Podcasts about zadnji

Piše Robi Šabec, bere Jure Franko. Z izrazom svinčena leta (italijansko anni di piombo) je v zgodovini Italije označeno nemirno politično obdobje od konca šestdesetih do prve polovice osemdesetih let 20. stoletja, ko so predvsem fašistične teroristične skupine izvajale številne ugrabitve in bombne atentate. Na političnem prizorišču je bil cilj vseskozi jasen: državo je bilo treba obvarovati, kot zadnjo braniteljico pred deželami 'bogoskrunskega komunizma'. Očuvati jo je bilo treba pred levico in to na vsak način – tudi z uporabo že v drugi svetovni vojni preverjenega fašističnega nasilja. Če je to veljalo za Italijo, je še toliko bolj očitno držalo za mesta neposredno ob meji. Kot je navedeno v samem naslovu romana Trst, 1974, je osrednje dogajanje romana postavljeno v srčiko italijanskih svinčenih let, v leto ko je bilo, kot navaja avtor Massimiliano Stefani, na Apeninskem polotoku na političnem prizorišču izjemno napeto. Pomlad se je začela s sojenjem šestim skrajnim desničarjem za pokol v Peteanu dve leti prej. Štirinajst dni pred tem se je v Catanzaru začelo sojenje za pokol na Trgu Fontana v Milanu leta 1969, ki so ga izvedli člani fašistične organizacije Ordine Nuovo. Prav s tem krvavim dogodkom naj bi se začela italijanska svinčena leta, ki so močno zaznamovala tudi dogajanje v Trstu. Deževnega večera 27. aprila je pri Svetem Ivanu v Trstu na slovenski šoli odjeknila eksplozija – bombo so podtaknili fašistični skrajneži. In prav ta prizor (ob orisih predhodno navedenih atentatov) je pisatelj uporabil kot uvod v roman Trst, 1974 oziroma v razdelek Pomlad. Delo je namreč razdeljeno na tri večje razdelke: Pomlad, Poletje in Jesen, ki jih spremljajo dodana uvodna poglavja, s katerimi avtor osredotočeno predstavi dogajanja v Trstu, ob tem pa izpiše še širšo družbenopolitično situacijo v Italiji. Tovrstni dinamiki ostaja zvest vse do konca. Tudi Poletje se začne burno: uvodno poglavje Italicus govori o enem najhujših bombnih atentatov, ki so kdajkoli pretresli Italijo. 4. avgusta ponoči je na vlaku, ki je iz Rima peljal v München, eksplodirala bomba. Umrlo je 12 ljudi, 48 potnikov pa je bilo hudo ranjenih. Čeprav je odgovornost za atentat prevzela že znana fašistična skupina Ordine Nero, krivcev za tragedijo niso nikoli izsledili. Zadnji razdelek romana (sklene ga le še končni epilog z naslovom Božič) se začne z jesenjo in s prihodom režiserja, pesnika, pisatelja in gledališkega ustvarjalca Piera Paola Pasolinija na konferenco v tržaški študentski dom. Prihod slavnega režiserja je pomemben vsaj iz dveh vidikov. Bil je izpričan levičar in zagrizen borec proti fašizmu, leto zatem pa umorjen verjetno prav zaradi ekstremne kritike fašizma v znamenitem filmskem delu Salò ali 120 dni Sodome. Če k temu dodamo še enega izmed protagonistov romana, istospolno usmerjenega mladeniča Lorenza, pa je prihod slavnega pesnika v »mesto v zalivu« še toliko bolj utemeljen. Dodatno dinamiko dogajanja v romanu je Massimiliano Stefani vnesel še s sprva zapriseženim tržaškim fašistom Ruggerom, ki se zaljubi v Majo, Slovenko po rodu, ta pa v svojem ljubezenskem hrepenenju koleba med njim in študentom, komunističnim aktivistom Maurom. Tu je še Majin brat Saša, ki v zgodbo vključi lokalnega norca Angela in z njim potrebno psihiatrično sceno, družno s psihiatrom Francom Basaglio, s katerim je pisatelj zaokrožil dodobra naphane tržaške razmere sredi sedemdesetih let. V tako nastavljeni atmosferi avtor poznavalsko drsi med ideološkimi nasprotji, nacionalistično-fašističnimi ekscesi in čustvenimi mladostniškimi iskanji identitete. Poudarjajo jih precizni opisi tržaško-italijanskega vsakdana, saj vključujejo vse od bencinskih bonov do tedaj priljubljenih televizijskih oddaj. Pisatelj nas zanesljivo vodi po mestnem središču in okolici, od doline Glinščice prek Barkovelj k Sv Ivanu, v Ljudski vrt, pa vse do znamenite promenade na Ulici 20. september, kjer je bil njega dni tudi sedež fašistične drhali. Predstavlja nam romaneskno potovanje po večnarodnostnem in očarljivem, pogosto tudi strašljivem Trstu, prežetem z nemiri in družbenopolitičnimi napetostmi sedemdesetih let. Delo, ki je kar se da mogoče vpeto v konkreten čas in prostor, se pravi Trst, 1974 kot Italija v malem.

