Podcasts about glede

  • 354PODCASTS
  • 892EPISODES
  • 29mAVG DURATION
  • 5WEEKLY NEW EPISODES
  • Jul 11, 2025LATEST
glede

POPULARITY

20172018201920202021202220232024


Best podcasts about glede

Latest podcast episodes about glede

Kulturni fokus
V Turčiji so odkrili doslej neznan indoevropski jezik – kalašmščino

Kulturni fokus

Play Episode Listen Later Jul 11, 2025 52:54


O kalašmščini, ki so jo pred 3500 leti govorili na anatolski planoti, do leta 2023 nismo vedeli čisto ničesar, potem pa so arheologi odkrili prvo – in za zdaj tudi edino – besedilo v tem jeziku. Kaj to odkritje pomeni za naše razumevanje zgodovine indoevropskih jezikov?V osrednji Turčiji, v bližini mesteca Boğazkale, približno dvesto kilometrov vzhodno od Ankare, se nahaja eno najpomembnejših arheoloških najdišč na svetu. V bronasti dobi je namreč tam stala Hatuša, prestolnica mogočne hetitske države, ki je obvladovala anatolsko planoto nekako med 18. in 12. stoletjem pred našim štetjem. Med številnimi pomembnimi najdbami, ki so jih odkrili arheologi, ki že dobro stoletje delajo na območju nekdanje Hatuše, od monumentalnih templjev do filigransko izdelanega nakita, so morda še prav posebej vznemirljive številne glinene tablice, popisane s klinopisom. Ko so jih jezikoslovci – med temi je ključno vlogo odigral Čeh Bedřich Hrozný – razvozlali ter analizirali, so ugotovili, da gre povečini za dokumente upravnega in religioznega značaja, da so napisani v hetitskem jeziku in da je hetitščina očitno eden izmed indoevropskih jezikov, med katere seveda sodi tudi slovenščina. Glede na to, da so hetitske glinene tablice nastale sredi drugega tisočletja pred našim štetjem, lahko celo rečemo, da je hetitščina najstarejša med vsemi indoevropskimi jeziki, ki jih poznamo. No, poleti leta 2023 pa je skupina strokovnjakov z Univerze Juliusa–Maximiliana v Würzburgu v Hatuši odkopala še eno glineno tablico in ko so jo strokovnjaki skušali prebrati, so ugotovili, da je napisana v jeziku, ki je hetitskemu sicer očitno soroden, a od njega tudi drugačen. Odkrili so, skratka, čisto nov, doslej še neznan indoevropski jezik. In kaj to presenetljivo odkritje – kakor je mogoče razbrati iz najdenega besedila, gre za jezik mesta Kalašma, ki se je menda nahajalo nekje na severozahodnem robu hetitskega kraljestva – pomeni za naše razumevanje razvoja indoevropskih jezikov? Bo treba jezikoslovne učbenike napisati na novo ali pa jezik mesta Kalašma potrjuje, kar so lingvisti že dolgo domnevali? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu. Odgovor nanj pa nam je pomagal poiskati dr. Luka Repanšek, predavatelj na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje ljubljanske Filozofske fakultete. Foto: levja vrata v Hatuši, prestolnici hetitske države, kjer so arheologi poleti leta 2023 sicer odkopali prvo znano glineno tablico, popisano z besedilom v jeziku mesta Kalašma (Luka Repanšek, objavljeno z dovoljenjem avtorja)

Jutranja kronika
Nadaljevanje pogovorov o tem, kako iz zagate glede obrambnih referendumov. Podpredsednik vlade Arčon zavrnil namigovanja o njihovem preklicu

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Jul 10, 2025 21:41


Tudi po posvetu premierja Roberta Goloba z ustavnimi pravniki bodo v največji vladni stranki Gibanje Svoboda očitno vztrajali pri referendumu o članstvu v Natu, če bo izveden tudi referendum o obrambnih izdatkih. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ob tem poudaril, da se mnenja nekaterih strank, ki so v petek glasovale za razpis referenduma o obrambnih izdatkih, iz dneva v dan spreminjajo. O morebitnem preklicu referenduma o obrambnih izdatkih bodo danes razpravljali v koaliciji, jutri pa še predsedniki vseh parlamentarnih strank. Drugi poudarki oddaje:. - Notranji minister Poklukar prestal interpelacijo, danes na vrsti še ministrica za kulturo Vrečko. - Nemčija pritiska k sklenitvi dogovora Evropske unije z ZDA o carinah, četudi zgolj v nekaterih panogah. - Tadej Pogačar na današnjo zahtevno etapo Toura v v rumeni majici

Dogodki in odmevi
Koalicija razdeljena glede razpisa posvetovalnega referenduma o oboroževanju

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Jul 4, 2025 31:14


Se bo razprava o temi, ki je že razdvojila koalicijo, preselila tudi na volišča? Poslanci in poslanke odločajo o predlogu Levice za razpis posvetovalnega referenduma o zvišanju obrambnih izdatkov. Predlog podpira še SD, a ker opozicija ne bo sodelovala v glasovanju, skoraj zagotovo ne bo sprejet. Druge teme: - Referenduma o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo ne bo, državni zbor ga bo prepovedal. - Koalicija zamika obravnavo zakona o psihterapevtski dejavnosti zaradi omajanega zaupanja v postopek priprave zakona. - Izraelska vojska še naprej ubija Palestince, ki čakajo na pomoč. Hamas naj bi odločitev o predlaganem premirju sprejel danes.

Zrcalo dneva
Premier Golob vztraja, da je koalicija glede obrambe enotna

Zrcalo dneva

Play Episode Listen Later Jun 30, 2025 5:38


Koalicijske stranke so se sporazumele, da bodo zaveznice v Natu stremele k zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP, medtem ko bo Slovenija ostala zavezana obrambni resoluciji, ki predvideva dvig izdatkov na 3 odstotke do leta 2030, je za Televizijo Slovenija ocenil premier Robert Golob. Meni tudi, da šumi v komunikaciji ne bodo vodili v razpad koalicije. Da resolucija ostaja edini zavezujoč dokument, je po vrhu zatrdil tudi predsednik SD Matjaž Han.

Radijski dnevnik
Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later Jun 30, 2025 20:05


Koalicijski vrh ni prinesel poenotenja partneric glede zvišanja obrambnih izdatkov, ki se jim je na vrhu Nata zavezal predsednik vlade. Kot je sporočil predsednik SD Matjaž Han, bo vlada spoštovala obrambno resolucijo o izdatkih za obrambo v višini treh odstotkov BDP do leta 2030. Koordinatorica Levice Asta Vrečko pa je opozorila, da so v stranki proti vsakršnemu povečevanju izdatkov za oboroževanje. Druge teme: - Predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o tem zavrnjen. - Jeseni posebna skupina za spremljanje nasilja v šolah - Minister za kohezijo Jevšek: v Petrolu bodo do srede še enkrat razmislili o zapiranju poslovalnic

Treningspodden
Sommerplaner, challenge, refleksjon og spennende nyheter!

Treningspodden

Play Episode Listen Later Jun 29, 2025 65:38


Vi tar status på treningslivet, deler våre sommerplaner og spennende nyheter!Refleksjonsspørsmål:Vi tar en halvårsevaluering på årets trening hittil, kanskje du vil teste de samme refleksjons-spørsmålene?· Hva har vi fått til?· Hva var det som ikke gikk helt som planlagt?· Hvordan har livet påvirket treningen? Og omvendt..?· Hvis 2025 var et «treningsmål» – hvor er du nå? (Bruk året som en metaforisk treningsreise. Er vi i motbakke, flatt parti eller spurten)· Hva gir mest trenings-GLEDE akkurat nå?Sommer Challenge:· 1 ting du vil fortsette med i sommer (på daglig eller ukentlig basis)· 1 ny ting du vil teste· 1 ting du tillater deg å slippeEllers; påmelding til treningsreisen vår i 2026:Treningsreise med Pia & Silje til Sivota Retreat | Apollo Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Jutranja kronika
Golob koalicijskima partnericama: zagotavljanje varnosti je odgovornost vlade

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Jun 26, 2025 20:33


Vrh zveze Nato v Haagu je postregel - za številne - s prelomno odločitvijo. Voditelji članic so se namreč zavezali, da bodo njihove države v prihodnjih desetih letih obrambne izdatke zvišale na pet odstotkov BDP-ja. Premier Robert Golob je ob nasprotovanju koalicijskih partneric pojasnil, da je odgovornost vlade zagotavljanje varnosti državljanov. Drugi poudarki oddaje: V ameriških napadih v Iranu po navedbah CIE uničeni ključni jedrski objekti. Glede pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, ki bo začela veljati prihodnji teden, še veliko nejasnosti. Projekt Genom Evrope tudi v Sloveniji. V ospredju ozaveščanja o pomembnosti genetike pri zdravljenju.

