Podcasts about glede

Kim og Tore er endelig tilbake i studio for en ny, tettpakket skravleepisode! Det skjer store endringer i kulissene, og vi tar tempen på både laksestatusen og teknologien.I denne episoden snakker vi om:Anadrom flytter på seg: Halve redaksjonen pakker flyttelasset og setter kursen mot Vestlandet! Betyr dette slutten for det tunge Trøndelagsfokuset, eller vil podden fortsatt preges av bart og trønder-elver?Glede i Nord: Etter tiår med stenging på grunn av gyroen, skjer det endelig: Signaldalselva og Skibotnelva gjenåpner! Oppdrettsspalten: Vi kommer selvfølgelig ikke utenom ukens oppdateringer og betraktninger rundt oppdrettsnæringen.Framtidens fiske: Kim har sluppet løs sin indre datanerd og tatt i bruk kunstig intelligens (KI) for å planlegge årets sesong. Kan en algoritme virkelig finne drømmefisket, eller er det fortsatt magefølelsen som gjelder?

KI-generert sammendrag følger: I dette avsnittet utforsker taleren hvordan troen blir prøvet gjennom lidelse og motgang, med bibelske eksempler fra Abraham, Moses og Job, samt nytestamentlige perspektiver (Hebreerbrev, Jakobs brev, 1. Peters brev) og kirkens vitnesbyrd gjennom tidene. Sentrale tema er anfektelse og sansenes natt, hvordan lidelse kan helliggjøre og avvende oss fra verdens goder, og den paradoksale gleden som kan vokse fram midt i trengsel. Tekstene fra Luther, Bonhoeffer og kirkehistoriske martyrer trekkes inn for å belyse praktisk tro i møte med prøvelser. Formatet er en refleksjonspredikant som veksler mellom teologi, bibelhistorier og konkret vitnesbyrd (bl.a. om forfølgelse). Episoden gir også lytteren praktiske innganger til å møte prøvelser i eget liv og oppmuntrer til tillit, bønn og fellesskap i vanskelige tider.

Poslušalko je zanimalo, kako se vložijo sveža jajca: v sladni vodi ali v kisli vodi. Sestra Nikolina je povedala, da so jih nekoč vlagal v apno, zdaj se to ne dela več. Do tri mesece se lahko hranijo v hladilniku. Sama kartone z jajci da v polivinilasto vrečko in ji ostanejo sveža. Je pa treba vsa jajca predhodno pretrkati in preveriti, da so cela. Glede vlaganja v kis ali slano vodo izkušnje nima, je pa poslušalki svetovala naj poskusi z majhno količino jajc. Oglasila se je poslušalka in napisala, da je njena mama sredi prejšnjega stoletja jajca vlagala v sol - bila pa je poklicna kuharica. Po oddaji se je oglasila poslušalka in poslala recept za vložena jajčka, ki ga ji je posredovala sorodnica Mateja Sečnik, ki je bila kmetica leta 2025. Jajca kuhaš malo več časa in jih olupiš, skuhaš 2 dela kisa in en del vode sol in malo sladkorja, daš v kozarce in zaliješ nato dodaš še malo celega popra in lovor in to shranjujemo na hladnem. Poslušalka še sporoča, da je taka tako vložena jajca že jedla, da so odlična. Še najbolj pašejo k narezkom, ker so nekoliko bolj kiselkasta.

Serge, Leon, Erle og Ulrik raporterer fritt om alt det nye innen thailand, krutonger, presse og mammaen til Ulrik sin facebook. En episode fra dantes inferno!.... virkelig.....Featuring baklengs's KAN DET MAULES? for første gang på rushtid!

Jeg har fått med Filmvenn aka filmkritiker Steffen Stø for å gå gjennom våre topp 5 serier i 2025, og de seriene vi gleder oss til å se i 2026. Vi snakker om serier som Andor sesong 2, Adolescence, The Studio, The Pitt og mange flere. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

I denne episoden møter du Katrine, som deler sin historie om utmattelse og veien tilbake til mer ro i kroppen.Utmattelsen kom uten at hun forsto hvorfor. Først i ettertid kunne hun se sammenhengen: Da hun var 25 år mistet hun søsteren sin i selvmord, og livet fikk et tydelig før og etter. Sorgen og de sterke følelsene ble vanskelige å romme, og kroppen begynte etter hvert å si ifra. Katrine forteller åpent om hvordan sykmeldinger og pauser ikke hjalp, og hvordan utmattelsen ofte kom tilbake når hun begynte å føle seg bedre. Hun forsøkte lenge å få kontroll for å skape ro, men opplevde i stedet at symptomene vedvarte.Vendepunktet kom da hun lærte å lytte til kroppen, møte følelsene og regulere nervesystemet gjennom nevroplastisk arbeid. Gradvis sluttet hun å frykte symptomene, lærte å tåle dem, og opplevde at de mistet taket. Regulering av hjernen og nervesystemet ga henne en ro hun ikke hadde kjent på mange år. Dette er en samtale om sorg, utmattelse og heling, og om hvordan kroppen ofte gir mening når vi lærer å lytte.Takk til Katrine for at du ville dele din sterke historie, og spre håp til andre. God lytting.Ønsker du mer kunnskap om nevroplastistisk jobbing, bestill boken min:https://www.norli.no/boker/dokumentar-og-fakta/familie-og-helse/medisin-og-sykdom/hjernens-hemmelige-sprak-9788269410204Ønsker du praktiske verktøy i app-form:Last ned Balansert app i appstore eller googlestore.Følg meg gjerne påDoktor Laila Five (@doktorfive) • Instagram-bilder og -videoerhttps://www.doktorfive.no/lailafive (@doktorfive) | TikTokmail: post@doktorfive.noDisclamer: innholdet i podcasten er ment som generell helseopplysning og erstatter ikke medisinske råd eller behandling. Har du spørsmål om din medisinske tilstand må du kontakte egen lege. Selv om mange alvorlige symptomer som deles i denne podcasten er nevroplastiske, så bør annen fysisk sykdom alltid utelukkes av lege, før legen din kan vurdere om tilstanden er nevroplastisk. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Pastor Christopher Kjølstad preken med tittel: "GLEDE!" Opptak fra gudstjeneste i Jesus Church 25.01.2026. https://jesuschurch.no

Ne le kaj, kako bomo gledali v prihodnosti? Televizija in kino sta še vedno tukaj kljub številnim črnim napovedim zaradi novih tehnologij. Vseeno spremljamo odločitve, da se podelitev Oskarjev leta 2029 seli na Youtube, da izjemno hitro raste trg mikrodrame, žanra, ki v pokončnem formatu na telefonu ponuja kratko vsebino, in da največji ustvarjalci na svetu kljub napredni in tehnološko dovršeni sedanjosti posegajo po formatih in tehnologiji iz preteklosti.Igor Harb je filmski kritik, prevajalec in soavtor podkasta OBOD. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Ameriške težnje po prevzemu Grenlandije in grožnje s carinami zaostrujejo odnose med Brusljem in Washingtonom. Evropa je jasna: nujen je dialog, a grožnjam se ne bomo uklonili. Slovenija po navedbah ministra Klemna Boštjančiča zagovarja enoten odziv. Druge teme: - Premier Golob neuradno ni naklonjen ponujenemu članstvu v Trumpovem Odboru za mir; povabilo dobil tudi Putin. - Kmetje protestirali proti načrtovani graditvi suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. - Kaja Juvan na OP Avstralije klonila pred kazahstansko favoritinjo Jeleno Ribakino.

