Podcasts about glede

Ameriški predsednik Donald Trump kljub včerajšnjim napovedim še ni sporočil svoje odločitve glede dogovora z Iranom. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je danes na varnostnem forumu v Singapurju pojasnil, da bo Trump z Iranom sklenil sporazum, ki bo zagotovil, da ta država nikoli ne bo imela jedrskega orožja, ter da bo Hormuška ožina ostala odprta in brez pristojbin. Po njegovih besedah Iran dobro ve, kakšna so pričakovanja Združenih držav. In zdaj je na potezi njihova pogajalska stran. Stališča se zbližujejo, je zagotovil Hegseth. V oddaji tudi o tem: - Nova koalicija načrtuje prenos državnega premoženja v nov sklad za financiranje pokojnin. - V nesreči minibusa pred Predjamskim gradom na Postojnskem 2 turista huje poškodovana, 11 laže. - Na tekmi svetovnega izziva v športni gimnastiki v Kopru zlato Teji Belak in bron Luki Bojancu; kanuistka Eva Alina Hočevar druga na tekmi svetovnega pokala v Tacnu.

Mednarodna raziskava je lansko leto potrdila, da je stopnja zakisljevanja morja presegla tako imenovano kritično planetarno mejo. Glede na predindustrijsko dobo se je stopnja kislosti svetovnih morij povečala za 30 odstotkov. Svetovna morja so v preteklosti absorbirala velik del toplogrednih izpustov, kar je nekoliko upočasnilo naraščanje globalne temperature zraka, a je obenem ne samo segrelo oceane, ampak tudi v pomembni meri spremenilo kemijo morja. To pa ima danes že občutne posledice za najrazličnejše morske organizme. Daleč najbolj so prizadeti organizmi, ki gradijo lupine oziroma ogrodja, kot so morski polži, školjke in raki ter korale. A raziskave kažejo, da so zaradi teh sprememb neposredno ogrožene tudi ribe. O zaskrbljujočih posledicah bolj kislih morij smo se v Podobah znanja pogovarjali z morsko biologinjo dr. Nino Bednaršek z Inštituta Jožef Stefan, ki je sodelovala pri zgoraj omenjeni mednarodni raziskavi.

V tej epizodi rubrike Ženski krog odpiramo temo, ki jo pozna skoraj vsaka ženska – občutek krivde.Krivda, ko delaš.Krivda, ko ne delaš.Krivda, ko si mama.Krivda, ko si vzameš čas zase.Kje se to sploh začne – in ali obstaja izhod?✨ Kaj boste izvedeli v tem pogovoru:• zakaj so ženske bolj obremenjene s krivdo kot moški• kako družba in vzgoja vplivata na občutek “nikoli nisem dovolj”• zakaj ne moreš biti hkrati popolna mama, partnerka in karieristka• kako nas krivda vodi v izgorelost• zakaj “sebičnost” v resnici pomeni ljubezen do sebe

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po včerajšnji potrditvi Janeza Janše za preimera izrazila upanje, da bosta dobro sodelovala. Ob robu njene današnje udeležbe na Bogatajevih dnevih je izrazila upanje, da se bo nova vlada bolj kot z ideološkimi temami ukvarjala z razvojnimi. Glede na prve napovedi in odločitve koalicije pa je dejala, da jo med drugim skrbi sprememba zakona o RTV Slovenija in morebitna ukinitev protikorupcijske komisije. Sindikalisti se na koalicijsko pogodbo odzivajo previdno, medtem so jih njihovi evropski kolegi podprli v boju zoper intervencijski zakon za razvoj. Drugi poudarki oddaje: - Prekinitev ognja velja le z Iranom; v Gazi in Libanonu znova žrtve izraelskih napadov - Posodobljeni evropsko-mehiški trgovinski sporazum vključuje tudi kmetijske izdelke - Ljubljanska Stritarjeva ulica znova združila kulturo, šport in človekoljubnost

-Glede, det er det ordet Elisabeth Emblem vil sette som eit samleord på arbeidet ho har i NSP Aid. I vekas episode er det Per Gunnar Hamnøy som tek ein prat med kollega Elisabeth Emblem om arbeidet ho har hatt i organisasjonen i fleire år. Høyr heile praten på Radio Sunnmøre.

Hvem har sagt at troen din skal være på stedet hvil? I fortellingen om Abraham og Sara er Herren Gud i bevegelse. Han besøker dem, midt i deres hverdag. De responderer på hans nærvær med arbeid. Men på hans løfte responderer de med en kynisk latter. Men den endres til oppriktig glede. Hva vil skje om et år, i ditt trosliv? Er det rom for bevegelse?

Mathias Berntsen taler om paradokset glede og lidelse, og viser hvordan Bibelen gir språk for smerte uten å gi enkle svar. Med utgangspunkt i Paulus, Salmene, Habakuk, Job og Jesu egen vei gjennom ødemarken, løfter han fram en glede som ikke først og fremst handler om gode følelser, men om håp, tillit og Guds nærvær midt i det som er vanskelig. Talen peker på at lidelsen ikke har det siste ordet, fordi den tomme graven bærer håpet om at alt en dag skal bli gjort nytt.

Pred jutrišnjo obravnavo sprememb Zakona o vladi na izredni seji Državnega zbora prav zdaj o tem razpravlja skupni odbor. Glede na izraženo podporo poslancev bo jutri zakon, ki predvideva zmanjšanje števila ministrstev na 14 in enega ministra brez resorjev, sprejet. Temu pa bo najverjetneje sledilo oblikovanje četrte vlade pod vodstvom Janeza Janše, a še ni povsem jasno, katere stranke bodo v njej zastopane. Druge teme: - Združeni arabski emirati izstopajo iz Organizacije držav izvoznic nafte - Evropski parlament potrdil izhodišča za pogajanja o dolgoročnem proračunu Unije - Predstavljene prve zamisli za porabo prostora po opustitvi starega železniškega tira med Dekani in Prešnico

