Podcasts about glede

Kje drugje kot na vašem priljubljenem programu, v vaši priljubljeni analitični oddaji, se bo začela vroča politična jesen. Kar je vsaj malo smešen izraz. Jesen pride vsako leto, politika pa je ves čas tu. Tako danes debatiramo samo o tem, kaj je vroče. Zato pohitimo, da nas ne prehitijo. Ob koncu poletja so skupaj z jurčki po deželi vzniknili plakati Karla Erjavca. Mož je pred časom ustanovil novo stranko, ki se poigra z besedno zvezo »za-upanje«. Se pravi: Karl Erjavec nam bo omogočil upanje, le zaupati mu moramo. Kreativci, ki so se v oni agenciji domislili slogana, so imeli uspešno kreativno popoldne. Na plakatu ob tem še stoji, da gre za odpornega, vztrajnega in teflonskega politika, stranka Zaupanje pa se bo zavzemala za varno prihodnost. Glede na nacionalno vlogo medija se s tako minimalističnim premikom na politični sceni, kot je ustanovitev nove stranke, ne bi ukvarjali, če ne bi šlo za Karla. Res da ankete in analize in tudi politična konkurenca stranki Zaupanje ne prerokujejo ne dolgega, ne uspešnega življenja; notranji glas in večinsko mnenje znotraj redakcije naše skromne oddaje pa nas obvezujeta, da stranki posvetimo potrebno pozornost. Ker mogoče ne poznamo volilnega telesa, tako kot ga poznajo javnomnenjske agencije, zato pa volilno telo živimo in posledično razumemo. Hočemo povedati: »Karl Erjavec se je in se bo še vrnil. Večkrat.« Plakat in s tem Erjavec sam imata dve značilnosti. S prvo opravimo v stavku ali dveh. Da je odporen in vztrajen, še nekako razumemo; da sam sebe imenuje – kot mu je pred leti nadel vzdevek primestni šaljivec – teflonski, pa je nekoliko preveč. Po analogiji, da se teflona nič ne prime, tako naj bi tudi iz političnega bitja Karla Erjavca vse odletelo, se ne prijelo, sploh pa se na njem nič prismodilo. In Karl omogoča kuhanje skoraj brez maščobe. Ker duhovičenje – da se ga je treba lotevati samo s kuhalnico in bog ne daj v z vilicami, ker enkrat odluščen je karcinogen – ne vodi nikamor, se posvetimo drugi značilnosti plakata. To je doprsna podoba Karla Erjavca. V temni obleki, beli srajci, kravati in z značilno skrivnostnim nasmehom Mone Lize. Na tem mestu pa se začudeni ustavimo, kot se začudeno ustavlja na stotine Slovencev ob enem izmed Karlovih dvestotih plakatov. Karl je namreč videti izjemno dobro. Leta mu niso prišla do živega. Gladka, napeta koža, lepi lasje, sive oči. Koketna prečka. Človek je videti mladostno, zdravo in vitalno. Zaupanja vredna mešanica decembrskega dobrega moža in upravitelja parkirne hiše. Ob tem pa, če nas pogled in približevanje slike do velikosti piksla ne varata, Karel ni uporabil katerega digitalnih orodij, ki znajo manipulirati s fotografijami. Sicer dopuščamo možnost, da se kje na kakšnem podstrešju skriva slika, na kateri se stara v razpadajočega starca, a na plakatih je Karl imeniten. Iz česar izpeljujemo začetno tezo, da je stranka, ki jo vodi, resen kandidat za preboj parlamentarnega praga na bližajočih se volitvah. Vendar se moramo kljub temu vprašati, zakaj tako. Kajti slovenska politična zgodovina, vsaj tista neobremenjena in neodvisna, Karla ne pomni po kakšnih presežkih, ki bi jih žrtvoval na oltarju slovenske državnosti. Ves čas svojega političnega delovanja je bil drobnjakarski, kruhoborski populist, ki je za paravanom upokojenske agende krmaril bizarno politično strukturo, imenovano DESUS. Ampak – kot je večkrat dokazano – ima volilno telo izjemno kratek spomin, če že ne kratke pameti, in Karl Erjavec dva pika nula bo v sijoči podobi le še enkrat več zasijal na parlamentarnem nebu. Kar nas pripelje do ugotovitve, s katero velja odpreti vročo politično jesen. Slovenci kot volivci in kot politična bitja smo obsedeni s podobo. Ne z bistvom, s sržjo družbenih procesov, temveč s preprosto pojavnostjo, iz katere nato klepljemo svoje politične preference. Če položimo Karla na stran, si za trenutek poglejmo poroko premiera Goloba. Nikogar ni zanimalo bistvo poroke, ki je čustvena naklonjenost dveh oseb, temveč se je vsa Slovenija ukvarjala samo z njeno podobo. Kdo, kdaj, koliko in kje. Tako Karl svoje politične usode, modro, ni zaupal političnemu programu ali sklicevanju na svoje morebitne presežke v javnem delovanju. Ne, stavil je in stavi na podobo, vedoč, da Slovenci ne zmoremo pogledati onkraj vidnega. Karl Erjavec, ki je dobro videti na plakatih, bo dobro videti v parlamentu, na ministrstvu, morebiti celo na Erjavčevi cesti številka 17 … Kjerkoli se bo že pojavil, se z njegove teflonske podobe ne bodo samo odbijale afere in politični nasprotniki, temveč se – žalostno – nanj ne bo moglo navezati nič, kar bi bilo količkaj smiselno.

Rusija zavrača možnost varnostnih jamstev Zahoda za Ukrajino. Na sinočnji razpravi v Združenih narodih je ruski predstavnik Vasilij Nebenzja zatrdil, da je Moskva pripravljena na diplomatsko rešitev konflikta, vendar da morajo za trajen mir vse strani upoštevati nove ozemeljske razmere, ki so nastale po ruski priključitvi Krimskega polotoka in štirih regij. Drugi poudarki oddaje: Je prihodnja evropska kmetijska politika največji poraženec novega sedemletnega proračunskega predloga Evropske unije? Končana javna obravnava omrežninskega akta: industrija opozarja na nesorazmerja, gospodinjstva pridobivajo. Košarkarji z zmago nad Izraelom na tretje mesto skupine. V osmini finala jih čakajo Italijani. Nogometaši nocoj začenjajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo

Varnostna jamstva za Ukrajino po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora z Rusijo so v ospredju srečanja koalicije voljnih v Parizu. Vroč kostanj v žerjavici ostaja možnost napotitve vojakov na ukrajinsko ozemlje, svojo pripravljenost sta doslej med drugimi potrdili Francija in Velika Britanija. Rusija ne bo razpravljala o tujem posredovanju v Ukrajini v nobeni obliki, medtem odločno poudarja predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Pogovori o Ukrajini medtem potekajo tudi v Pragi. Drugi poudarki oddaje: - Po smrtonosni nesreči vzpenjače na Portugalskem dan žalovanja - Bo več ameriških trgovinskih sporazumov razveljavljenih? - Umetnina renesančnega umetnika Carpaccia vrnjena v Piran