Glede razsodbe KPK-ja … premier Golob se je na težji način naučil, kar se zdi, je temeljni del sodobne digitalne kulture: »Če si pijan, zadet, zaljubljen, besen in po novem tudi šele dva dni predsednik vlade – nikarte pošiljati sms-jev.« Če hočemo do potankosti razumeti šlamastiko, v katero se je zapletel naš predsednik vlade, se moramo poglobiti v grenko-sladko zgodovino kršenja integritete. Na samem začetku teh kršitev sta Adam in Eva. Če ne bi bilo njunega kršenja integritete, posledično ne bi bilo greha in celotno bivanje na tem planetu bi se drugače odvilo. Potem so se kršitve integritete dogajale vso zgodovino, za katero se zdi, da je brez teh kršitev sploh ne bi bilo. Kajti vsi konflikti, ki so, resnici na ljubo, gonilo napredka, poezije in znanosti, so posledica kršenja integritete. Kar nas pripelje do premiera Goloba, ki je kršil integriteto s tem, ko je Tatjani Bobnar, takrat notranji ministrici, dajal navodila, kako naj kadruje v policiji. S sms-jem. Mediji smo to pozneje poimenovali »poizkus kadrovskega lomastenja v policiji«. Ampak, česar se pisuni premalo zavedamo, znanost pa je o tem kristalno jasna, je dejstvo, da je integriteta vzročno-posledični posel. Skoraj vedno se kršenje zgodi zaradi kršenja pred njim. Tako moramo do kršenja integritete pred kršenjem integritete Roberta Goloba. Tam stoji kot skala trdno Janez Janša. Namreč; on je pred Golobom kadrovsko lomastil po policiji, ko je v svojevrstni kristalni noči zamenjal vse komandirje policijskih postaj. Zamenjali so jih načelniki policijskih postaj, ob nazivu pa se je Janševo lomastenje po policiji nadaljevalo tudi s konkretnimi menjavami na visokih položajih policije. Golob je torej v svojem mandatu, ob tem, ko je načelnike preimenoval nazaj v komandirje, poskušal samo odlomastiti to, kar je pred njim nalomastil Janša. Tako, da je poslal sporočilo z integritetno sporno vsebino notranji ministrici. Ki je bila, kar pa je najbolj zabavno, kot generalna direktorica policije po prisegi Janševe vlade nemudoma odlomastena s položaja, in Golob je naivno sklepal, da se bo hotela za tisto lomastenje oddolžiti. Ni pa vedel, da je gospa šampionka integritete ter je Goloba razkrinkala. Pozneje jo je vzela v bran in v službo sama predsednica države, ki ima v sefu zaklenjeno skrinjico z najčistejšo esenco slovenske integritete ter jo varuje po službeni dolžnosti, kot tudi po prepričanju. Okoli predsednice republike in Tatjane Bobnar pod njenim okriljem se tako ustvarja krog močnih, poštenih in načelnih žensk, proti katerim sta Vida Tomšič in Pepca Kardelj pionirki z modro kapo in rdečimi dokolenkami. Ampak namesto praznega nakladanja in vegavih insinuacij si poglejmo konkreten primer vpliva integritetne afere na prihajajoče volitve. Kot je znano v mnogih primerih tako s politično leve kot s politično desne, KPK postane nenavadno dejavna v času okoli volitev. In nobenega dvoma ni, da je premier, ki ga zdaj bremeni vprašljiva integriteta, na prihajajočih volitvah v slabšem položaju od brezmadežne politične konkurence! A na nekaj tako komisija kot posebne enote odvetnikov z obeh strani, da o načrtovalcih predvolilnih kompanij sploh ne govorimo, niso računali. To je čas. Čas, ki teče tudi politikom. Starejši volivci namreč radi pozabljamo in dogodkih izpred štirih let, ko je nekdo nekomu pisal sms, so že zdavnaj prekriti z vedno novimi in novimi nanosi političnih pritlehnosti. Saj so nas v toku trajanja mandata na dvoboj Golob-Bobnar vsake toliko opomnili, ampak da bi na izust vedeli, za kaj je šlo, pa niti ne. Tako smo starejši pozabili, mlajši volivci pa … … Mlajši volivci, recimo, da so danes stari osemnajst, devetnajst ali dvajset let, so bili ob času spornega dejanja stari štirinajst, petnajst in šestnajst. Tako se jim dva meseca pred volitvami zdijo kandidati, ki so sporni, ker ne znajo komunicirati s sms-ji, bolj kot ne smešni. Zna biti, da jo bo premier odnesel iz afere s kršenjem integritete bolj kot ne nepoškodovan. Še sploh, ker ga tako dežurni satiriki kot njegovi politični nasprotniki še vedno najbolj besno napadajo zaradi njegovega priimka, ki je sinonim nadležne ptice, in dejstva, da se je poročil z vplivnico. Dokler pa se najhujša predvolilna bitka bije na krvavem polju priimkov in partnerjev, je bojazen, da bi politična in obča integriteta med demokratičnim odločanjem karkoli pomenila – povsem odveč.

V švicarskem kraju Davos se je začelo vsakoletno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma. Udeležuje se ga približno 3 tisoč ljudi iz 130 držav, od tega 65 političnih voditeljev in 850 predstavnikov korporacij. V ospredju je Grenlandija. Ob vse jasneje izraženih ameriških ozemeljskih težnjah po tem otoku je z evropske strani slišati vse več opozoril na spremembe v svetovnem redu. V oddaji tudi o tem: - Finančni ministri Unije: Odziv Bruslja na ameriške ozemeljske težnje mora biti močan in pragmatičen - Komunikacija med pacienti in zdravstvenimi delavci na primarni ravni se bo v prihodnjih mesecih postopno preselila na portal zVem - Nov parkirni režim v Ljubljani še vedno razburja - redarji v Štepanjskem naselju v dveh dneh našteli več kot 100 kršitev

Geopolitični pretresi morajo biti priložnost za Evropo, je na gospodarskem forumu v Davosu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem sporočil, da bo v Davosu z več delegacijami razpravljal o Grenlandiji, ZDA pa so po njegovem mnenju edina sila, ki lahko zagotovi mir po vsem svetu. Druge teme: - Finančni ministri Unije usklajujejo odgovor na Trumpove carinske grožnje. - Koalicijski poslanci vložili predlog zakona o splošni prepovedi eksplozivnih in pirotehničnih sredstev - Nika Prevc v vetrovnem Zau z 12-ega mesta napredovala tik pod stopničke