Kristin Straume Normann, best kjend som Berre Kristin, deler små setningar med stort innhald – om håp, sorg, angst, glede, tru, skriving og det å finna si eiga stemme.I denne episoden fortel ho om oppveksten på bygda, om å bli mor tidleg, om mørke periodar der skrivinga vart ei livline, og om korleis små handskrivne dikt på Instagram etter kvart vart til bøker, nettbutikk og eit fellesskap med over 30 000 følgjarar.Me snakkar om å skriva sant, enkelt og nært – utan å pakka livet for mykje inn. Om kvifor «Det kan faktisk gå bra» kan bety enormt mykje. Og om draumen om å leva av orda, diktstover og kanskje ei rosa bok om kjærleik.Sponsor: B3 Helse - https://www.b3helse.noB3 Helse på Heiane er et lite helsesenter som har er bredt tilbud. Dei tilbyr hjelp til deg som har smerter, trenger å komme i gang med trening eller ønsker å forbedre treningen. Dei bidrar med hjelp til målsetnings- eller motivasjonsarbeid eller kyndig hjelp om du har kvinnehelserelaterte plager. Bestill time online via B3helse.no eller via din forsikringsapp. Bli betre med B3!

Ameriški predsednik Donald Trump je bil tarča novega poskusa atentata. Sinoči je bil v hotelu Hilton v Washingtonu gost slavnostne večerje Združenja dopisnikov Bele hiše, ko so v avli hotela odjeknili streli. Policija je napadalca pridržala in ga že identificirala - gre za 31-letnega učitelja, sicer podpornika demokratske stranke. Pred nekaj urami so potrdili, da je bil napad usmerjen proti Trumpu in njegovim najožjim sodelavcem. V oddaji tudi o tem: - Na Bližnjem vzhodu novi izraelski napadi na Libanon; vojska prebivalcem ob tako imenovanem varnostnem pasu ukazala, naj zapustijo območje - Na Devinskem gradu postavili rekonstrukcijo njegove zgodovine iz Lego kock - Tadej Pogačar znova pokoril konkurenco na kolesarskem spomeniku Liege-Bastogne-Liege

26 April 2026 | Geir Henning Tunheim | Sorgen vendt til glede by Misjonssalen Ålesund

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je kot slavnostna govornica na državni proslavi pred dnevom upora proti okupatorju sinoči v Brežicah dejala, da v teh časih bolj kot kdaj prej potrebujemo politično hladnokrvnost, zmernost in pogum za dialog. Za prihodnost Slovenije po njenih besedah ni nujno, da se vsi strinjamo o vsem, je pa skrajni čas za soglasje o ključnih razvojnih vprašanjih. V oddaji še o tem: Teheran v Islamabadu še ne načrtuje neposrednega srečanja z ameriško delegacijo. V nočnem ruskem napadu na Ukrajino padli delci dronov poškodovali objekt v Romuniji Slovenski hokejisti na pripravljalni tekmi pred svetovnim prvenstvom boljši od Poljakov

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sporočila, da o morebitnem dogovoru glede mandatarja za zdaj še ni prejela nobenega signala med poslanskimi skupinami, kljub temu pa dogovor pričakuje v prihodnjih dneh.

Papež Leon med mašo v Angoli: Vera, Božja beseda in evharistija lahko pomagajo zaceliti rane preteklosti in odpreti pot mirnejši prihodnosti.Jutri naj bi se nadaljevala pogajanj med Iranom in Združenimi državami amerike, Hormuška ožina ostaja zaprta.Predsednica republike bo prihodnji teden z vodji poslanskih skupin spregovorila o mandatarju. Vse bolj kaže na desno-sredinsko vlado.ŠPORT: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so letošnji zmagovalci slovenskega pokala.Glede na raziskavo največ slovenskih izdelkov ponuja Spar.V tednu katoliškega šolstva tudi o kislem jabolku financiranjaJutri v Ljubljani 30. protestni shod za zaščito čiste pitne vode

Predsednik Svobode in premier Robert Golob je danes gostil drugo srečanje strank, ki bi lahko sodelovale v morebitni novi koaliciji. Po dobri uri so predsedniki končali sestanek s sporočilom, da so pripravljeni sodelovati pri pripravi ukrepov za zmanjšanje posledic krize. Glede osnutka izhodišč o boju proti korupciji pa za Demokrate in Resnico ni to tisto, kar so si predstavljali. Demokrati se umikajo s pogovorov pri Golobu, dokler ne bodo prejeli osnutka koalicijske pogodbe. Medtem sta Logar in Stevanovič potrdila, da so skupaj z Novo Slovenijo, ki je danes ni bilo, tipali morebitno povezovanje v sredinski blok. V oddaji tudi o tem: - Donald Trump razmišlja o izstopu Združenih držav iz zveze NATO - Po Ljubljani referendum o graditivi sežigalnice napovedujejo tudi v Mariboru. - Letos dve smrti zaradi zastruptive z podleskom.

Tokrat se spomnimo filmske uspešnice, ki jo je Britanski filmski inštitut uvrstil med 10 najboljših filmov Združenega kraljestva vseh časov. Glede na javnomnenjske raziskave na Škotskem, pa ta film brez izjeme zaseda prvo mesto. Trainspotting je letos dopolnil 30 let, zato mu namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: novinarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija.