Široka udeležba na Blejskem strateškem forumu je pokazala, da Slovenija pridobiva ugled. Ena glavnih tem je bila vojna Gazi. Sišati je bilo kritike dvojnih meril Unije. Druge teme: - Nov medijski zakon kljub kritikam in koalicijskemu omahovanju danes v poslanski obravnavi - Eurobarometer: Evropejci naklonjeni Uniji, a od nje pričakujejo večjo zaščito in enotnost ob krizah - Naši košarkarji po neprepričljivi zmagi nad Islandijo v osmini finala evropskega prvenstva

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Glede na udeležbo, lahko sklepamo, da nas tudi letos čaka pisana kulturna jesen s številnimi krstnimi uprizoritvami. Naši sogovorniki so bili: referent za gledališče Milan Piko, strokovna sodelavca Vid Sodnik in Igor Sviderski, udeleženci Jan Fera, Ilija Kert in Elena Marcano ter režiserka Tina Oman Saksida.

Gudstjeneste 31.08.2025

Katastrofalne razmere v Gazi so zaznamovale zasedanje evropskih zunanjih ministrov v Koebenhavnu. V povezavi glede morebitnega ukrepanja proti izraelski politiki ostajajo razcepljeni. Nasprotno je pri odločitvi Združenih držav Amerike, da palestinski delegaciji pred zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov ne izdajo vizumov - Washington so pozvali, naj vnovič preuči svojo odločitev. Drugi poudarki oddaje: - Pred članicami Unije možnost uvedbe dodatnih sankcij proti Moskvi. - Del podjetij pri nas še nima pripravljenega načrta razogljičenja. - Po Sloveniji odpravljanje škode po obilnih padavinah, neurja so danes med drugim pustošila na Hrvaškem.

Tranzit v času obnove vipavske hitre ceste še naprej buri duhove, je pa današnji sestanek pristojnih z avtoprevozniki potekal v spravljivejših tonih. Zaradi gneče na Fernetičih so prsti uperjeni predvsem na italijansko stran, kot mogoči rešitvi se omenjata predčasno izločanje vozil in ureditev dvosmernega prometa po zoženih pasovih. Pomisleki so predvsem glede varnosti, voznikom tovornih vozil pa svetujejo druge poti, tudi čez Avstrijo. Drugi poudarki oddaje: - Incident na Agri dodatno ohladil odnose med kmetijsko zbornico in pristojnim ministrstvom - Evropska unija obsodila napade na svoje prostore v Kijevu, voditelji spet dvomijo o ruski pripravljenosti na mir - Kranj drevi odpira festival Foto Fest v čast domačemu pionirju fotografije Janezu Puharju

Kjennes det ut som du hele tiden jager etter mer – mer glede, mer mening, mer energi – men at gresset aldri føles grønt der du står? I denne episoden deler jeg hvordan du kan trene hjernen din til å finne ro, glede og tilfredshet akkurat her og nå, uansett hva som skjer rundt deg.✨ Du får høre:Hvorfor hjernen din er programmert til å legge mer merke til det som er galt, og hvordan du kan skifte fokus med bevisst mentaltrening.Hvordan en enkel takknemlighetspraksis kan forandre følelsene dine og fylle hverdagen med mer energi.En steg-for-steg sjekk-inn-metode som hjelper deg å justere kursen, så du lever mer i tråd med det som faktisk gir deg mening.Dette er episoden for deg som er klar for ekte endring og som vil bruke takknemlighet og mentaltrening til å skape et liv som føles godt på innsiden.Kjøp boken min "Finn Din Superkraft!" her:https://www.annikenbinz.com/finndinsuperkraftFå ukentlig påfyll her:https://www.annikenbinz.com/epost Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Nekateri evropski voditelji in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek videopovezave prav zdaj razpravljajo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o Ukrajini, pri čemer želijo predvsem preprečiti, da bi Washington in Moskva sprejemala pomembne odločitve brez njih. Ruske sile so medtem v zadnjih dneh dosegle nekaj opaznejših uspehov v regiji Doneck, čeprav so po navedbah ukrajinske vojske pri tem izgubile veliko vojakov. Druge teme: - Izraelska vojska odobrila novo ofenzivo v Gazi - Zoper nekdanje nadzornike Luke Koper že potekajo izvršbe - Operativci kritični do naročenih reševalnih helikopterjev

Študentje v Ohridu so raziskovali, kako lahko arhitektura prispeva k ohranjanju in prenovi izobraževalne infrastrukture v mestih, ki se soočajo z zmanjševanjem prebivalstva. Glede na to, da se v Ohridu šole, parki in izobraževalne ustanove ne dojemajo več kot mestna dobrina, temveč kot potencialne razvojne parcele, je imela letošnja tema dokaj izzivalen naslov: »Odporna šola v obdobju demografskega upada«!V začetku julija je v Ohridu potekala mednarodna poletna šola za študente arhitekture, ki sta jo letos kurirala arhitekturni tandem iz Ljubljane, Ana Kreč in Jure Hrovat, ustanovitelja biroja Svet vmes, ki analizira zunanje in notranje, pozabljene ali zanemarjene prostore ter posebej opozarja na pomen teh con v šolski in javni arhitekturi.    

Ali je predsednik vlade Robert Golob politično pritiskal na policijo, kot trdita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji prvi policist Boštjan Lindav? To preverja komisija za preprečevanje korupcije. V osnutku ugotovitev, ki ga je KPK Golobu poslala pred mesecem dni, naj bi bila ugotovitev, da se je to zgodilo. Njegov zagovornik Stojan Zdolšek pa vztraja, da kršitve integritete ni bilo, in pričakuje, da bo komisija postopek ustavila. Drugi poudarki oddaje: - Rusija naj bi za konec vojne v Ukrajini ponudila zamenjavo ozemelj. Kijev svari pred popuščanjem Moskvi. - Združeni narodi obsojajo poboje novinarjev Al Džaire v Gazi. Izrael trdi, da so bili povezani s Hamasom. - Novi trener nogometašev Olimpije je Nizozemec Erwin van de Looi

V svetu se vrstijo odzivi na napoved Izraela o popolni zasedbi mesta Gaza. V Evropski uniji izraelske oblasti pozivajo k vnovičnemu premisleku, saj da zaostrovanje konflikta pomeni očitno kršenje temeljnih načel mednarodnega prava. Zaostrovanju konflikta odločno nasprotujejo tudi v Združenih narodih, pravi njihova predstavnica v Ženevi Alessandra Vellucci. Po njenih besedah je jasno, da bi vsako morebitno stopnjevanje prineslo še več trpljenja prebivalcem in poslabšalo že tako hudo lakoto. Človekoljubnim organizacijam pa bi dodatno otežilo zagotavljanje pomoči. V oddaji tudi o tem: - V skladu z mirovnim sporazumom naj bi Rusija obdržala zasedena ozemlja v Ukrajini - Stroka s področja medicine dela pristojne poziva k spremembi predloga zakona o osebni rabi konoplje - V zbornici komunalnega gospodarstva pozdravljajo razpis za podelitev koncesij za sežiganje komunalnih odpadkov.

