Podcasts about Zavoda

papež Leon pri angelusu - Jezus vidi in ljubi. Ljubi in trpi za nas, z nami.Na dnevnem redu jutrišnje seje državnega zbora spremembe zakona o lokalnih volitvah.Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje za avtomatski prenos bolnikov na novega zdravnika in proti načrtovanim spremembam načina dela v ljubljanskem zdravstvenem domu.Bo danes le prišlo do podpisa mirovnega sporazuma med Iranom in ZDA?Komentar Nejca Krevsa o posebni agenciji Združenih narodov za palestinske begunce.Šport: po 53 letih v ligi NBA znova na vrhu New York Knicksi.

Piše Andrej Lutman, bereta Dejan Kaloper in Ana Bohte. Maja Drolec je s pesniško zbirko Mavrični pajčolan prepričala strokovno žirijo mariborskega Zavoda za umetniško produkcijo in založništvo in prejela prvo nagrado. Tudi avtorica spremne besede Vladimira Rejc v besedilu z naslovom Dlan v dlani ne skopari s pohvalnimi besedami in ugotovitvami. Naslovnico zbirke krasi slika, ki prek mavričnih odtenkov pokrajine odstira dostope k poeziji. Za vsaj delni vpogled v pokrajino, ozaljšano s pajčolanom, je pomembna pesem z naslovom Postala bom ptica. V njej je Maja Drolec razprostrla svojo pripovedno sposobnost v povzetek celotne zbirke. Sestavljajo ga tišina, sanje, nebesne širine in pa najpomembnejša sestavina: odsotnost matere, ki pa je pravzaprav odsotna prisotnost. Na ljubljeno osebo pesnico vežejo spomini, ki prehajajo prav skozi pajčolan: »Takrat pridem k tebi, ljuba mati, / poslušat, kaj sva izgubili, / ko se je življenje odkradlo mimo naju …« Pesnica se ne more izogniti sladkobnostim, kakršne prinaša pesem Tvoji poljubi: »V pričakovanju čudovitega sveta, / dotaknimo se neba, / ko nas bo objemal čas, / da bomo spet našli željo po prihodnosti, / knjiga se bo pisala sama. / Takrat bo spet poletje v srcu.« V navedeni kitici sta z drugačnim tipom črk izpostavljeni besedi 'čudovitega' in 'željo'. Čudovito in želja sta označevalca, za katerima se žene pesništvo od samega nastanka. V zaostrenih razmerah kulturne politike, ki se skorajda ne zmore več ločiti od propagandističnih prijemov pri oglaševanju sporočilno enostavnejših izdelkov, so besede, kot sta čudovito in želja, že na meji ironije, sarkazma, kar kriticizma. Tako se odraža tudi pesničina odzivnost na prebrano, saj ji glede na to, da je diplomirana slovenistka in knjižničarka, nikakor ni tuja. O ljubezni pa tudi takole: »Noč se je priplazila k nama. / S konicami prstov se sprehajaš / skozi lenobni lesk mojih oči. / Čutiš to ljubezen?« Navedek je iz pesmi, ki je knjižico vsaj delno naslovila. Imenuje se Sončni pajčolan, kar bi bil nemara boljši naslov kot Mavrični pajčolan. Sončni spekter oziroma razpad svetlobe je pojav, ki se mu lahko zoperstavi le pajčolan, ki postori, da se svetloba ne razprši popolnoma, in da tudi pesem najde svoj pristanek, svoj odsev, svojo senco. Nekaj senčnatega je namreč v pesmi Gluha praznina, o kateri naj spregovori le ena sama vrstica: »Spominja na lepo deklico.« Samota v praznini vsekakor ni prav sončno razpoloženje. Takšno občutje nekako popravlja pesem z naslovom Kdaj spet prideš?, ki se konča takole: »Dlan v dlani, / en korak, / ena misel, / ena želja, / en poljub. / Kdaj spet prideš« Pajčolan ima pač lastnost dvosmernosti, mavrica pa razprostrtosti. Maja Drolec tehtno združuje skrajne lege svojega pomenskega polja in bogatega besedišča. Pesmi imajo lastnosti nečesa, kar skoraj hegemonsko izražajo verzi, ki kitijo prvo pesem v zbirki: »pogovarjam se s teboj – v mislih – / srce se mi kotali po telesu, / kje te bom vzela …«

