoje delo Rêverie /Sanjarjenje. Njeno delo je postalo tudi del stalne zbirke v Muzeju skulptur v steklu Toyama, ki je delo znamenitega arhitekta Kenga Kume. Tam je razstavljenih 50 izbranih del, med njimi je v posebej pripravljenem prostoru tudi najvišje nagrajena velika prostorska skulpturalna postavitev Tanje Pak.

Kāda ir personības muzeju loma un sūtība? Vai nepieciešams pārskatīt to darbību un kā ienākt Latvijā jauniem muzejiem? Par muzeju nozari pārmaiņu procesā Kultūras rondo izvaicājam nozares ekspertus. Studijā Latvijas Muzeju biedrības valdes priekšsēdētāja Zane Grīnvalde, Rakstniecības un mūzikas muzeja kultūras pasākumu organizatore, izstāžu kuratore, arī Starptautiskās muzeju padomes Latvijā valdespārstāve Katrīna Kūkoja un Memoriālo muzeju apvienības direktores vietniece Sanita Kosoviča un Cēsu novada pašvaldības iestādes "Cēsu muzejs" struktūrvienība Piebalgas muzeju apvienības Orisāre vadītāja Līva Grudule, kuras pārziņā ir Antona Austriņa "Kaikaši", Emīla Dārziņa "Jāņaskola", Kārļa Skalbes ‘'Saulrieti”un  Brāļu kaudzīšu "Kalna Kaibēni". Turpinām arī interesēties par jauno atbalsta sistēmu privātajiem muzejiem. Godīgāka sistēma vai „bada spēles”?  Tik dažādi vērtējumi izskan par jauno valsts atbalsta sistēmu privātajiem akreditētajiem muzejiem. Pērnā gada nogalē īsā laikā tika mainīti spēles noteikumi četriem privātmuzejiem, kas līdz šim bija saņēmuši garantētu valsts atbalstu: tiem kopā ar pārējiem nozares spēlētājiem no šī gada ir jāsacenšas vienotā Valsts Kultūrkapitāla fonda konkursā. Par gaidāmajām pārmaiņām diskutējām arī Kultūras rondo, tagad atskatāmies, kā tad noslēdzās pirmais konkurss un kādi ir secinājumi. Latvijā ir apmēram divi simti privātu muzeju un kolekciju, bet tikai desmit no tiem izvēlējušies un spējuši iegūt akreditāciju – būtībā kvalitātes sertifikātu, kas apliecina, ka konkrētā institūcija labi pilda visas muzeja funkcijas: veido krājumu, pēta to un izglīto sabiedrību. Akreditācija arī nozīmē, ka muzeja krājums kļūst par daļu no nacionālā muzeju krājuma. Četri akreditētie privātie muzeji – Latvijas Mākslinieku savienības muzejs, 1991.gada barikāžu muzejs, Žaņa Lipkes memoriāls un Imanta Ziedoņa muzejs – daudzus gadus saņēma stabilu atbalstu no valsts un bija raduši ap to plānot savu budžetu. Piemēram, pērn Kultūras ministrijas budžetā četriem privātajiem muzejiem atvēlēja mazliet virs 240 tūkstošiem eiro. Pērnā gada nogalē kārtību tika nolemts mainīt, novirzot visus privātos akreditētos muzejus uz Valsts Kultūrkapitāla fondu un par attiecīgu summu palielinot konkrētās mērķprogrammas finansējumu, bet ar būtisku atšķirību: tagad uz šo summu konkursa kārtībā vienādi varēja pretendēt visi akreditētie privātie muzeji.  Pieteikumus vērtēja Kultūras mantojuma nozares ekspertu komisija, ko vadīja Una Sedleniece – ilggadēja muzeju nozares darbiniece, pašlaik Latvijas Nacionālā mākslas muzeja direktores vietniece administratīvajā darbā.

Z gosti iz Spominskega centra Sarajevo se pogovarjamo o njihovem delu na področju kulture spomina s poudarkom na muzejskem kompleksu sarajevskega Predora rešitve, ki je Sarajevčanom med vojno nudil varno pot v in iz obleganega mesta. Kako je bil predor zgrajen, kaj je za Sarajevo pomenil in kako danes ohranjati z vojno povezane osebne zgodbe – o tem v oddaji spregovorimo z dr. Ahmedom Kulanićem, direktorjem Spominskega centra Sarajevo, Belmo Ćuzović, kustosinjo v muzejskem kompleksu Predora rešitve, ter Edisom Kolarjem in Midhatom Karićem, prav tako kustosoma v tem muzeju. Pogovor je potekal konec novembra v Muzeju zgodovine Celje v okviru projekta Predor rešitve Radia Slovenija. Fotografija: Spominski center Sarajevo

Nova Gorica in Gorica letos nosita častni naziv Evropska prestolnica kulture. Založništvo Tržaškega tiska se z izdajo vodnika Gorica, Nova Gorica – Povezani mesti pridružuje preseganju meja. Avtor Andrea Bellavite nas na spoznavanje mest povabi s kolesom ali peš. Na pogled v nebo pa vabi razstava Jona Derganca Lightroom v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.

Pred vama je novogodišnji podcast u kojemj je naš gost glavom i bradom, Djeda Mraz! Da, naš gost je najdraži sarajevski Djeda Mraz, Mladen Jeličić Troko, čovjek kojem je uloga Djeda Mraza najveća i najvažnija uloga u životu. Troka je nesumnjivo jedan od najznačajnijih glumaca i humorista, performera dječjih predstava u ovoj zemlji, čovjek koji ispred svih svojih projekata stavlja odgoj i obrazovanje kao glavne temeljne odrednice, i koji je svojim pričama, u vrijeme kad storytelling nije bio buzz word, odgojio ili pomogao u odgajanju velikog broja generacije djece kojima je godinama dijelio novogodišnje paketiće. S Trokom smo razgovarali o njegovoj ulozi Djeda Mraza, ali i o njegovim sjećanjima na sve ono što je uslijedilo nakon Zimske Olimpijade '84., od Nadrealista, Audicije do odgojnih i obrazovnih projekata koje je radio u SOS Kinderdorf,Kući plamena mira u Tuzli. Troka u ovoj epizodi otkriva i kao je zamalo realizirao retrospektivnu izložbu Andy Warhola 1985. i zašto je tadašnji direktor Skenderije odbio da podrži tu izložbu i već dogovoreni koncert grupe Queen na Koševu 1985. u vrijeme prije Live Aida.Također nam otkriva i kako je, na nagovor Enje Hadžiomerspahića, osmislio ideju da se u Sarajevu 1985. utemelji jedna od najznačajnijih izložbi suvremene umjetnosti u tadašnjoj Jugoslaviji, Jugoslovenska Dokumenta, koju je realizirao sa umjetnicima Sašom Bukvićem i Jusufom Hadžifejzovićem. Ta je izložba postala zaštitni znak sarajevske i jugoslovenske umjetničke scene kasnih ‘80tih i jedna od najvažnijih umjetničkih događaja koja je prethodila stvaranju ideje o Muzeju suvremene umjetnosti u Sarajevu, Ars Aevi.U ovoj epizodi s Trokom smo pričali o:00:00:00 Uvod i najava, novogodišnja čestitka00:02:35 Uloga Djeda Mraza je najvažnija uloga u njegovom životu00:04:00 Prvi kostim Djeda mrza obukao sam s 15 godina00:08:27 Djeci je nekada bila radost dobiti naranču u novogodišnjem paketu00:10:07 U AKD Seljo sam s 20 godina postao član akademskog Pozorišta00:14:09 Najveća predstava u kojoj sam igrao bila je Olimpijska bajka u Zetri pred OIimpijadu 00:18:14 Kako se stvaraju izmišljene priče u našim medijima?00:23:31 Sundblom je 1931. za Coca Colu napravio današnju verziju Djeda Mraza u njihovoj zaštitnoj crveno bijeloj boji00:28:42 Danas se nikako ne pazi na odgoj i edukaciju djece 00:33.25 Djeda Mraz je ortopedsko pomagalo roditeljima u odgoju djece00:40:15 Kad vidite te okice djece koja dobiju paketić od Djeda Mraza to se ne može ničim platiti00:46:41 Miješanje rasa i nacija i u prirodi doprinosi poboljšanju vrsta, a pa kako neće i u ljudskom rodu00:50:45 Kako je nastala ideja o Jugoslovenskim Dokumentima?00:54:57 Kako sam kontaktirao Andy Warhola i dogovorio s njim njegovu retrospektivnu izložbu u Sarajevu 1984.?00:57:56 Dogovorio sam koncert grupe Queen na Koševu 1985. posvećen borbi protiv AIDS-a, prije Live Aida00:59:34 Tadašnji direktor Skenderije nije mi odobrio da realiziram koncert Queena, jer je bio protiv homoseksualaca01:03:10 Saša Bukvić i Jusuf Hadžifejzović su bili glavni pokretači Jugoslovenskih Dokumenata01:05:31 Enjo Hadžiomerspahić mi je dao zadatak da osmislim nešto veliko nakon Olimpijade i tako su nastala Dokumenta01:08:31 Ilija Šimić iz tadašnjeg SIZa za kulturu nam je dosta pomogao u realizaciji Dokumenata01:12:48 Transport i osiguranje radova umjetnika iz cijele Jugoslavije nam je bio najveći problem u organizaciji01:15:48 Enjo Hadžiomerspahić je zajedno sa sinom Anurom napravio sjajnu kolekciju Ars Aevi na tragu Dokumenata01:16:23 Anur, Damir Nikšić, Kurto, Plasta, članovi benda Sing Sing su postavljali prve radove kolekcije Ars Aevi01:17:14 Ja sam radoznao čovjek koji pokušava zadovoljiti svoju znatiželju01:18:30 Odrastao sam s trojicom djedova, od kojih je jedan bio i Nezir Krečo, komšija i vlasnik zgrade u kojoj...