V kine sta prišla kar dva nova slovenska dokumentarna filma - film Gora Rocka Mirana Zupaniča o istoimenskem festivalu, ki ga bodo na Šentviški planoti pri Tolminu letos poleti priredili že 22ič in film Ko pridem ven Metoda Pevca, v katerem se je režiser skupaj s psihiatrom, ki je strokovnjak za psihodramo, odpravil v zapor na Dobu. V oddaji se pogovarjamo z obema režiserjema, ocenjujemo pa tudi film Zadnji viking Andersa Thomasa Jensena in film Drama Kristofferja Borglija.

Da je danski humor nekaj posebnega, je najbrž jasno že vsem ljubiteljem skandinavskega filma, a ko svoje ustvarjalne moči združijo režiser in scenarist Anders Thomas Jensen ter igralca Nikolaj Lie Kaas in Mads Mikkelsen, ta pojem dobi povsem nov pomen. Razsežnosti njihove, milo rečeno, neobičajne domišljije presežejo vsakršna pričakovanja in vedno znova – Zadnji viking je že njihov šesti skupni celovečerec – premaknejo mejo še sprejemljivega malček naprej. Osrednja zgodba, o kateri je težko povedati veliko, ne da bi razkrili preveč, se tokrat vrti okoli dveh bratov. Prvi, Anker, je kriminalec, ki se po petnajstih letih vrne iz zapora, drugi, Manfred, že tako nekje na avtističnem spektru, pa je medtem razvil še disociativno motnjo identitete in se ima za Johna Lennona, pri čemer vztraja z izjemno destruktivnimi potezami, saj se ob rojstnem imenu recimo impulzivno zabriše skozi okno v drugem nadstropju. Njuno sodelovanje je tako že od začetka obsojeno na kopico črnohumornega kaosa, a popolnoma neizogibno, saj Manfred/John edini ve, kje je zakopan Ankerjev ukradeni denar. Kmalu se jima pridružijo še štirje stanovalci psihiatrične klinike, ki trdijo, da so člani skupine Beatles ali Abba – odvisno od trenutka –, za petami jima je pohlepni in nasilni Ankerjev pajdaš, pot pa jih vse skupaj vodi v njuno rojstno hišo, v kateri seveda ne gre brez zloveščih asociacij in spominov. Če bi gledalec želel poloviti prav vse dogajalne niti, bi si film najbrž moral ogledati večkrat zapored, vendar to za čuda filmu prav nič ne škoduje. Kakor tudi ne pestra mešanica žanrov, ki se v divjem ritmu prepletajo od dobesedno pravljičnega okvira zgodbe pa vse do brutalno črne komedije z elementi kriminalke in krvave psihološke drame, v čemer je Jensen enostavno vrhunski. Posebej navdušujoča je dramaturgija samega dogajanja, saj gledalca kar nekajkrat prebrisano zavede in šele čisto ob koncu spretno razkrije vse manjkajoče koščke sestavljanke ter osvetli zgodbo s čisto novega zornega kota. Mojstrsko sta svojo nalogo opravila tudi Nikolaj Lie Kaas kot Anker in predvsem izjemni Mads Mikkelsen kot Manfred/John – absurdnost njunih likov preprosto nima pomanjkljivosti. Film Zadnji viking je bilo na lanskem Liffu mogoče videti v sekciji Predpremiere, čeprav bi se prav lahko znašel tudi med Ekstravagancami, saj kljub zelo univerzalnemu sporočilu o bratski ljubezni in številnim presežkom sodi med tovrstne filmske posebneže, ki zahtevajo nekoliko bolj specifične gledalce. Piše: Gaja Pöschl Bere: Maja Moll