Papež Leon začel apostolsko pot v Španiji. Države namesto v orožje-, pozval k vlaganju v prihodnost.Škof saje pod Macesnovo gorico: sprava je duhovno dejanje, za katero si bomo morali prizadevati vsi.Janša v Črni gori za pospešitev procesov širitve Evropske unije.Javne finance bo treba spraviti v okvire fiskalnih pravil, je ob začetku mandata napovedal minister Andrej Šircelj.Preboj med Kijevom in Budimpešto odpira vrata Ukrajini v Evropsko unijo.S preventivno akcija Mikromobilnost poostren nadzor nad vozniki e-skirojev in mopedov. Pristojni opozarjajo na odgovorno upravljanje s tovrstnimi vozili.Svetovno znani razlagalec teologije telesa Christopher West sinoči v Ljubljani nagovoril nabito polno dvorano Zavoda sv. Stanislava.Šport: Slovenske odbojkarice Evropsko ligo odprle s suvereno zmago nad Črno goro.Vreme: Danes in jutri popoldne bodo nastajale posamezne kratkotrajne plohe. Toplo bo, z najvišjimi dnevnimi temperaturami med 24 in 29 °C

V tednu gozdov smo se podali v te dragocene zelene površine v in ob naših mestih. Mestni gozdovi niso le privlačna površina za sprehajanje psov, piknike ali rekreacijo, temveč opravljajo številne druge funkcije - od hlajenja mest do zadrževanja vode, nudijo zavetje živalim, omogočajo pestrost rastlinskih združb... Naši gostje so bili dr. Tina Simončič z Zavoda za gozdove Slovenije, certificirana vodnica gozdnih terapevtskih sprehodov Helena Črne Hladnik in vodja študijskega krožka Gozdovi naših mest Jože Prah.

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici - 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja umeščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra. Avtorica oddaje Petra Medved.

Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.

Iskanje osebnega zdravnika je v Sloveniji postalo prava nočna mora. Pogosto dobesedno. Spomnimo se primera iz Borovnice, kjer so pacienti na vpis k novi zdravnici čakali od noči. Podobna zgodba, le da podnevi, a ob deževnem in hladnem vremenu se je zgodila prejšnji teden v Cerknem. Zastopnik pacientovih pravic in nekdanji generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj prizore označuje za nedopustne in ponižujoče do pacientov, prelaganje odgovornosti pa ne rešuje osnovne težave. Izjeme kažejo, da se je mogoče organizirati tudi drugače. Primer dobre prakse smo poiskali v ZD Logatec.

Z gozdom in v gozdu ravnajmo spoštljivo, je osnovno pravilo gozdnega bontona. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takega, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Vožnja po gozdu in gozdnih poteh je eden najbolj perečih problemov, na katerega opozarjajo tako lastniki kot obiskovalci gozdov. Kako je z uporabo gozdnih površin za rekreativne namene? Kako je regulirano nabiralništvo? Ali se zavedamo, da gozdne živali potrebujejo mir in da ne smemo uničevati rastja? Gost sredinega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Vaša vprašanja sprejemamo tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. O tej problematiki vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

V torkovi Radijski tribuni smo govorili o mariborskem turizmu. Za nami je zimska sezona, ki je postregla z dobrimi rezultati. A mariborski turizem že dolgo ni več samo to – rekordne številke obiskovalcev, novi nazivi in priznanja ter vedno bolj raznolika turistična ponudba postavljajo mesto na zemljevid vse bolj prepoznavnih evropskih destinacij. O vsem tem, pa tudi o izzivih, ki čakajo mariborski turizem, z gostom, direktorjem tukajšnjega Zavoda za turizem Juretom Strucem.

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje danes obravnava poročilo o poslovanju v prvih treh mesecih letos - tako za obvezno zdravstveno zavarovanje kot dolgotrajno oskrbo. Čakalne dobe na prve preglede se kljub boljši realizaciji programov v prvem četrtletju podaljšujejo. Skupščina zato poziva k pripravi načrtov za obvladovanje. Na poziv finančnega ministrstva je Zavod pripravil predlog ukrepov za uravnoteženo poslovanje za letos in prihodnje leto. Drugi poudarki: - ZDA in Iran še brez časovnega pogajalskega okvira za končanje vojne. - Pobudniki referenduma o parkirninah v Ljubljani pozivajo k oddaji podpisa; to bo mogoče od jutri do četrtka. - V Mariboru ob svetovnem dnevu knjige tudi o zaščiti avtorskih pravic v luči umetne inteligence.