Svein Granerud

Čarovnik iz Kremlja je politični triler, ki nas poda v svet Vadima Baranova, vsestranskega svetovalca Vladimirja Putina, glavnega junaka knjižne uspešnice Kremeljski mag italijanskega pisatelja Giuliana da Empolija. Gre za zgodbo o načinih politične manipulacije in povzpetništva v postsovjetski Rusiji, ki se je po Stalinovi smrti znašla na križišču dveh različnih političnih struj – kreniti v smeri ameriškega tipa demokracije ali po poti “klasičnega” ruskega avtoritarizma, ki ga je zasejal Stalin s svojo diktatorsko držo. Režiser filma in soscenarist Olivier Assayas, ki je skupaj s pisateljem Empolijem in filmskim režiserjem Emanuellom Carrèrejem začrtal scenaristično predlogo, nam že na začetku filma namreč nakaže, da tretje poti za postsovjetsko Rusijo enostavno ni. Avtogol pri izbiri novega predsednika naj bi si pravzaprav zabili ruski oligarhi v svoji naivni veri, da bo mladi uslužbenec obveščevalne službe precej bolj očetovski lik od dementnega Jelcina in “materinskega” Gorbačova, zagretega zagovornika prepovedi alkohola. Tovrstni oligarhi, ki močno spominjajo tudi na slovenske direktorske povzpetnike, ki so vznikali po slovenski osamosvojitvi kot gobe po dežju in sistematično uničevali eno tovarno za drugo, so čez noč zaslužili ogromne vsote denarja, si gradili vile na francoski obali in se ob vsaki priložnosti mešali v politiko. Tako ne preseneča, da je Putin s pomočjo Baranova z njimi obračunal na edini način, ki ga je pravzaprav poznal in za katerega je trdil, da ga državljani Rusije od Stalina naprej pričakujejo. Film gradi na nasprotju med ameriškim neoliberalnim kapitalizmom, ki ga žene gonja po denarju in ruskim suverenizmom, ki naj bi temeljil na geopolitični (pre)potentnosti in nietzchejanski volji po moči. Vendar pa pravi “nadčlovek” v filmu ni Putin, ki po nastopu predsedniškega mesta stopi v bran teritorialni obnovi nekdanje Sovjetske zveze, temveč njegov svetovalec. Ta se iz gledališkega režiserja in producenta resničnostnih oddaj prelevi v soustvarjalca ruske notranje in zunanje politike. Igra ga Paul Dano, ameriški igralec in režiser neodvisnih filmov in hollywoodskih uspešnic, ki s primesmi stoicizma in zenovske miline pokaže na protagonistovo sposobnost mediatorstva v še tako zahtevnih situacijah. V vlogi Vladimirja Putina nastopa Jude Law, ki se mu tokrat uspe povsem znebiti pretencioznih grimas, ki smo jih vajeni iz njegovih hollywoodskih filmov, tako da nam lik Putina že na začetku postane precej simpatičen prav zaradi njegove prizemljenosti, nesprenevedanja in odločnosti. Edino, kar zmoti že na začetku filma, je angleško-ameriška govorica, ki jo brezhibno govorijo praktično vsi “ruski” protagonisti. Glede tega v filmu še najbolje izpade ruski oz. latvijski igralec Andrei Zayats, edini igralec s slovanskimi potezami obraza in avtohtonim ruskim naglasom. Čeprav je Čarovnik iz Kremlja narejen v hollywoodski maniri s številnimi stranskimi igralci, ki na hitro vstopajo in izstopajo iz kadra, nam ostanejo v spominu določeni prizori – kot je npr. dialog med Baranovim in ruskim šahovskim mojstrom Kasparovom, ki mu v enem trenutku navrže, da je razlika med pravo in Putinovo demokracijo podobna razliki med navadnim in električnim stolom. Omenimo še pogovor med Baranovim in ameriškim novinarjem, ki mu v intervjuju želi povzročiti slabo vest s sklicevanjem na zrežirane teroristične napade v Moskvi in Kijevu, ki naj bi jih dirigiral Putin ob podpori svojega zvestega svetovalca. Film Čarovnik iz Kremlja se ne more pohvaliti z izvrstnim poznavanjem geopolitičnih razmer, saj jih vseeno motri z vzvišene pozicije ameriško-evropske naveze, ki pridiga o vrednotah demokracije, v istem trenutku, ko se pod njimi – ob zakrivanju oči pred ameriško-izraelskimi zločini na Bližnjem Vzhodu – na vseh nivojih do temeljev sesuva. Verjetno pa je njegova največja prednost v tem, da ga bodo gledalci iz Vzhodne in Zahodne Evrope ter Združenih držav Amerike gledali vsak na svoj način – skozi prizmo zgodovinskih in aktualnih političnih razmer v svoji državi. Recenzijo je napisala Miša Gams, bere Ajda Sokler.

Po parlamentarnih volitvah se v javnosti med drugim pojavljajo vprašanja, kaj bo z reformo sistema dolgotrajne oskrbe. Kot pravijo vpleteni v proces sprememb, sta glavni težavi na tem področju pomanjkanje kadra in dolgotrajni birokratski postopki. Tako je več tisoč ljudi ostalo brez oskrbe oziroma bodo plačevali več sto evrov na mesec več, saj lahko na primer v domove za starejše vstopajo le po starem sistemu. Na boljšem so samo stanovalci, ki so v domovih bivali pred prvim decembrom in so bili samodejno prevedeni v nov sistem, ter nekaj sto tistih, ki že imajo odločbo in jim je z izvajalcem tudi uspelo skleniti osebni načrt. Ostali poudarki oddaje: Ameriški mediji: Bela hiša je Iranu predstavila načrt za končanje vojne. Na Danskem zmagali vladajoči socialdemokrati, ki pa z levimi zavezniki niso osvojili večine. Ponoči ohladitev in sneg do nižin; sadjarjem in drugim kmetovalcem svetujejo zaščitne ukrep.

Ob današnji znatni podražitvi goriv trgovci napovedujejo umiritev razmer na bencinskih servisih. V družbi Petrol so se opravičili za izpade v oskrbi, pri tem pa zavračajo očitke vlade, da so gorivo zadrževali v skladiščih.

Når bemanninga er press og tiden med barna blir strukket mellom møter, pauser og praktiske oppgaver, kan selv små tilskudd gjøre en stor forskjell. I Nesøya barnehage i Asker har de det siste året fått en ny medarbeider innom to ganger i uka: en lekeressurs. I denne episoden snakker vi med pedagogisk leder for avdelingen lekeressursen jobber, og vi har også med lekeressursen selv. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes na sedežih Sove in generalne policijske uprave opravila nadzor glede poskusov vplivanja tajnih služb na volitve. Nevladnika Filip Dobranić in novinar Mladine Borut Mekina namreč trdijo, da se v volilno kampanjo v Sloveniji skušajo vmešati Izraelci, šlo naj bi za zasebno obveščevalno agencijo Black Cube, s predstavniki katere naj bi se decembra lani na sedežu stranke SDS srečal Janez Janša. V SDS trdijo, da za omenjeno agencijo še niso slišali, v koalicijskih strankah pravijo, da gre za napad na slovensko suverenost. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pričakuje takojšnje ukrepanje pristojnih in razkritje informacij, pomembnih za javnost.

Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je opravila nadzor na Sovi in Policiji zaradi razkritij civilne družbe o domnevnem delovanju zasebnih obveščevalnih služb. Predvolilna kampanja se črni z vse več razkritji v aferi s prisluhi, stroko pa skrbijo pomanjkljivi uradni odzivi. Ostali poudarki oddaje: Trump vztraja pri sodelovanju zaveznic v varovanju Hormuške ožine, Evropa zadržana. Srbski in hrvaški predsednik v besedni vojni zaradi beograjskega nakupa raket. V Kopru podpisana pogodba o širitvi bertoške vpadnice.

In zakaj se zdi, da priročnega odgovora, ki bi z besedo ali dvema elegantno povzel vse raznolike prakse sodobnega umetnostnega ustvarjanja ter tako pokazal na njihove jedrne skupne poteze, pravzaprav nihče ne pozna?Vzemite v roke katerikoli umetnostnozgodovinski učbenik in izvedeli boste, da v kontekstu evropske likovne in arhitekturne ustvarjalnosti stilnemu obdobju romanike, ki je zaznamovala čas nekako med 10. in 13. stoletjem, sledi gotika, gotiki renesansa, tej manierizem, ki se hitro umakne baroku in klasicizmu. Potem napoči – zdaj ste že v zgodnjem 19. stoletju – romantika, no, ko med listanjem pridete do strani, ki govorijo o umetnosti 20. stoletja, pa se boste poučili, da je to čas modernizma. Toda Pablo Picasso, bržčas prvo ime modernistične likovne umetnosti, je umrl že leta 1973. Marc Chagall mu je sledil 12 let pozneje in Salvador Dalí leta 1989. Eden zadnjih nesporno velikih modernistov je bil slej ko prej abstraktni ekspresionist Willem de Kooning, od čigar smrti pa bo prihodnji teden tudi že minilo 29 let. Zato se počasi menda lahko vprašamo, kaj pravzaprav sledi modernizmu? Učbenik, po katerem ste doslej listali, vam tu slej ko prej ne bo v pomoč; pa ne zato, ker bi bili njegovi avtorji in avtorice leni, ampak zato, ker sama umetnostnozgodovinska veda slej ko prej ne ve prav dobro. Vprašanje, kaj pride po modernizmu, je pač na široko odprto. In to ne le zato, ker v polju umetnostne produkcije danes cveti pregovornih sto cvetov, ker, drugače rečeno, vsak umetnik, vsaka umetnica krčevito zasledujeta le sebi lasten, unikaten in neponovljiv umetniški izraz, ampak najbrž tudi zato, ker dandanes ni povsem jasno, kaj umetnost sploh je, kako razume človeka in njegov položaj v svetu, kakšno mesto zavzema v življenju posameznic in posameznikov, kakšno pa v življenju različnih skupnosti – od tistih lokalnega, regionalnega ali nacionalnega značaja do one, relativno mlade, ki ji lahko vse bolj upravičeno rečemo globalna. Glede sodobne umetnosti se, skratka, ne strinjajo niti filozofi in drugi teoretiki, ki se ukvarjajo z njo; orientirati se v pravem pravcatem metežu idej, konceptov in vrednostnih sodb, ki poganjajo diskusije, debate in prerekanja o zdajšnji umetnosti oziroma umetnostni produkciji, pa je vse prej kot enostavno. No, eno izmed možnih rdečih niti, kako se znajti v tem zagonetnem blodnjaku, nam ponuja intrigantna knjiga Umetnost v živem in mrtvem kotu, v kateri je slikar, grafik, likovni teoretik in filozof, dolgoletni predavatelj na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, akad. dr. Jožef Muhovič, zbral svoje razprave, svoja razmišljanja o moči in nemoči umetniških del, da izrekajo resnico, da izrekajo lepoto, da spreminjajo svet. Kakšne so perspektive, ki se nam torej odpirajo ob branju njegove knjige, ki je izšla pod založniškim okriljem Slovenske matice, smo v pogovoru z dr. Muhovičem preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Foto: instalacija Sound II britanskega kiparja Antonyja Gormleyja v kripti katedrale v angleškem Winchestru iz leta 1986 (David Kernan / Wikipedia)

Vojaški konflikti na Bližnjem vzhodu so nedvoumen opomnik, kako ranljiva je Evropa kot uvoznica fosilnih goriv, je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.Na naftnih in borznih trgih je sicer danes zavelo olajšanje. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč napovedal, da naj bi se vojna na Bližnjem vzhodu končala kmalu. Cena nafte brendt se je znižala na približno 90 dolarjev za sod, osrednje evropske borze pa poslujejo v zelenem. Preostali poudarki oddaje: Izrael vztraja, da vojna proti Iranu še ni končana. Odločitev vrhovnega sodišča glede referenduma o prostovoljnem končanju življenja v 14-ih dneh Pri umeščanju cestne trase tretje razvojne osi se vnovič zapleta.