Društvo za sodobni ples Slovenije letos praznuje 30 letnico delovanja. V jubilejnem letu so pripravili pester program. Ob mednarodnem dnevu plesa, 29. aprila so na Kongresnem trgu v Ljubljani organizirali celodnevni dogodek, polteje so nadaljevali s tremi potujočimi plesnimi paviljonu v Celju, Kranju in Mariboru, decembra pa so v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odprli razstavo 30 let lepote, znoja, in žuljev, ki si jo lahko ogledate še do maja naslednje leto. V današnjih Glasovih svetov se bomo sprehodili skozi zgodovino sodobnega plesa pri nas, preverili, s kakšnimi težavami se to področje ustvarjanja še vedno spopada in pogled usmerili naprej, v leto, ki prihaja. V Glasovih svetov gostimo Dejana Srhoja, predsednika Društva za sodobni ples in Roka Vevarja, člana upravnega odbora. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

V prvi oddaji pretekli teden sta krasoslovca, prof.dr. Martin Knez in predstojnik postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prof.dr. Tadej Slabe povzela temeljne značilnosti njunega že tridesetletnega raziskovalnega sodelovanja s kitajskimi krasoslovci. Z ekipo smo šli na obhod po južnokitajskem krasu za katerega je značilen t.im. »kopasti kras«, na maketi v muzeju Nacionalnega parka Guanling sta lepo prikazana profil kraških kop in podzemni sistem jam (glej fotografijo). Slišali bomo opis geologa Kneza o najdaljšem dolomitnem jamskem sistemu v geoparku Šuanguedong na svetu v dolžini dobrih 400 km. Najdaljši doslej raziskan jamski sistem s stranskimi rovi vred na svetu pa je jama Mammoth v zvezni državi Kentucky v ZDA. Knez v oddaji tudi pojasnjuje nastanek geoloških plasti tamkajšnega kraškega podzemlja, njegovo starost in lastnosti, Slabe pa morfologijo tam prevladujočih kamnin. Do obsežnih območij tega gričevnatega sveta smo se pripeljali z rednim vlakom, ki dosega tudi hitrosti do 242 km/h. FOTO: Maketa prereza južnokitajskega »kopastega krasa« in njegovega podzemeljskega sistema jam v Muzeju nacionalnega parka Guanling. VIR: Goran Tenze – Program Ars

U ovom specijalnom izdanju podcasta razgovaramo o našem antifašističkom nasljeđu i kulturnoj memoriji Balkana i o sudbini Muzeja revolucije u Sarajevu i Beogradu. O antifašističkom nasljeđu i hrabroj antifašističkoj borbi naroda iz ovih krajeva u bivšoj Jugoslaviji svjedočile su kolekcije u nekadašnjim Muzejima revolucije. '90.tih godina, s raspadom bivše Jugoslavije, nestali su i Muzeji revolucije. Stvoren je potpuno drugačiji historijski narativ o našem antifašističkom nasljeđu, koji nas je natjerao da se naše antifašističke prošlosti stidimo i da zaboravimo našu herojsku memoriju Balkana. U drugom dijelu ovog specijalnog podcasta govorimo o nasljeđu Muzeja revolucije u Beogradu i nastanku Muzeja Jugoslavije. Moje gošće su Ana Panić, kustoskinja Muzreja Jugoslavije i Veselinka Kastratović, kustoskinja nekadašnjeg Muzeja revolucije i današnjeg Muzeja Jugoslavije. Razgovaramo o stvaranju nekadašnjeg Muzeja revolucije u Beogradu i i stvaranju Muzeja Jugoslavije, o Kući cveća na Dedinju i sudbini tog kompleksa nakon raspada bivše Jugoslavije.S Veselinkom i Anom smo razgovarali o:00:00: Intro i uvod 00:04:15 Kako je nastao Muzej Jugoslavije na temelju Muzeja 25.maj?00:05:40 Muzej 25. maj bio je poklon Titu za njegov 70. rođendan 00:07:33 U Muzeju 25. Maj nalazi se zbirka sa više od 15 000 štafeta00:09:38 Do danas je Titov grob u Kući cveća obišlo više od 18 miliona posjetilaca00:10:29 Spajanje Muzeja 25. maj i Muzeja revolucije naroda i narodnosti Jugoslavije u Muzej istorije Jugoslavije 1996.00:13:49 Muzej revolucije u Beogradu je još od 1959. bio u nastajanju 00:19:41 Direktorica Muzeja revolucije u BG Danica Abramović je majka umjetnice Marine Abramović00:23:30 Osnivanjem Muzeja istorije Jugoslavije '96. počela je borba kolektiva da se Muzej ne ugasi00:25:20 2000-tih počeli su u Muzej dolaziti turisti koji su znali ko je bio Tito i željeli su posjetiti njegov grob 00:26:20 Strancima je priča o Nesvrstanima i podatak da smo živjeli između dva bloka jako zanimljiva00:28:36 Sudbina Muzeja revolucije koji čuvaju sjećanje na antifašističku NOB je nakon ‘90tih izbrisana00:31:24 SUNBOR nas je spasio od zatvaranja 00:35:08 Ljudima danas treba objasniti da fašizam i antifašizam nisu samo oružana borba00:38:22 Muzej revolucije ima fantastične zbirke iz kojih izvlačimo predmete za izložbe 00:44:25 Kako prezervirati memoriju Balkana i sačuvati je za nove generacije? 00:47:18 Mi u Muzeju Jugoslavije radimo na pojašnjenju fenomena antifašizma koji nisu svojstveni samo Jugoslaviji 00:49:27 Pravimo sadržaj za mlade ljude koji dolaze u Muzej, ali ne znaju ko je bio Tito 00:52:13 Danas moramo insistirati na definiranju fašizma i antifašizma00:58:53 Sve manje djece dolazi u Muzeje i to se mora promjeniti01:03:14 Muzej je mjesto gdje se može saznati istina o prošlim vremenima 01:07:33 Gdje su nestali paunovi iz kompleksa Kuće cveća?01:08:56 Kamen s Mjeseca težak 142 g je najvrijedniji artefakt u Muzeju Jugoslavije 01:12:30 Muzejska zbirka je puna vrlo vrijednih predmeta koje je Tito dobivao na poklonProdukcija/Sarajevo: Kolektiv znanja Audio/Sarajevo: Nino ŠkiljićProdukcija/Beograd: podcast.rsVideo i audio/Beograd: podcast.rsMuzika: Alan OmerovićDesign: Effect AgencyJednokratne donacije: https://www.paypal.me/KolektivZnanjaPatreon donacije: https://www.patreon.com/c/KolektivznanjapodcastPratite nas na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/kolektivznanja IG: https://www.instagram.com/kolektiv_znanja/X : https://twitter.com/AnisaSerak*Kolektiv znanja Podcast "Sudbina Muzeja revolucije u Sarajevu i Beogradu" is susported by UNESCO, trought Culture and Creativity for Western Balkan, a project funded by European Union that...