Naravo varujemo predvsem zaradi ljudi, poudarja Martina Kačičnik Jančar z Zavoda za varstvo narave, kjer je vodja sektorja za biotsko raznovrstnost. Varstvo narave je stvar družbenega dogovora o tem, katere storitve bomo v kakšni meri črpali iz narave. Da pri tem največkrat prevladajo ozki gospodarski interesi, pa je posledica iluzije o nenehni gospodarski rasti in – človekove grabežljivosti. Martina Kačičnik Jančar je gostja tokratnega Intervjuja.

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.

Gost Radijske tribune je bil direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež. Z njim smo se pogovarjali o aktualnostih glede pokojnin in o pokojninski reformi, sogovornik pa je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Vlada je začela pripravo interventnih ukrepov, s katerimi ob zaostrenih razmerah v svetu želi povečati odpornost naše države na več področjih. V ospredju so energenti, pri katerih naj bi se odločili za podobne ukrepe kot ob začetku vojne v Ukrajini. Minister Bojan Kumer je dejal, da se moramo pripraviti na najhujše scenarije, da bomo lahko potem hitreje ukrepali. Druge teme: - Pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo v domovih bodo od jutri prilagojene dejanskemu stanju, je pred skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje dejal minister Simon Maljevac. Napovedal je tudi spremembe pri izračunu pavšala, ki ga zdaj številni ocenjujejo kot napačnega. Vodja gospodarske zbornice Mitja Gorenšček je dejal, da je končna številka žal mnogo večja, kar po njegovem kaže na popolno neobvladovanje sistema. - Ljubljanska občina bo pripravila predlog za posvetovalni referendum o sežigalnici, je napovedal župan Zoran Jankovič. Zavrnil je očitke civilne družbe o nepreglednosti projekta, vsa mnenja naj bi soočili na majski javni tribuni, na katero bodo povabili tako predstavnike stroke, ki podpirajo sežigalnico, kot tiste, ki ji nasprotujejo. - Ameriška vojska je uresničila grožnje predsednika Donalda Trumpa in silovito napadla ključne energetske objekte v Iranu. Med tarčami je bil tudi pomemben obrat za razsoljevanje vode, kar je ključno za preskrbo prebivalcev.

V sklopu letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo jutri finisaža oziroma zaprtje razstave slikarja Stanka Sadjaka, ki je postavljena v preddverju kapele Zavoda sv. Stanislava. Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar nam je več povedal o glasbenem programu (Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov) in govornici, ki bo povedala svoja opažanja o razstavljenih slikah, to bo mag. Mojca Jenko. Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta nocoj vabi na predvelikonočni večer Srečanja s papežem Frančiškom. Z don Robertom Roso, župniku pri Novem sv. Antonu in osebnim prijateljem papeža Frančiška se bo pogovarjal Tomaž Simčič. Na voljo bo tudi pričevanjska knjiga Očetovsko srce, ki jo je napisal gost večera, ki se bo v Peterlinovi dvorani na Ulici Donizetti v Trstu začel ob 20.30.

V Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava bodo v sredo, 18. marca, ob 18h na ogled postavili slikarsko razstavo akademske slikarke Evgenije Jarc Zaletel. Predstavila se bo z različnimi cikli, v katerih upodablja tematiko otroške igre. Na razstavo nas bosta povabili avtorica in odgovorna za razstavno dejavnost v Zavodu sv. Stanislava Tjaša Plut.

Drugi poudarki oddaje: - Starši osnovnošolcev v Pirničah so dali pobudo za preživljanje otroštva brez pametnih telefonov. - Podjetniški inkubator v Krškem bodo v prihodnjih dveh letih nadgradili s proizvodnimi prostori. - V Galeriji Magistrat v ptujski mestni hiši svoje skrite zaklade razstavljajo uporabniki Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo doktorja Marijana Borštnarja Dornava. - Po desetletnem zatišju bodo v Celju znova odmevali ritmi džeza.

Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.

Ob svetovnem dnevu sluha se bomo tej temi posvetili v Svetovalnici. Naša gostja bo vodja zdravstvene enote Zavoda za gluhe Sabine Seme, spregovorila pa bo o težavah s sluhom pri otrocih in odraslih, o pripomočkih, ki so na voljo in o učenju znakovnega jezika. Prisluhnite in sodelujte, med osmo in pol deveto uro.

Gruberjeva palača v Ljubljani bo postala prostor povezovanja z javnostjo, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja in strokovnega dialoga, je ob pridobitvi novih prostorov Zavoda za varstvo kulturne dediščine povedal generalni direktor Jernej Hudolin. Gruberjeva palača je postala srce njihovega delovanja. V oddaji tudi o razstavi ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića. V Jakčevem domu Dolenjskega muzeja Novo mesto je na ogled razstava del Dušana Kirbiša Mundi paralleli. Koroški kulturni dnevi so v Ljubljano prinesli del kulturnega ustvarjanja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Začel se je Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore.

Vlada soglaša s predlogom, da se pokojnine uskladijo tudi izredno - za en odstotek, je ob robu vladnega obiska osrednjeslovenske regije sporočil premier Robert Golob. O tem naj bi že v četrtek glasovala skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če bo izredna uskladitev sprejeta, naj bi bila upoštevana z marcem. Druge teme: - Ob četrti obletnici vojne v Ukrajini Zelenski pozval k vključenosti Evrope v mirovna pogajanja. - Država s projektom regijskih verig za večjo prehransko samooskrbo. - Brezovica bi lahko z novo športno dvorano dobila tudi odbojkarski center.

Oddajo smo začeli s kratko razglasitvijo nagrajenih filmov jubilejnega festivala gorniškega filma. Potem pa smo se predali doživetjem s pravljično - doživljajskih poti, ki dajejo družinam možnost, da kakovostno preživijo čas v naravi. Z nami je bil direktor Zavoda Škrateljc dr. Uroš Grilc, ki z ekipo razvija pravljično transverzalo poti po Sloveniji. Morda ste že naleteli na lesene skulpture v gozdu pri Bevkah ali kje drugje - trenutno je vseh poti 13. Pogovor se je ustavil tudi ob bralni pismenosti, gibanju in predlogu, kako preživeti del zimskih počitnic.

“Humor je najboljše črnilo,“ so prepričani pri Društvu Radi pišemo z roko. To je namreč osrednja tema letošnjega meseca pisanja z roko, ki poteka v januarju. Udeleženci pišejo šaljiva voščila, si izmišljujejo smešne junake, pišejo z zaprtimi očmi ter tekmujejo na maratonu pisanja z roko. Pri projektu sodeluje več kot 330 osnovnih in srednjih šol, vrtcev, knjižnic, medgeneracijskih centrov ter drugih izobraževalnih in kulturnih ustanov, s skupaj več kot 60.000 udeleženci. Poteka ob podpori Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo. Naša gostja je Nadja Lazar, predsednica Društva Radi pišemo z roko.

Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.

Po mesecih pritiskov iz gospodastva in nedavni potrditvi sklepa na vladi bodo delodajalci od danes na portalu Zavoda za zaposlovanje lahko vlagali zahtevke za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa. Koliko bo zanimanje, ni znano. Kaj pa bodo morali priložiti, kdaj lahko pričakujejo izplačila in kakšne so obveznosti delodajalcev in delavcev? V oddaji tudi o tem: - Izteka se nov rok za prijavo guvernerskih kandidatur, 6 doslej neuspešnih. - Obisk nemškega kanclerja v Izraelu razgalil velika razhajanja v viziji miru na palestinskih ozemljih - Prebivalci središča Ljubljane opozarjajo na vse več težav z javnim redom