Level Up med Anniken Binz
227: Tren deg tilbake til ENERGI, GLEDE og GLØD uansett alder med Elizabeth Lingjærde

Level Up med Anniken Binz

Play Episode Listen Later Jun 26, 2025 70:31


Hva om nøkkelen til mer energi, bedre helse og ekte livsglede ikke er å presse deg hardere, men å finne glede i motstand?Hva hvis det ikke er kroppen din det er noe galt med, men historiene du har blitt fortalt om hva som er “riktig”, “godt nok” eller “sunt”?Og hva om du, uansett alder, form eller livssituasjon, fortsatt har en indre superhelt i deg, som bare venter på å bli vekket til live?I denne episoden av Level Up har jeg med meg Elizabeth Lingjærde – journalist, PT, forfatter og et levende bevis på at det aldri er for sent å føle seg sterk, fri og levende. Hun deler hvordan motstand, fysisk og mentalt, faktisk er veien til ekte glede, og hvordan vi kan snu hverdagsrutiner og treningsmotstand til noe som gir kraft, frihet og mestring.Følg Elizabeth på Instagram:https://www.instagram.com/supermygg1/Mer fra Elizabeth Lingjærde:https://www.norli.no/boker/dokumentar-og-fakta/livssyn-og-selvutvikling/selvutvikling/livsstilsendring-som-gir-resultater-uansett-alderKjøp boken min "Finn Din Superkraft!" her:https://www.annikenbinz.com/finndinsuperkraftFå ukentlig påfyll her:https://www.annikenbinz.com/epost Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Sporty Business
Ikke snakk om trening – snakk om glede! Med gjest: Victoria Telle Hjellset, Førsteamanuensis ved Fakultet for Helsevitenskap, OsloMet Storbyuniversitetet.

Sporty Business

Play Episode Listen Later Jun 24, 2025 68:53


Hva om nøkkelen til mer bevegelse ikke handler om prestasjon og optimal effekt, men om å finne ekte treningsglede? I denne episoden snakker vi med førsteamanuensis Victoria Telle Hjellset fra OsloMet, som har over 20 års erfaring med forskning på helsekommunikasjon og adferdsendring. Victoria deler innsikt i hva helsefremmende kommunikasjon innebærer, og hvorfor det kan være viktig å snakke mer om glede og mindre om prestasjon og effekt knyttet til trening. Vi diskuterer hvordan treningsbransjen kan skape et mer inkluderende miljø, unngå moraliserende språk, og nå ut til flere med motiverende og tilpasset kommunikasjon. Få konkrete råd for hvordan trenere, instruktører og treningssentre kan formidle verdien av aktivitet på en måte som fremmer varig livsstilsendring. En episode full av innsikt, kunnskap og nye perspektiv – og kanskje aller viktigst: Et tydelig signal om at vi alle har noe å lære og må tenke nytt!

Aktualna tema
Priporočila za dopustovanje na Hrvaškem

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Jun 24, 2025 6:34


Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu že tradicionalno pred poletnimi počitnicami objavlja priporočila za slovenske dopustnike na Hrvaškem. Glede na to, da je Hrvaško lani obiskalo več kot 1,6 milijona slovenskih državljanov, največ prav poleti, je takrat tudi večja potreba po nudenju konzularne pomoči tistim Slovencem, ki se znajdejo v stiski. Kako se le tej izogniti, katere so najpogostejše težave slovenskih turistov, kateri klici na pomoč pa presegajo obveznosti slovenskih diplomatov, se je v Zagrebu z vodjo konzularnega oddelka Kristino Kliner pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.

Ocene
Miljana Cunta: Pogovori z Vladimirjem Makucem

Ocene

Play Episode Listen Later Jun 23, 2025 8:16


Piše Tatjana Pregl Kobe, bere Lidija Hartman. Eden od načinov približevanja motivni izpovedi enega najžlahtnejših likovnih umetnikov prejšnjega stoletja, Vladimirja Makuca, je bil od nekdaj poetičnost. V desetletjih je intimna melodioznost v vseh oblikah njegovega likovnega ustvarjanja postala zaščitni znak minucioznega in na neki način sentimentalnega umetnika, ki ga je sprejela tako strokovna kot široka javnost. Ni presenetljivo, da so ob njegovih delih sočasno nastajale obsežnejše lirske izpovedi vidnih slovenskih poetov, kot so Ciril Zlobec, Tone Pavček in Ivo Svetina, ki so ob njegovih delih opevali Kras in slovensko primorje ter v verze prevajali svoj pogled na intimnost njegovih likovnih sporočil. Meje novega navdiha je Makuc zaslutil na prelomu tistega obdobja, ko je bil prvi zanosni melodični spev Krasu izpet in je zavestno prestopil v svet tehničnega izobilja, v sodobne, iz vedno novih tehnicističnih spoznanj skovane sanje. A nikoli, v nobenem trenutku ni kot interpret Krasa in mediteranskega duha pretrgal vezi s kraji, iz katerih je izhajal. Ob letošnji spominski razstavi z naslovom Želja po nebu v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev je bila k sodelovanju povabljena pesnica Miljana Cunta. Ne zato, ker je bila lani dobitnica nagrade Prešernovega sklada, temveč predvsem kot njegova rojakinja. Naslov dvojezične knjige Pogovori z Vladimirjem Makucem / Conversazioni con Vladimir Makuc nedvoumno sporoča, da gre za pesničin dvogovor s slikarjevimi deli, pozorno branje pa razgrinja, da gre za projekcijo pesničinega doživljanja Makučevih umetnin, njenega intimnega poglabljanja vanje, a tudi za razmišljanje o mukah in radostih ustvarjanja v vseh umetniških zvrsteh. Svojo značilno likovno govorico, ki se je mojstrsko približevala otroški risbi, je Makuc organsko prelival med grafiko, slikarstvom in kiparstvom. Kako je pesnica vodila pogovor z izjemnim likovnikom, ki je brezhibno obvladoval metier prisluškujoč pticam, zemlji in imaginarnemu domu svoje ustvarjalne domišljije, sporoča že v prvih stavkih uvoda. Šla je za umetnikovimi podobami, kot se človek spusti do kletnih prostorov, da bi videl, ali so morda povezani s kletnimi prostori sosednje hiše. Nato je obiskala kraje njegovega bivanja in delovanja, premišljevala o umetnikovi potrebi po samoti, vstopila v cerkvico na hribu, kjer je več let kopiral mojstrovine iz preteklosti, s čimer si je tlakoval lastno pot, zaznala slikarjevo otroško zaljubljenost v lepoto in njegovo trmasto zazrtost vase. Ko je zbrala vtise, se je v večerni tišini vprašala, katere njegovih podob so se vtisnile vanjo, in si priklicala v zavest lastne spomine, slutnje, sanje. Stalnice v lirskem jeziku Miljane Cunta so slogovna jasnost, čistost in milina, skrben izbor prispodob, pretanjeno občutje presojne lepote ter prečiščena, a zato nič manj bogata lirska izreka besed. Že v njenem pesniškem prvencu Za pol neba, v katerem je s prefinjeno krhkostjo upesnjevala pokrajine hrepenenja in presojnost ženske lepote, se nežno razpirajo metafore poetičnega. V knjigi Svetloba od zunaj se je v petih ciklih z opisi usodnih in neopaznih vsakdanjih dogodkov vrnila k poetiki prvenca s skrajno občutenim, duhovno povzdignjenim, domala eteričnim jezikom. S pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo se pesnica premika po času in prostoru natančno, premišljeno, skoraj asketsko, a hkrati gibko, lahkotno in jasno zaznava podobe in jih zapisuje v večnost. Zbirka Pesmi dneva pa skupaj s črno-belimi fotografijami nenavadnih prizorov navadnih stvari Dušana Šarotarja predstavlja drugačno konceptualno zasnovo. Pesmi v prozi, ki prinašajo célo vesolje enega dneva, v katerem se prelivajo navzočnost in odsotnost, tišina in živost, počitek in premišljevanje, v zasnovi spominjajo na Pogovore z Vladimirjem Makucem. Za pogovore, ki so – ob osmih dvostranskih in šestintridesetih enostranskih reprodukcijah likovnih del Vladimirja Makuca – za pesnico v tej poetični knjigi dokument osebnega potovanja v prostoru in času, je bil primeren drugačen žanr. Pesniška zasnova knjige – skupaj z uvodno stranjo – temelji na dvajsetih obsežnih fragmentih, zapisanih kot kratke ali daljše zgodbe, ki koncizno grajene ena za drugo kažejo na pripovedno širino, s katero pesnica pritegne v razmislek širok nabor tém, asociiranih z Makučevimi vizualnimi podobami. Glede na vprašanje, kako tènka je meja med klasično zapisano kratko zgodbo in poetično zapisanim kratkim proznim besedilom, ni dvoma, da gre v knjigi kljub stvarnemu naslovu, ki je morda prav zaradi tega zavajajoč, za čisto poezijo. Avtoportret oziroma portret – tako pesnice kot za v pogovoru z njo živo navzočega umetnika v tej knjigi – se kaže kot nikoli dokončana pesem. Kljub temu je nujno, da zdaj v tihoti ateljeja najdeš tistega, ki zre v vsa zrcala sveta in ostane cel. Vladimir Makuc se je zavedal notranjih omejitev svobode in jih je zato likovno lucidno izpovedoval. Ptice, voli, krogi – kot zobati urni mehanizmi ali planeti – in znaki, ki jim morda še sam ni razvozlal pomena, so ga tako zasvojili, da je kot mistik in vizionar čutil njihovo moč. Pod črepinjasto suhoto se udira korak, vse globlje stopa, zamotan in težak, dokler se v nekem hipu – kdo ga je priklical? – ne zasveti zlata sled. V svojem zadnjem obdobju je Makuc – v slikah na platnu, grafikah, na akvarelih, miniaturnih kipih in na kamnitih skulpturah, posejanih z zelenimi, a ošiljenimi črepinjami – osvobodil črto, da je spregovorila z lastnim pomenom in ptice odrešil znakovne funkcionalnosti, da so se polne prhutave radoživosti, zvedave, a prestrašene v prostorih, nasičenih s črtami, osvobajale. V zadnjem zapisu Miljana Cunta suvereno, nič kaj sramežljivo nagovori slikarja z besedami »Dragi prijatelj, naj ti predstavim svoj atelje. Nič posebnega – miza, stol in nekaj knjig v kotu spalnice.« Celostranski zapis spremlja črno-bela fotografija iz Makučevega ateljeja, na kateri je Lado Mlekuž ujel umetnika med pripravo za tisk grafike na njegovi mizi. Zdi se, kot bi prisluhnil pesničinim besedam, ki zaključujejo knjigo: »Tako se zlagajo pesmi, prijatelj, v ateljejih večnosti, kot mize – ena v drugi prebivajo, naključne sopotnice, da te spominjajo.«