Načrti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za popolno okupacijo Gaze so v Izraelu doživeli mešane odzive in sprožili proteste. Številni namreč menijo, da je čas za diplomacijo, saj da Hamas ne predstavlja več grožnje, poleg tega bi bilo ostrejše vojaško posredovanje usodno za talce. Kot je dejala ena od protestnic, po današnji odločitvi izraelskega varnostnega kabineta ne bo poti nazaj. Če se bo Izrael odločil za širjenje vojne, se talci morda nikoli ne bodo vrnili. Druge teme: - Putin in Trump se bosta po napovedih srečala prihodnji teden. - Evropa pričakuje pisni dogovor o carinah z ZDA. - Potrebe po policistih vse večje, zanimanja za poklic ni veliko.

Veljati so začele ameriške carine, eden od osrednjih in najbolj kontroverznih projektov vlade v Washingtonu. Obdavčitev skoraj vsega uvoza v največje svetovno gospodarstvo predstavlja hud pretres, ki bo po napovedih analitikov imel obsežne in daljnoročne posledice po svetu. Ameriški predsednik Donald Trump medtem na svoj seznam uvršča vedno nove izdelke in države, kar še poglablja negotovost. Druge teme: - Srečanje Putina in Trumpa potrdila tudi Moskva; bo zraven še Zelenski? - Deviško oljčno olje pri nas razmeroma dobre kakovosti, kaže analiza. - Luka Dončić si od evropskega prvenstva obeta novo medaljo.

Obrambno ministrstvo je danes predstavilo strategijo razvoja obrambne industrije. Kot je pojasnil minister Borut Sajovic, je njen cilj, da čim več sredstev za obrambo in varnost ostane doma. Glede dilem, povezanih z nadzorom napovedanega obrambnega holdinga, je minister zagotovil, da bodo nabave na področju obrambe še naprej potekale prek ministrstva. Drugi poudarki oddaje: - Prebivalce Gaze zaradi omejene dostave hrane pesti vse hujša lakota. - Južna Koreja umika propagandne zvočnike z meje s severno sosedo. - Skupina slovenskih invalidov osvojila dva visoka vrhova Alp med Švico in Italijo.

Upokojenci bodo danes prvič dobili nižje pokojnine zaradi prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tega so namreč od začetka julija dolžni plačevati vsi zaposleni, delodajalci in tudi upokojenci. Glede vsega je odprtih še veliko vprašanj, v praksi sistem še ne deluje. Nekaj drugih poudarkov: - Na Dunaju danes protestni shod zaradi nedeljske racije na protifašističnem shodu na avstrijskem Koroškem - Tudi Kanada med državami, ki napovedujejo priznanje Palestine - Radijska nagrada lastovka kratki zgodbi z naslovom Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije

Jeseni bo državni zbor odločal o lastniški zadrugi delavcev, vladnem zakonu, ki so ga ministri sprejeli pretekli teden. Predlog predvideva poseben status lastniške zadruge in posebno obliko davčnih spodbud za prodajalca kapitalske naložbe, matično podjetje in člane lastniške zadruge. Stroka, ki meni, da ima tovrstna zakonodaja veliko potenciala, opozarja na marsikatero odprto vprašanje, saj da predlog zakona v nekaterih ključnih točkah ni dovolj premišljen Kaj pravita ekonomista in pravnik? Poslušajte ...

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je pred skorajšnjo drugo obletnico katastrofalnih ujm povedal, da bodo v prihodnjih letih začasne sanacijske ukrepe nadomestile trajne rešitve, odporne na podnebne spremembe. Vlada je v ta namen zagotovila 2,3 milijarde evrov, od tega 1,3 milijarde evrov za urejanje vodotokov in 800 milijonov evrov za občinsko infrastrukturo. Glede dozdajšnjega dela je dejal, da smo lahko več kot zadovoljni, čeprav imamo še dosti dela. Druge teme: - Lakota v Gazi se povečuje, od marca v enklavi zaradi hudega pomanjkanja hrane umrlo več kot 120 ljudi. - Stroka: novela zakona o organiziranosti in delu v policiji še bolj odpira vrata politiki v policijo. - V prvem poletnem mesecu v Sloveniji za petino več turističnih prenočitev kot lani.

Pogosto zasledimo opozorila o slabi kakovosti zraka v mestnih središčih, precej manj pa vemo o kakovosti zraka v zaprtih oziroma notranjih prostorih stavb. Onesnaženi zrak v notranjosti stavb naj bi predstavljal vse bolj pereč, a pogosto prezrt okoljski in zdravstveni izziv, trdijo sodelavke in sodelavci projekta EDIAQI (Evidence-Driven Indoor Air Quality Improvement - izboljšanje kakovosti zraka v notranjih prostorih na podlagi ugotovitev, je približen prevod), ki ga v okviru programa Horizon Europe financira Komisija EU, in se je začel l.2022, sklenil pa se bo l.2026. Pretekli mesec so se raziskovalci iz 11 evropskih držav v okviru projekta zbrali na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani, od koder prihaja tudi današnja gostja, znanstvena svetnica izr.prof. dr. Bojana Žegura, vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka. NIB ima v tem projektu ključno vlogo pri raziskavah učinkov različnih strupenih snovi in plinov na pogosto podcenjeno onesnaženost zraka v notranjih prostorih. Ta seveda vpliva na zdravje ljudi, predvsem na občutljive skupine kot so otroci v vrtcih in šolah, starejši v domovih za starostnike in podobno. Glede na to, da gre za dokaj aplikativen projekt v vrednosti dobrih 7 milijonov evrov, bo zanimivo slišati več o vlogi NIB pri ozaveščanju o tej spregledani kategoriji kakovosti zraka. Projekt namreč predvideva tudi izdelavo nasvetov za odločevalce predvsem pri določitvi spodnjih mejnih vrednosti za izbrane onesnaževalce – za razliko od že obstoječih za »zunanji« zrak jih v okviru EU še nimamo za notranje prostore. To je pomembno, saj najnovejše ugotovitve in poročila Evropske agencije za okolje (EAE) jasno kažejo, da naj bi bile onesnaženosti v notranjih prostorih dva do trikrat višje kot na prostem, v skrajnih primerih pa celo do 100-krat višje. FOTO: Bojana Žegura v pisarni na NIB VIR: Program Ars, Goran Tenze