Piše Veronika Šoster, bereta Maja Moll in Igor Velše. V romanu Agate Tomažič Ušabti se ponovno srečamo s kriminalističnim inšpektorjem Robertom Obrhom, ki smo ga spoznali že v romanu Čmrljev žleb. Oba romana se močno spogledujeta z zakonitostmi kriminalnega žanra in jih izrabljata v svoj prid, pri čemer je bil Čmrljev žleb poglobljena študija patologij, značajev in razmerij neke družine in okoliša, Ušabti pa je v tem smislu še bolj osredotočen, saj gre za napeto igro mačke in miši med inšpektorjem Obrhom in upokojenim srčnim kirurgom Vladimirjem Baumgartnom. Avtorica je do svojega glavnega junaka oziroma antijunaka Obrha nepopustljiva, ves čas ga preizkuša, komentira, analizira, ob tem pa nastavlja tudi ironične bodice, ki nasmejijo in vznemirijo. Že sam primer, ki ga Obrh tokrat rešuje, je absurden – Baumgarten namreč prijavi krajo lestve s podstrešja, in ker gre za priznano osebnost, je prijava seveda resno upoštevana – morda iz bojazni, da gre za šifro za kaj drugega, morda pa samo zato, da se v stisko spravlja nesrečnega Obrha. In res je pravi nesrečnik, po domače bi lahko rekli, da mu ni nič jasno, razen ko mu slučajno je, pa si tega ne drzne izraziti. Včasih pa se mu preprosto ne ljubi. V tem romanu je njegov značaj še bolj pod drobnogledom kot v Čmrljevem žlebu, prav uživamo lahko, ko opazujemo njegove muke, potenje, nervozo, zadrego, ko mora poslušati in prenašati nadutega doktorja, ki je med drugim baje rešil življenje samemu Titu. Roman temelji na njunem medsebojnem zbadanju, preizkušanju meja, drezanju, provociranju, ob tem pa Baumgarten nenehno zavzema pozicijo tistega, ki ve več, nekakšnega mentorja, ki bo Obrha razsvetlil, ga kaj naučil, mu kaj razkril. Nevsiljivo se zato ponuja primerjava z novelo Stephena Kinga Nadarjeni učenec iz zbirke Pomlad, poletje, jesen in smrt, v kateri ostareli nacistični priseljenec mladega fanta radikalizira do neslutenih razsežnosti. V obeh primerih gre za velik razkorak v hierarhiji akterjev, prav tako se obe zgodbi intenzivno in slastno politično nekorektno plastita, dokler ne pride do končne katarze oziroma produkta tega toksičnega odnosa. Zatohlost, nevarnost, nabuhlost in vzvišenost se kažejo že v samem prizorišču, doktorjevem stanovanju, ki se Robertu zdi kot pravi muzej. Povsod so knjige, afriške maske, preproge iz eksotičnih živali, kipci, dragocenosti, vse skupaj pa spremljajo še visoki stropi in dragoceno masivno pohištvo. Nič čudnega, da je Robert takoj prevzet, pa tudi zgrožen in šokiran, najprej predvsem nad preprogami, ki seveda niso legalne, kasneje pa ga vedno bolj duši tudi vroč zrak, ki ga občasno meša ventilator: »Šele zdaj se je zavedel, da je ves preznojen, čeprav je, odkar je prišel na obisk, stal pri miru. V stanovanju je bilo peklensko vroče, še zagatnejša je bila kombinacija vročine z vlago. A doktorju, kot je bilo videti, ne ena ne druga ni prišla do živega. Klimatske naprave sploh ni imel, zato pa je pri kavču stal velik star pločevinast ventilator, ki je podivjano vrtel eliso. A je le vrtinčil zadušljivi, vroči zrak, kot bi stepal jajčni beljak v gostljat sneg. Vladimir Baumgarten pa se je premikal po prostoru lahko in brez muke, kot bi albatros drsel na zračnih tokovih.« Ni naključje, da se ob teh opisih takoj spomnimo na zatohlo faraonovo grobnico v samem srcu piramide, sploh v navezavi na naslov, ušabti, ki pomeni pogrebno figuro. Te so dajali v grob, da bi v posmrtnem življenju služile uglednemu pokojniku. Ta motiv se izkaže za ključnega in se prav mojstrsko vpiše v sam konec romana, obenem pa pogosto omenjanje vročine in utrujajoče vrtenje protagonistov v krogu, ko doktor noče povedati, kdo naj bi mu stregel po življenju in zakaj je sploh poklical policijo, spretno zadržuje občutek klavstrofobije, ujetosti, neizogibnosti, celo usodnosti. Tako roman tudi na stilski ravni deluje v prid svoji metaforiki. Pri tem gostem, težkem zraku romana ima seveda prste vmes tudi avtoričin slog, ki je namerno gost, zbit, poln zagonetnosti, podrobnosti, pa vendar v kontekstu romana deluje hudomušno in utemeljeno, čisto nič pretirano. Sploh med vrsticami je skrito veliko pomenljivi reči. Med besednim spopadanjem, v katerem inšpektor sicer vedno bolj popušča in sklanja glavo, Roberta tudi bolje spoznamo. Predvsem njegovo družinsko ozadje in očetovo željo, da bi imel lepo odraslost in bi postal znanstvenik, kar pa se ni ravno uresničilo. Robert se tako vse bolj pozicionira kot ranjeno in obupano, čeprav strokovno res precej nesposobno bitje, ki pa se je z vsem skupaj že sprijaznilo: »Ravno prav toplo je bilo v povprečju. Ni več sanjal o tem, da bi se dvignil nad vso to množico v ničemer izstopajočih, nikdar docela zadovoljnih, venomer malce zavistnih, a tudi nikdar dovolj razbesnjenih ljudi. Da bi napredoval za kak klin na lestvi in nanje pogledal zviška. Za kaj takega je bilo prepozno, je bil prepričan.« Tudi zaradi tega je Robert Obrh odlična tarča za odločnega, oholega, pokroviteljskega doktorja. Ta mu zelo rad razlaga, kako je bil spoštovan in kaj vse je dosegel, počuti se večvrednega. Svojo strokovnost in ugled seveda malo napihuje. Glede na vse njegove zaklade in komentarje se Robertu vedno bolj kaže doktorjeva belska vzvišenost, kot jo imenuje pri sebi, prav tako ga žalosti, ko se spravi na njegovega junaka, misijonarja Ignacija Knobleharja. Kljub temu pa ga prenaša, posluša, kmalu se mu celo priljubi, saj si zanj vedno vzame čas, zato spregleda njegovo problematično mišljenje in predsodke in se raje predaja poslušanju. Ker je Robert v svojem razmišljanju precej prostodušen in naiven, doktor pa posmehljiv in nadut, sta skupaj pravi sod smodnika. Roman Ušabti pa se ne ustavi le pri dokazovanju družbenega položaja, nadvladi in preprostem petelinjenju, temveč v lika vpiše tudi njuno tragično plat. Pri Robertu gre predvsem za njegovo potopitev v udobno povprečje, pri doktorju pa seveda za občutek odrinjenosti, odvečnosti, ki mu sledi strašanska samota, pravo morje samote, kot nekje zapiše avtorica Agata Tomažič. Roman Ušabti tako odpira kar nekaj ran, ne samo zgodovinskih ali družbenih, temveč tudi čisto osebnih, in dreza vanje, dokler se grobnica z veličastnim pokom dokončno ne sesede sama vase.

Det finnes mange mennesker som lover mer enn de kan holde. Hvordan er det med Gud? I denne talen får du høre hva Gud lover, nemlig maksimal uendelig glede. I tillegg får du vite hvorfor han er i stand til å gi det og hvordan du kan få det. Bibeltekst: Salme 16 Dato: 18. januar 2026 Taler: Magnus Nebdal Tid: 41 min

V Evropi se povečuje zaskrbljenost, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v minulih dneh dodatno zaostril retoriko glede Grenlandije in jo povezal tudi z gospodarskimi pritiski na zaveznike.