I POSE OG SEKK
82. Finn FLYTSONEN der indre ro møter glede - del 3: løsne opp ubevisste blokkeringer

I POSE OG SEKK

Play Episode Listen Later Jun 18, 2025 38:19


Aktualna tema
Bohinjsko jezero pod drobnogledom: sum na strupene cianobakterije

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Jun 16, 2025 14:15


V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile informacije o več poginih psov in mačk na območju Bohinja – predvsem v povezavi s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Pojavili so se sumi, da bi lahko bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezerski vodi, a uradno za zdaj to ni potrjeno. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin doslej ni prijela nobene prijave, je pa informacijo o povečanem poginu hišnih živali na območju Bohinjskega jezera zasledila na socialnih omrežjih. Na podlagi omenjenih objav je Uprava za varno hrano že začela zbirati informacije. V enem primeru je bila poginjena žival pripeljana v veterinarsko ambulanto. Veterinarska fakulteta, Inštitut za patologijo bo opravil forenzično raztelesbo z namenom ugotovitve vzroka pogina. Glede na informacije na socialnih omrežjih, kjer se kot možnost zastrupitve navaja tudi voda iz Bohinjskega jezera, ki naj bi vsebovala cianobakterije, je Uprava za varno hrano o tem seznanila tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje z namenom razjasnitve okoliščin, predvsem pa zaradi zaščite zdravja tako ljudi kot živali. Kako pa je ukrepala Občina Bohinj in kako varna je voda v Bohinjskem jezeru za živali in ljudi? O tem smo se pogovarjali z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, doktorica Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo pa nam je pojasnila, kaj so cianobakterije, kje se lahko pojavijo in kako nevarne so lahko za ljudi in živali.

Svetovalnica
Kaj prinašajo nova spoznanja glede luskavice?

Svetovalnica

Play Episode Listen Later Jun 16, 2025 30:02


O psoriazi oz. luskavici smo govorili z doc. dr. Matejo Starbek Zorko, specialistko dermatovenerologije z Dermatološke klinike v Ljubljani. Kaj je luskavica, kako prepoznati znake, kako poteka zdravljenje, kakšne prednosti imajo biološke terapije pred konvencionalnimi, kakšni so nasveti bolnikom z luskavico in kako jim lahko pomaga srečevanje v skupinah in društvih?

I POSE OG SEKK
82. Finn FLYTSONEN der indre ro møter glede - del 2: glede

I POSE OG SEKK

Play Episode Listen Later Jun 11, 2025 30:40


Kurs og retreats på hellekarine.com

I POSE OG SEKK
81. Finn FLYTSONEN der indre ro møter glede - del 1: nervesystemet

I POSE OG SEKK

Play Episode Listen Later Jun 4, 2025 30:05


Kurs og retreats på hellekarine.com

Jutranja kronika
Sodišče spet ustavilo ameriškega predsednika; tokrat glede uvajanja splošnih carin

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later May 29, 2025 21:53


Ameriški predsednik Donald Trump je z aprilsko uvedbo 10-odstotnih zaščitnih carin na uvoz dobrin z vsega sveta prekoračil svoja pooblastila. Tako je razsodilo ameriško zvezno sodišče za mednarodno trgovino. To razume carine kot zvišanje davkov Američanov, o čemer lahko odloča le kongres. Druge teme: - Vlada danes o predlogu obrambne resolucije. Bo poleg finančne injekcije treba tudi vnovič uvesti služenje vojaškega roka? - Varnostni svet Združenih narodov zahteva konec izraelskega nasilja v Gazi in dostop človekoljubne pomoči v enklavo. - Nogometaši Chelseaja zmagovalci letošnje konferenčne lige. Po preobratu prepričljivo, s 4:1, boljši od španskega Betisa n

Grimstad misjonskirke

Heidi Gellein, forfatter aktuell med boka Glede, taler over samme tema. Hva er glede, og hva mente egentlig Paulus når han skrev "Vær alltid glade!"?

Tajno društvo OFC
E208: Nik & Nuka: Analiza sezone

Tajno društvo OFC

Play Episode Listen Later May 27, 2025 79:48


Na tokratnem zasedanju sta se nam pridružila Nik Kapun in Mustafa Nukić, da smo skupaj predebatirali in analizirali pravkar minulo sezono. Glede na to, da sta oba še aktivna nogometaša, obenem pa sta se preizkusila tudi v vlogi strokovnih komentatorjev na televiziji, sta se nam zdela idealen izbor, da letošnjo uspešno sezono ocenita z več vidikov.

Filadelfiakirken Lyngdal
Veien til glede - Jeff Tarbox (søndag kveld)

Filadelfiakirken Lyngdal

Play Episode Listen Later May 25, 2025 61:27


Søndag 25. mai 2025. Jeff Tarbox, mangeårig pastor og misjonsleder fra Maine, USA. Oversettelse: Liv H. Walla.

Jutranja kronika
Socialni partnerji na različnih bregovih glede zvišanja nadomestila za brezposelnost

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later May 23, 2025 21:50


Nadaljujejo se pogajanja o noveli zakona o urejanju trga dela. Socialni partnerji, ki za skupno mizo danes sedijo sedmič, se razhajajo glede višine nadomestila za brezposelnost - sindikati zagovarjajo višjo postavko najnižjega nadomestila, kot ga predlaga vlada z ministrstvom za finance na čelu. Po 10-ih letih se obetajo novosti na področju agencijskega dela. Ob tem delodajalci poudarjajo časovni pritisk v okviru pogajanj. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj opozarja Beograd: Ni bližnjic do članstva v Uniji. - Desetnica v roke Andreju E. Skubicu za mladinski roman "Lahko bi umrl na tem kavču z mano". - Slovenija bo sogostila Eurobasket 2029.