O kalašmščini, ki so jo pred 3500 leti govorili na anatolski planoti, do leta 2023 nismo vedeli čisto ničesar, potem pa so arheologi odkrili prvo – in za zdaj tudi edino – besedilo v tem jeziku. Kaj to odkritje pomeni za naše razumevanje zgodovine indoevropskih jezikov?V osrednji Turčiji, v bližini mesteca Boğazkale, približno dvesto kilometrov vzhodno od Ankare, se nahaja eno najpomembnejših arheoloških najdišč na svetu. V bronasti dobi je namreč tam stala Hatuša, prestolnica mogočne hetitske države, ki je obvladovala anatolsko planoto nekako med 18. in 12. stoletjem pred našim štetjem. Med številnimi pomembnimi najdbami, ki so jih odkrili arheologi, ki že dobro stoletje delajo na območju nekdanje Hatuše, od monumentalnih templjev do filigransko izdelanega nakita, so morda še prav posebej vznemirljive številne glinene tablice, popisane s klinopisom. Ko so jih jezikoslovci – med temi je ključno vlogo odigral Čeh Bedřich Hrozný – razvozlali ter analizirali, so ugotovili, da gre povečini za dokumente upravnega in religioznega značaja, da so napisani v hetitskem jeziku in da je hetitščina očitno eden izmed indoevropskih jezikov, med katere seveda sodi tudi slovenščina. Glede na to, da so hetitske glinene tablice nastale sredi drugega tisočletja pred našim štetjem, lahko celo rečemo, da je hetitščina najstarejša med vsemi indoevropskimi jeziki, ki jih poznamo. No, poleti leta 2023 pa je skupina strokovnjakov z Univerze Juliusa–Maximiliana v Würzburgu v Hatuši odkopala še eno glineno tablico in ko so jo strokovnjaki skušali prebrati, so ugotovili, da je napisana v jeziku, ki je hetitskemu sicer očitno soroden, a od njega tudi drugačen. Odkrili so, skratka, čisto nov, doslej še neznan indoevropski jezik. In kaj to presenetljivo odkritje – kakor je mogoče razbrati iz najdenega besedila, gre za jezik mesta Kalašma, ki se je menda nahajalo nekje na severozahodnem robu hetitskega kraljestva – pomeni za naše razumevanje razvoja indoevropskih jezikov? Bo treba jezikoslovne učbenike napisati na novo ali pa jezik mesta Kalašma potrjuje, kar so lingvisti že dolgo domnevali? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu. Odgovor nanj pa nam je pomagal poiskati dr. Luka Repanšek, predavatelj na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje ljubljanske Filozofske fakultete. Foto: levja vrata v Hatuši, prestolnici hetitske države, kjer so arheologi poleti leta 2023 sicer odkopali prvo znano glineno tablico, popisano z besedilom v jeziku mesta Kalašma (Luka Repanšek, objavljeno z dovoljenjem avtorja)

Tudi po posvetu premierja Roberta Goloba z ustavnimi pravniki bodo v največji vladni stranki Gibanje Svoboda očitno vztrajali pri referendumu o članstvu v Natu, če bo izveden tudi referendum o obrambnih izdatkih. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ob tem poudaril, da se mnenja nekaterih strank, ki so v petek glasovale za razpis referenduma o obrambnih izdatkih, iz dneva v dan spreminjajo. O morebitnem preklicu referenduma o obrambnih izdatkih bodo danes razpravljali v koaliciji, jutri pa še predsedniki vseh parlamentarnih strank. Drugi poudarki oddaje:. - Notranji minister Poklukar prestal interpelacijo, danes na vrsti še ministrica za kulturo Vrečko. - Nemčija pritiska k sklenitvi dogovora Evropske unije z ZDA o carinah, četudi zgolj v nekaterih panogah. - Tadej Pogačar na današnjo zahtevno etapo Toura v v rumeni majici

Se bo razprava o temi, ki je že razdvojila koalicijo, preselila tudi na volišča? Poslanci in poslanke odločajo o predlogu Levice za razpis posvetovalnega referenduma o zvišanju obrambnih izdatkov. Predlog podpira še SD, a ker opozicija ne bo sodelovala v glasovanju, skoraj zagotovo ne bo sprejet. Druge teme: - Referenduma o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo ne bo, državni zbor ga bo prepovedal. - Koalicija zamika obravnavo zakona o psihterapevtski dejavnosti zaradi omajanega zaupanja v postopek priprave zakona. - Izraelska vojska še naprej ubija Palestince, ki čakajo na pomoč. Hamas naj bi odločitev o predlaganem premirju sprejel danes.

Koalicijski vrh ni prinesel poenotenja partneric glede zvišanja obrambnih izdatkov, ki se jim je na vrhu Nata zavezal predsednik vlade. Kot je sporočil predsednik SD Matjaž Han, bo vlada spoštovala obrambno resolucijo o izdatkih za obrambo v višini treh odstotkov BDP do leta 2030. Koordinatorica Levice Asta Vrečko pa je opozorila, da so v stranki proti vsakršnemu povečevanju izdatkov za oboroževanje. Druge teme: - Predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o tem zavrnjen. - Jeseni posebna skupina za spremljanje nasilja v šolah - Minister za kohezijo Jevšek: v Petrolu bodo do srede še enkrat razmislili o zapiranju poslovalnic

Koalicijske stranke so se sporazumele, da bodo zaveznice v Natu stremele k zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP, medtem ko bo Slovenija ostala zavezana obrambni resoluciji, ki predvideva dvig izdatkov na 3 odstotke do leta 2030, je za Televizijo Slovenija ocenil premier Robert Golob. Meni tudi, da šumi v komunikaciji ne bodo vodili v razpad koalicije. Da resolucija ostaja edini zavezujoč dokument, je po vrhu zatrdil tudi predsednik SD Matjaž Han.

Vi tar status på treningslivet, deler våre sommerplaner og spennende nyheter!Refleksjonsspørsmål:Vi tar en halvårsevaluering på årets trening hittil, kanskje du vil teste de samme refleksjons-spørsmålene?· Hva har vi fått til?· Hva var det som ikke gikk helt som planlagt?· Hvordan har livet påvirket treningen? Og omvendt..?· Hvis 2025 var et «treningsmål» – hvor er du nå? (Bruk året som en metaforisk treningsreise. Er vi i motbakke, flatt parti eller spurten)· Hva gir mest trenings-GLEDE akkurat nå?Sommer Challenge:· 1 ting du vil fortsette med i sommer (på daglig eller ukentlig basis)· 1 ny ting du vil teste· 1 ting du tillater deg å slippeEllers; påmelding til treningsreisen vår i 2026:Treningsreise med Pia & Silje til Sivota Retreat | Apollo Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Vrh zveze Nato v Haagu je postregel - za številne - s prelomno odločitvijo. Voditelji članic so se namreč zavezali, da bodo njihove države v prihodnjih desetih letih obrambne izdatke zvišale na pet odstotkov BDP-ja. Premier Robert Golob je ob nasprotovanju koalicijskih partneric pojasnil, da je odgovornost vlade zagotavljanje varnosti državljanov. Drugi poudarki oddaje: V ameriških napadih v Iranu po navedbah CIE uničeni ključni jedrski objekti. Glede pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, ki bo začela veljati prihodnji teden, še veliko nejasnosti. Projekt Genom Evrope tudi v Sloveniji. V ospredju ozaveščanja o pomembnosti genetike pri zdravljenju.