Tirsdag 13. januar vedtok Stortinget et forslag som skal gi kommunene større mulighet til å regulere bruken av elsparkesykler i større grad. Siden farkostens spede inntog i 2019 - da særlig i Hovedstaden - har de gledet mange. Frustrasjonen har imidlertid vokst år etter år. Vi tar en prat om hva reguleringene kan innebære og hvordan ståa er i dag. I studio: Hannah Myhre, Ingrid Reitan og Martin Biuso 

Hva om nøkkelen til mer energi, fokus og livsglede ikke er å gjøre mer men å leve smartere?Hvis du kjenner at hverdagen går fort, at energien svinger eller at livet føles litt flatt selv om alt “burde være bra”, er denne episoden for deg.I denne samtalen får du innsikter som kan gi deg:mer energi og mental klarhetbedre fokus og produktivitet uten stressmer glede, lek og flyt i hverdagenen ny måte å designe livet ditt på, så det faktisk gir deg noe tilbakeJeg har med meg Evan Carmichael, en av verdens mest innflytelsesrike stemmer innen mindset, suksess og høy prestasjon. Han har bygget et globalt publikum på millioner, jobbet tett med noen av de største navnene innen business og personlig utvikling.I denne episoden deler han ikke bare teori, men konkrete perspektiver og valg som faktisk endrer hvordan du lever, jobber og prioriterer.Du vil forstå hvorfor:lek, natur og bevegelse er avgjørende for energi og fokusdet å “optimalisere” livet handler om mer enn rutinersmå justeringer kan gi enorme utslag i både helse og prestasjonLytt hvis du vil ha mer energi, mer glød og mer ut av livet, uten å brenne deg ut.Mer fra Evan Carmichael:https://www.instagram.com/evancarmichael/https://believe.evancarmichael.com/homepagehttps://www.youtube.com/@EvanCarmichael

Policija mora biti neodvisna od politike in vladna komunikacija o policiji ima jasna pravila, ki jih je premier Robert Golob prekršil, poudarja namestnica vodje KPK Tina Divjak. Opozicija je premierja pozvala k odstopu, češ da je to obljubil še pred volitvami leta 2022. V SD in Levici pa so odzivi zadržani, v Svobodi pa Golobu trdno stojijo ob strani. Druge teme: - Združene države razmišljajo o vojaškem posredovanju proti Iranu v primeru množičnih usmrtitev protestnikov - Grenlandija in Danska pripravljeni poskrbeti za okrepitev varnosti na Grenlandiji, pripojitev otoka k Združenim državam pa zavračata - Policija ob poostrenem nadzoru motilcev pozornosti v prometu izpostavlja najpogostejšega: prenosni telefon

Vse kaže, da ugotovitve protikorupcijske komisije o kršitvi integritete premierja Roberta Goloba niso omajale vladne koalicije. Tako premier kot njegova stranka zavračata opozicijske pozive k odstopu, po Golobovih besedah bodo o njegovi odgovornosti odločali na prihajajočih volitvah. Ostali poudarki oddaje: - Vrhovno sodišče zahteva ustavno presojo dela Šutarjevega zakona. - Danska napoveduje večjo vojaško navzočnost na Grenlandiji. - Bančno poslovalnico zaprli še v Poljčanah; na podeželju zaskrbljeni ob ukinjanju storitev.

Dan emigranta je tradicionalno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in priložnost za kritično oceno položaja slovenske narodne skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Kakšne so tam trenutne razmere? Skupaj s predstavniki koroških Slovencev potegnemo črto pod lansko jubilejno leto, ki ga je najbolj zaznamovala policijska racija pri Peršmanu, in preverjamo, kaj si obetajo v letošnjem. Bodo pozivi k posodobitvi zakona o narodnih skupnostih, ki se vrstijo že desetletja, vendarle uslišani? Naša gostja je vsestransko dejavna porabska rojakinja Marijana Sukič, vrsto let glavna urednica tednika Porabje, zdaj pa je v knjižnem daru bralcem dodana njena zbirka kratkih zgodb Daleč, daleč poje mila melodija. Na Reki pa se s študenti Filozofske fakultete pogovarjamo tudi o razlogih za vpis na študij slovenskega jezika. Prisluhnite!Foto (USZS): Dan emigranta in praznovanje 50 letnice Beneškega gledališča

Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše dežele, ki je iz nacionalnega konsenza konec 80-ih o izstopu iz federacije v začetku 90-ih pri mnogih vzbudila težave zaradi v novih razmerah izginule »konsenzualnosti«. Še danes si mnogi umišljajo, da bodo vse težave rešene z vrnitvijo omenjene »enotnosti in konsenzualnosti«, to pa v sodobnih razmerah povzroča le stopnjevanje konfliktnosti družbe, ki tako ne zmore in ne zna reševati nastalih protislovij sodobne družbe v Sloveniji.

Bli med på en festlig nyttårsaften med Studio Direkte, hvor TV-Visjon Norge feirer med musikk, taler, og fellesskap. Programmet inkluderer en rekke innslag fra kjente gjester, predikanter og musikere, og avsluttes med en inspirerende tale av Tom Aril Fjell. Kvelden er fylt med lovsang, bønn og oppmuntringer, og inviterer seerne til å delta i bønner og refleksjoner for det kommende året. Opplev en kveld med glede og åndelig fellesskap, der tro og håp står i fokus.