Ocene
Jelka Pšajd: Težko je bilo, a smo zdržali / Žmetno je bilau, depa smo zdržali

Ocene

Play Episode Listen Later May 19, 2025 5:31


Piše Andrej Lutman, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. „Zgodbe odražajo osebno izkušnjo zapletenih zgodovinskih dogodkov, v katerih so bili pripovedovalci hočeš nočeš udeleženi, in zahtevne socialno-družinske razmere, ki so določile njihovo ravnanje,“ je v uvodu k zbirki Težko je bilo, a smo zdržali zapisal Franci Just. Pripovedovalcev je šest oziroma so štiri pripovedovalke in dva pripovedovalca. Njihove pripovedi je skrbno zapisala Jelka Pšajd, etnologinja, ki je zaposlena v murskosoboškem muzeju in proučuje preteklo življenje v pomurskem prostoru s poudarkom na rokodelstvu, prehrani in vlogi žensk.. Njeno nagnjenje do tovrstnega početja je strnjeno v stavku iz knjižnega napotila: „Če me vprašate, zakaj to počnem, je eden izmed odgovorov zelo oseben – ob poslušanju se počutim kot romarica, ki zapušča svoj dom, da bi se vrnila boljša.“ Prvo zgodbo v knjigi je zapisal Jože Vučko, v muzej pa jo je prinesla njegova hči. V njej se pojavi poved, ki bi bila lahko povzetek kar vseh zgodb: „Živeli smo siromašno, vendar stradali nismo.“ Opisuje otroštvo na kmetiji in odraščanje, ki se je končalo pred uradom za delo, ki pa ga ni bilo. Je pa prišlo naročilo za delo v Franciji. In tja se je odpeljal ter sprejel delo na kmetiji. Začela se je druga svetovna vojna in njegovo vračanje v Prekmurje, ki pa je vodilo prek Nemčije, kjer je pomagal obnavljati zbombardirano deželo. Ko se mu je le uspelo vrniti, je bil že vpoklican v vojsko. Prav vojni čas je osrednja tema pripovedi. Druga tema pa je njegovo ukvarjanje z molžo krav, saj je bilo ukvarjanje s to živino v najširšem pomenu njegovo kar življenjsko poslanstvo. Pripoved Julijane Zrim je povezana z delom na njivah in travnikih. Ko se je zaposlila, si je pri frizerju omislila trajno in si s tem 'prislužila' posmehovanje, češ: s trajno v štalo. Posebnost njene pripovedi so slikoviti opisi šeg, navad in vraž. Pripoved je razdeljena na krajše sestavke in deluje kot skupek kratke proze. Naslednja pripovedovalka ima vzdevek Micika. Pripoved je osredotočena na viničarijo, siromašno, leseno hiško z enim bivalnim prostorom, ki je imela v kleti prostor za predelavo in shranjevanje vina. V zvezi s takšnim bivališčem se pojavi tudi poimenovanje cimprača, hiša, narejena iz masivnega lesa in ometana z zmesjo ilovice in slame ter premazana z apnenim beležem. Hiša je bila prekrita s slamo. To besedilo je pomembno tudi z lingvističnega stališča, saj vsebuje številne narečne izraze, ki so z opombami pojasnjeni. In še eno posebnost ima: precej podrobno opiše menstruacijo in osebno higieno. Krajša izpoved Marije z Goričkega obravnava odhod v Francijo in vrnitev na Goričko, pripovedovalka pa izpostavi še svoj položaj ob možu, ki je v njeni odsotnosti služil dvema ljubicama: vdovi in pijači. Občutje lahko povzame izpoved: „Prvo plačo, ki sem jo zaslužila, sem poslala očetu, da je vrnil sposojeni denar za mojo pot v Francijo.“ Obljubila sem mu, da ga bom čakala je v naslovu izpostavila samska ženska, ki ni želela biti niti imenovana. Zaznamoval jo je oče, ko jo je nabil s kovinskim delom konjskega biča, ker se mu je bila zlagala, da ni bila z nikomer, čeprav je poleg nje sedel občudovalec. Povedna je njena izpoved: „Pri osemnajstih nisem vedela, kako nastanejo otroci.“ Pripoved vsebinsko doseže vrh s podatkom, da se ji je zaročenec zlagal, da gre v Anglijo, a se je izkazalo, da je kot partizan padel v Pohorskem bataljonu. Zbirko šestih pripovedi končujejo nostalgični spomini Janoša Oreovca na verovanja, šege, molitve in praznike. Pripovedovalec obžaluje, da tega ni več in da mladih tovrstnosti ne zanimajo pretirano. Glede na splošno sporočilo knjige je pomenljiv odlomek: „Lahko povem, da na noben krščanski praznik nismo delali, Bog varuj. Nič se ni delalo. V nekaterih molitvenih knjigah je še napisano, da v nedeljo niti rože ne utrgaj.“ Ob listanju knjige Težko je bilo, a smo zdržali morda nastane vtis, da v njej zbrane pripovedi mejijo na novinarsko poročilo s priporočilom za obisk ali ogled tistega, kar izpostavljajo. Tak vtis ne zbledi, a pomembnejši je čar preprostosti, v kar je ovita izpovedna naravnanost.

Jutranja kronika
Ameriški predsednik Trump prepričan, da lahko z ruskim predsednikom Putinom doseže dogovor glede vojne v Ukrajini

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later May 17, 2025 18:25


Včerajšnja neposredna pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo v Carigradu niso prinesla napredka pri sklenitvi prekinitve ognja - ruske sile po ukrajinskih navedbah nadaljujejo napade. Ameriški predsednik Donald Trump pa je za ameriške medije napovedal, da se bo po vsej verjetnosti dogovoril za srečanje z ruskim voditeljem. Drugi poudarki oddaje: - Izrael napovedal začetek nove vojaške operacije v Gazi. - Socialni partnerji bodo pogajanja glede urejanja trga dela nadaljevali prihodnji teden. - V Radencih 43-ič Maraton treh src.

Finn din livsglede - bli stressfri
Finn tilbake til energi og glede – små steg som gir store endringer

Finn din livsglede - bli stressfri

Play Episode Listen Later May 15, 2025 16:59


Episode 159: Finn tilbake til energi og glede – små steg som gir store endringer

Dritte Halbzeit
Dritte Halbzeit 343: Harry Kanes gir Bayern en aura av glede

Dritte Halbzeit

Play Episode Listen Later May 7, 2025 81:12


Bayern München feirer at de er tilbake på toppen av Bundesliga. Harry Kanes lykkelige troféfangst dekker over en svak Bayern-sesong. På en rasteplass langs Autobahn 9 møtes to amatører i DHZ-spillet. Ledelsen i Karlsruhe er nådeløs med politiets behandling av fans, de peker på vold, løgn og fanteri. Og hvor ble egentlg Utehåndball spilt under OL i Berlin i 1936? Trenerkarusellen fortsetter i Superligaen. HSV kan feire opprykk og havnebursdag med millioner på byfest.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Ocene
Anja Radaljac: Prst v prekatu