U ovom specijalnom izdanju podcasta razgovaramo o našem antifašističkom nasljeđu i o kulturnoj memoriji Balkana. O antifašističkom nasljeđu i hrabroj antifašističkoj borbi naroda iz ovih krajeva u bivšoj Jugoslaviji svjedočile su kolekcije u nekadašnjim Muzejima revolucije. ''90.tih godina, s raspadom bivše Jugoslavije, nestali su i Muzeji revolucije, a o tome kakva je sudbina Muzeja revolucije u Sarajevu i Beogradu razgovaramo u ovom podcastu. U prvom dijelu Wer ist Walter? Šta je antifašizam danas? moja gošča je Elma Hašimbegović, direktorica Historijskog muzeja BiH u Sarajevu, nekadašnjeg Muzeja revolucije. Govorimo o njihovoj posljednjoj izložbi Wer ist Walter?, koja na posve drugačiji način objašnjava kako je izgledala antifašistička borba u BiH, ko su bili okupatori, a ko antifašisti koji su branili zemlju, zašto je važno da se antifašističkog nasljeđa naših predaka ne stidimo, nego da se njime ponosimo i zašto je važno djeci u školama ispričati historijski relevantnu istinu o našem antifašističkom nasljeđu.S Elmom smo pričali o: 00:00:00 Intro 00:04:16 Uvod u epizodu 00:07:22 Izložba Wer ist Walter? Ili Topografija antifašističkog otpora u BiH00:09:33 Sa raspadom bivše YU Muzeji revolucije više nikome ne trebaju00:13:30 U bivšoj Jugoslaviji smo imali najveći antifašistički pokret u Evropi00:15:10 Zašto mladi ljudi ovdje ne uče o antifašizmu i zašto se ne ponose tim nasljeđem?00:17:03 Mi smo zaboravili ko je bio Walter i koji je njegov historijski značaj00:19:01 Šteta koju je mladim generacijama napravio historijski revizionizam je ogromna00:22:22 Partizanski pokret je ponudio plaformu zajedničke borbe naroda u Kraljevini Jugoslavije protiv okupatora i fašista00:27:07 Tema sudbine Muzeja revolucije širom bivše Yu je poznata u akadmeskoj zajednici, ali ne i javnosti00:28:40 Its complicated- dio izložbe koji objašnjava odnos fašističkih i kvislinških snaga u NOB-u00:31:47 Priča o antifašizmu je sjajan temelj za dijalog među mladima00:34:10 Tito nije komandovao ratnim bitkama iz kancelarije ni iz podruma, nego je direktno učestvovao u njima00:36:04 Žene imaju ključnu ulogu u partizanskom pokretu otpora 00:39:15 Misija Muzeja je očuvati antifašističko nasljeđe kao dio memorije Balkana00:41:35 Mi smo prvi put nakon 1966. ponudili izložbu koja govori o antifašističkom partizanskom pokretu00:43:02 Za razliku od ostalih Muzeja revolucije u Jugoslaviji mi u SA smo bili i fizički ugroženi u ratu, 30 godina imamo problem s finansiranjem i nemamo grijanja00:45:48 U duhu antifašistkinja danas Muzej predvodi sjajan ženski tim 00:47:45 Za izložbu smo koristili i sliku Valtera koja je pronađena u njegovom novčaniku nakon pogibije00:49:37 Najvrijedniji artefakt u našem Muzeju je raritetni Oklopni voz iz II svjetskog rata, jedan od 4 sačuvana na svijetu00:53:51 Mi nemamo Mona Lizu, ali imamo vrijedan artefakt, a to je priča o antifašizmuProdukcija/Sarajevo: Kolektiv znanja Audio/Sarajevo: Nino ŠkiljićProdukcija/Beograd: podcast.rsVideo i audio/Beograd: podcast.rsMuzika: Alan OmerovićDesign: Effect AgencyJednokratne donacije: https://www.paypal.me/KolektivZnanjaPatreon donacije: https://www.patreon.com/c/KolektivznanjapodcastPratite nas na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/kolektivznanja IG: https://www.instagram.com/kolektiv_znanja/X : https://twitter.com/AnisaSerak*Kolektiv znanja Podcast "Sudbina Muzeja revolucije u Sarajevu i Beogradu" is susported by UNESCO, trought Culture and Creativity for Western Balkan, a project funded by European Union that aimes to foster dialogue in the Western Balkans by enchancing cultural and creative sectors for increase socio-economic impact.

Znani študentski dom Korotan ostaja simbol slovenstva na Dunaju, zagotavlja pristojni minister Matej Arčon. Poleg obnove doma, za katero je SDH namenil 1,9 milijona evrov, bo pomembno, kaj se bo v njem v prihodnje dogajalo, opozarja minister. Lipuševo mladje 1960 – 1981 je bil naslov znanstvenega simpozija, ki je prav tako potekal na Dunaju. Različni razpravljavci so osvetli vlogo te več kot zgolj literarne revije, zelo pomembne za koroške Slovence, in Florjana Lipuša, soustanovitelja in dolgoletnega urednika. Zavijemo v Rezijo, ki je za obiskovalce zanimiva v vseh letnih časih. Ustavimo se v Muzeju rezijanskih ljudi, kjer je na ogled razstava o rezijanskih mizarjih. Prek Ljubljane, kjer je na študijski izmenjavi zelo dejaven tržaški Slovenec Gabriel Milič, odpotujemo še v Monošter. V tamkajšnjem Slovenskem domu Lipa so na ogled postavili dela že 23. likovne kolonije, ki je poleti v Porabju združila zelo različne umetnike iz štirih držav. Kako pa kaže galeriji v Monoštru? Foto (Silva Eöry): utrinki z razstave v Monoštru  

v ospredju kulturnega dogajanja v tem tednu niso bili dogodki, ampak napovedi – namreč programa Evropske prestolnice kulture in Slovenskega knjižnega sejma. V nadaljevanju pa se bomo posvetili predvsem umetnosti za oči – razstavam in predstavam: Odmaknjeni pogled - Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi, Cofestival, RogDizajnDnevi - razstava RogExpo, 28. BIO v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, nagrada PONT Stefanu Hertmansu. Prispevke so pripravili Aleksander Čobec, Tadeja Krečič, Suzana Vahtarić, Petra Tanko, Sanja Rejc, Ana Rozman in Lea Širok, glasbo je izbrala Tina Ogrin, oddajo je posnel Robert Markoč, uredil jo je Vlado Motnikar.