I denne episoden får du møte Veronica Orderud i en rå og ærlig samtale om en av Norges mest omdiskuterte kriminalsaker. Hun ble dømt for medvirkning til trippeldrapet på Orderud gård i 1999, sonet 14 år i fengsel og hevder fortsatt sin uskyld. Veronica forteller om sjokket da dommen falt, hvordan mediene skapte et massivt press som påvirket juryen, og kampen for å få saken gjenopptatt. Vi dykker ned i det oversette Kosovo-sporet – mafiatilknytninger, mystiske attentat og trusler mot norske myndigheter – som politiet aldri fulgte skikkelig opp. Hun deler også gripende om livet i fengsel, sorgen over tapte drømmer, mestringsstrategier og hvordan hun i dag setter pris på de små tingene i friheten. En episode full av refleksjoner rundt rettssikkerhet, medienes makt, tillit til systemet og hva som skjer når et narrativ fester seg.► DONASJONERVipps: Søk opp “Snakk med Silje” eller bruk vippsnummer: 806513Bitcoin lightning adresse: psykologsilje@bb.noPayPal: NOK: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=LZBFC3PKM8ECAInternasjonal bankoverføring:BIC: DNBANOKKXXXIBAN: NO9015068887892► KANALERSpotify: https://open.spotify.com/show/3XIJBJlX8FyZkyluivEch7Apple podkaster: https://podcasts.apple.com/no/podcast/snakk-med-silje/id1684607083YouTube: https://www.youtube.com/@SnakkMedSiljeSubstack: https://open.substack.com/pub/psykologsilje► SOMEInstagram: https://www.instagram.com/psykologsilje?igsh=MW84MDE0MWplc2FwbA==TikTok: https://www.tiktok.com/@psykologsilje?_t=8oc3HBC1r4z&_r=1Facebook: https://www.facebook.com/psykologsiljeTwitter: https://x.com/Silje_SchevigLinkedIn: https://www.linkedin.com/in/silje-schevig-243750101?utm_source=share&utm_campaign=share_via&utm_content=profile&utm_medium=ios_app► KAPITLER00:00:00 Intro og kildekritikk00:02:38 Bakgrunn om Orderud-saken00:03:02 Status på gjenopptakelse00:04:00 Nye bevis og helhetsvurdering00:05:44 Refleksjoner om rettsvesenet00:06:03 Dommens innvirkning og desillusjon00:07:10 Medienes rolle i saken00:09:25 Juryens eksponering for medier00:11:16 Rettssaker og filming00:13:17 Justismord i Norge00:14:02 Bekreftelsesfeller i etterforskning00:18:46 Kosovo-sporet og Jugoslavia-mafia00:23:34 Artikkel om Balkan-sporet00:26:20 Lesing av NRK-artikkel forts.00:33:44 Håndtering av sporet00:34:39 Kriminelle miljøer og trusler00:35:30 Mystiske dødsfall og mapper hos PST00:37:28 Behandling av journalister00:38:08 Maktforhold og agendaer00:39:11 Pandemien og tillit til myndigheter00:40:55 Sosiale mediers innvirkning00:41:15 Tillit til medier og vaksine00:42:44 Medienes ensidighet00:43:09 Journalisters utdanning og kildekritikk00:45:08 Rettssikkerhet for vanlige folk00:45:55 Korrupsjon og relasjoner i Norge00:46:55 Støttepause00:48:11 Søsterens rolle og mafiaforbindelser00:49:03 Naivitet rundt kriminalitet00:50:01 Morens råd og konsekvenser00:51:27 DNA-bevis og avhør00:52:52 Logiske inkonsekvenser00:53:37 Håp om gjenopptakelse00:54:58 Fengselsopplevelser00:55:15 Sjokk og sorg00:56:09 Mestring og involvering00:58:31 Ressurser og takknemlighet00:59:30 Selvmord og smerte01:00:03 Psykiatri i fengsel01:00:40 Begravelse av drømmer01:01:03 Ulikt utgangspunkt01:01:20 Alternativer i fengsel01:02:34 Styrke og fokus utover01:03:13 Hjelpetelefon01:03:34 Selvmordsforsøk i fengsel01:04:14 Helsehjelp i fengsel01:04:47 Verdier etter soning01:05:48 Glede over små ting01:06:26 Materielle ting vs. frihet01:07:21 Avslutning og takk► REFERANSERNRK-artikkel om Kosovo-sporet (2009): https://www.nrk.no/dokumentar/sporene-til-balkan-1.6651234 

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji floridski rezidenci sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ob tem je Iranu zagrozil z novimi napadi, če bi ta skušal obnoviti svoj jedrski program in program balističnih raket. Hamas je pozval k takojšnji razorožitvi in mu zagrozil s posledicami, če tega ne bo storil. Mirovni dogovor, z uveljavitvijo katerega so se 10. oktobra v Gazi po dveh letih vojaške operacije po večini končale, med drugim v okviru druge faze predvideva razorožitev Hamasa. Oblast v Gazi naj bi prevzele prehodne oblasti, v enklavo bi napotili mednarodne stabilizacijske sile. V oddaji tudi: - Slovenija pozdravlja bolgarsko novoletno pridružitev evrskemu območju. - V Celju, kjer so tla poleg Idrije najbolj onesnažena v državi, veliko pričakujejo od vladnega odloka o sanaciji celotnega območja občine. - Domen Prevc preprečljivo dosegel prvo slovensko zmago na uvodni postaji novoletne skakalne turneje.

V javnih zdravstvenih zavodih opozarjajo na številna odprta vprašanja glede možnosti dela zdravnikov pri zasebnikih. Pri tem ni nepomembno, da so standardi in normativi v javnem zdravstvu po večini zastareli, opozarjajo. Drugi poudarki oddaje: Promet pod Karavankami kljub marčnemu odprtju druge cevi še ne bo dvosmeren. Rusija mir v Ukrajini pogojuje z nadzorom nad Doneškim bazenom. Hrvaško nebo bodo od novega leta varovali lovci rafal in droni

Torfinn ThorsenSalme 1

Po novem silovitem ruskem napadu na Ukrajino se oči svetovne javnosti vse bolj obračajo v Združene države. Srečanje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z ameriškim voditeljem Donaldom Trumpom bo usmerjeno v iskanje miru. Zanj bodo po besedah Zelenskega ključnega pomena ameriške varnostne garancije. V oddaji tudi: - Somalija ogorčena zaradi izraelskega priznanja Somalilanda - V Gazi kljub humanitarnim prizadevanjem med prebivalci vztraja lakota - V kmetijstvu se na podnebne spremembe prilagajajo tudi z izboljšavami sort

Leta 325 je na pobudo rimskega cesarja Konstantina v maloazijskem mestu potekalo srečanje škofov z vseh koncev imperija, na katerem so potrdili temeljne verske resnice, glede katerih se tako kristjani z zahoda kakor kristjani z vzhoda strinjajo še danesPred mesecem dni se je novi papež, Leon XIV., odpravil na svoje prvo potovanje. Obiskal je, kot vemo, Turčijo in Libanon. V tem kontekstu je poromal tudi v Iznik, mesto na azijski strani Marmornega morja, in v družbi svojega carigrajskega kolega, pravoslavnega patriarha Bartolomeja I., molil tam, kjer je pred stoletji stala bazilika sv. Neofita. In zakaj sta najeminentnejša cerkvena dostojanstvenika zahodnega in vzhodnega krščanstva izbrala prav ta kraj za srečanje, za pogovor in molitev? Odgovor nam, kajpak, ponuja preteklost. Iznik namreč ni bil vselej Iznik; nekoč davno se je ta kraj imenoval Niceja in prav v Niceji je pozno spomladi leta 325 – pred natanko 1700 leti, torej – na pobudo oziroma povabilo tedanjega cesarja, Konstantina Velikega, potekal prvi ekumenski koncil, srečanje več kot 200 škofov z vseh koncev rimskega imperija. Verske resnice pa, ki so jih zborujoči škofje tedaj sprejeli oziroma potrdili, resnice, ki si jih je zgodovina navsezadnje zapomnila kot nicejsko veroizpoved, še danes predstavljajo tisto točko, glede katere se tako kristjani z zahoda kakor kristjani z vzhoda strinjajo. Drugače rečeno: čeprav sta se že leta 1054 rimski in carigrajski škof vzajemno izobčila, sta skoraj tisočletje pozneje njuna naslednika, Leon in Bartolomej, vendarle lahko skupaj molila, kajti tisto, kar ju druži, je pač pomembneje od tistega, kar ju ločuje. In kaj ju druži? – Prav nicejska veroizpoved, jasno. A kaj natanko je to? Katere so te verske resnice, do katerih so se pred 1700 leti med svojimi deliberacijami dokopali škofje? Zakaj so za kristjane – za vse kristjane – ključnega pomena še danes? Pa tudi: kaj nam dejstvo, da je nicejski koncil potekal na pobudo in pod budnim očesom cesarja Konstantina, pove o pogosto zapletenih odnosih med državo in Cerkvijo, kakor so se oblikovali v kontekstu krščanske ekumene? – To so le nekatera izmed vprašanj, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, teologa in rusista, dr. Simona Malmenvalla, sicer kustosa v Slovenskem šolskem muzeju ter predavatelja na ljubljanski Teološki fakulteti. Foto: ikona, ki prikazuje cesarja Konstantina v družbi škofov, ki so se udeležili koncila v Niceji (Wikipedija, javna last)

Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?Kaj torej na eni strani tako intenzivno zgoščanje investicij v en sam sektor pravzaprav pomeni in kako utegne vse skupaj pravzaprav predrugačiti družbo in naš način življenja?Gosta v Intelekti sta ekonomist in strokovnjak za umetno inteligenco pri NLB dr. Aleš Gorišek in sociolog kulture izr. prof. dr. Primož Krašovec s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Policija je v odzivu na ogorčenje po izpustitvi glavnega osumljenca v zadevi Šutar zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi sporočila, da deluje zakonito in strokovno ter bo storila vse v njeni pristojnosti za razjasnitev primera in zagotovitev varnosti ljudi. Kot poudarjajo, je odločitev sodišča o odpravi pripora v izključni pristojnosti sodstva, ne pomeni pa, da policija ni opravila svojega dela, niti ne pomeni konca kazenskega postopka. Javnost pozivajo k umirjenosti in zaupanju v delovanje institucij pravne države.

Vlada je potrdila predlog, s katerim želi omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Potrdila je tudi kandidate za veleposlanike, čeprav nekaterim nasprotuje predsednica države Nataša Pirc Musar. Premier Robert Golob je zatrdil, da so vsi prestali zahtevana preverjanja, ne verjame pa, da ima predsednica pooblastila, da bi vladi diktirala, o čem lahko odloča. Druge teme: - Predsednik vlade je danes tudi zavrnil poziv k preklicu javnega naročila za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco. Nevladniki opozarjajo na spodkopavanje digitalne suverenosti države. Navedbe, da bi morali vztrajati pri slovenskem modelu, pa je strokovni sodelavec pri pripravi razpisa Marko Grobelnik, zavrnil z besedami, da bi to bil razpis za najboljšo leseno žlico. - Proti korupciji se je treba bojevati skupaj s komisijo za njeno preprečevanje in ne proti temu organu, je predsednik komisije Robert Šumi poudaril ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji. K temu moramo po njegovih besedah prispevati vsi, saj stane vse nas. - Kijev naj bi danes Washingtonu predstavil posodobljen osnutek mirovnega načrta, ki ga je pripravljal skupaj z Evropejci. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po krajši turneji na stari celini poudaril, da za predajo ozemlja Rusiji ni pooblaščen ne po ustavi ne po mednarodnem pravu.

Onsdag ble skattelistene offentliggjort. Mange mener dette er å grafse i privatlivet, men likevel leser tusenvis skattelistene bare hos Folkebladet. Hvor viktig er det med slik åpenhet om privat økonomi?

Pogovore o mirovnem sporazumu za Ukrajino naj bi ruska in ameriška delegacija že začeli v Moskvi. Rusija je, po trditvah prvega moža ruske vojske Valerija Gerasimova, zavzela več krajev - med njimi mesti Pokrovsk in Vovčansk. Druge teme: - Državni zbor potrdil novelo zakona za predajo nezakonitega orožja. Poslanci tudi o uvedbi potrjevanja delovnih zvezkov. - Sum korupcije v škodo Unije: v Belgiji priprli tudi nekdanjo podpredsednico Evropske komisije Federico Mogherini. - Pristojni prikimavajo dozdajšnji sanaciji območja bolnišnice Franja. Za obiskovalce naj bi ga znova odprli v letu 2027.

Send us a textNorwegian-Today's B1 Word: [Å glede seg til] Prepping for the Norskprøven? Spend one minute with us every day to master key B1 vocabulary! 

Ukrepi, uvedeni čez noč, navadno ne prinašajo dobrih sprememb, po napovedi vladnega svežnja zakonov za zagotavljanje varnosti po incidentu v Novem mestu opozarja stroka. Predvsem pri širjenju policijskih pooblastil ni povsem jasno, ali bodo tudi ustavno sprejemljivi. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar zato poziva k boljšem izkoriščanju obstoječih ukrepov pred uvajanjem novih, saj morda sistemsko ne bodo zdržali. Pomisleke ima tudi opozicija, ki po odstopu ministrov za pravosodje in notranje zadeve zahteva odgovornost tudi drugod. Drugi poudarki oddaje: - NSi in SDS vložili interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca. - Je v Gazi sploh še mogoče govoriti o premirju? - Orban v Rimu o vojni v Ukrajini in obrambnih mehanizmih.

Predsednik Združenih držav Donald Trump se je tako rekoč ves čas, kolikor traja vojna v Ukrajini, videl v vlogi posrednika, ki jo je zmožen končati. Po številnih pogovorih in celo osebnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pred dvema mesecema vojna še vedno traja. Po včerajšnjem dveurnem telefonskem pogovoru s Putinom pa je Trump izrazil previden optimizem in napovedal sestanek z ruskim kolegom v Budimpešti. Za zdaj brez natančnega datuma, a s kratkim, dvotedenskim časovnim okvirjem. V oddaji tudi o tem: Evropska unija namerava svoj dronski zid vzpostaviti v prihodnjih dveh letih - Premier Golob bo danes skušal pomiriti delodajalce, ki jih razburja napoved obvezne božičnice - Po hitri cesti prek Rebrnic lahko proti Italiji zapeljejo tudi osebni avtomobili

Specializirano državno tožilstvo je včeraj vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu zaradi domnevnega nedopustnega vmešavanja v delo policije, kar premierju očita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Gre za novo poglavje zgodbe, ki traja že skoraj tri leta. Tatjana Bobnar je tožilstvo in komisijo za preprečevanje korupcije o domnevnih pritiskih obvestila, ko je bila še ministrica, policija je premierja kazensko ovadila pred nekaj manj kot letom; dva postopka proti njemu vodi tudi KPK, in to zaradi domnevnega vmešavanja v delo policije in afere Karigador. V oddaji tudi o tem: - Vladimir Putin: Nato je v vojni z Rusijo, Moskva pa namesto napadov na Evropo išče vrnitev k diplomaciji. - Izraelsko ravnanje proti človekoljubni flotilji pred Gazo sprožilo množične proteste po vsem svetu. V Italiji splošna stavka. - Celjski nogometaši konferenčno ligo začeli z zmago proti atenskemu AEK

Når livet tar en usving – hva gjør du da?Hvordan kommer man seg videre når alt endres? Når kroppen streiker, smerten aldri slipper taket, eller hverdagen ikke ble slik man hadde sett for seg?I denne episoden møter jeg psykolog Janette Røset – en kvinne med både solid faglig tyngde og en livserfaring som virkelig setter spor. Hun deler åpent om å leve med kroniske smerter, om å stå i uventede livskriser, og om hvordan vi kan finne håp, ro og styrke selv når alt føles mørkt.✨ Du får med deg:1️⃣ Hvordan små grep kan gjøre en enorm forskjell når livet kjennes uutholdelig.2️⃣ Hvorfor raushet og egenomsorg er de viktigste verktøyene i møte med smerte og kriser.3️⃣ Hvordan du kan finne tilbake til gleden – selv midt i det vonde.Dette er en av de samtalene som går rett under huden. Den gir perspektiver, håp og en påminnelse om at vi alltid kan møte oss selv med mer mildhet – og at livet kan være godt, selv på uventede måter.Mer fra psykolog Janette Røseth:https://www.instagram.com/psykolog.janetteroseth/https://www.friskforlag.no/forfattere/janette-roseth/Hør Janettes podcast "Prosjekt glede" her:https://podcasts.apple.com/no/podcast/prosjekt-glede-en-guide-til-gode-f%C3%B8lelser-og-bedre-helse/id1788272914Har du fått med deg dette?Etter stor etterspørsel finnes Finn din superkraft! nå som lydbok