Glede na izjemen uspeh pred tremi leti posnetega Dnevnika Pauline P., ki je postal najuspešnejši hrvaški film zadnjega desetletja, prikazan na več kot tridesetih mednarodnih festivalih, je bilo njegovo nadaljevanje pravzaprav le vprašanje časa, živahnim zgodbam o odraščanju pa tako in tako nikoli ne zmanjka ciljnega občinstva. Paulina P., še vedno zvedav, pogumen in energičen deklič, je zdaj stara enajst let in hodi v peti razred osnovne šole, še vedno pa svoje stiske in težave rešuje na meji stilizirane pravljičnosti, kar v knjižni predlogi bržkone učinkuje nekoliko boljše kakor na filmskem platnu. Tudi dnevniški format pripovedovanja je za filmsko adaptacijo nekoliko nehvaležna naloga, saj je reflektiranje Paulininega vsakdana, kar naj bi bila primarna funkcija pisanja dnevnika, precej nedomiselno zreducirano samo na njen notranji monolog. Podobno neizvirno je tudi dekličino soočanje s problemi, saj so ustvarjalci z režiserjem Nevenom Hitrecem na čelu raje uporabili že preizkušeno formulo prvega dela, namesto da bi v skladu s Paulinino res bogato in živahno domišljijo vsaj nekoliko razbili ustaljeno dramaturško formo in se pripovedi lotili z drugačnega zornega kota. Skorajšnjo ločitev staršev je zamenjala babičina neozdravljiva bolezen, novo sošolko nasilna deklica iz paralelke, vse ostalo – zaplet in njegovo reševanje – pa se odvija po sicer čisto korektnem, a vendarle že videnem ključu prvega dela. Posledično tudi teme, ki se jih film tokrat dotika in so izjemno izhodišče za pogovore po njem, ne pridejo zares do izraza. K temu svoje pripomore tudi izredno živahen tempo, ki se je devetletnici izvrstno podal, pri enajstletni glavni junakinji pa bi vendarle že pričakovali vsaj rahlo bolj poglobljeno soočanje s tako perečimi vprašanji, kot so medvrstniško nasilje ali napredujoča demenca, saj preveč površinska obravnava samo podcenjuje svoje mlado občinstvo. Film je primeren za starejše od osmih let, poleg že omenjenih tem pa med drugim spodbuja tudi refleksijo otrokovih lastnih izkušenj, razvija empatijo tako do starejših kot do sovrstnikov in spodbuja pozitiven pristop k reševanju problemov. Predvsem to – glavni Paulinin obrambni mehanizem je skorajda nalezljiv, predvsem pa neusahljiv humor – je poleg pristne igre mlade Katje Matković največja odlika tega sončnega filma. Drugi dnevnik Pauline P. bržkone ne bo takšna neverjetna zgodba o uspehu, kot je bil njegov predhodnik, vseeno pa se bodo predvsem mlajši gledalci zlahka vživeli v napeto, živahno in izjemno razgibano poldomišljijsko pustolovščino ter ob pravilnem usmerjanju pogovora ob njej vsaj načeli tudi marsikatero pomembno vprašanje. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, besedilo bere Maja Moll.

Le še 22 dni nas loči do letošnjih državnozborskih volitev. Na radiu Ognjišče smo eno od soočenj namenili izrecno področju kmetijstva, kjer zadnja leta vre. Vpleteni in politično odgovorni za to stanje razmere zelo različno ocenjujejo, kako so povedali v prvem delu oddaje, ko so tudi pojasnili, kakšne spremembe obljubljajo, ko se gre za vprašanja pridelovanja hrane, prehranske varnosti in obdelane krajine. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. povedal nekaj nasvetov za izbiro hibridov koruze.

Ne le kaj, kako bomo gledali v prihodnosti? Televizija in kino sta še vedno tukaj kljub številnim črnim napovedim zaradi novih tehnologij. Vseeno spremljamo odločitve, da se podelitev Oskarjev leta 2029 seli na Youtube, da izjemno hitro raste trg mikrodrame, žanra, ki v pokončnem formatu na telefonu ponuja kratko vsebino, in da največji ustvarjalci na svetu kljub napredni in tehnološko dovršeni sedanjosti posegajo po formatih in tehnologiji iz preteklosti.Igor Harb je filmski kritik, prevajalec in soavtor podkasta OBOD. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Ameriške težnje po prevzemu Grenlandije in grožnje s carinami zaostrujejo odnose med Brusljem in Washingtonom. Evropa je jasna: nujen je dialog, a grožnjam se ne bomo uklonili. Slovenija po navedbah ministra Klemna Boštjančiča zagovarja enoten odziv. Druge teme: - Premier Golob neuradno ni naklonjen ponujenemu članstvu v Trumpovem Odboru za mir; povabilo dobil tudi Putin. - Kmetje protestirali proti načrtovani graditvi suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. - Kaja Juvan na OP Avstralije klonila pred kazahstansko favoritinjo Jeleno Ribakino.