Predstavljamo 25. mednarodni festival Pixxelpoint, ki poteka v Novi Gorici in Gorici, govorimo o razstavi Primoža Puglja Začetek novembra v Galeriji S na Ljubljanskem gradu in o projektu Dramatika manjših evropskih jezikov, ki poteka v okviru mednarodnega sodelovanja na Tednu slovenske drame. Pozornost namenjamo razstavi Zgodba o Gazi ostaja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, poročamo o obisku ministrice za kulturo Aste Vrečko na avstrijskem Koroškem. Nekaj minut namenjamo nemškim medijem in programu 3Sat in opozarjamo na dogodke ob 300-letnici Kantovega rojstva. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Gašper Loborec, redakcija Staša Grahek.

Dve razstavi, Zgodba o Gazi ostaja in Ozvezdja mnogoterih želja, kot gesti solidarnosti s prebivalci Gaze, sta na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Pot prijateljstva pa nosi naslov uvodnega koncerta iz letošnjega cikla Carpe Artem. Na velikem odru ljubljanske Drame pa bo zaživela farsa Hrup za odrom, britanskega dramatika Michaela Frayna.

Pod vodstvom koreografa in režiserja Wayna McGregorja, bo njegova plesna skupina v ljubljanskem Cankarjevem domu nocoj uprizorila plesno-vizualni spektakel z naslovom Univerzum: Odisejada temnih kristalov. Jesenski čas je področje mladinske in otroške literature obogatil s številnimi svežimi knjižnimi naslovi. Danes se je v Gledališču Glej začel festival Resistance! Palestinski muzej pa je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pripravil razstavo Zgodba o Gazi ostaja.

Požar v Brazilskem narodnem muzeju, požar v gotski katedrali Notre-Dame v Parizu, uničujoč požar v stavbi nekdanje danske gospodarske zbornice, pa hude poplave, ki so odnesle bolnico Franjo ... Nesreča žal nikoli ne počiva. Kaj se zgodi z muzejskimi predmeti in slikami, če pride do požara ali poplav? Obiščemo evakuacijsko vajo Narodnega muzeja Slovenije, rešujemo neandertalčevo piščal in iščemo evakuacijsko pot slik Narodne galerije.Sogovorniki: ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije; mag. Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije; Irena Lačen Benedičič, Direktorat za kulturno dediščino na Minstrstvu za kulturo; Maja Hakl Saje, predsednica Slovenskega muzejskega društva in kustosinja v Muzeju športa; dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije. 

Muzeju sabiedrību satricinājis jautājums par jaunu finansēšanas modeli akreditētajiem privātajiem muzejiem, kas savukārt  aktualizē arī citus ar nozari saistītus būtiskus jautājums. Kas ir profesionāls muzejs un kas to nosaka? Ko nozīmē taisnīgi vai netaisnīgi piešķirta nauda muzejiem un kādi ir kritēriji, kas noteiks finansējuma piešķiršanu muzejiem no Kultūrkapitāla fonda? Kultūras rondo studijā analizē nozares pārstāvji. Diskutē Latvijas Kultūras akadēmijas Kultūras un mākslas institūta pētniece, Latvijas Laikmetīgās mākslas muzeja fonda un Latvijas Muzeju biedrības valdes locekle Elīna Vikmane, Žaņa Lipkes memoriāla direktore Lolita Tomsone, Muzeju padomē pārstāv privātos, akreditētos muzejus, izdevējs un Drukas muzeja idejas autors Valters Dakša, VKKF Kultūras mantojuma komisijas priekšsēdētāja Una Sedleniece, viņa ir arī Latvijas Nacionālā mākslas muzeja direktores vietniece administratīvajā darbā, Baltijas Muzeoloģijas veicināšanas biedrības priekšsēdētāja, Latvijas Muzeju padomes dalībniece, šķirkļa “Muzeji” autore Nacionālajā enciklopēdijā. Mēneša sākumā vairāki privāti muzeji cēla trauksmi par Kultūras ministrijas (KM) plāniem ieviest jaunu finansēšanas modeli, kas paredz ministrijas izvēlētu privāto valsts akreditēto muzeju finansēšanu nodot Valsts kultūrkapitāla fonda (VKKF) rokās. Par finansējuma izmaiņām īpaši satraukti ir Imanta Ziedoņa muzeja pārstāvji, kas vērsušies ministrijā ar atklātu vēstuli, kurā izteiktas bažas par apdraudējumu muzeja pastāvēšanai. Vēl trīs muzeji, kurus skartu jaunais finansējuma modelis, ir Žaņa Lipkes muzejs, Barikāžu muzejs un Mākslinieku savienības muzejs. Ir jau zināms, ka no 4. novembra Latvijas privātie akreditētie muzeji varēs konkursā cīnīties par finansējumu Valsts Kultūrkapitāla fondā. Konkursa rezultāti būs zināmi pirms Ziemassvētkiem, iespējams ir pretendēt uz finansējumu trim gadiem.

Arhivsko društvo Slovenije je Aškerčevo nagrado za življenjsko delo namenilo Aleksandri Pavšič Milost za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike in strokovnega izobraževanja ter dolgoletno delo v društvu. Podelili so tudi Aškerčevi priznanji. Več o tem v oddaji, kjer pa lahko slišite tudi nekaj o vaji reševanja v primeru požara iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer so pripravili listo osemnajstih za državo najpomembnejših predmetov za morebitno reševanje.

Ali je mogoče pravljice in sploh literaturo za otroke in mladino povezati s tehniško dediščino? Z letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Pravljična tehnika je prav to poskusil Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Razstavo so odprli preteklo sredo. Kako so se v muzeju sploh odločili za postavitev tovrstne dediščine oziroma s kakšnimi izzivi so se soočili pri izbiri predmetov, so povedale tri osrednje avtorice razstave – Urša Kres, ki jo je oblikovala, ter kustosinji Irena Marušič in Ajda Kozjek, ki sta vodili postavitev, prva v Bistri, kjer je razstava že odprta, druga pa v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, delu tehniškega muzeja. FOTO: Posnetek začetnega dela razstave Pravljična tehnika v TMS v Bistri VIR: Barbara Hrovatin

Z gostujočo razstavo hrvaškega Muzeja krapinskih neandertalcev Tolminski muzej do konca novembra odstira izjemno poglavje prazgodovine, kjer je pobliže predstavljen krapinski pračlovek. Fosilni ostanki, zbrani na Hušnjakovem brdu v Krapini na severovzhodu Hrvaške, so namreč največja posamična zbirka neandertalcev na svetu. Muzej krapinskih neandertalcev je prejemnik Znaka evropske dediščine za leto 2015, zato je tokratno gostovanje razstave obenem simbolno povezovanje dveh krajev, ki se ponašata s tem prestižnim nazivom, saj je tudi Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, za katero poleg Občine Tolmin in zavoda za turizem Dolina Soče skrbi Tolminski muzej, nosilka Znaka evropske dediščine od leta 2017. Pogovarjamo se z avtorjem razstave Jurico Sabolom, ravnateljem Muzejev Hrvaškega Zagorja.

Pred kratkim je Karnijske Alpe obiskal italijanski predsednik Sergio Mattarella. V kraju Ampezzo je počastil 80-letnico Karnijske republike. Ta del zgodovine pri nas ni dobro poznan, kaj se je dogajajo pri naših sosedih leta 1944? Muzej literature v Trstu je posvečen književnikom, ki so navdih našli v večkulturnem mestu, v nekdanjem pristaniškem središču Avsto-Ogrske monarhije. Boris Pahor je še pred smrtjo svoj pisalni stroj podaril pobudnikom muzeja. Z majčko skupine Laibach izvemo za glasbeno interpretacijo Alamuta Vladimirja Bartola, znana grafika Avgusta Černigoja pa dopolnjuje predstavitev Srečka Kosovela. Slovenski literarni svet zastopajo še Alojz Rebula, Marko Kravos, Dušan Jelinčič, pozabili niso niti na prvo ženski časopis, ki ga je urejala Marica Nadlišek.