Bo novi interventni zakon za zdravstvo otežil zlorabo bolniške odsotnosti? Zdravniki so že do zdaj pacientom velikokrat določali, kako prestajati bolniški stalež, tudi nadzor nad njimi je obstajal že prej. Kot pojasnjuje Ana Vodičar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje, je zdaj le natančneje opredeljen, hkrati pa zakon zaostruje sankcije. Ob tem se predvidevene še finančne spodbude za specializacijo urgentne in družinske medicine. Več po drugih poudarkih oddaje: - Žiga Debeljak dobil nov štiriletni mandat na čelu Slovenskega državnega holdinga - Rusija bi končala ofenzivo v Ukrajino, če bi Kijev umaknil vojsko s prilaščenih ozemelj - Policisti v Ljubljani zasegli večjo količino elektronskih cigaret in bonbonov s THC-jem

Filmski festival LIFFe se je prevesil v drugo polovico in bo potekal še vse do nedelje, 23. novembra. Konec tedna bodo na zaključni slovesnosti festivala podelili tudi nagrade, med njimi osrednjo nagrado, vodomca, ki ga bo žirija podelila filmu v sekciji Perspektive. V tem programu se predstavlja tudi slovenska manjšinska koprodukcija Veter govori z menoj srbskega režiserja Stefana Djordjevića. Festival Šelestenja, ki poteka v organizaciji Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper, je sinoči predstavil produkcijo komorne opere Svatba, skladateljice Ane Sokolović, v izvedbi članic Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Med glasbenimi dogodki izpostavljamo tudi koncert v dvorani Union v Mariboru, kjer bo na sporedu prvi koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor. Nastopili bodo koncertni solisti, simfonični orkester Filharmonija Brno in Češki filharmonični zbor iz Brna pod taktirko češkega dirigenta Leoša Svárovskega. Dramski ansambel SNG Maribor bo drevi premierno uprizoril eno najbolj znanih del srbskega dramatika Branislava Nušića, Gospa ministrica. Brezčasno satirično komedijo o malomeščanski družbi, napuhu in obsedenosti z družbenim položajem je režiral Beograjčan Veljko Mićunović.

V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.

God sv. Stanislava Kostke in 120-letnica Zavoda sv. Stanislava.Napoved jubileja glasbenikov.Številne okrogle mize in srečanja pred referendumom.Trud salezijancev med domorodci v Amazoniji.

Pred časom so bile s pomočjo laserskega skeniranja na območju Krasa odkrite monumentalne suhozidne strukture, ki predstavljajo v Evropi še nedokumentirano obliko obsežne prazgodovinske lovske infrastrukture. Najdba opuščenih, iz kamna zgrajenih ostalin – tudi več kilometrov dolgih pasti – priča, da so tukajšnje človeške skupnosti uprizarjale množične, organizirane in zelo premišljene love na divjad, kar osvetljuje tudi takratno družbeno in družabno življenje. Predstavljamo si lahko, da je bilo zgrajeno prav okrog intenzivnega sezonskega lovskega plenjenja divjih živali, saj je bilo za uspešno izpeljavo akcije potrebno vsakič mobilizirati večjo skupino lovcev iz širšega sorodstva ali več sorodstvenih skupin. Po usmerjanju čred, verjetno kopitarjev, skozi daljše ali krajše kamnite ograde v obliki lijakastih sistemov, ki so vodili do končnih, pogosto prepadnih pasti, v katere so padle ujete živali, je sledilo skupinsko pobijanje plena, temu pa pojedine, praznovanja, festivali in ceremonije. Čeprav v Evropi ni primerljive najdbe, veliko število odkritij podobnih pasti dokazuje razširjenost te tehnike lova na različnih koncih sveta. Gost oddaje Glasovi svetov: dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik, arheolog, pedagog na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, publicist in skupaj z arheologom dr. Tomažem Fabcem s Centra za preventivno arheologijo Zavoda za kulturno dediščino Slovenije odkritelj kraških prazgodovinskih konstrukcij. Slika: Dimitrij Mlekuž Vrhovnik 

Vse, ki se nameravajo v kratkem upokojiti, zanima, ali naj to naredijo letos ali prihodnje leto. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predvideva, da bo upokojitev v letu 2026 ugodnejša. Vaša konkretna vprašanja smo v petkovem Svetovalnem servisu postavili generalnemu direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanu Papežu.