Ob zaostrenih gospodarskih razmerah v svetu in ohlajanju domačega gospodarstva je vlada predlagala povečanje proračunskih izdatkov v prihodnjem letu na rekordnih 17,7 milijarde evrov in povišanje primanjkljaja na 2,1 milijarde. Potem ko so v zajeten sveženj proračunskih dokumentov vnesli še včeraj dogovorjene popravke, pripravljajo čistopis, zato vsebine še niso objavili. Prvi odzivi so posledično splošni, iz gospodarstva odmeva predvsem božičnica, občine pa utemeljujejo svoje zahteve glede povprečnine. Drugi poudarki oddaje: - Po napovedih premierja Goloba o regulaciji cen hrane stroka meni, da razmere ne potrebujejo interventnih ukrepov. - Palestinski predsednik Abas v videonagovoru Generalni skupščini Združenih narodov izrazil pripravljenost na sodelovanje z ameriškim kolegom Trumpom. - V finalu svetovnega prvenstva v športnem plezanju v kategoriji težavnosti poleg favoritinje Janje Garnbret tudi Lučka Rakovec in Rosa Rekar.

Christine har endelig fått besøk av Ina Wroldsen, hele veien fra Sandefjord! Hun forteller at hun har brukt året på å skrive en mengde original julemusikk! 2025 var også året hvor Ina virkelig fikk gleden ved å stå på scenen tilbake, og året hvor det var mindre skriving for andre store artister enn vanlig. En liten session med Lewis Capaldi ble det likevel tid til. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Hva om nøkkelen til bedre helse, dypere relasjoner og mer glede ikke ligger i å gjøre mer, men i å tørre å møte det som skjer på innsiden?I denne episoden av Level Up deler jeg hvorfor jeg mener vi står midt i et paradigmeskifte, en tid der vi trenger å gå bort fra å presse og distrahere oss selv, og heller lære å lytte innover. For når vi begynner å spille på lag med hjernen og følelsene våre, kan livet forandre seg på en måte som føles både frigjørende og bærekraftig.✨ Du får med deg:1️⃣ Hvorfor følelsene dine er kroppens språk og nøkkelen til ekte endring2️⃣ Hvordan gamle mønstre og emosjonelt stress kan skape symptomer, og hva du kan gjøre med det3️⃣ En enkel metode for å møte følelsene dine og skape varig ro, energi og klarhetHvis du noen gang har følt deg fanget i hamsterhjulet, overveldet av stress eller tappet for energi – denne episoden gir deg en helt ny måte å se livet på. Kanskje akkurat det skiftet du har ventet på.Har du fått med deg dette?Etter stor etterspørsel finnes Finn din superkraft! nå som lydbok

Kje drugje kot na vašem priljubljenem programu, v vaši priljubljeni analitični oddaji, se bo začela vroča politična jesen. Kar je vsaj malo smešen izraz. Jesen pride vsako leto, politika pa je ves čas tu. Tako danes debatiramo samo o tem, kaj je vroče. Zato pohitimo, da nas ne prehitijo. Ob koncu poletja so skupaj z jurčki po deželi vzniknili plakati Karla Erjavca. Mož je pred časom ustanovil novo stranko, ki se poigra z besedno zvezo »za-upanje«. Se pravi: Karl Erjavec nam bo omogočil upanje, le zaupati mu moramo. Kreativci, ki so se v oni agenciji domislili slogana, so imeli uspešno kreativno popoldne. Na plakatu ob tem še stoji, da gre za odpornega, vztrajnega in teflonskega politika, stranka Zaupanje pa se bo zavzemala za varno prihodnost. Glede na nacionalno vlogo medija se s tako minimalističnim premikom na politični sceni, kot je ustanovitev nove stranke, ne bi ukvarjali, če ne bi šlo za Karla. Res da ankete in analize in tudi politična konkurenca stranki Zaupanje ne prerokujejo ne dolgega, ne uspešnega življenja; notranji glas in večinsko mnenje znotraj redakcije naše skromne oddaje pa nas obvezujeta, da stranki posvetimo potrebno pozornost. Ker mogoče ne poznamo volilnega telesa, tako kot ga poznajo javnomnenjske agencije, zato pa volilno telo živimo in posledično razumemo. Hočemo povedati: »Karl Erjavec se je in se bo še vrnil. Večkrat.« Plakat in s tem Erjavec sam imata dve značilnosti. S prvo opravimo v stavku ali dveh. Da je odporen in vztrajen, še nekako razumemo; da sam sebe imenuje – kot mu je pred leti nadel vzdevek primestni šaljivec – teflonski, pa je nekoliko preveč. Po analogiji, da se teflona nič ne prime, tako naj bi tudi iz političnega bitja Karla Erjavca vse odletelo, se ne prijelo, sploh pa se na njem nič prismodilo. In Karl omogoča kuhanje skoraj brez maščobe. Ker duhovičenje – da se ga je treba lotevati samo s kuhalnico in bog ne daj v z vilicami, ker enkrat odluščen je karcinogen – ne vodi nikamor, se posvetimo drugi značilnosti plakata. To je doprsna podoba Karla Erjavca. V temni obleki, beli srajci, kravati in z značilno skrivnostnim nasmehom Mone Lize. Na tem mestu pa se začudeni ustavimo, kot se začudeno ustavlja na stotine Slovencev ob enem izmed Karlovih dvestotih plakatov. Karl je namreč videti izjemno dobro. Leta mu niso prišla do živega. Gladka, napeta koža, lepi lasje, sive oči. Koketna prečka. Človek je videti mladostno, zdravo in vitalno. Zaupanja vredna mešanica decembrskega dobrega moža in upravitelja parkirne hiše. Ob tem pa, če nas pogled in približevanje slike do velikosti piksla ne varata, Karel ni uporabil katerega digitalnih orodij, ki znajo manipulirati s fotografijami. Sicer dopuščamo možnost, da se kje na kakšnem podstrešju skriva slika, na kateri se stara v razpadajočega starca, a na plakatih je Karl imeniten. Iz česar izpeljujemo začetno tezo, da je stranka, ki jo vodi, resen kandidat za preboj parlamentarnega praga na bližajočih se volitvah. Vendar se moramo kljub temu vprašati, zakaj tako. Kajti slovenska politična zgodovina, vsaj tista neobremenjena in neodvisna, Karla ne pomni po kakšnih presežkih, ki bi jih žrtvoval na oltarju slovenske državnosti. Ves čas svojega političnega delovanja je bil drobnjakarski, kruhoborski populist, ki je za paravanom upokojenske agende krmaril bizarno politično strukturo, imenovano DESUS. Ampak – kot je večkrat dokazano – ima volilno telo izjemno kratek spomin, če že ne kratke pameti, in Karl Erjavec dva pika nula bo v sijoči podobi le še enkrat več zasijal na parlamentarnem nebu. Kar nas pripelje do ugotovitve, s katero velja odpreti vročo politično jesen. Slovenci kot volivci in kot politična bitja smo obsedeni s podobo. Ne z bistvom, s sržjo družbenih procesov, temveč s preprosto pojavnostjo, iz katere nato klepljemo svoje politične preference. Če položimo Karla na stran, si za trenutek poglejmo poroko premiera Goloba. Nikogar ni zanimalo bistvo poroke, ki je čustvena naklonjenost dveh oseb, temveč se je vsa Slovenija ukvarjala samo z njeno podobo. Kdo, kdaj, koliko in kje. Tako Karl svoje politične usode, modro, ni zaupal političnemu programu ali sklicevanju na svoje morebitne presežke v javnem delovanju. Ne, stavil je in stavi na podobo, vedoč, da Slovenci ne zmoremo pogledati onkraj vidnega. Karl Erjavec, ki je dobro videti na plakatih, bo dobro videti v parlamentu, na ministrstvu, morebiti celo na Erjavčevi cesti številka 17 … Kjerkoli se bo že pojavil, se z njegove teflonske podobe ne bodo samo odbijale afere in politični nasprotniki, temveč se – žalostno – nanj ne bo moglo navezati nič, kar bi bilo količkaj smiselno.