Jau otro gadu Muzeju krātuvē notiek atvērto durvju diena  - „Mūzu simpozijs Pulka sētā”. Šogad simpozija centrālā tēma ir mode, par to vēstīs gan lekcijas, radošās darbnīcas, gan izstāde „Sadursmes harmonija”. Būs arī teātra, mūzikas un dzejas priekšnesumi. „Mūzu simpozija” idejas pamatā ir apvienot dažādas kultūras nozares, kuras pārstāv muzeji, kas apdzīvo Muzeju krātuvi. Uz mūzu simpoziju  10.augustā aicina Latvijas Muzeju biedrība sadarbībā ar četriem muzejiem.

Kakšno je bilo otroštvo v solinah? So se otroci solinark in solinarjev le igrali, ali so tudi pomagali staršem in sorodnikom? Zakaj nekateri solinarji pravijo, da so rojeni v solinah? Poznate igro Am-salam? Kaj pa vrteti kolesni obroč s palico in preskakovati kolebnico? Omenjene in še vrsto drugih iger so v okviru dogodka Solinarska kulinarika predstavili člani skupine la Famea dei salineri ali Solinarska družina, ki so se kot otroci tudi sami podili po solinah. Igrivemu, a tudi sladkemu večeru, se je v Muzeju solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline pridružila Lea Širok. Kako je bilo, pa izveste v oddaji.

Avtoportret z možgani, ki lezejo iz lobanje, telo, ki mu manjka kakšen del, popačeni izrazi ali pa fantastični avtoportret kot košara z vrtnicami, vrtne škarje ali kamera. Vse to je Maria Lassnig, mednarodno priznana avstrijska umetnica, ki je telo razumela kot najresničnejšo realnost. Znana je prav po psihološko ekspresivnih avtoportretih ter slikah z živahnim pastelnim koloritom. V Cankarjevem domu v Ljubljani so na njeni prvi samostojni predstavitvi pri nas sicer v ospredju risbe, a tudi te izkazujejo, da sta bila v ospredju njenega zanimanja predvsem telo in avtoportret. Čeprav je leta 2014 umrla umetnica za svoj življenjski opus v Benetkah prejela zlatega leva, njena dela pa med drugim hranijo v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, je postala uveljavljena šele pozneje v življenju, pravi Peter Pakesch iz fundacije Marie Lassnig, ki je ob Katarini Hergouth kustos razstave. V pogovoru je poudaril še, da se mu Maria Lassnig zdi čedalje bolj aktualna, kako njeno ustvarjalnost preliti na filmsko platno, pa je povedala Anja Salomonowitz, režiserka filma Spati s tigrom. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom

Oglašamo se iz češkega zdraviliškega mesteca Karlovi vari, kjer se končuje 58. mednarodni filmski festival. Za kristalni globus letos tekmuje 12 filmov. Med njimi sta Xoftex režiserja Noaza Desheja, v katerem prosilci za azil v grškem begunskem taborišču da bi si krajšali čas, snemajo satirične skeče in celo zombijevsko grozljivko; film Banzo portugalske režiserke Margaride Cardoso, postavljen v leto 1907, ko skupino delavcev na plantaži pesti skrivnostna bolezen, znana tudi kot suženjska nostalgija, in drugi. Filmska, gledališka, radijska in televizijska igralka Majda Grbac se nam je oglasila še pred potjo v Divačo, kjer se ji letos poklanjajo v Muzeju slovenskih filmskih igralcev. V kinu pa gledamo Goldmanov proces, filmsko rekonstrukcijo sodnega procesa iz sedemdesetih radikalnemu francoskemu levičarju, gverilcu in intelektualcu judovskega rodu Pierru Goldmanu in Caravaggievo senco, ki jo je navdihnilo življenje in delo očeta chiaroscura. Za najmlajše pa so v poletnih dneh na kinospored med drugim uvrstili Starodavno mišologijo in Vrvež v moji glavi 2.

»Smisel arhitekture ni samo sebi namen, zato mora v vseh obdobjih izražati duhovno stremljenje ljudi ter njihovo stopnjo kulturne zavesti.« To modrost in hkrati svoj modus operandi je izrekel, zapisal Ivan Vurnik, eden naših največjih arhitektov, ki pa ne glede na to, da je izhajal iz prve generacije visokošolsko izobraženih slovenskih arhitektov, ki so se šolali na Dunaju, ne glede na to, da je bil leta 1919 soustanovitelj oddelka za arhitekturo na ljubljanski univerzi, da je pionirsko vpeljal nacionalni slog v arhitekturo pri nas, človek raznolikih sposobnosti in vsestranski tudi kot urbanist, oblikovalec, pedagog, raziskovalec, ne glede na vse to, vse, kar je Vurnik zapustil materialno in simbolno, duhovno, še vedno živi v senci njegovih prav tako velikih kolegov arhitektov kot so Plečnik, Fabiani, Ravnikar. V tokratni Intelekti, ob 140. obletnici Vurnikovega rojstva, smo zato osvetlili življenje in delo tega arhitekta, ki je tako vsestransko, tudi z ukvarjanjem in preizpraševanjem socialne gradnje, zaznamoval slovensko arhitekturo in urbanizem. Avtorica in voditejica oddaje je v studio 1. programa nacionalnega radia povabila sogovornike : Barbaro Viki Šubic, arhitektko, vodjo Centra arhitekture Slovenije, dr. Boga Zupančiča, arhitekturnega zgodovinarja, muzejskega svetnika v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in Katarino Čakš, arhitektko, raziskovalko in asistentko na Fakulteti za arhitekturo, Univerze v Ljubljani.

Ime tedna je Tomaž Horvat, programski vodja jubilejnega, že 20. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina v Ljutomeru. Kljub nenehni finančni podhranjenosti mu je z ekipo entuziastov in ljubiteljev žanrske kinematografije uspelo sestaviti pester mednarodni program z delavnicami, pogovori, koncerti in kulinarično ponudbo. Kandidata sta bila še: Branko Šturbej, dramski igralec, ki s svojo karizmatično pojavo, virtuozno gledališko igro in jezikovno briljanco že več kot trideset let oblikuje slovenske odrske, filmske in televizijske like. Je letošnji dobitnik Borštnikovega prstana, osrednje slovenske nagrade za igralsko ustvarjalnost. Tanja Pak, umetnica, ki je na mednarodni tekmovalni razstavi sodobne umetnosti v steklu Toyama International Glass Exhibition na Japonskem za delo Rêverie prejela najvišjo nagrado grand prize. Njeno delo bodo razstavili v Muzeju umetnosti v steklu Tojama in bo postalo del stalne zbirke.

Londonā dzimušā modes zīmola „Fyodor Golan” vārds Rietumu modes pasaulē komentārus neprasa. Viņu kolekcijas bijušas uz lielāko modes žurnālu vākiem un modes nedēļu skatuvēm, un viņu tērpus velk popmūzikas ikonas Madonna, Rianna un Lady Gaga. Mazāk zināms, ka viens no šī dizaineru dueta – Fjodors Podgornijs – ir no Latvijas. Jau kādu laiku viņš ir atgriezies dzimtenē un nupat kopā ar domubiedriem izveidojis krāšņu „Fyodor Golan” retrospekciju neparastā vietā – Muzeju krātuvē Rīgā, Pulka ielā. Pirms četriem gadiem atklātajai muzeju krātuvei Pulka ielā šis ir jauns piedzīvojums: ierasti lietišķās iekštelpas ir iegrimušas karaliski tumšzilā noskaņā, un darbinieki tagad uz kabinetiem iet gar manekeniem. Jau ārā pret oranžajām ēkas kolonnām kontrastē zili stiklota kafejnīca, bet iekšā zem kājām gurkst tumšzilas zāles paklājs. Dizaineram Fjodoram Podgornijam šī izstāde ir gan atskats uz starptautiski pazīstamā zīmola „Fyodor Golan” 13 darbības gadu posmu, kas tagad ir noslēdzies, gan sevis pieteikums Latvijas laikmetīgās kultūras ainavā, atgriežoties uz dzīvi Latvijā pēc gandrīz divdesmit Antverpenē un Londonā pavadītiem gadiem.  „Fyodor Golan” retrospekcija būs apskatāma no 14. Jūnija līdz 1.septembrim.