Hva om nøkkelen til mer energi, bedre helse og ekte livsglede ikke er å presse deg hardere, men å finne glede i motstand?Hva hvis det ikke er kroppen din det er noe galt med, men historiene du har blitt fortalt om hva som er “riktig”, “godt nok” eller “sunt”?Og hva om du, uansett alder, form eller livssituasjon, fortsatt har en indre superhelt i deg, som bare venter på å bli vekket til live?I denne episoden av Level Up har jeg med meg Elizabeth Lingjærde – journalist, PT, forfatter og et levende bevis på at det aldri er for sent å føle seg sterk, fri og levende. Hun deler hvordan motstand, fysisk og mentalt, faktisk er veien til ekte glede, og hvordan vi kan snu hverdagsrutiner og treningsmotstand til noe som gir kraft, frihet og mestring.Følg Elizabeth på Instagram:https://www.instagram.com/supermygg1/Mer fra Elizabeth Lingjærde:https://www.norli.no/boker/dokumentar-og-fakta/livssyn-og-selvutvikling/selvutvikling/livsstilsendring-som-gir-resultater-uansett-alderKjøp boken min "Finn Din Superkraft!" her:https://www.annikenbinz.com/finndinsuperkraftFå ukentlig påfyll her:https://www.annikenbinz.com/epost Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Hva om nøkkelen til mer bevegelse ikke handler om prestasjon og optimal effekt, men om å finne ekte treningsglede? I denne episoden snakker vi med førsteamanuensis Victoria Telle Hjellset fra OsloMet, som har over 20 års erfaring med forskning på helsekommunikasjon og adferdsendring. Victoria deler innsikt i hva helsefremmende kommunikasjon innebærer, og hvorfor det kan være viktig å snakke mer om glede og mindre om prestasjon og effekt knyttet til trening. Vi diskuterer hvordan treningsbransjen kan skape et mer inkluderende miljø, unngå moraliserende språk, og nå ut til flere med motiverende og tilpasset kommunikasjon. Få konkrete råd for hvordan trenere, instruktører og treningssentre kan formidle verdien av aktivitet på en måte som fremmer varig livsstilsendring. En episode full av innsikt, kunnskap og nye perspektiv – og kanskje aller viktigst: Et tydelig signal om at vi alle har noe å lære og må tenke nytt!

Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu že tradicionalno pred poletnimi počitnicami objavlja priporočila za slovenske dopustnike na Hrvaškem. Glede na to, da je Hrvaško lani obiskalo več kot 1,6 milijona slovenskih državljanov, največ prav poleti, je takrat tudi večja potreba po nudenju konzularne pomoči tistim Slovencem, ki se znajdejo v stiski. Kako se le tej izogniti, katere so najpogostejše težave slovenskih turistov, kateri klici na pomoč pa presegajo obveznosti slovenskih diplomatov, se je v Zagrebu z vodjo konzularnega oddelka Kristino Kliner pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.