Rusija zavrača možnost varnostnih jamstev Zahoda za Ukrajino. Na sinočnji razpravi v Združenih narodih je ruski predstavnik Vasilij Nebenzja zatrdil, da je Moskva pripravljena na diplomatsko rešitev konflikta, vendar da morajo za trajen mir vse strani upoštevati nove ozemeljske razmere, ki so nastale po ruski priključitvi Krimskega polotoka in štirih regij. Drugi poudarki oddaje: Je prihodnja evropska kmetijska politika največji poraženec novega sedemletnega proračunskega predloga Evropske unije? Končana javna obravnava omrežninskega akta: industrija opozarja na nesorazmerja, gospodinjstva pridobivajo. Košarkarji z zmago nad Izraelom na tretje mesto skupine. V osmini finala jih čakajo Italijani. Nogometaši nocoj začenjajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo

Hva om du kunne legge bort presset om å fikse alt – og heller fokusere på de endringene som virkelig betyr noe for livet ditt?I denne episoden av Level Up deler jeg hvorfor høsten er den perfekte tiden til å stoppe opp, ta en fot i bakken og justere kursen – slik at du beveger deg mot et liv som faktisk føles godt å leve. Det handler ikke om å bli perfekt, men om å ta bevisste valg som gir deg mer frihet, glede og ro på innsiden.✨ Du får med deg:1️⃣ Hvordan du kan finne din egen definisjon av suksess, og leve i tråd med verdiene dine2️⃣ Hvorfor stress og ubevisste valg saboterer både helsen og relasjonene dine, og hvordan du kan ta styringen tilbake3️⃣ En enkel mentaltrening-øvelse du kan bruke hver dag for å skape klarhet, overskudd og retningHvis du noen gang har kjent at du “gjør alt riktig”, men likevel ikke føler deg tilfreds, så er denne episoden laget for deg. Her får du både refleksjonene og verktøyene som hjelper deg å sette deg i førersetet i ditt eget liv.Har du fått med deg dette?Etter høy etterspørsel har jeg nå spilt inn Finn din superkraft! som lydbok

Široka udeležba na Blejskem strateškem forumu je pokazala, da Slovenija pridobiva ugled. Ena glavnih tem je bila vojna Gazi. Sišati je bilo kritike dvojnih meril Unije. Druge teme: - Nov medijski zakon kljub kritikam in koalicijskemu omahovanju danes v poslanski obravnavi - Eurobarometer: Evropejci naklonjeni Uniji, a od nje pričakujejo večjo zaščito in enotnost ob krizah - Naši košarkarji po neprepričljivi zmagi nad Islandijo v osmini finala evropskega prvenstva

Tranzit v času obnove vipavske hitre ceste še naprej buri duhove, je pa današnji sestanek pristojnih z avtoprevozniki potekal v spravljivejših tonih. Zaradi gneče na Fernetičih so prsti uperjeni predvsem na italijansko stran, kot mogoči rešitvi se omenjata predčasno izločanje vozil in ureditev dvosmernega prometa po zoženih pasovih. Pomisleki so predvsem glede varnosti, voznikom tovornih vozil pa svetujejo druge poti, tudi čez Avstrijo. Drugi poudarki oddaje: - Incident na Agri dodatno ohladil odnose med kmetijsko zbornico in pristojnim ministrstvom - Evropska unija obsodila napade na svoje prostore v Kijevu, voditelji spet dvomijo o ruski pripravljenosti na mir - Kranj drevi odpira festival Foto Fest v čast domačemu pionirju fotografije Janezu Puharju

Upokojenci bodo danes prvič dobili nižje pokojnine zaradi prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tega so namreč od začetka julija dolžni plačevati vsi zaposleni, delodajalci in tudi upokojenci. Glede vsega je odprtih še veliko vprašanj, v praksi sistem še ne deluje. Nekaj drugih poudarkov: - Na Dunaju danes protestni shod zaradi nedeljske racije na protifašističnem shodu na avstrijskem Koroškem - Tudi Kanada med državami, ki napovedujejo priznanje Palestine - Radijska nagrada lastovka kratki zgodbi z naslovom Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije

Tudi po posvetu premierja Roberta Goloba z ustavnimi pravniki bodo v največji vladni stranki Gibanje Svoboda očitno vztrajali pri referendumu o članstvu v Natu, če bo izveden tudi referendum o obrambnih izdatkih. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ob tem poudaril, da se mnenja nekaterih strank, ki so v petek glasovale za razpis referenduma o obrambnih izdatkih, iz dneva v dan spreminjajo. O morebitnem preklicu referenduma o obrambnih izdatkih bodo danes razpravljali v koaliciji, jutri pa še predsedniki vseh parlamentarnih strank. Drugi poudarki oddaje:. - Notranji minister Poklukar prestal interpelacijo, danes na vrsti še ministrica za kulturo Vrečko. - Nemčija pritiska k sklenitvi dogovora Evropske unije z ZDA o carinah, četudi zgolj v nekaterih panogah. - Tadej Pogačar na današnjo zahtevno etapo Toura v v rumeni majici

Vi tar status på treningslivet, deler våre sommerplaner og spennende nyheter!Refleksjonsspørsmål:Vi tar en halvårsevaluering på årets trening hittil, kanskje du vil teste de samme refleksjons-spørsmålene?· Hva har vi fått til?· Hva var det som ikke gikk helt som planlagt?· Hvordan har livet påvirket treningen? Og omvendt..?· Hvis 2025 var et «treningsmål» – hvor er du nå? (Bruk året som en metaforisk treningsreise. Er vi i motbakke, flatt parti eller spurten)· Hva gir mest trenings-GLEDE akkurat nå?Sommer Challenge:· 1 ting du vil fortsette med i sommer (på daglig eller ukentlig basis)· 1 ny ting du vil teste· 1 ting du tillater deg å slippeEllers; påmelding til treningsreisen vår i 2026:Treningsreise med Pia & Silje til Sivota Retreat | Apollo Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.