Loški muzej in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti sta v Škofji Loki pripravila dogodek in tri razstave v okviru raziskovalno-razstavnega projekta Skupaj. Gorenjski muzej drevi (13. 6.) ob 19. uri v Mestni hiši v Kranju odpira razstavo Njuno veselje je naše bogastvo, na kateri predstavlja, kako mojstrici šivanja in vezenja Andreja Stržinar in Sonja Porenta poustvarjata oblačilno dediščino.

Aizvadīta kārtēju Muzeju nakts, pieredzēti vairāki uzmanības vērti jauniestudējumi Latvijas teātros. Maija pēdējā dienā “Mēneša apskatniekā” pārrunājam maija aktualitātes kultūras telpā. Studijā portāla "Delfi"  kultūras žurnāliste Nora Rieksta-Ķenģe; radio "Naba" kultūras žurnāliste Anete Enikova un laikraksta "Diena" Latvijas ziņu redaktors, teātra kritiķis Atis Rozentāls. Pārlūkojam katram svarīgas norises, jo notikumu blīvums ir tāds, ka visu visiem aptvert nav iespējams.

Rēzeknis sinagoga voi Zaļuo sinagoga atsarūn Kruoslovys i Izraelys īlu styurī. Tei ir vīna nu senejuokūs kūka sātu Rēzeknē i aplīcynuojums tam, ka nazkod Latgolys sirdī dzeivuoja daudzi ebreju. Rēzeknē sovulaik bejs pat 12 sinagogu. Da myusu dīnu vys sasaglobuojuse tik vīna – Rēzeknis Zaļuo sinagoga. Sastdīnis vokorā, 18. majā, jau divdasmytū reizi nūtyka storptautyskuo Eiropys muzeju akceja “Muzeju nakts”. Itūgod “Muzeju nakts” kūpeiguo tema – izzynuot i dabuot, pieteit i saprast. Vīna nu vītu, kas itamā naktī attaisa durovys interesentim, ir ari Rēzeknis Zaļuo sinagoga, kur var izzynuot, kai nazkod dzeivuojuši ebreji Rēzeknē i Latgolā, kū lykuši golā i kai sadzeivuojuši ar latgalīšim. Kū latgalīši pajāmuši nu ebreju i ebreji nu latgalīšu, vaira zyna stuosteit sinagogys koordinators Voldemārs Ivdris. “Mes jau cytu reizi navarim pasaceit, kur beidzās latgaliskais i kur suocās ebrejiskais,” par ebrejiskuo i latgaliskuo sasaveišonu kai tradicejuos, tai volūdā i izteicīņūs, ari kulinarejā stuosta Voldemārs Ivdris. “I jī runuoja latgaliski ar myusejim, vysim latgalīšim. Jī beja draugi. Es skaitu – tei beja taida loba sūpluok pastuoviešona. I vīns ūtra saprota. Kotram beja sova niša: latgalīts beja zemnīks, ebrejs – tierguotuojs. Vīnam labi i ūtram labi.”

Rēzeknes sinagoga voi Zaļuo sinagoga atsarūn Krāslavas i Izraēlas īlu styurī. Tei ir vīna nu senejuokūs kūka sātu Rēzeknē, i aplīcynuojums tam, ka sovulaik Latgolys sirdī dzeivuoja daudzi ebreju. Rēzeknē bejušs pat 12 sinagogys. Leidz myusu dīnom gon sasaglobuojuse tik vīna - Rēzeknes Zaļuo sinagoga. Šūvokor, 18. majā, jau divdasmitū reizi Latvejā byus starptautiskuo Eiropas muzeju akceja “Muzeju nakts”. Vīna nu vītu, kas itymā naktī byus atvārta interesentim byus ari Rēzeknes Zaļuo sinagoga, kur byus vareiba uzzynuot, kai sovulaik dzeivuojuši ebreji Rēzeknē i Latgolā, kū goldā lykuši i kai sadzeivuojuši ar latgalīšim. Kū latgalīši pajāmuši nu ebreju i ebreji nu latgalīšu, vaira zyna stuosteit sinagogas koordinators Voldemārs Ivdris. "Mes jau cytu reizi navarim pasceit, kur beidzās latgaliskais i suocās ebrejiskais," par ebrejiskuo i latgaliskuo sasaveišonu kai tradicejuos, tai volūdā, izteicīnūs i kulinārejā stuosta Voldemārs Ivdris. "Un jī runuoja latgaliski ar myusejim vysim latgalīšim. Jī beja draugi. I es dūmoju tei beja taida loba leidzās pastuovēšona. Jī vīns ūtru saprota. Kotram beja sova niša - latgalīts zemnīks, ebrejs tierguotuojs. Vīnam labi i ūtram labi."

Jūnija sākumā jau sesto reizi notiks Liepājas Karostas festivāls. Raidījumā uzzināsiet arī citus Liepājas Karostas jaunumus: par jauno ekspozīciju Karostas cietumā, plāniem Muzeju naktij, un maija sākumā gaidāmo vienas dienas mūzikas, mākslas un laikmetīgā teātra festivālu "Ziedonis ūdenstornī". Tiekamies ar Karostas glābšanas biedrības pārstāvi Montu Kraftu un festivāla "Ziedonis ūdenstornī' organizatori Ivondu Vilsoni.

V zadnji epizodi podkasta Sarajevo 1984 govorimo o zapuščini iger, o olimpizmu danes in v prihodnje ter o možnosti, da bi še kdaj zagorel olimpijski ogenj na teritoriju bivše države, recimo pri nas, v Sloveniji. Sogovorniki: Ahmed Karabegović, generalni sekretar organizacijskega komiteja 14. zimskih olimpijskih iger; Filip Gartner, takratni glavni trener moške alpske reprezentance; Marjan Lah, dolgoletni urednik športnega programa na RTV Slovenija; Bibija Biba Kerla, takratna sarajevska hitrostna drsalka; Senada Kreso, priznana sarajevska prevajalka, poliglotka, v času 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu zadolžena za mednarodno sodelovanje; Tomo Levovnik, takratni trener slovenske smučarske reprezentance; Jure Franko, slovenski alpski smučar, ki je v Sarajevu poskrbel za prvo olimpijsko odličje naše takratne skupne države v zgodovini jugoslovanskih nastopov; Jabučar Nasir, predstavnik 14. generacije, ki se ukvarja z ročno izdelavo bakrene posode; Eldin Hodžić, zgodovinar in kustos v Muzeju olimpijskih iger v Sarajevu; Emir Osmić, vodič po olimpijski turi v agenciji za ture in potovanja Insider; skupina mladih računalničarjev s Češke; Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije; Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, združenja športnih zvez;  Tone Vogrinec, dolgoletni vodja alpskih disciplin; Adi Operta, v času Sarajeva 1984 sarajevski turistični vodnik, čigar dedek je bil vpet v organizacijo iger; Zapiski: Sarajevo '84, 1. del podkasta: Olimpijski šok in čudež v času jugoslovanske krize Sarajevo '84, 2. del podkasta: Igre bi brez Slovencev težko izpeljali Sarajevo '84, 3. del podkasta: Volimo Jureka više od bureka" v ritmu Bolera Sarajevo '84: Veličastnih 12 olimpijskih dni štiri desetletja pozneje Sarajevo 84': V 80. letih so v Sarajevu izdali več nosilcev zvoka kot celotna Jugoslavija skupaj Jure Franko: Srebrna medalja mi je hitro postala breme Bibija Biba Kerla: Padla, se pobrala in obstala Sarajevo '84 je nov dokumentarni podkast Vala 202. Zelo podrobno se posveča kandidaturi, pripravi, organizaciji in izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Poslušajte ga vsak petek do 1. marca ob 10.45.  