Ocene

Play Episode Listen Later May 5, 2025 7:00


Piše Jelka Kernev Štrajn, bere Eva Longyka Marušič. Roman Anje Radaljac Prst v prekatu je po svoji zunanji in notranji zgradbi zanimiv, izviren spoj »knjige podgobja« in »knjige korenine«. Ob branju lahko opazujemo vsestransko razraščanje pripovednih zastranitev, ki se slejkoprej ujamejo v mrežo pomenskih vozlišč. Ta skrbijo, da se rdeča nit ne izgubi, čeprav se rada nekoliko natrga; in da lahko sledimo pripovedi, sestavljeni iz treh poglavij: Prst, Znotranjščina, Prekat. Besedilo, uvedeno s pesmijo o devetkrat umorjeni in desetkrat rojeni mitski Matildi, se žanrsko umešča v tradicijo poetičnih romanov; saj nas že na prvih straneh sooči s svojevrstnim prepletom proze in poezije. V oči padejo grafično zaznamovani razmiki med vezano in nevezano besedo, ki jih je mogoče opazovati od začetka do konca obsežnega besedila. Odlomki, ki se na zunaj kažejo kot poezija, pogosto govorijo o stvareh in dogodkih iz oprijemljive realnosti. Vpeti so v kronologijo pripovednega toka; tisti, v obliki nevezane besede, pa bralstvo pogosto potegnejo bodisi v protagonistkine sanje bodisi v njene dialoško razgibane notranje monologe. Toda temu pravilu nikakor ne kaže dosledno slediti. Romaneskno pisavo Prsta v prekatu namreč odlikuje ravno to, da sproti spodbija pravila, ki jih sama implicitno postavlja, zato od bralstva pričakuje nenehno budnost. Gre za zahtevno branje, ki ga kljub pogosti in ne vselej dosledni rabi substandarda vseskozi lajša ritmično valovanje povedi. Hkrati ta pisava ravno v pravi meri posega v skladnjo in nam s tem že vnaprej prepreči, da bi se predali anestetičnemu učinkovanju prebranega ter pozabili na žgoče aktualno problematiko romana. K temu po svoje prispevajo tudi pogosti neologizmi; na primer: pokoljevalnica, fragmentiranka, znotranjščina, zaporuna itn. Ob njih se nehote ustavljamo, saj gre za izraze, ki kar kličejo po politično angažirani interpretaciji. Poleg tega bi v knjigi zaman iskali zapise z veliko začetnico. Lastna imena in stavčni začetki – povsod same male črke! Ta odločitev je v popolnem skladju z osnovno etično naravnanostjo besedila kot celote, ki zagovarja odsotnost sleherne hierarhije med bitnostmi, vključno z vsemi »bitji iz tujih svetov«. V tem pogledu je roman pozornosti vredno nadaljevanje tiste tradicije, ki jo je v slovenskem prostoru vzpostavilo pesniško in aktivistično mišljenje Jureta Detele. Glede na to ne more biti nikakršnega dvoma, da je v osnovno temo romana vtkan aktivizem, skrb za skupnost, v tesnem prepletu z živalskim vprašanjem, nič manj pa tudi s feministično, LGBT in kvirovsko tematiko. Na pravopisni ravni na to dosledno opozarjajo specifični zapisi glagolskih obrazil, na podlagi katerih lahko sklepamo, da se ima Višnja kot prvoosebna pripovedovalka in hkrati protagonistka romana za nebinarno osebo. Romaneskno dogajanje se začne na točki, ko se odloči prekiniti svoje triletno sobivanje z Erjonom, zaposlenim v klavnici. Njegova ilegalna naloga je snemanje spornega dogajanja za klavniškimi zidovi in tudi drugod, saj je tajni preiskovalec. Višnja mu pri tem pomaga. To počneta zato, da bi gradivo objavila in tako nekaj prispevala k »osvoboditvi živali«. Toda Erjon sčasoma postane žrtev svoje naloge. Njegove duševne motnje, podložene z alkoholom, se kažejo v čedalje pogostejših izbruhih nasilja, zato Višnja sama nadaljuje »misijo«. S seboj vzame ključek, kjer je shranjeno njuno posneto gradivo, in Frido, svojo najboljšo prijateljico, za katero se kmalu izkaže, da je kokoška, ena izmed nekoč rešenih in osvobojenih »pernatih fragmentirank«. Po spletu naključij, ki implicirajo tudi mistično razsežnost, si Višja najde novo zaposlitev, obe pa celo nov dom pri Fe in Emi, ki sta predana proživalska aktivista oz. aktivistki in hkrati nebinarni osebi. V tej simpatični skupnosti biva tudi maček Sarival. Pozneje se jima začasno pridruži še Višnjina sestra, prav tako aktivistka. Skupaj izpeljejo načrtovano akcijo osveščanja o javnosti skrbno prikritem dogajanju z nečloveškimi živalmi. Svoj »karneval« v obliki razstrelitve neke klavnice in objave posnetega gradiva udejanjijo na način, da tvegajo resne obtožbe tako s strani medijev kot tudi oblasti. Na tem mestu se v romanu odpre idealen prostor za povečanje suspenza, vendar ostane premalo izkoriščen. Akciji namesto zadoščenja sledi razočaranje, zato akterji in akterke doživijo krizo. Premaguje jo vsak po svoje, Višnja tako, da resno zboli. Iz njenega pripovedovanja, kjer se intenzivno oglašajo spomini na otroštvo, je mogoče sklepati, da kompleksna obolelost njenega telesa ni naključje. Sledimo dolgotrajni in zapleteni diagnostiki v sedanjosti in zastranitvam v obliki reminiscenc. V njeno »znotranjščino« skupaj z njo vstopamo skozi »zrcalo« in potem sestopamo v globino »kristalnega jajca« do liminalnih stanj. Tu se ob preigravanju različnih motivov in mnogoterih identitet, vselej skozi prizmo pretanjenih relacij z drugim, zgodi obrat, ko začne »gnoj«, ki se je nabral, teči »nazaj ven in v mesnato žrelo črnega vorteksa«. Tako se zgodi, da se »še en krog steče v svoj začetek«, pripovedovalkina zaskrbljenost za lastno telo se transformira nazaj v skrb za druge, skrb za vse tisto, kar je večje od nje. Toda idejna razsežnost romana daleč presega to poanto. Premišljeno tkanje raznolikih prvin, utopičnih, distopičnih, realnih in mitskih, namreč ne ponuja samo izvirne kritike sodobne družbe, temveč »šiv v tapiseriji civilizacije, ki se skuša iztakniti in izvesti neko drugo, novo podobo«.

Oppdrift med Kathrine Aspaas
Kongens Kommode - Skuff 3

Oppdrift med Kathrine Aspaas

Play Episode Listen Later Apr 29, 2025 26:40


I denne episoden, som er spilt inn i telt-studioet mitt i skogen, får du en hel godtepose av innsikt og verktøy for mer glede i livet.Ikke overfladisk "nå har vi det hyggelig, dere", men ekte, varm og meningsfull glede.

Radijski dnevnik
Sprememb glede kršitev človekovih pravic v Sloveniji ni ali pa so minimalne, ugotavlja Amnesty International

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later Apr 29, 2025 18:41


V Sloveniji glede kršitev človekovih pravic ni sprememb ali pa so te minimalne, v najnovejšem poročilu ugotavlja Amnesty International. Med drugim omenjajo področje zdravstva - 140 tisoč ljudi ostaja brez osebnega zdravnika, več kot 230 tisoč žensk brez ginekologa. V ospredju poročila so sicer nova ameriška administracija in glavna vojna žarišča po svetu. Drugi poudarki oddaje: - Na kršitev pravic delavcev opozorili na čezmejnem srečanju slovenskih in italijanskih sindikatov. - Španija po umiritvi razmer sprožila sodno preiskavo električnega mrka. - Bela hiša napoveduje omilitve avtomobilskih carin.

Aktualna tema
Številna opozorila imetnikov kriptovalut glede predlagane obdavčitve

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Apr 25, 2025 3:52


Po oceni Evropske centralne banke naj bi imelo kar 15 odstotkov Slovenk in Slovencev naložbe v kripto, kar nas uvršča v vrh med državami evra. Dobiček od kripto valut pa bodo kmalu morali plačati vsi, ne zgolj tisti, ki trgujejo v okviru dejavnosti. Še teden dni je namreč v javni razpravi predlog zakona o davku od dobička ob prodaji kripto-sredstev. Finančno ministrstvo predlaga 25 odstotni davek in možnost samoprijave za nazaj, imetniki kripto valut pa ocenjujejo, da je predlagana stopnja odločno previsoka. Pristojni minister Klemen Boštjančič odgovarja, da gre za višino obdavčitve, ki je povsem primerljiva z obdavčitvijo ostalih virov kapitala, ne le delnic, tudi nepremičnin. Kakšno pa je stališče imetnikov kriptovalut? Urška Jereb se je pogovarjala s Klemnom Končanom Verstovškom iz Društva Bitcoin Slovenija.

Danes do 13:00
Minister Han: rešitve glede omejitve kratkotrajnega najema bomo iskali do začetka junija.

Danes do 13:00

Play Episode Listen Later Apr 25, 2025 15:16


Predlog pokojninske reforme je pripravljen za obravnavo v državnem zboru. Ekonomsko-socialni svet je namreč na današnji izredni seji potrdil omenjeni predlog, ki ga je njegova pogajalska skupina usklajevala od septembra lani. Ta med drugim prinaša zvišanje upokojitvene starosti za dve leti, in sicer od leta 2035 naprej, ter postopno zviševanje odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe na 70 odstotkov. V oddaji tudi: - Minister Han: rešitve glede omejitve kratkotrajnega najema bomo iskali do začetka junija. - Kakšna so pričakovanja pogajalcev za mir v Ukrajini? - Kitajsko zunanje ministrstvo zavrnilo ugibanja o zamrznitvi uvoznih carin na ameriške izdelke.