Glede razsodbe KPK-ja … premier Golob se je na težji način naučil, kar se zdi, je temeljni del sodobne digitalne kulture: »Če si pijan, zadet, zaljubljen, besen in po novem tudi šele dva dni predsednik vlade – nikarte pošiljati sms-jev.« Če hočemo do potankosti razumeti šlamastiko, v katero se je zapletel naš predsednik vlade, se moramo poglobiti v grenko-sladko zgodovino kršenja integritete. Na samem začetku teh kršitev sta Adam in Eva. Če ne bi bilo njunega kršenja integritete, posledično ne bi bilo greha in celotno bivanje na tem planetu bi se drugače odvilo. Potem so se kršitve integritete dogajale vso zgodovino, za katero se zdi, da je brez teh kršitev sploh ne bi bilo. Kajti vsi konflikti, ki so, resnici na ljubo, gonilo napredka, poezije in znanosti, so posledica kršenja integritete. Kar nas pripelje do premiera Goloba, ki je kršil integriteto s tem, ko je Tatjani Bobnar, takrat notranji ministrici, dajal navodila, kako naj kadruje v policiji. S sms-jem. Mediji smo to pozneje poimenovali »poizkus kadrovskega lomastenja v policiji«. Ampak, česar se pisuni premalo zavedamo, znanost pa je o tem kristalno jasna, je dejstvo, da je integriteta vzročno-posledični posel. Skoraj vedno se kršenje zgodi zaradi kršenja pred njim. Tako moramo do kršenja integritete pred kršenjem integritete Roberta Goloba. Tam stoji kot skala trdno Janez Janša. Namreč; on je pred Golobom kadrovsko lomastil po policiji, ko je v svojevrstni kristalni noči zamenjal vse komandirje policijskih postaj. Zamenjali so jih načelniki policijskih postaj, ob nazivu pa se je Janševo lomastenje po policiji nadaljevalo tudi s konkretnimi menjavami na visokih položajih policije. Golob je torej v svojem mandatu, ob tem, ko je načelnike preimenoval nazaj v komandirje, poskušal samo odlomastiti to, kar je pred njim nalomastil Janša. Tako, da je poslal sporočilo z integritetno sporno vsebino notranji ministrici. Ki je bila, kar pa je najbolj zabavno, kot generalna direktorica policije po prisegi Janševe vlade nemudoma odlomastena s položaja, in Golob je naivno sklepal, da se bo hotela za tisto lomastenje oddolžiti. Ni pa vedel, da je gospa šampionka integritete ter je Goloba razkrinkala. Pozneje jo je vzela v bran in v službo sama predsednica države, ki ima v sefu zaklenjeno skrinjico z najčistejšo esenco slovenske integritete ter jo varuje po službeni dolžnosti, kot tudi po prepričanju. Okoli predsednice republike in Tatjane Bobnar pod njenim okriljem se tako ustvarja krog močnih, poštenih in načelnih žensk, proti katerim sta Vida Tomšič in Pepca Kardelj pionirki z modro kapo in rdečimi dokolenkami. Ampak namesto praznega nakladanja in vegavih insinuacij si poglejmo konkreten primer vpliva integritetne afere na prihajajoče volitve. Kot je znano v mnogih primerih tako s politično leve kot s politično desne, KPK postane nenavadno dejavna v času okoli volitev. In nobenega dvoma ni, da je premier, ki ga zdaj bremeni vprašljiva integriteta, na prihajajočih volitvah v slabšem položaju od brezmadežne politične konkurence! A na nekaj tako komisija kot posebne enote odvetnikov z obeh strani, da o načrtovalcih predvolilnih kompanij sploh ne govorimo, niso računali. To je čas. Čas, ki teče tudi politikom. Starejši volivci namreč radi pozabljamo in dogodkih izpred štirih let, ko je nekdo nekomu pisal sms, so že zdavnaj prekriti z vedno novimi in novimi nanosi političnih pritlehnosti. Saj so nas v toku trajanja mandata na dvoboj Golob-Bobnar vsake toliko opomnili, ampak da bi na izust vedeli, za kaj je šlo, pa niti ne. Tako smo starejši pozabili, mlajši volivci pa … … Mlajši volivci, recimo, da so danes stari osemnajst, devetnajst ali dvajset let, so bili ob času spornega dejanja stari štirinajst, petnajst in šestnajst. Tako se jim dva meseca pred volitvami zdijo kandidati, ki so sporni, ker ne znajo komunicirati s sms-ji, bolj kot ne smešni. Zna biti, da jo bo premier odnesel iz afere s kršenjem integritete bolj kot ne nepoškodovan. Še sploh, ker ga tako dežurni satiriki kot njegovi politični nasprotniki še vedno najbolj besno napadajo zaradi njegovega priimka, ki je sinonim nadležne ptice, in dejstva, da se je poročil z vplivnico. Dokler pa se najhujša predvolilna bitka bije na krvavem polju priimkov in partnerjev, je bojazen, da bi politična in obča integriteta med demokratičnim odločanjem karkoli pomenila – povsem odveč.

V švicarskem kraju Davos se je začelo vsakoletno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma. Udeležuje se ga približno 3 tisoč ljudi iz 130 držav, od tega 65 političnih voditeljev in 850 predstavnikov korporacij. V ospredju je Grenlandija. Ob vse jasneje izraženih ameriških ozemeljskih težnjah po tem otoku je z evropske strani slišati vse več opozoril na spremembe v svetovnem redu. V oddaji tudi o tem: - Finančni ministri Unije: Odziv Bruslja na ameriške ozemeljske težnje mora biti močan in pragmatičen - Komunikacija med pacienti in zdravstvenimi delavci na primarni ravni se bo v prihodnjih mesecih postopno preselila na portal zVem - Nov parkirni režim v Ljubljani še vedno razburja - redarji v Štepanjskem naselju v dveh dneh našteli več kot 100 kršitev

Tirsdag 13. januar vedtok Stortinget et forslag som skal gi kommunene større mulighet til å regulere bruken av elsparkesykler i større grad. Siden farkostens spede inntog i 2019 - da særlig i Hovedstaden - har de gledet mange. Frustrasjonen har imidlertid vokst år etter år. Vi tar en prat om hva reguleringene kan innebære og hvordan ståa er i dag. I studio: Hannah Myhre, Ingrid Reitan og Martin Biuso 

Hva om nøkkelen til mer energi, fokus og livsglede ikke er å gjøre mer men å leve smartere?Hvis du kjenner at hverdagen går fort, at energien svinger eller at livet føles litt flatt selv om alt “burde være bra”, er denne episoden for deg.I denne samtalen får du innsikter som kan gi deg:mer energi og mental klarhetbedre fokus og produktivitet uten stressmer glede, lek og flyt i hverdagenen ny måte å designe livet ditt på, så det faktisk gir deg noe tilbakeJeg har med meg Evan Carmichael, en av verdens mest innflytelsesrike stemmer innen mindset, suksess og høy prestasjon. Han har bygget et globalt publikum på millioner, jobbet tett med noen av de største navnene innen business og personlig utvikling.I denne episoden deler han ikke bare teori, men konkrete perspektiver og valg som faktisk endrer hvordan du lever, jobber og prioriterer.Du vil forstå hvorfor:lek, natur og bevegelse er avgjørende for energi og fokusdet å “optimalisere” livet handler om mer enn rutinersmå justeringer kan gi enorme utslag i både helse og prestasjonLytt hvis du vil ha mer energi, mer glød og mer ut av livet, uten å brenne deg ut.Mer fra Evan Carmichael:https://www.instagram.com/evancarmichael/https://believe.evancarmichael.com/homepagehttps://www.youtube.com/@EvanCarmichael

Policija mora biti neodvisna od politike in vladna komunikacija o policiji ima jasna pravila, ki jih je premier Robert Golob prekršil, poudarja namestnica vodje KPK Tina Divjak. Opozicija je premierja pozvala k odstopu, češ da je to obljubil še pred volitvami leta 2022. V SD in Levici pa so odzivi zadržani, v Svobodi pa Golobu trdno stojijo ob strani. Druge teme: - Združene države razmišljajo o vojaškem posredovanju proti Iranu v primeru množičnih usmrtitev protestnikov - Grenlandija in Danska pripravljeni poskrbeti za okrepitev varnosti na Grenlandiji, pripojitev otoka k Združenim državam pa zavračata - Policija ob poostrenem nadzoru motilcev pozornosti v prometu izpostavlja najpogostejšega: prenosni telefon

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji floridski rezidenci sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ob tem je Iranu zagrozil z novimi napadi, če bi ta skušal obnoviti svoj jedrski program in program balističnih raket. Hamas je pozval k takojšnji razorožitvi in mu zagrozil s posledicami, če tega ne bo storil. Mirovni dogovor, z uveljavitvijo katerega so se 10. oktobra v Gazi po dveh letih vojaške operacije po večini končale, med drugim v okviru druge faze predvideva razorožitev Hamasa. Oblast v Gazi naj bi prevzele prehodne oblasti, v enklavo bi napotili mednarodne stabilizacijske sile. V oddaji tudi: - Slovenija pozdravlja bolgarsko novoletno pridružitev evrskemu območju. - V Celju, kjer so tla poleg Idrije najbolj onesnažena v državi, veliko pričakujejo od vladnega odloka o sanaciji celotnega območja občine. - Domen Prevc preprečljivo dosegel prvo slovensko zmago na uvodni postaji novoletne skakalne turneje.