Če zagori v kotu sobe, se požar širi štirikrat hitreje, ob steni pa dvakrat hitreje, kot če bi zagorelo v sredini sobe. To je dobro vedeti, ko razmišljamo o tem, kje bi prižgali dišeče sveče ali kam bi postavili novoletno smrečico. Še več uporabnih nasvetov o tem, kako poskrbeti za večjo požarno varnost naših domov, pa smo v zadnji letošnji Xkurziji iskali v laboratoriju, kjer strokovnjaki zažigajo tudi dobesedno. Obiskali smo namreč požarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije.

Nova pokojninska zakonodaja je v državnem zboru dobila podporo, a pot do uveljavitve novele še ni končana. Del sindikatov ter nevladnih organizacij bo ta četrtek v parlament odnesel zadostno število podpisov, s čimer se bodo začeli postopki za referendum. Prepričani so, da gredo predlagane spremembe "izrazito v škodo delavstva in upokojencev". Vladna stran pa trdi, da ukrepi prinašajo večjo blaginjo upokojencem, a zagotavljajo vzdržnost sistema. O argumentih ene in druge strani v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državi sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; dr. Jaka Cepec, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; David Švarc, Delavska koalicija.

Evropski poslanci so danes prisluhnili predstavitvi prve ocene stanja v Evropski uniji v tem mandatu Evropske komisije, ki jo že drugič vodi nemška krščanska demokratka Ursula von der Leyen. Njeno ključno sporočilo je bilo, da mora Evropa sama odločati o svoji varnosti, energiji, tehnologiji in družbi - ob tesnem sodelovanju z zavezniki, a z več svoje odgovornosti. Drugi poudarki oddaje: - Evropa enotno obsodila vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor; poljski premier Tusk: nismo na robu vojne, a gre za zelo nevarno provokacijo. - Minister Mesec poudarja: tako ugodne pokojninske reforme ne bo več na mizi; težav pri podpori v parlamentu ne pričakuje. - Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje potrdila rebalans finančnega načrta zaradi uvedbe dolgotrajne oskrbe.

Okoli leta 1900 je pouk na veliki večini srednjih šol, ki so takrat delovale na Slovenskem, potekal v nemščini in tisti, ki s seboj niso prinesli ustreznega znanja tega jezika, so se v akademskem smislu potem lahko kaj hitro znašli v resnih škripcih. To pa je, jasno, tudi pomenilo, da so se jim, še preden so v pravem pomenu besede stopili na poklicno pot, že zaprla vrata številnih karier. Prav zato so si številni Slovenci tistega časa – od samih narodnozavednih učiteljev prek vidnih politikov, duhovnikov in umetnikov do zaskrbljenih mam in očetov – prizadevali, da bi srednjo šolo nekako le »slovenizirali«. V tem, dolgem boju za slovensko srednje šolstvo je eno najbolj bleščečih etapnih zmag izbojeval ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, ki mu je leta 1905 uspelo v Šentvidu nad Ljubljano ustanoviti Zavod sv. Stanislava, klasično gimnazijo, na kateri ni le pouk čisto vseh osem let pri vseh predmetih potekal v slovenščini, temveč je kot sploh prva srednješolska institucija svojim dijakom na koncu ponudila tudi slovensko maturo. Zakaj je bil to osupljiv dosežek, ki je pomembno spremenil potek slovenske zgodovine, smo preverjali v tokratnih Sledeh časa, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja in direktorja Slovenskega šolskega muzeja, mag. Staneta Okoliša, ter dr. Simona Malmenvalla, kustosa z iste muzejske ustanove, sicer pa tudi teologa, rusista in zgodovinarja. Foto: osrednje poslopje Zavoda sv. Stanislava (Doremo/Wikipedija)

V tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga ponavljamo, se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.

Pred tremi leti se je več kot tisoč 500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev spopadalo z največjim požarom v zgodovini samostojne Slovenije. Goreči Kras je zaposloval še veliko drugih služb iz sistema zaščite in reševanja, na delu so bili prostovoljci, gozdarska stroka je še danes vpeta v sanacijo. Tri leta pozneje nas na kraški požar opomnita pogled na pokrajino ter spraševanje, kaj bo drugače, če se ponovi. O novostih in pridobitvah, ki so posledica kraškega požara, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Leon Behin, generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje; Mitja Vidmar, vodja Sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka; Simon Vendramin, poveljnik Gasilske enote Nova Gorica; Matej Kravanja, območna enota Zavoda za gozdove Sežana; Boris Budal. namestnik direktorja Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle

V tokratnem Studiu ob 17.00 se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.