Ocene
Marko Pišljar: Šepet križpotij

Ocene

Play Episode Listen Later Apr 21, 2025 6:34


Piše Jože Štucin, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Marko Pišljar je poezijo začel pisati dokaj pozno. Glede na njegov poklic – več mandatov je bil predstojnik Psihiatrične bolnišnice Idrija, predava pa tudi na Univerzi na Primorskem – je to razumljivo, saj psihiatrija zagotovo terja od človeka popolno predanost drugim, seveda pa tak poklic prej ali slej zahteva tudi pogled vase, v svoja stremljenja, upanja in razmisleke. Knjiga Šepet križpotij ima sedem tematskih enot: Na poti, Več podob je v tebi, Izgubljeni v kaosu križpotja, V tišini praznine, Kjer tišina in veter se bratijo, Gora in Beseda. Naslovi so pomensko premišljeni in dokaj jasno opredeljujejo vsebinski fokus posameznih sklopov. Najbližje liriki in osebni izpovednosti, kjer sta literarni subjekt in avtor tesno povezana, je cikel Več podob je v tebi. V teh pesmih je razkrita intimna vez med pesnikom in njegovo drago, vez med bitjema, ki sta se nekoč davno srečala v študentskem domu. Takole pravi v pesmi Na stopnišču: "Presenetila si me tisti večer / na stopnišču študentskega doma. / Srce s pogledom si razkrila, / odstrla meglico spoznanja z mojega obraza. // Slišal sem tvoje besede, / ki so naselile se v meni. / Tvoje misli so spregovorile mojim / v novi harmoniji najinih globin." Rojstvo ljubezni je rojstvo sveta in življenja. Vse drugo je megla, sivina in nič. Samo ljubezen, v kakrši koli podobi že, je agens hrepenenja, je gibalo biti in razodetje upanja. Le z ljubeznijo izstopimo iz sebe in se zbližamo z drugim, postanemo več kot zgolj numerična enota človeštva, postanemo subjekt, ki ima neskončno zaledje smisla. Ali kot v nadaljevanju pesnik neposredno pove v pesmi Sestop k tebi: "Prekinil sem hitenje, / preveč sem bil zadihan. / Umíril sem misli / in srce. // Začutil sem žar sonca, / zagledal odsev gozda, / pobožal z nogo preprogo v sobi, / zaslišal dih tvoje pripovedi." Kirurško natančno, bi lahko komentirali, je tu ponazorjena vsa silna moč ljubezni, ki človeka vrne k sebi, ga obdari z možnostjo, da potem "iz sebe" uzre vse lepote "zunanjega sveta" in drugega, začuti sonce, občuduje odsev gozda, predvsem pa "zasliši dih njene pripovedi"; jaz se splete v dva jaza. Jaz ni več sam, ampak je sam z njo v novi celoti, v novi podobi razširjene biti. V drugih ciklih, ki so pomensko raznorodni – večinoma se dotikajo eksistencialnih tem – izstopa sklop Izgubljeni v kaosu križpotja. Nehote se mi je v to stavčno strukturo vrinila beseda "brezpotje"; torej nekaj takega kot človek v puščavi, kjer ni nobene poti, hkrati pa so vse smeri na široko odprte. Iskanje smisla v tej "vrženosti v svet", ki si ga nismo izbrali sami – kar je edino, ko o subjektu odločajo samo in izključno drugi – porodi vprašanja kam, zakaj, kdo in kako ... Kako narediti svojo podobo resnično, kako ji dati pomen in smisel, (za)vest o sebi, kako uzreti resnico in se okopati v spoznanju odrešitve. Poti, kot rečeno, je neskončno, križpotje pri Pišlarju pa sugerira iskanje Boga, iskanje ljubezni do drugega, odprtost za čudež stvarstva, ki ti je dan v upravljanje. V pesmi Prepletajoča se pota takole strne: "Nebo se mi je odmikalo. / Za trenutek sem včasih začutil svoj čas, / prepoznal najina prepletajoča pota, / ki so se razdvajala in zopet približevala. // Tiho polzi čas v preteklost, / razdiralna odsotnost uničuje skupna pota. / Zastrte v kopreno otožnosti se budijo želje, / da v kaosu našla bi pot in se srečala." In spet smo pri temelju. Če smo malo provokativni, je ljubezen kar pesnikova draga in Bog je njeno utelešenje. Vstajenje dveh bitij iz kaosa križpotja v objemu Duha, ki ju vodi v enost, pravo romanje dveh samot do ene duše, ki je radostno spoznanje. Življenje kot potovanje k Njej in Njemu. Podobno kot popotnik na 56. strani, kjer se cikel bivanja spet vrne v stanje nemoči, v odhod, ki ga človek sicer lahko nadzira in celo realizira, ne more pa mu pobegniti. Fatalnost rojstva in smrti je najpopolnejša kategorija biti: "Prišel je na konec. // Potovanje je zadišalo po jeseni (...) Zagledal se je v reko, / ki je odtekala, / reko, brez obzorja." V zbirki Marka Pišljarja Šepet križpotij je tudi nekaj angažiranih pesmi, ki govorijo o trpljenju in nesmiselnih smrtih nedolžnih; tak je pač svet, včasih krut, včasih krasen, pogosto gluh, velikokrat kot pesem blag ... Najbolj strašne rane pa beremo v pesmi V viharju nasilja: "Združila jih je smrt, / obnemogle in sestradane v koncentracijskih taboriščih, / postavljene pred strelski vod." Kje je tu Bog, človeka spreleti dvom, kje je tu rešilna ljubezen, kje sta pravica in sočutje? Tema je tudi luč brez fotonov, se tolažimo, pesnik pa svojo tolažbo odkrije v meditaciji: "Sedim pred hišo / in gledam / v mogočen Kanin. / Spremljam potovanje oblakov iznad Soče, / poslušam prve deževne kaplje / in ptice zgodnjega pomladanskega gozda. / Prepuščam se objemu okolja. / Dotikam se zemlje. / Bivam. / Sem doma."

Radijski dnevnik
Zunanji ministri EU sklenili povečati pritisk na Rusijo in jo tako prisiliti k pogajanjem

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later Apr 14, 2025 18:35


Zunanji ministri članic Evropske unije so sklenili povečati pritisk na Rusijo, da bi prisilili Vladimirja Putina k pogajanjem o trajnem in pravičnem miru v Ukrajini. Že ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu so ostro obsodili včerajšnji ruski raketni napad na mesto Sumi v Ukrajini, v katerem je bilo ubitih več deset civilistov. Glede dogajanja na Zahodnem Balkanu so ministri največ pozornosti namenili ravnanjem predsednika Republike Srbske Milorada Dodika in se strinjali, da je vsakršen poskus razdelitve Bosne in Hercegovine nesprejemljiv. V oddaji tudi: - Integriteta premierja Goloba v povezavi s Subotičem ni ogrožena, zatrjujejo v koaliciji. - Bruselj tudi uradno preložil uvedbo povračilnih ukrepov zaradi ameriških carin. - Za graditev hidroelektrarne v Republiki Srbski večmilijonski dolg do slovenskega podjetja Viadukt; ni jasno, kdo ga bo poplačal.

I POSE OG SEKK
74. Hvordan finne indre ro og glede i turbulente tider; den enkleste praksisen helt til slutt!

I POSE OG SEKK

Play Episode Listen Later Apr 9, 2025 19:38


GRATIS Live Workshop i slutten av april FLYTSONEN Meld deg på her: https://www.hellekarine.com/pl/2148657887 Si hei på @hellekarineyogacoachen Kurs og retreats på hellekarine.com

Informativne oddaje
Mozaik dneva dne 4. 4.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Apr 4, 2025 23:04


Državni zbor potrdil 11. maj kot dan referenduma o dodatku k pokojninam umetnikov.Prvi mož Nata Rutte: Razpravo o carinah je treba ločiti od razprave o obrambi.Sveti sedež: Glede na papeževo izboljšano zdravstveno stanje bo morda opoldanska molitev pojutrišnjem potekala drugače kot prejšnje nedelje.S predsednico Združenja zasebnih vrtcev Tajo Steblovnik o noveli, ki je med javno razpravo prejela več sto pripomb.Vreme: Jutri bo prevladovalo sončno vreme, temperature bi se lahko povzpele tudi do 23 stopinj.