Piše Tatjana Pregl Kobe, bere Lidija Hartman. Eden od načinov približevanja motivni izpovedi enega najžlahtnejših likovnih umetnikov prejšnjega stoletja, Vladimirja Makuca, je bil od nekdaj poetičnost. V desetletjih je intimna melodioznost v vseh oblikah njegovega likovnega ustvarjanja postala zaščitni znak minucioznega in na neki način sentimentalnega umetnika, ki ga je sprejela tako strokovna kot široka javnost. Ni presenetljivo, da so ob njegovih delih sočasno nastajale obsežnejše lirske izpovedi vidnih slovenskih poetov, kot so Ciril Zlobec, Tone Pavček in Ivo Svetina, ki so ob njegovih delih opevali Kras in slovensko primorje ter v verze prevajali svoj pogled na intimnost njegovih likovnih sporočil. Meje novega navdiha je Makuc zaslutil na prelomu tistega obdobja, ko je bil prvi zanosni melodični spev Krasu izpet in je zavestno prestopil v svet tehničnega izobilja, v sodobne, iz vedno novih tehnicističnih spoznanj skovane sanje. A nikoli, v nobenem trenutku ni kot interpret Krasa in mediteranskega duha pretrgal vezi s kraji, iz katerih je izhajal. Ob letošnji spominski razstavi z naslovom Želja po nebu v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev je bila k sodelovanju povabljena pesnica Miljana Cunta. Ne zato, ker je bila lani dobitnica nagrade Prešernovega sklada, temveč predvsem kot njegova rojakinja. Naslov dvojezične knjige Pogovori z Vladimirjem Makucem / Conversazioni con Vladimir Makuc nedvoumno sporoča, da gre za pesničin dvogovor s slikarjevimi deli, pozorno branje pa razgrinja, da gre za projekcijo pesničinega doživljanja Makučevih umetnin, njenega intimnega poglabljanja vanje, a tudi za razmišljanje o mukah in radostih ustvarjanja v vseh umetniških zvrsteh. Svojo značilno likovno govorico, ki se je mojstrsko približevala otroški risbi, je Makuc organsko prelival med grafiko, slikarstvom in kiparstvom. Kako je pesnica vodila pogovor z izjemnim likovnikom, ki je brezhibno obvladoval metier prisluškujoč pticam, zemlji in imaginarnemu domu svoje ustvarjalne domišljije, sporoča že v prvih stavkih uvoda. Šla je za umetnikovimi podobami, kot se človek spusti do kletnih prostorov, da bi videl, ali so morda povezani s kletnimi prostori sosednje hiše. Nato je obiskala kraje njegovega bivanja in delovanja, premišljevala o umetnikovi potrebi po samoti, vstopila v cerkvico na hribu, kjer je več let kopiral mojstrovine iz preteklosti, s čimer si je tlakoval lastno pot, zaznala slikarjevo otroško zaljubljenost v lepoto in njegovo trmasto zazrtost vase. Ko je zbrala vtise, se je v večerni tišini vprašala, katere njegovih podob so se vtisnile vanjo, in si priklicala v zavest lastne spomine, slutnje, sanje. Stalnice v lirskem jeziku Miljane Cunta so slogovna jasnost, čistost in milina, skrben izbor prispodob, pretanjeno občutje presojne lepote ter prečiščena, a zato nič manj bogata lirska izreka besed. Že v njenem pesniškem prvencu Za pol neba, v katerem je s prefinjeno krhkostjo upesnjevala pokrajine hrepenenja in presojnost ženske lepote, se nežno razpirajo metafore poetičnega. V knjigi Svetloba od zunaj se je v petih ciklih z opisi usodnih in neopaznih vsakdanjih dogodkov vrnila k poetiki prvenca s skrajno občutenim, duhovno povzdignjenim, domala eteričnim jezikom. S pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo se pesnica premika po času in prostoru natančno, premišljeno, skoraj asketsko, a hkrati gibko, lahkotno in jasno zaznava podobe in jih zapisuje v večnost. Zbirka Pesmi dneva pa skupaj s črno-belimi fotografijami nenavadnih prizorov navadnih stvari Dušana Šarotarja predstavlja drugačno konceptualno zasnovo. Pesmi v prozi, ki prinašajo célo vesolje enega dneva, v katerem se prelivajo navzočnost in odsotnost, tišina in živost, počitek in premišljevanje, v zasnovi spominjajo na Pogovore z Vladimirjem Makucem. Za pogovore, ki so – ob osmih dvostranskih in šestintridesetih enostranskih reprodukcijah likovnih del Vladimirja Makuca – za pesnico v tej poetični knjigi dokument osebnega potovanja v prostoru in času, je bil primeren drugačen žanr. Pesniška zasnova knjige – skupaj z uvodno stranjo – temelji na dvajsetih obsežnih fragmentih, zapisanih kot kratke ali daljše zgodbe, ki koncizno grajene ena za drugo kažejo na pripovedno širino, s katero pesnica pritegne v razmislek širok nabor tém, asociiranih z Makučevimi vizualnimi podobami. Glede na vprašanje, kako tènka je meja med klasično zapisano kratko zgodbo in poetično zapisanim kratkim proznim besedilom, ni dvoma, da gre v knjigi kljub stvarnemu naslovu, ki je morda prav zaradi tega zavajajoč, za čisto poezijo. Avtoportret oziroma portret – tako pesnice kot za v pogovoru z njo živo navzočega umetnika v tej knjigi – se kaže kot nikoli dokončana pesem. Kljub temu je nujno, da zdaj v tihoti ateljeja najdeš tistega, ki zre v vsa zrcala sveta in ostane cel. Vladimir Makuc se je zavedal notranjih omejitev svobode in jih je zato likovno lucidno izpovedoval. Ptice, voli, krogi – kot zobati urni mehanizmi ali planeti – in znaki, ki jim morda še sam ni razvozlal pomena, so ga tako zasvojili, da je kot mistik in vizionar čutil njihovo moč. Pod črepinjasto suhoto se udira korak, vse globlje stopa, zamotan in težak, dokler se v nekem hipu – kdo ga je priklical? – ne zasveti zlata sled. V svojem zadnjem obdobju je Makuc – v slikah na platnu, grafikah, na akvarelih, miniaturnih kipih in na kamnitih skulpturah, posejanih z zelenimi, a ošiljenimi črepinjami – osvobodil črto, da je spregovorila z lastnim pomenom in ptice odrešil znakovne funkcionalnosti, da so se polne prhutave radoživosti, zvedave, a prestrašene v prostorih, nasičenih s črtami, osvobajale. V zadnjem zapisu Miljana Cunta suvereno, nič kaj sramežljivo nagovori slikarja z besedami »Dragi prijatelj, naj ti predstavim svoj atelje. Nič posebnega – miza, stol in nekaj knjig v kotu spalnice.« Celostranski zapis spremlja črno-bela fotografija iz Makučevega ateljeja, na kateri je Lado Mlekuž ujel umetnika med pripravo za tisk grafike na njegovi mizi. Zdi se, kot bi prisluhnil pesničinim besedam, ki zaključujejo knjigo: »Tako se zlagajo pesmi, prijatelj, v ateljejih večnosti, kot mize – ena v drugi prebivajo, naključne sopotnice, da te spominjajo.«

God sommer

V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih pojavile informacije o več poginih psov in mačk na območju Bohinja – predvsem v povezavi s kopanjem v Bohinjskem jezeru. Pojavili so se sumi, da bi lahko bile vzrok zastrupitve cianobakterije v jezerski vodi, a uradno za zdaj to ni potrjeno. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin doslej ni prijela nobene prijave, je pa informacijo o povečanem poginu hišnih živali na območju Bohinjskega jezera zasledila na socialnih omrežjih. Na podlagi omenjenih objav je Uprava za varno hrano že začela zbirati informacije. V enem primeru je bila poginjena žival pripeljana v veterinarsko ambulanto. Veterinarska fakulteta, Inštitut za patologijo bo opravil forenzično raztelesbo z namenom ugotovitve vzroka pogina. Glede na informacije na socialnih omrežjih, kjer se kot možnost zastrupitve navaja tudi voda iz Bohinjskega jezera, ki naj bi vsebovala cianobakterije, je Uprava za varno hrano o tem seznanila tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje z namenom razjasnitve okoliščin, predvsem pa zaradi zaščite zdravja tako ljudi kot živali. Kako pa je ukrepala Občina Bohinj in kako varna je voda v Bohinjskem jezeru za živali in ljudi? O tem smo se pogovarjali z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, doktorica Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo pa nam je pojasnila, kaj so cianobakterije, kje se lahko pojavijo in kako nevarne so lahko za ljudi in živali.

O psoriazi oz. luskavici smo govorili z doc. dr. Matejo Starbek Zorko, specialistko dermatovenerologije z Dermatološke klinike v Ljubljani. Kaj je luskavica, kako prepoznati znake, kako poteka zdravljenje, kakšne prednosti imajo biološke terapije pred konvencionalnimi, kakšni so nasveti bolnikom z luskavico in kako jim lahko pomaga srečevanje v skupinah in društvih?

Kurs og retreats på hellekarine.com

Ameriški predsednik Donald Trump je z aprilsko uvedbo 10-odstotnih zaščitnih carin na uvoz dobrin z vsega sveta prekoračil svoja pooblastila. Tako je razsodilo ameriško zvezno sodišče za mednarodno trgovino. To razume carine kot zvišanje davkov Američanov, o čemer lahko odloča le kongres. Druge teme: - Vlada danes o predlogu obrambne resolucije. Bo poleg finančne injekcije treba tudi vnovič uvesti služenje vojaškega roka? - Varnostni svet Združenih narodov zahteva konec izraelskega nasilja v Gazi in dostop človekoljubne pomoči v enklavo. - Nogometaši Chelseaja zmagovalci letošnje konferenčne lige. Po preobratu prepričljivo, s 4:1, boljši od španskega Betisa n

Na tokratnem zasedanju sta se nam pridružila Nik Kapun in Mustafa Nukić, da smo skupaj predebatirali in analizirali pravkar minulo sezono. Glede na to, da sta oba še aktivna nogometaša, obenem pa sta se preizkusila tudi v vlogi strokovnih komentatorjev na televiziji, sta se nam zdela idealen izbor, da letošnjo uspešno sezono ocenita z več vidikov.