V javnih zdravstvenih zavodih opozarjajo na številna odprta vprašanja glede možnosti dela zdravnikov pri zasebnikih. Pri tem ni nepomembno, da so standardi in normativi v javnem zdravstvu po večini zastareli, opozarjajo. Drugi poudarki oddaje: Promet pod Karavankami kljub marčnemu odprtju druge cevi še ne bo dvosmeren. Rusija mir v Ukrajini pogojuje z nadzorom nad Doneškim bazenom. Hrvaško nebo bodo od novega leta varovali lovci rafal in droni

Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?Kaj torej na eni strani tako intenzivno zgoščanje investicij v en sam sektor pravzaprav pomeni in kako utegne vse skupaj pravzaprav predrugačiti družbo in naš način življenja?Gosta v Intelekti sta ekonomist in strokovnjak za umetno inteligenco pri NLB dr. Aleš Gorišek in sociolog kulture izr. prof. dr. Primož Krašovec s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Vlada je potrdila predlog, s katerim želi omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Potrdila je tudi kandidate za veleposlanike, čeprav nekaterim nasprotuje predsednica države Nataša Pirc Musar. Premier Robert Golob je zatrdil, da so vsi prestali zahtevana preverjanja, ne verjame pa, da ima predsednica pooblastila, da bi vladi diktirala, o čem lahko odloča. Druge teme: - Predsednik vlade je danes tudi zavrnil poziv k preklicu javnega naročila za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco. Nevladniki opozarjajo na spodkopavanje digitalne suverenosti države. Navedbe, da bi morali vztrajati pri slovenskem modelu, pa je strokovni sodelavec pri pripravi razpisa Marko Grobelnik, zavrnil z besedami, da bi to bil razpis za najboljšo leseno žlico. - Proti korupciji se je treba bojevati skupaj s komisijo za njeno preprečevanje in ne proti temu organu, je predsednik komisije Robert Šumi poudaril ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji. K temu moramo po njegovih besedah prispevati vsi, saj stane vse nas. - Kijev naj bi danes Washingtonu predstavil posodobljen osnutek mirovnega načrta, ki ga je pripravljal skupaj z Evropejci. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po krajši turneji na stari celini poudaril, da za predajo ozemlja Rusiji ni pooblaščen ne po ustavi ne po mednarodnem pravu.

Pogovore o mirovnem sporazumu za Ukrajino naj bi ruska in ameriška delegacija že začeli v Moskvi. Rusija je, po trditvah prvega moža ruske vojske Valerija Gerasimova, zavzela več krajev - med njimi mesti Pokrovsk in Vovčansk. Druge teme: - Državni zbor potrdil novelo zakona za predajo nezakonitega orožja. Poslanci tudi o uvedbi potrjevanja delovnih zvezkov. - Sum korupcije v škodo Unije: v Belgiji priprli tudi nekdanjo podpredsednico Evropske komisije Federico Mogherini. - Pristojni prikimavajo dozdajšnji sanaciji območja bolnišnice Franja. Za obiskovalce naj bi ga znova odprli v letu 2027.

Send us a textNorwegian-Today's B1 Word: [Å glede seg til] Prepping for the Norskprøven? Spend one minute with us every day to master key B1 vocabulary! 

Ukrepi, uvedeni čez noč, navadno ne prinašajo dobrih sprememb, po napovedi vladnega svežnja zakonov za zagotavljanje varnosti po incidentu v Novem mestu opozarja stroka. Predvsem pri širjenju policijskih pooblastil ni povsem jasno, ali bodo tudi ustavno sprejemljivi. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar zato poziva k boljšem izkoriščanju obstoječih ukrepov pred uvajanjem novih, saj morda sistemsko ne bodo zdržali. Pomisleke ima tudi opozicija, ki po odstopu ministrov za pravosodje in notranje zadeve zahteva odgovornost tudi drugod. Drugi poudarki oddaje: - NSi in SDS vložili interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca. - Je v Gazi sploh še mogoče govoriti o premirju? - Orban v Rimu o vojni v Ukrajini in obrambnih mehanizmih.

Predsednik Združenih držav Donald Trump se je tako rekoč ves čas, kolikor traja vojna v Ukrajini, videl v vlogi posrednika, ki jo je zmožen končati. Po številnih pogovorih in celo osebnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pred dvema mesecema vojna še vedno traja. Po včerajšnjem dveurnem telefonskem pogovoru s Putinom pa je Trump izrazil previden optimizem in napovedal sestanek z ruskim kolegom v Budimpešti. Za zdaj brez natančnega datuma, a s kratkim, dvotedenskim časovnim okvirjem. V oddaji tudi o tem: Evropska unija namerava svoj dronski zid vzpostaviti v prihodnjih dveh letih - Premier Golob bo danes skušal pomiriti delodajalce, ki jih razburja napoved obvezne božičnice - Po hitri cesti prek Rebrnic lahko proti Italiji zapeljejo tudi osebni avtomobili