Zapisi iz močvirja
Nič nas ne sme presenetiti

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Apr 1, 2025 7:30


Da je vrag odnesel šalo, nam je pred kratkim sporočila evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje. Resor, priljubljen tudi med Slovenci, je namreč pripravil seznam zalog, ki jih moramo imeti pripravljene v primeru grozeče vojne. Komisarka nam je potrebščine naštela v posebnem video sporočilu, ki je bilo intonirano lahkotno, skoraj zabavno, kajti Evropejci lahko izgubimo domovino, imovino, celo življenja, le smisla za humor ne. Ker je danes primeren datum, da na vojne potrebščine pogledamo tudi bolj norčavo, analizirajmo posamezne sestavine, ki sodijo v vašo torbo za pod posteljo. A še prej moramo analizirati famoznih 72 ur. Prevedeno v dneve, so to trije dnevi. Se pravi, da imamo zalog za tri cele dneve, ki jih v Evropski komisiji imenujejo: »Prvi trije dnevi!« Pomeni, da bo za prvimi tremi dnevi, še več dni – če boste imeli srečo. Nikjer ni namreč pojasnjeno, kaj se zgodi po prvih treh dneh. Morebiti boste do takrat že osvobojeni, ali pa boste že okupirani, morebiti pa boste imeli ultimativno smolo. V vsakem primeru zalog iz paketa po treh dneh ne boste več uporabljali. Ampak zdi se, da so trije dnevi izbrani povsem birokratsko, ker pač toliko zalog lahko povprečen človek nosi s seboj, ali pa se evropskih uradnikov še vedno drži covidna izreka: »Prvi trije dnevi bodo ključni!« Drugi del analize je voda, kaj voda, reka na naš mlin. Kot vemo, ne obstajajo le evropska priporočila o zalogah za prvih 72 ur ruskega napada. Predvsem države na severu in vzhodu Evrope imajo s tem veliko veselje, tudi gospodinjstva v naši sosedi Avstriji so že dobila navodila pred rdečo nevarnostjo, Skandinavci pa izdajajo obsežne brošure. In v vseh teh tiskovinah, kot tudi v evropskem priporočilu komisarke Hadie, je eden glavnih predmetov ki absolutno ne sme manjkati v torbi – radio. Radio na baterije. Oh, kako nežno nas poboža takšna medijska pozornost evropskih apokaliptikov. Ne priporočajo vam, da s seboj tovorite televizorje, časopise in revije, še knjige ne ali interneta, facebooka, TikToka, laptopov, pametnih telefonov ... Ne! Zapoved evropske združene brambe je, da s seboj vzamete radio. To pa je to, kar mi že ves čas trdimo. Radio je bog in Val 202 je njegov prerok. Potem pa se ustavimo še pri enem zanimivem detajlu. Kot vemo, imamo priporočene izdelke v primeru katastrofe tudi v Sloveniji. Ampak slovenska priporočila so nekoliko drugačna. Druge države imajo zdravo mero robinzonskega čuta. Predlagajo kar nekaj orodja, recimo švicarski nož, svetilke, sveče, rezervna oblačila, polnilce za elektronske naprave in podobno. Slovenska priporočila pa se bolj kot ne osredotočajo na hrano. In to v podrobnosti. Švedi napišejo recimo osnovna živila, moko, sladkor, sol, Slovenci pa pišemo tudi recepte … »Rdeča pesa mora biti v kisu, zelje mora biti kislo, sok mora biti jabolčni, zraven gresta tako maslo, kot margarina, pločevinke pa so dobre tiste z ribami, testenine pa naj bodo polnovredne.« Mogoče se bomo Slovenci prisiljeni odreči svobodi, nikoli pa ne damo pridevnikov pred samostalniki gastronomije. Ob tem pa naše ministrstvo opozarja še na higienske pripomočke in zdravila. In medtem ko bodo severni Evropejci s švicarskimi nožki kopali predore iz okupiranih velemest, bomo Slovenci dobro jedli in ob kopici higienskih izdelkov tudi primerno dišali. Za konec pa moramo opraviti še socialno analizo zalog za primer vojne. Sicer se bomo vsi znašli v istem zosu, a v zaklonišču se le mora poznati, kdo je kdo. Če imate v Ljubljani troje stanovanj, rovokopača in deset albanskih sužnjev, če ste torej pripadnik slovenske elite, naslednjim vrsticam prisluhnite še posebej pozorno. Še opozorilo: naslednji odstavek vsebuje promocijska sporočila, ki pa v vojni nenadoma ne bodo več tako zelo pomembna … Že pri enostavnih stvareh, kot so zaloge vode, se lahko osmešite. Večina jih bo šla v zaklonišča s standardno dvolitrsko embalažo kakšne Zale, Ode, Izvira, ali bog pomagaj, s pollitrskimi mehkimi embalažami, ki so ostale od zadnjega silvestrovanja v podjetju. Za elito je sprejemljiva le voda ROI iz Rogaške, za dan zmage po 72 urah pa mogoče steklenica nemške vode Nevas za 100 evrov po steklenici. Glede pločevink pa … Coca cola je znamenje slabega okusa, Red bull znamenje panike in nuje, zato je priporočena konservirana pijača zeleni čaj v pločevinki, ali v skrajnem primeru konzervirani Nespresso. In seveda … Ona bo v zaklonišču sijala s smučarskim kompletom, on pa naj vztraja pri športni eleganci golf-igrišča. Naslednjič: Kako naj prvih 72 ur preživijo vegani? In pa: Ali lahko letalski alarmi pozdravijo ADHD vedenjsko motnjo pri otrocih.

Level Up med Anniken Binz
213: Mestre STRESSBALANSEN din og få mer ENERGI og GLEDE enn du trodde var mulig

Level Up med Anniken Binz

Play Episode Listen Later Mar 20, 2025 51:06


Hvorfor føles det som om vi aldri har nok tid, selv i en verden full av teknologi og hjelpemidler?Hva skjer egentlig i kroppen når stress blir normalen, og hvordan påvirker det tankene, følelsene og helsen din?Og viktigst av alt – hvordan kan du finne ekte balanse i en travel hverdag ved å redusere stress, skape bedre vaner og sette sunne grenser?I denne episoden av Level Up får du konkrete verktøy for å ta tilbake kontrollen, skape mer indre ro og finne en livsstil som gir deg energi og glede.

Leger om livet
#191. Hvordan finne mer glede. Med psykologspesialist Janette Røseth

Leger om livet

Play Episode Listen Later Mar 11, 2025 42:48


Glede – er det noe vi kan oppleve mer av, eller er det bare noen som er "født glade"? I denne episoden møter jeg psykologspesialist Janette Røseth, som har spesialisert seg på klinisk arbeid med barn og unge. Hun er nå aktuell med boken Prosjekt glede – en guide til gode følelser. Vi går inn på:Hva er egentlig glede?Hvordan kan vi spille mer på lag med hjernens kjemi for å føle mer glede? Finnes det en vitenskapelig oppskrift på å bli gladere? Hva er antiglede, og hva tar fra oss gleden? Konkrete tips til hvordan vi kan skape mer glede i hverdagen. Hvordan håndterer Janette selv de dagene hvor de gode følelsene uteblir? For mer fra Janette:https://www.janetteroseth.com/https://www.instagram.com/psykolog.janetteroseth/Ønsker deg en nydelig uke!AnnetteFølg meg gjerne på:Instagram.com/dr.annettedraglandFacebook.com/drannettedraglandhttps://youtube.com/@drannetteDisclaimer: Innholdet i podcasten og på denne nettsiden er ikke ment å utgjøre eller være en erstatning for profesjonell medisinsk rådgivning, diagnose eller behandling. Søk alltid råd fra legen din eller annet kvalifisert helsepersonell hvis du har spørsmål angående en medisinsk tilstand. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Jutranja kronika
EU enotno v podporo obrambni krepitvi, podpori Ukrajini nasprotuje le Madžarska

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Mar 7, 2025 21:27


Izplen izrednega vrha evropskih voditeljev v Bruslju je enotna podpora krepitvi obrambnih zmogljivosti Evrope. Glede nadaljnje podpore Ukrajini pa niso dosegli soglasja zaradi nasprotovanja Madžarske. Druge teme: - Negotove razmere za gospodarstvo: ECB ob znižanju temeljnih obrestnih mer napoved popravila navzdol - Onkološki inštitut v Ljubljani zaradi povečanja števila obravnav spremenil način terapije; težave za tiste, ki se vozijo na preglede v Ljubljano - Slovenski orli v Trondheimu ubranili naslov svetovnih prvakov; Nika Prevc danes v boj za novo zmago

Dogodki in odmevi
Napovedano evropsko oboroževanje po mnenju Rusije v neskladju z iskanjem mirne rešitve glede Ukrajine.

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Mar 7, 2025 28:33


Evropske države vse bolj odločno vstopajo v oborožitveno tekmo. Na izrednem vrhu v Bruslju so sinoči soglasno podprli okrepitev obrambnih zmogljivosti Unije. Evropska komisija naj bi konkretni zakonodajni predlog o tem objavila čez dva tedna. Manj enotni so bili voditelji glede vojaške pomoči Ukrajini, kjer so zaradi madžarskega nasprotovanja sprejeli le skupno izjavo 26-ih članic o nadaljnji vsestranski podpori napadeni državi. V oddaji tudi: - Najhujši izbruh spopadov med novimi oblastmi v Siriji in privrženci prejšnje oblasti po strmoglavljenju Asadovega režima - Med strateškimi naložbami države bodo po novem Farme Ihan; invalidska podjetja v državni lasti bodo deležna posebne obravnave - Pred skorajšnjim začetkom druge izdaje ljudskih obveznic jih finančno ministrstvo označuje za varno in donosno naložbo

Jutranja kronika
Trump v nagovoru kongresu spravljiv glede Zelenskega, manj pa glede Evrope

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Mar 5, 2025 21:33


Ameriški predsednik Donald Trump je v prvem rekordno dolgem nagovoru kongresa po začetku drugega mandata zagovarjal svojo politiko do Ukrajine, s prstom pa znova pokazal na Evropo: Po njegovih besedah je namreč stara celina precej več denarja porabila za nakup ruske nafte in plina kot za obrambo Ukrajine. Ob tem je sporočil, da je prejel pismo Volodimirja Zelenskega, v katerem je ta izrazil pripravljenost Ukrajine na mirovna pogajanja. Druge teme: - Bruselj bo predstavil akcijski načrt za okrepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije. Med drugim bo več časa za prilagoditev izpustov ogljikovega dioksida. - Na Koroškem zrušitev prve hiše, ki je po ujmi leta 2023 pristala na seznamu neprimernih za bivanje. - Smučarski skakalci in skakalke na svetovnem prvenstvu v Trondheimu z manjše skakalnice na veliko. Danes bo tekma mešanih ekip.

Dogodki in odmevi
Zelenski obsodil Trumpove komentarje glede razmer v Ukrajini

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Feb 19, 2025 29:54


V Kijevu se mudi posebni odposlanec ZDA za Rusijo in Ukrajino Keith Kellogg. Pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je poudaril pomen razumevanja ukrajinske potrebe po varnostnih zagotovilih. Zelenski je medtem zavrnil predlog ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bi ZDA omogočil dostop do redkih zemelj v Ukrajini v zameno za vojaško in drugo pomoč. Drugi poudarki oddaje: - Ob dvigu sredstev za obrambo v Slovenski vojski opozarjajo na pomanjkanje kadrov. - Razlike med obračunavanjem zdravstvenih storitev največjih bolnišnic in zavod za zdravstveno zavarovanje. - Finančno ministrstvo je pripravilo drugo izdajo tako imenovane ljudske obveznice.