Nadaljujejo se pogajanja o noveli zakona o urejanju trga dela. Socialni partnerji, ki za skupno mizo danes sedijo sedmič, se razhajajo glede višine nadomestila za brezposelnost - sindikati zagovarjajo višjo postavko najnižjega nadomestila, kot ga predlaga vlada z ministrstvom za finance na čelu. Po 10-ih letih se obetajo novosti na področju agencijskega dela. Ob tem delodajalci poudarjajo časovni pritisk v okviru pogajanj. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj opozarja Beograd: Ni bližnjic do članstva v Uniji. - Desetnica v roke Andreju E. Skubicu za mladinski roman "Lahko bi umrl na tem kavču z mano". - Slovenija bo sogostila Eurobasket 2029.

Včerajšnja neposredna pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo v Carigradu niso prinesla napredka pri sklenitvi prekinitve ognja - ruske sile po ukrajinskih navedbah nadaljujejo napade. Ameriški predsednik Donald Trump pa je za ameriške medije napovedal, da se bo po vsej verjetnosti dogovoril za srečanje z ruskim voditeljem. Drugi poudarki oddaje: - Izrael napovedal začetek nove vojaške operacije v Gazi. - Socialni partnerji bodo pogajanja glede urejanja trga dela nadaljevali prihodnji teden. - V Radencih 43-ič Maraton treh src.

Bayern München feirer at de er tilbake på toppen av Bundesliga. Harry Kanes lykkelige troféfangst dekker over en svak Bayern-sesong. På en rasteplass langs Autobahn 9 møtes to amatører i DHZ-spillet. Ledelsen i Karlsruhe er nådeløs med politiets behandling av fans, de peker på vold, løgn og fanteri. Og hvor ble egentlg Utehåndball spilt under OL i Berlin i 1936? Trenerkarusellen fortsetter i Superligaen. HSV kan feire opprykk og havnebursdag med millioner på byfest.See omnystudio.com/listener for privacy information.

I denne episoden, som er spilt inn i telt-studioet mitt i skogen, får du en hel godtepose av innsikt og verktøy for mer glede i livet.Ikke overfladisk "nå har vi det hyggelig, dere", men ekte, varm og meningsfull glede.

Da je vrag odnesel šalo, nam je pred kratkim sporočila evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje. Resor, priljubljen tudi med Slovenci, je namreč pripravil seznam zalog, ki jih moramo imeti pripravljene v primeru grozeče vojne. Komisarka nam je potrebščine naštela v posebnem video sporočilu, ki je bilo intonirano lahkotno, skoraj zabavno, kajti Evropejci lahko izgubimo domovino, imovino, celo življenja, le smisla za humor ne. Ker je danes primeren datum, da na vojne potrebščine pogledamo tudi bolj norčavo, analizirajmo posamezne sestavine, ki sodijo v vašo torbo za pod posteljo. A še prej moramo analizirati famoznih 72 ur. Prevedeno v dneve, so to trije dnevi. Se pravi, da imamo zalog za tri cele dneve, ki jih v Evropski komisiji imenujejo: »Prvi trije dnevi!« Pomeni, da bo za prvimi tremi dnevi, še več dni – če boste imeli srečo. Nikjer ni namreč pojasnjeno, kaj se zgodi po prvih treh dneh. Morebiti boste do takrat že osvobojeni, ali pa boste že okupirani, morebiti pa boste imeli ultimativno smolo. V vsakem primeru zalog iz paketa po treh dneh ne boste več uporabljali. Ampak zdi se, da so trije dnevi izbrani povsem birokratsko, ker pač toliko zalog lahko povprečen človek nosi s seboj, ali pa se evropskih uradnikov še vedno drži covidna izreka: »Prvi trije dnevi bodo ključni!« Drugi del analize je voda, kaj voda, reka na naš mlin. Kot vemo, ne obstajajo le evropska priporočila o zalogah za prvih 72 ur ruskega napada. Predvsem države na severu in vzhodu Evrope imajo s tem veliko veselje, tudi gospodinjstva v naši sosedi Avstriji so že dobila navodila pred rdečo nevarnostjo, Skandinavci pa izdajajo obsežne brošure. In v vseh teh tiskovinah, kot tudi v evropskem priporočilu komisarke Hadie, je eden glavnih predmetov ki absolutno ne sme manjkati v torbi – radio. Radio na baterije. Oh, kako nežno nas poboža takšna medijska pozornost evropskih apokaliptikov. Ne priporočajo vam, da s seboj tovorite televizorje, časopise in revije, še knjige ne ali interneta, facebooka, TikToka, laptopov, pametnih telefonov ... Ne! Zapoved evropske združene brambe je, da s seboj vzamete radio. To pa je to, kar mi že ves čas trdimo. Radio je bog in Val 202 je njegov prerok. Potem pa se ustavimo še pri enem zanimivem detajlu. Kot vemo, imamo priporočene izdelke v primeru katastrofe tudi v Sloveniji. Ampak slovenska priporočila so nekoliko drugačna. Druge države imajo zdravo mero robinzonskega čuta. Predlagajo kar nekaj orodja, recimo švicarski nož, svetilke, sveče, rezervna oblačila, polnilce za elektronske naprave in podobno. Slovenska priporočila pa se bolj kot ne osredotočajo na hrano. In to v podrobnosti. Švedi napišejo recimo osnovna živila, moko, sladkor, sol, Slovenci pa pišemo tudi recepte … »Rdeča pesa mora biti v kisu, zelje mora biti kislo, sok mora biti jabolčni, zraven gresta tako maslo, kot margarina, pločevinke pa so dobre tiste z ribami, testenine pa naj bodo polnovredne.« Mogoče se bomo Slovenci prisiljeni odreči svobodi, nikoli pa ne damo pridevnikov pred samostalniki gastronomije. Ob tem pa naše ministrstvo opozarja še na higienske pripomočke in zdravila. In medtem ko bodo severni Evropejci s švicarskimi nožki kopali predore iz okupiranih velemest, bomo Slovenci dobro jedli in ob kopici higienskih izdelkov tudi primerno dišali. Za konec pa moramo opraviti še socialno analizo zalog za primer vojne. Sicer se bomo vsi znašli v istem zosu, a v zaklonišču se le mora poznati, kdo je kdo. Če imate v Ljubljani troje stanovanj, rovokopača in deset albanskih sužnjev, če ste torej pripadnik slovenske elite, naslednjim vrsticam prisluhnite še posebej pozorno. Še opozorilo: naslednji odstavek vsebuje promocijska sporočila, ki pa v vojni nenadoma ne bodo več tako zelo pomembna … Že pri enostavnih stvareh, kot so zaloge vode, se lahko osmešite. Večina jih bo šla v zaklonišča s standardno dvolitrsko embalažo kakšne Zale, Ode, Izvira, ali bog pomagaj, s pollitrskimi mehkimi embalažami, ki so ostale od zadnjega silvestrovanja v podjetju. Za elito je sprejemljiva le voda ROI iz Rogaške, za dan zmage po 72 urah pa mogoče steklenica nemške vode Nevas za 100 evrov po steklenici. Glede pločevink pa … Coca cola je znamenje slabega okusa, Red bull znamenje panike in nuje, zato je priporočena konservirana pijača zeleni čaj v pločevinki, ali v skrajnem primeru konzervirani Nespresso. In seveda … Ona bo v zaklonišču sijala s smučarskim kompletom, on pa naj vztraja pri športni eleganci golf-igrišča. Naslednjič: Kako naj prvih 72 ur preživijo vegani? In pa: Ali lahko letalski alarmi pozdravijo ADHD vedenjsko motnjo pri otrocih.