V tretjem delu podkasta Sarajevo '84 se spominjamo časa pred štiridesetimi leti, ko so olimpijsko Sarajevo zapuščali še zadnji predstavniki številnih ekip: televizijskih, radijskih, časomerilskih, gostinskih, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja in ostali, vpleteni v izvedbo 14. zimskih olimpijskih iger. Igre so se tako končale 19. februarja 1984 in v teh dneh pred štirimi desetletji so se po svetu vrstili sprejemi za športne junake iger. Sogovorniki: Ahmed Karabegović, generalni sekretar organizacijskega komiteja 14. zimskih olimpijskih iger; Jure Franko, slovenski alpski smučar, ki je v Sarajevu poskrbel za prvo olimpijsko odličje naše takratne skupne države v zgodovini jugoslovanskih nastopov; Franc Pohleven, sankač v dvosedu; Tina Tolar, sankačica; Tomo Levovnik, takratni trener slovenske smučarske reprezentance; Bibija Biba Kerla, takratna sarajevska hitrostna drsalka; Zoran Bibanović, član odbora za bob in sanke; Zvone Šuvak, legendarni jeseniški hokejist; Igor Beribak, takrat najmlajši reprezentant jugoslovanske hokejske reprezentance; Marjan Vidmar,  takratni najboljši biatlonec; Lojze Gorjanc, vodja nordijskih disciplin; Jure Velepec, biatlonec; Tadej Curk, kustos ljubljanskega Muzeja športa, ki je sodeloval pri postavitvi razstave Muzeja novejše in sodobne zgodovine Srebrne igre 1984; Jana Mlakar, najuspešnejša slovenska smučarska tekačica v Sarajevu; Ivo Čarman, nekdanji smučarski tekač, zadnji nosilec olimpijske bakle v Sarajevu; Primož Ulaga, takratni slovenski smučarski skakalec; Miran Tepeš, takratni slovenski smučarski skakalec; Tomaž Dolar, takratni slovenski smučarski skakalec; Vasja Bajc, takratni slovenski smučarski skakalec; Rajko Stržinar, med četverico Slovencev, Jugoslovanov, ki so bili del družine parašportnikov; Tone Vogrinec, dolgoletni vodja alpskih disciplin; Filip Gartner, takratni glavni trener moške alpske reprezentance; Janez Pleteršek, takratni smukač; Nuša Tome, slovenska alpska smučarka; Mateja Svet, slovenska alpska smučarka; Bojan Križaj, slovenski alpski smučar; Grega Benedik, slovenski alpski smučar; Sejo Sexon, vodja skupine Zabranjeno Pušenje; Eldin Hodžić, zgodovinar in kustos, zaposlen v Muzeju olimpijskih iger v Sarajevu; Senada Kreso, priznana sarajevska prevajalka, poliglotka, v času 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu zadolžena za mednarodno sodelovanje; Zapiski: Sarajevo '84, 1. del podkasta: Olimpijski šok in čudež v času jugoslovanske krize Sarajevo '84, 2. del podkasta: Igre bi brez Slovencev težko izpeljali Sarajevo '84: Veličastnih 12 olimpijskih dni štiri desetletja pozneje Sarajevo 84': V 80. letih so v Sarajevu izdali več nosilcev zvoka kot celotna Jugoslavija skupaj Jure Franko: Srebrna medalja mi je hitro postala breme Bibija Biba Kerla: Padla, se pobrala in obstala Sarajevo '84 je nov dokumentarni podkast Vala 202. Zelo podrobno se posveča kandidaturi, pripravi, organizaciji in izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Poslušajte ga vsak petek do 1. marca ob 10.45.

V drugem delu podkasta Sarajevo '84 govorimo o pripravah in izvedbi največjega športnega tekmovanja, ki ga je kadarkoli gostila naša nekdanja skupna država, o slovenskem sodelovanju, brez katerega bi igre težko speljali na najvišji ravni, o naši radijski ekipi, pa o televizijskem deležu ter o morda največji zvezdi iger, o maskoti Vučku. Sarajevo '84 je nov dokumentarni podkast Vala 202. Zelo podrobno se posveča kandidaturi, pripravi, organizaciji in izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Poslušajte ga vsak petek do 1. marca ob 10.45. Sogovorniki: Senada Kreso, priznana sarajevska prevajalka, poliglotka, v času 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu zadolžena za mednarodno sodelovanje; Ahmed Karabegović, generalni sekretar organizacijskega komiteja 14. zimskih olimpijskih iger; Davorin Kračun, doktor ekonomskih znanosti; Marjan Lah, dolgoletni urednik športnega programa na RTV Slovenija; Zoran Doršner, Sarajevčan slovenskih korenin, arhitekt, zadolžen za iskanja pravih lokacij za športne objekte; Lojze Gorjanc, vodja nordijskih disciplin; Tomo Levovnik, takratni trener slovenske smučarske reprezentance; Adi Operta, v času Sarajeva 1984 sarajevski turistični vodnik, čigar dedek je bil vpet v organizacijo iger; Jože Trobec, akademski slikar, avtor Vučka, maskote 14. zimskih olimpijskih iger; Eldin Hodžić, zgodovinar in kustos, zaposlen v Muzeju olimpijskih iger v Sarajevu; Ivo Milovanovič, takratni urednik športnega uredništva na Televiziji Ljubljana; Bojan Križaj, slovenski alpski smučar; Ivo Čarman, nekdanji smučarski tekač, zadnji nosilec olimpijske bakle v Sarajevu; Tone Vogrinec, dolgoletni vodja alpskih disciplin; Bibija Biba Kerla, takratna sarajevska hitrostna drsalka; Jabučar Nasir, predstavnik 14. generacije, ki se ukvarja z ročno izdelavo bakrene posode; Zoran Bibanović, predsednik Združenja turističnih agencij v Bosni in Hercegovini; Rajko Dolinšek, reporter in leta 1984 del 15-članske novinarske ekipe Radia Ljubljana; Vili Natlačen, v skupini tonskih mojstrov, ki je bila takrat zadolžena za javljanja v Ljubljano; Matjaž Šprajcar - Špricko, vodja skupine tonskih mojstrov, ki je bila takrat zadolžena za javljanja v Ljubljano; Stane Košmerlj, v skupini tonskih mojstrov, ki je bila takrat zadolžena za javljanja v Ljubljano; Jure Franko, slovenski alpski smučar, ki je v Sarajevu poskrbel za prvo olimpijsko odličje naše takratne skupne države v zgodovini jugoslovanskih nastopov; Primož Ulaga, takratni slovenski smučarski skakalec; Miran Tepeš, takratni slovenski smučarski skakalec. Zapiski: Sarajevo '84, 1. del podkasta: Olimpijski šok in čudež v času jugoslovanske krize Sarajevo '84: Veličastnih 12 olimpijskih dni štiri desetletja pozneje Sarajevo 84': V 80. letih so v Sarajevu izdali več nosilcev zvoka kot celotna Jugoslavija skupaj Jure Franko: Srebrna medalja mi je hitro postala breme; Bibija Biba Kerla: Padla, se pobrala in obstala

Od poletja okrog poslopja Drame SNG v Ljubljani intenzivno potekajo arheološka izkopavanja. Z arheološkega najdišča ob Drami so v Arheološki center MGML doslej sprejeli okrog pet ton gradiva - pri tem gre tako za gradbeni material kot za ostanke posod, amfore, živalske kosti ter različne drobne predmete – izkopavanja pa še potekajo. Z dr. Bernardo Županek, muzejsko svetnico kustodiata za arheologijo pri Muzeju in galerijah mesta Ljubljane smo se pogovarjali o Emoni, njenem začetku in koncu pa tudi o arheoloških izkopavanjih tega rimskega mesta skozi čas. Ton in montaža Klara Otorepec. Foto: Emonska hiša / Andrej Peunik / MGML https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/263/arheoloski-park-emona/