Jutranja kronika
Na varnostni konferenci v Muenchnu očitna razhajanja med evropskimi državami in novo ameriško administracijo glede vojne v Ukrajini

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Feb 16, 2025 18:07


V Muenchnu se bo danes končala 61-ta mednarodna varnostna konferenca. V ospredju razprav je vojna v Ukrajini in napovedana mirovna pogajanja z Rusijo. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril, da je treba poskrbeti, da bo Ukrajina za pogajalsko mizo v najboljšem možnem položaju. Kot je ob tem pojasnil, to pomeni nadaljevanje vojaških usposabljanj v Ukrajini in dobav orožja. V oddaji tudi o tem: - Srbski študenti vztrajajo pri izpolnitvi zahtev in napovedujejo nadaljevanje protestov - Stroka opozarja pred negativnimi posledicami namakanja kmetijskih površin - Zmaga deskarja Žana Koširja v kanadskem Val St. Comu

Dogodki in odmevi
Po požaru v ljubljanskem dijaškem domu napovedi spremembe zakonodaje glede požarne varnosti; 17 dijaških domov je brez požarnih javljalnikov

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Jan 30, 2025 32:20


V požaru v dijaškem domu na Poljanski ulici v Ljubljani so huje poškodovani trije dijaki, dva zdravijo zaradi zlomov, eden pa ima hude opekline in je v kritičnem stanju. Ravnatelj dijaškega doma je potrdil, da stavba nima požarnega alarma. Po besedah pristojnega ministra Vinka Logaja je takih domov 17 oziroma polovica. Drugi poudarki oddaje: - Vlada je dala zeleno luč za nakup oklepnikov patria. Minister za obrambo Borut Sajovic obljublja preglednost postopkov. - Svet Evropske centralne banke je osrednje evrske obrestne mere znova znižal za četrt odstotne točke. Depozitna obrestna mera je zdaj 2,75 odstotka. - Izrael je potrdil izpustitev treh izraelskih in pet tajskih talcev, ki jih je zadrževal Hamas. V zameno za to naj bi Izrael čez predvidoma pol ure izpustil 110 palestinskih zapornikov, od tega 30 otrok.

Dogodki in odmevi
Vlada in agencija za energijo glede omrežnin še vedno na nasprotnih bregovih

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Jan 7, 2025 31:32


Jutri se izteče rok, do katerega bi morala agencija za energijo po pozivu vlade vzpostaviti pogoje, da bi se februarja vrnili na star sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo. Od tam sporočajo, da pozivu ne bodo sledili, saj naj bi bila nova metodologija pravična in sledi zastavljeni energetski politiki. Svet agencije za energijo je sicer za zdaj nesklepčen, saj sta dva člana ob zaostritvi spora z vlado odstopila. Rok za prijavo za kandidate za nove člane se izteče konec meseca. Drugi poudarki oddaje: - NSi: nova helikopterja za medicinsko pomoč imata policijsko opremo, gre za nenamensko rabo. - Grenlandija se mora znova braniti pred ozemeljskimi težnjami Donalda Trumpa. - Genocid in mir - beseda in kretnja, ki sta zaznamovali leto 2024.

Dogodki in odmevi
Kaj so socialni partnerji sklenili glede predloga sprememb evidentiranja delovnega časa?

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Dec 6, 2024 31:32


Ekonomsko-socialni svet je danes šele ob koncu obsežne razprave prišel do zakona o evidentiranju delovnega časa, ki močno razdeljuje delodajalce in sindikate. Ministrstvo za delo zdaj predlaga, da ne bi več evidentirali odmora med delovnim časom, bi pa popisovali ure v posebnih pogojih dela in neenakomernem delovnem času. Ostali poudarki oddaje: - Romunsko vrhovno sodišče razveljavilo izide prvega kroga predsedniških volitev in odredilo ponovitev. - Islamistični uporniki v Siriji napredujejo proti jugu; Rusija svoje državljane poziva k odhodu iz države. - Podjetje Kostak še naprej zanika kakršne koli nepravilnosti v ravnanju z odpadki; inšpektorji iščejo dodatne informacije.

Dogodki in odmevi
KPK zaslišuje priče glede domnevnih političnih pritiskov na policijo

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Dec 4, 2024 32:24


Protikorupcijska komisija danes zaslišuje priče v sklopu preiskave domnevnih političnih pritiskov na delo policije. Premier Robert Golob je po zaslišanju dejal, da je podal vsa pojasnila ter, da se bo tudi tokrat izkazalo, da se bodo izjave nekaterih obtožbe izkazale za izmišljene in neresnične. Na drugi strani je o tem, da se je Golob vmešaval v delo policije, po zaslišanju še vedno prepričana nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Druge teme: - Fiskalni svet poziva vlado k razumni porabi, meni namreč, da je srednjeročni finančni načrt države tvegan. Na seji komisije za nadzor javnih financ pa so razpravljali o odločitvi koalicije, da računskemu sodišču in državnemu svetu odvzame del sredstev in jih nameni onkološkemu inštitutu. - Kibernetski napadi, dezinformacije in podobno so bile glavne teme zadnjega dne zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju. Slovenija želi prispevati predvsem na območju zahodnega Balkana, ministrica Tanja Fajon bo tako s francoskim kolegom v ponedeljek v Črni gori tudi uradno odprla center za boj zoper kibernetske grožnje na zahodnem Balkanu. - Dosežki slovenskih četrtošolcev na področju matematične in naravoslovne pismenosti so po mednarodni raziskavi slabši kot leta 2015. V naših učnih načrtih za četrti razred manjkajo snovi, ki jih v drugih državah poučujejo. Koordinatorka raziskave Barbara Jepelj Pavešić poudarja tudi to relativno slabe odnose v šolah in ogromno pomoč staršev otrokom, predvsem pri razlagi snovi.

Level Up med Anniken Binz
200: Hvordan komme seg ut av UTBRENTHET og få tilbake OVERSKUDD og glede med Dr. Ingri Bergin Solem

Level Up med Anniken Binz

Play Episode Listen Later Nov 28, 2024 67:26


Hvordan vet du at du er utbredt?Hvordan kan du komme deg ut av utbrenthet?Og er det egentlig mulig å bli helt frisk igjen?I ukens episode er jeg så heldig å ha med meg Dr. Ingri Bergin Solem, som selv har en veldig viktig historie å fortelle deg.Instagram:@dringriDr. Ingrids mini guide "10 ting du trenger å vite om utbrenthet":https://www.dringri.no/miniguide?fbclid=PAZXh0bgNhZW0CMTEAAaZEIo54N1qVnvjBCk83iTNt-cryoHNsUz6K8ijiDqdOeGsyGTxGW6azij8_aem_-e_CjrrvXZJ5RfoH22XnmA Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Fejmiči
Podcast Fejmiči - #234 - Tara Zupančič: "Nikoli ni prepozno, ne glede na to, koliko si star."

Fejmiči

Play Episode Listen Later Nov 23, 2024 70:46


Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba T-2 Ščit: https://www.t-2.net/t-2-scit ----------------------------------------------------------- Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Leger om livet
#171. Lege på vidda, bygdeliv, kjærlighet, sorg, glede og det å finne hjem. Med lege Ingvild Holtan-Hartwig.

Leger om livet

Play Episode Listen Later Oct 29, 2024 65:48


I denne episoden gjester Ingvild Holtan-Hartwig, legen som reiste fra Oslo til Karasjok for å fullføre turnus, og som endte opp med å finne sitt nye hjem i nord. Ingvild ble kjent da et kåseri om hennes erfaringer gikk viralt, og nå har hun også gitt ut boken “Legen på Vidda”. Samtalen vår dekker alt fra bygdeliv og legelivet på vidda, til kjærlighet, legeansvar, sorg og døden. Dette ble en sterk og hjertevarm samtale – sjelden har jeg ledd og grått så mye på en gang.For mer fra Ingvild Holtan-Hartwig:Bok: Legen på viddaTusen hjertelig takk til deg som abonnerer!Alt godt,AnnetteFølg meg gjerne på:Instagram.com/dr.annettedraglandFacebook.com/drannettedraglandhttps://youtube.com/@drannetteDisclaimer: Innholdet i podcasten og på denne nettsiden er ikke ment å utgjøre eller være en erstatning for profesjonell medisinsk rådgivning, diagnose eller behandling. Søk alltid råd fra legen din eller annet kvalifisert helsepersonell hvis du har spørsmål angående en medisinsk tilstand. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.