Hvorfor føles det som om vi aldri har nok tid, selv i en verden full av teknologi og hjelpemidler?Hva skjer egentlig i kroppen når stress blir normalen, og hvordan påvirker det tankene, følelsene og helsen din?Og viktigst av alt – hvordan kan du finne ekte balanse i en travel hverdag ved å redusere stress, skape bedre vaner og sette sunne grenser?I denne episoden av Level Up får du konkrete verktøy for å ta tilbake kontrollen, skape mer indre ro og finne en livsstil som gir deg energi og glede.

Glede – er det noe vi kan oppleve mer av, eller er det bare noen som er "født glade"? I denne episoden møter jeg psykologspesialist Janette Røseth, som har spesialisert seg på klinisk arbeid med barn og unge. Hun er nå aktuell med boken Prosjekt glede – en guide til gode følelser. Vi går inn på:Hva er egentlig glede?Hvordan kan vi spille mer på lag med hjernens kjemi for å føle mer glede? Finnes det en vitenskapelig oppskrift på å bli gladere? Hva er antiglede, og hva tar fra oss gleden? Konkrete tips til hvordan vi kan skape mer glede i hverdagen. Hvordan håndterer Janette selv de dagene hvor de gode følelsene uteblir? For mer fra Janette:https://www.janetteroseth.com/https://www.instagram.com/psykolog.janetteroseth/Ønsker deg en nydelig uke!AnnetteFølg meg gjerne på:Instagram.com/dr.annettedraglandFacebook.com/drannettedraglandhttps://youtube.com/@drannetteDisclaimer: Innholdet i podcasten og på denne nettsiden er ikke ment å utgjøre eller være en erstatning for profesjonell medisinsk rådgivning, diagnose eller behandling. Søk alltid råd fra legen din eller annet kvalifisert helsepersonell hvis du har spørsmål angående en medisinsk tilstand. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Izplen izrednega vrha evropskih voditeljev v Bruslju je enotna podpora krepitvi obrambnih zmogljivosti Evrope. Glede nadaljnje podpore Ukrajini pa niso dosegli soglasja zaradi nasprotovanja Madžarske. Druge teme: - Negotove razmere za gospodarstvo: ECB ob znižanju temeljnih obrestnih mer napoved popravila navzdol - Onkološki inštitut v Ljubljani zaradi povečanja števila obravnav spremenil način terapije; težave za tiste, ki se vozijo na preglede v Ljubljano - Slovenski orli v Trondheimu ubranili naslov svetovnih prvakov; Nika Prevc danes v boj za novo zmago

Evropske države vse bolj odločno vstopajo v oborožitveno tekmo. Na izrednem vrhu v Bruslju so sinoči soglasno podprli okrepitev obrambnih zmogljivosti Unije. Evropska komisija naj bi konkretni zakonodajni predlog o tem objavila čez dva tedna. Manj enotni so bili voditelji glede vojaške pomoči Ukrajini, kjer so zaradi madžarskega nasprotovanja sprejeli le skupno izjavo 26-ih članic o nadaljnji vsestranski podpori napadeni državi. V oddaji tudi: - Najhujši izbruh spopadov med novimi oblastmi v Siriji in privrženci prejšnje oblasti po strmoglavljenju Asadovega režima - Med strateškimi naložbami države bodo po novem Farme Ihan; invalidska podjetja v državni lasti bodo deležna posebne obravnave - Pred skorajšnjim začetkom druge izdaje ljudskih obveznic jih finančno ministrstvo označuje za varno in donosno naložbo

Ameriški predsednik Donald Trump je v prvem rekordno dolgem nagovoru kongresa po začetku drugega mandata zagovarjal svojo politiko do Ukrajine, s prstom pa znova pokazal na Evropo: Po njegovih besedah je namreč stara celina precej več denarja porabila za nakup ruske nafte in plina kot za obrambo Ukrajine. Ob tem je sporočil, da je prejel pismo Volodimirja Zelenskega, v katerem je ta izrazil pripravljenost Ukrajine na mirovna pogajanja. Druge teme: - Bruselj bo predstavil akcijski načrt za okrepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije. Med drugim bo več časa za prilagoditev izpustov ogljikovega dioksida. - Na Koroškem zrušitev prve hiše, ki je po ujmi leta 2023 pristala na seznamu neprimernih za bivanje. - Smučarski skakalci in skakalke na svetovnem prvenstvu v Trondheimu z manjše skakalnice na veliko. Danes bo tekma mešanih ekip.

V Kijevu se mudi posebni odposlanec ZDA za Rusijo in Ukrajino Keith Kellogg. Pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je poudaril pomen razumevanja ukrajinske potrebe po varnostnih zagotovilih. Zelenski je medtem zavrnil predlog ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bi ZDA omogočil dostop do redkih zemelj v Ukrajini v zameno za vojaško in drugo pomoč. Drugi poudarki oddaje: - Ob dvigu sredstev za obrambo v Slovenski vojski opozarjajo na pomanjkanje kadrov. - Razlike med obračunavanjem zdravstvenih storitev največjih bolnišnic in zavod za zdravstveno zavarovanje. - Finančno ministrstvo je pripravilo drugo izdajo tako imenovane ljudske obveznice.

V Muenchnu se bo danes končala 61-ta mednarodna varnostna konferenca. V ospredju razprav je vojna v Ukrajini in napovedana mirovna pogajanja z Rusijo. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril, da je treba poskrbeti, da bo Ukrajina za pogajalsko mizo v najboljšem možnem položaju. Kot je ob tem pojasnil, to pomeni nadaljevanje vojaških usposabljanj v Ukrajini in dobav orožja. V oddaji tudi o tem: - Srbski študenti vztrajajo pri izpolnitvi zahtev in napovedujejo nadaljevanje protestov - Stroka opozarja pred negativnimi posledicami namakanja kmetijskih površin - Zmaga deskarja Žana Koširja v kanadskem Val St. Comu