Specializirano državno tožilstvo je včeraj vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu zaradi domnevnega nedopustnega vmešavanja v delo policije, kar premierju očita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Gre za novo poglavje zgodbe, ki traja že skoraj tri leta. Tatjana Bobnar je tožilstvo in komisijo za preprečevanje korupcije o domnevnih pritiskih obvestila, ko je bila še ministrica, policija je premierja kazensko ovadila pred nekaj manj kot letom; dva postopka proti njemu vodi tudi KPK, in to zaradi domnevnega vmešavanja v delo policije in afere Karigador. V oddaji tudi o tem: - Vladimir Putin: Nato je v vojni z Rusijo, Moskva pa namesto napadov na Evropo išče vrnitev k diplomaciji. - Izraelsko ravnanje proti človekoljubni flotilji pred Gazo sprožilo množične proteste po vsem svetu. V Italiji splošna stavka. - Celjski nogometaši konferenčno ligo začeli z zmago proti atenskemu AEK

Når livet tar en usving – hva gjør du da?Hvordan kommer man seg videre når alt endres? Når kroppen streiker, smerten aldri slipper taket, eller hverdagen ikke ble slik man hadde sett for seg?I denne episoden møter jeg psykolog Janette Røset – en kvinne med både solid faglig tyngde og en livserfaring som virkelig setter spor. Hun deler åpent om å leve med kroniske smerter, om å stå i uventede livskriser, og om hvordan vi kan finne håp, ro og styrke selv når alt føles mørkt.✨ Du får med deg:1️⃣ Hvordan små grep kan gjøre en enorm forskjell når livet kjennes uutholdelig.2️⃣ Hvorfor raushet og egenomsorg er de viktigste verktøyene i møte med smerte og kriser.3️⃣ Hvordan du kan finne tilbake til gleden – selv midt i det vonde.Dette er en av de samtalene som går rett under huden. Den gir perspektiver, håp og en påminnelse om at vi alltid kan møte oss selv med mer mildhet – og at livet kan være godt, selv på uventede måter.Mer fra psykolog Janette Røseth:https://www.instagram.com/psykolog.janetteroseth/https://www.friskforlag.no/forfattere/janette-roseth/Hør Janettes podcast "Prosjekt glede" her:https://podcasts.apple.com/no/podcast/prosjekt-glede-en-guide-til-gode-f%C3%B8lelser-og-bedre-helse/id1788272914Har du fått med deg dette?Etter stor etterspørsel finnes Finn din superkraft! nå som lydbok

Ob zaostrenih gospodarskih razmerah v svetu in ohlajanju domačega gospodarstva je vlada predlagala povečanje proračunskih izdatkov v prihodnjem letu na rekordnih 17,7 milijarde evrov in povišanje primanjkljaja na 2,1 milijarde. Potem ko so v zajeten sveženj proračunskih dokumentov vnesli še včeraj dogovorjene popravke, pripravljajo čistopis, zato vsebine še niso objavili. Prvi odzivi so posledično splošni, iz gospodarstva odmeva predvsem božičnica, občine pa utemeljujejo svoje zahteve glede povprečnine. Drugi poudarki oddaje: - Po napovedih premierja Goloba o regulaciji cen hrane stroka meni, da razmere ne potrebujejo interventnih ukrepov. - Palestinski predsednik Abas v videonagovoru Generalni skupščini Združenih narodov izrazil pripravljenost na sodelovanje z ameriškim kolegom Trumpom. - V finalu svetovnega prvenstva v športnem plezanju v kategoriji težavnosti poleg favoritinje Janje Garnbret tudi Lučka Rakovec in Rosa Rekar.

Rusija zavrača možnost varnostnih jamstev Zahoda za Ukrajino. Na sinočnji razpravi v Združenih narodih je ruski predstavnik Vasilij Nebenzja zatrdil, da je Moskva pripravljena na diplomatsko rešitev konflikta, vendar da morajo za trajen mir vse strani upoštevati nove ozemeljske razmere, ki so nastale po ruski priključitvi Krimskega polotoka in štirih regij. Drugi poudarki oddaje: Je prihodnja evropska kmetijska politika največji poraženec novega sedemletnega proračunskega predloga Evropske unije? Končana javna obravnava omrežninskega akta: industrija opozarja na nesorazmerja, gospodinjstva pridobivajo. Košarkarji z zmago nad Izraelom na tretje mesto skupine. V osmini finala jih čakajo Italijani. Nogometaši nocoj začenjajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo

Široka udeležba na Blejskem strateškem forumu je pokazala, da Slovenija pridobiva ugled. Ena glavnih tem je bila vojna Gazi. Sišati je bilo kritike dvojnih meril Unije. Druge teme: - Nov medijski zakon kljub kritikam in koalicijskemu omahovanju danes v poslanski obravnavi - Eurobarometer: Evropejci naklonjeni Uniji, a od nje pričakujejo večjo zaščito in enotnost ob krizah - Naši košarkarji po neprepričljivi zmagi nad Islandijo v osmini finala evropskega prvenstva

Upokojenci bodo danes prvič dobili nižje pokojnine zaradi prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tega so namreč od začetka julija dolžni plačevati vsi zaposleni, delodajalci in tudi upokojenci. Glede vsega je odprtih še veliko vprašanj, v praksi sistem še ne deluje. Nekaj drugih poudarkov: - Na Dunaju danes protestni shod zaradi nedeljske racije na protifašističnem shodu na avstrijskem Koroškem - Tudi Kanada med državami, ki napovedujejo priznanje Palestine - Radijska nagrada lastovka kratki zgodbi z naslovom Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije

Vi tar status på treningslivet, deler våre sommerplaner og spennende nyheter!Refleksjonsspørsmål:Vi tar en halvårsevaluering på årets trening hittil, kanskje du vil teste de samme refleksjons-spørsmålene?· Hva har vi fått til?· Hva var det som ikke gikk helt som planlagt?· Hvordan har livet påvirket treningen? Og omvendt..?· Hvis 2025 var et «treningsmål» – hvor er du nå? (Bruk året som en metaforisk treningsreise. Er vi i motbakke, flatt parti eller spurten)· Hva gir mest trenings-GLEDE akkurat nå?Sommer Challenge:· 1 ting du vil fortsette med i sommer (på daglig eller ukentlig basis)· 1 ny ting du vil teste· 1 ting du tillater deg å slippeEllers; påmelding til treningsreisen vår i 2026:Treningsreise med Pia & Silje til Sivota Retreat | Apollo Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.