Raidījumā ceļosim medicīnas un ne tikai medicīnas vēsturē. Senatnē cilvēku prātos robežas starp ārstniecību, ticību pārdabiskajam un dabas spēkiem bija izplūdušas. To apliecina šamanisms - prakse, kuru piekopoši cilvēki teju visur. Kas bija šamanis, kādi bija šie senie rituāli, ko par to zinām un kādi dārgumi saglabājušies muzeju kolekcijās, raidījumā Zināmais nezināmajā skaidro Paula Stradiņa Medicīnas vēstures muzeja Pētniecības nodaļas galvenais pētnieks Mārtiņš Vesperis. Interesējaies arī, vai pagātnes šamanisma tradīcijas atdzimst arī šobrīd un cik uzticamas un autentiskas tās ir. Senatnē ārstnieciskos nolūkos tika veikta galvaskausa trepanācija jeb atvēršana Viena no senākajām ķirurģiskajām operācijām ir galvaskausa trepanācija, kad, urbjot vai kasot, tika atvērts galvaskauss. To veica gadījumos, ja cilvēkam bija kāda galvas trauma, vai arī, lai izdzītu ļaunos garus. Apbrīnas vērts ir fakts, ka pēc šīs šausminošās operācijas cilvēki izdzīvoja. Ko par trepanāciju vēsta Latvijā atrastie arheoloģiskie atradumi, stāsta Latvijas Vēstures institūta vadošā pētniece Gunita Zariņa. Kādā 13.gadsimta medicīniska rakstura tekstā tika ieteikts atvērt epilepsijas slimnieku galvaskausus, “lai ķermeņa šķīdums, kas ietekmē cilvēka uzvedību,  un gaiss izietu laukā un iztvaikotu”.  Senākie dokumenti par trepanāciju ir rodami sengrieķu mediķu pierakstos ap 5. gs. pirms mūsu ēras. Bet pati metode, kad cilvēkam galvaskausa virsmā tika izdobts caurums, lai tādejādi ārstētu dažādas kaites, jau pastāvēja kopš akmens laikmeta. Latvijas teritorijā Zvejnieku kapulaukā, tas ir Vecates pagastā, ir atrasts sešu ar pusi tūkstošus gadus sens galvaskauss ar trepanācijas pazīmēm. Šī  ieraksta laikā Latvijas Universitātes Latvijas vēstures institūta vadošā pētniece Gunita  Zariņa ir nolikusi apbrūnējušu galvaskausu, kur klāt uzraksts „jaunākais akmens laikmets 35-40 gadus vecs vīrietis, kas pēc galvas traumas ir atveseļojies”. Prasu vēsturniecei, kā var noteikt, ka tas nelielais iedobums galvaskausa virspusē ir bijis apzināti veidots, nevis nejaušas traumas rezultāts. Trepanācijas gadījumus savulaik daudz ir pētījis paleopatologs, medicīnas zinātņu doktors Vilis Derums, kurš ir apsekojis senos kapus un izpētījis viduslaiku  apbedījumus. Tagad padziļinātus pētījumus par akmens, bronzas  un dzelzs laikmeta traumām un trepanācijām veic LU Latvijas vēstures institūta arheologs Guntis Gerhards. Gunita Zariņa stāsta par to, cik daudz galvaskausu ar trepanācijas pēdām ir atrasti Latvijas  teritorijā.

Kādu mūziku klausījusies Aspazija, Rūdolfs Blaumanis vai Ojārs Vācietis? Memoriālo muzeju apvienības mājas lapā tagad sadaļā “Personības” ir jauna tēma „Personības klausās”, kas gan ar interneta vietnē Spotify vai Youtube izveidota mūzikas ierakstu saraksta, gan muzejnieku sniegto komentāru palīdzību aicina izzināt un iepazīt rakstnieku muzikālo gaumi.

Amir Muratović je avtor številnih dokumentarnih del – lotil se je slikarstva v filmu Kolo: Pesem za Matijo Jamo, literature v filmu Cankar, arhitekture v filmu Fabiani: Plečnik, posnel je film o Švicariji, Muzeju norosti in še čem. V svojem novem filmu Temni pokrov sveta, ki si ga lahko ogledate na Festivalu dokumentarnega filma, ki poteka v Ljubljani, je s kamero spremljal Matevža Lenarčiča, ko je z letalom potoval po svetu in meril količino črnega ogljika, enega od glavnih onesnaževalcev našega planeta. Z režiserjem se je pogovarjala Tesa Drev Juh. Foto: Amir Muratović / Tomaž Lunder

Čeprav se vlada pri svojem ukinjanju, ustanavljanju in združevanju muzejev sklicuje na stroko, so do besede doslej prišli večinoma strokovnjaki, ki podpirajo vladno odločitev o združitvi Muzeja osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v nov muzej. V tokratnih Razgledih in razmislekih bomo v pogovoru z dr. Markom Štepcem, muzejskim svetnikom in vodjo kustosov v Muzeju novejše zgodovine predstavili drugačna strokovna stališča. Za izjavo pa smo prosili tudi Jano Babšek, predsednico Mednarodnega muzejskega sveta ICOM Slovenija, ki je s še dvema strokovnima združenjema podprl vladno odločitev o ustanovitvi novega muzeja. Foto: https://www.muzej-nz.si/

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ Srećan nam drugi rođendan i za tu priliku imamo posebnu epizodu! Ovoga puta vam donosimo svetsku ekskluzivu i ovo je jedan od onih razgovora koje pamtite celoga života. Gost je najbolji ratni fotograf na svetu — Goran Tomašević. Ukoliko niste čuli za Gorana, krajnje je vreme da to promenimo. Njegova biografija je ništa manje od impresivne, a ako ne znate za lika, njegove fotografije znate sigurnog baš kao i ceo svet. Rođen je 1969. godine u Beogradu. Karijeru je počeo u listu "Politika". Za agenciju "Rojters" radi od 1996. godine. Više od 20 godina foto-aparatom beleži sukobe širom sveta — sa prostora bivše Jugoslavije, Iraka, Avganistana, Libije, Sirije, Egipta, Južnog Sudana, Konga, Mozambika, Burundija, Nigerije i drugih kriznih područja. Za najboljeg fotografa agencije Rojters proglašen je rekordna četiri puta, a 2008. godine je osvojio nagradu za najbolju fotografiju Rojtersa. List Gardijan 2013. godine proglasio ga je za najboljeg novinskog fotografa na svetu, a 2014. godine nominovan je za Pulicerovu nagradu, a dobija je 2019. godine. U 2009. godini je osvojio prestižnu SOPA nagradu, a 2005. godine je dobio je od “National Press Photography Association”, nagradu za najbolju foto-priču, drugo i treće mesto za najbolju fotografiju u kategoriji vesti 2011. godine. “International Business Times UK”, je izabrao Gorana za najboljeg fotografa 2016. godine. I to je samo delić spiska nagrada koje je osvojio. Na isto toliko je i član žirija koji dodeljuje nagrade. Njegovu fotografiju o rušenju statue Sadama Huseina objavili su na naslovnoj strani svi vodeći svetski listovi i rekorder je po broju naslovnih stranica sa više od 160 u jednom nizu, a fotografije iz Avganistana nalaze se u Muzeju ratne fotografije u SAD. Radio je u dopisništvima Rojtersa, u Jerusalimu, Kairu i Najrobiju. Trenutno živi u Istanbulu i šef je fotografa agencije Rojters. U svom veoma zauzetom rasporedu, nakon više meseci dogovaranja, najzad smo uspeli da uhvatimo Gorana u veoma kratkom boravku u Srbiji i uradimo ovaj intervju sa njime. Da stvar bude još bolja, doneo je i svoju rakiju, da uživanje bude upotpunjeno.  Producent: Sandra Planojević Hasci-Jare Audio: Marko Ignjatović PR & Organizacija: Sandra Planojević Hasci-Jare Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Marko Ignjatović: nema instagram.