Med 900 tisoč zaposlenimi pri nas je tudi približno 35 tisoč invalidov, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. V Sloveniji jih živi od 8 do 10 tisoč, zaposlenih pa jih je le približno 25 odstotkov v delovni dobi. Kakšne so zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih pri nas, je njihov položaj zaradi slepote in slabovidnosti pri zaposlovanju bolj specifičen od položaja drugih skupin invalidov? Kako je z njihovo izobrazbo ter kako jim pomaga zaposlitvena rehabilitacija? Poznajo delodajalci vse zakonske možnosti in ugodnosti finančnih spodbud, ki jih dobijo, če zaposlijo invalida in kakšni so primeri dobrih praks? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Svetovalka generalnega direktorja za področje zaposlovanja invalidov in zaposlitvene rehabilitacije Zavoda za zaposlovanje Lea Kovač, vodja oddelka za spodbujanje zaposlovanja invalidov iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Aleksandra Kuhar, vodja programa Vseživljenjsko učenje slepih in slabovidnih pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Nastja Žlajpah, Novartisova zunanja sodelavka, članica v upravnem odboru Evropske zveze slepih, in sicer na področju zaposlovanja oseb z invalidnostjo, s poudarkom na zaposlovanju slepih in slabovidnih Anja Uršič vodja interesne skupine za vključevanje oseb z invalidnostmi v Novartisu Tamara Barič.

Evropska prestolnica kulture ne privablja samo večjega števila obiskovalcev programske ponudbe, ampak turistični delavci zaznavajo tudi večji obisk turistov. Kolikšen je, kakšno je zanimanje za dogodke in prireditve, ali so se mogoče začele tkati gospodarske, poslovne in drugačne vezi na račun kulture in turizma ter kje so še neizkoriščene priložnosti prve čezmejne kulturne prestolnice Evrope, bomo ugotavljali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Mija Lorbek, direktorica Zavoda GO! 2025; Erika Lojk, direktorica Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina; Miran Müllner, GZS – gospodarska zbornica za severno Primorsko, sekcija turističnih ponudnikov; David Kožuh, Goriški muzej, kustos in turistični vodnik.

Za nami je leto rekordov na trgu dela – med te spada tudi najmanjše število brezposelnih v zgodovini samostojne Slovenije, ob tem je število zaposlenih preseglo milijon. Kaj bo prineslo to leto? Napovedi so optimistične, a nekoliko previdnejše. Vpliv nemške avtomobilske krize je pri nas že občutiti – je zato pričakovati odpuščanja? Na drugi strani pa v javnem sektorju, kljub zvišanju plač, še vedno vlada veliko pomanjkanje delovne sile. O teh aktualnih vprašanjih, povezanih z dogajanjem na trgu dela, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; Tilen Prah,izvršni direktor Skupine Kariera; Tomaž Žirovnik, vodja Območne službe Zavoda za zaposlovanje Ptuj.

Letos bodo postopno dokončno zaživele vse pravice novega sistema dolgotrajne oskrbe. Z začetkom januarja so na centrih za socialno delo začele delovati vstopne točke, kjer bo treba oddati vlogo in kjer bodo tudi izdali odločbo. Z julijem bomo začeli plačevati tudi novi prispevek, takrat bo zaživela tudi oskrba na domu, do konca leta še preostale pravice. Bodo na centrih za socialno delo zmogli pravočasno rešiti vse vloge in izdati odločbe ali pa bo nastalo ozko grlo, kjer bodo uporabniki čakali na storitev oskrbe? Do česa bomo sploh upravičeni? Kaj prinaša novi sistem, koliko pravic, do česa bomo v resnici upravičeni – o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti Centrov za socialno delo; Tatjana Kolenc, vodja projekta Dolgotrajna oskrba pri ZZZS; Martin Kopatin, direktor Zavoda za pomoč na domu Pristan; Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost.

Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je bila decembra najmanjša v zgodovini samostojne države na ta mesec. Nizke številke so zaznamovale vse leto, najmanj brezposelnih je bilo junija, je povedala direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škrbinc, in dodala, da so nekajkrat zabeležili celo milijono delovno aktivnih prebivalcev. Druge teme: - Nova helikopterja bosta namenjena izključno nalogam nujne medicinske pomoči, je danes zagotovila letalska enota policije, ki bo opravljala prevoze. Njen vodja Dejan Kink je dejal, da helikopterja ne bosta uporabljena za izvajanje policijskih nalog, saj da ima letalska policijska enota dovolj helikopterjev za ta namen. - Priključitev Kanade, vrnitev Panamskega prekopa in nakup Grenlandije ... To je le nekaj namer Donalda Trumpa, ki so sinoči razburile mednarodno skupnost in začrtale nevarno ozemeljsko retoriko. - Italijanska policija bo začela prepoznavanje več kot tisoč udeležencev shoda neofašistov v Rimu, na katerem so večkrat pozdravili z iztegnjeno desnico. Ta pozdrav je v Italiji sicer kazniv samo, če ogroža javni red ali pomeni poskus obujanja fašistične stranke.

Na daljnem severu, tam, kjer vsako noč zapade vsaj osem metrov snega, stoji vas … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Grega Novak. Glasba: Tomaž Domicelj, kitara in orglice. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Premierna izvedba v živo iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, december 2012.

Na današnji skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje bo osrednja tema informacija o pripravi finančnega načrta za prihodnje leto. S plačno reformo se bodo tudi zaposlenim v zdravstvu postopno zvišale plače, na ZZZS ocenjujejo, da bodo zato njihovi odhodki prihodnje leto višji za 141 milijonov evrov, česar sami ne bodo mogli pokriti. Za koliko bodo zato podražili zdravstvene storitve? ZSSS pa v prihodnjem letu čaka tudi nova vloga, postali bodo izvajalec zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Z julijem bomo začeli plačevati nov eno-odstotni obvezni prispevek, s katerim bodo financirali storitve dolgotrajne oskrbe. A nedorečenega je še veliko. Preostale novice: Srečanje obrambnih ministrov evropskih držav, ki namenijo največ za obrambo: Zaradi zaostrovanja vojne v Ukrajini potreba po krepitvi proizvodnje orožja. Izraelske oblasti danes o dogovoru glede premirja s Hezbolahom. Kljub temu nadaljevanje medsebojnih napadov. 40-i Slovenski knjižni sejem odpira vrata za obiskovalce. Do vključno nedelje več kot 280 dgoodkov.

Na območju Celja se je vnovič razbohotila tujerodna vrsta raka ‒ močvirski škarjar. A to še zdaleč ni edini primer. Japonski dresnik, pelinolistna ambrozija, španski lazar ali rdeči polž, nutrija, hrastova čipkarka, azijski sršen ... to je le nekaj izmed številnih tujerodnih invazivnih vrst rastlin in živali, ki pustošijo po Sloveniji ali so pred vrati. V naravi povzročajo nepopravljivo škodo, saj s spodrivanjem avtohtonih vrst rušijo ravnovesje, številne tudi ogrožajo zdravje ljudi, gospodarska škoda je velikanska. Kako zatreti te vrste in preprečiti njihovo širjenje? Kako uspešni smo pri tem, kakšen je sistem nadzora in kako ga nameravajo nadgraditi, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Branka Tavzes, direktorat za naravo na ministrstvu za naravne vire in prostor; Ana Dolenc, Zavod za varstvo narave Slovenije; Kaja Pliberšek, strokovni vodja Zavoda za ribištvo Slovenije; Jana Kus, zavod Symbiosis.

Konec tega leta se izteče rok, do katerega je na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še možno vložiti zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine. Kdo so upravičenci? Gost v studiu Prvega je Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Po ocenah Zavoda za digitalno dostopnost v Sloveniji potrebuje prilagoditev spletišč in aplikacij od 25 do 30 odstotkov uporabnikov. Ne gre namreč le za invalide, ampak tudi za slepe in slabovidne, ljudi z drugimi oviranostmi in starejše, ki jim pešajo sposobnosti čutil. Kaj morajo vedeti naročniki in ustvarjalci spletnih mest in aplikacij, kaj je prinesel zakon, ki velja že dve leti, bomo v torkovem Svetovalnem servisu spraševali Tilna Škrabo, direktorja Zavoda za digitalno dostopnost.