Zadnji predvelikonočni dogodek letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo potekal jutri ob 11h v dvorani Slovenskega centra PEN in Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici. Na vrsti bo literarno-glasbena matineja Na mladih svet stoji. Gostja bo koroška avtorica mag. Ana Grilc, igral bo kitarist Vitja Kovačević iz Maribora, moderatorka prireditve pa mag. Lidija Golc. Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani napoveduje tudi povelikonočni koncert. To bo medgeneracijski pevski koncert Trikrat tri SPD »Danica« iz Šentprimoža v Podjuni. Ob spremljavi 10-članskega Orffovega orkestra slovenske ljudske pesmi prepeva 40-članski zbor, združen iz najmlajših »Zvezdic«, Mešanega zbora »Danica« ter »Korenin Danice«. Koncert bo danes teden v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vstopnice je moč dobiti tudi pri blagajni te ustanove.

Epizoda prikazuje kompleksno dvojnost Isaaca Newtona, saj ga ne opiše le kot racionalnega znanstvenika, ampak tudi kot »zadnjega med čarovniki«. Medtem ko ga zgodovina slavi zaradi njegovih matematičnih zakonov gibanja in odkritja univerzalne gravitacije, podkast razkriva, da so bili njegovi znanstveni preboji globoko zakoreninjeni v alkimiji, teologiji in misticizmu. Newton je vesolje dojemal kot božanski kriptogram. Z eksperimenti s strupenimi kemikalijami in razlagami svetopisemskih prerokb je iskal sledi Boga v naravi. Ironično pa so matematični okviri, ki jih je ustvaril za dokazovanje božanske prisotnosti, kasnejšim učenjakom omogočili opis samovzdržnega vesolja, ki deluje brez stvarnika. Newtonovo obsesivno iskanje skritih duhovnih resnic je tako nehote utrlo pot sekularni dobi sodobne znanosti. Izvorni članek: Isaac Newton – zadnji mag, ki je nehote razčaral svet Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Po nedeljskih volitvah je mogoče na delo volilnega odbora ali okrajne volilne komisije ugovarjati le še danes. Za zdaj je znano, da bo ugovore vložila SDS. O njenih očitkih, ki jih Državna volilna komisija zavrača, ustavni pravnik Saša Zagorc pravi, da narava očitkov ni takšna, da bi vplivala na končni izid. Druge teme: - Iran je po navedbah iz Pakistana, ki se ponuja za posrednika med vpletenimi v vojno, dobil ameriški predlog mirovnega načrta. V Teheranu sicer zanikajo kakršne koli pogovore z Washingtonom, so pa napovedali odprtje Hormuške ožine za nesovražna plovila. - Ob najobsežnejših rusko-ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki doslej je nekaj ukrajinskih dronov zašlo tudi v zračni prostor baltskih držav. Ob tem se zaostruje spor Kijeva in Budimpešte. Ta napoveduje prekinitev dobave plina Ukrajini. - Letalnica bratov Gorišek je uspešno prestala preizkus pred finalom svetovnega pokala. V Planici je danes najdlje - 232 metrov - poletel Jaka Drinovec

Zdravo! Tokrat analiziramo volilne rezultate in ugotovimo, da smo zmagal', ali pa so letošnje parlamentarne volite ukradene. Pričakujemo zmago desnice in posledično takojšnje znižanje davkov in seveda občutno zvišanje plač delavcev. Govorimo seveda tudi o korupciji, prisluhih, Titaniku, volilnih kampanjah, Mosadovem Wi-Fiju in geslu, se poklonimo komadu Čreva na plot in razmišljamo, zakaj Slovenija ne more imeti belgijskega scenarija. Za knjigo ostane ravno toliko časa, da Boštjan Videmšek prebere citat o Kes, preden zaključimo, da dokler ne bo konca te volilne drame, na družabna omrežja raje ne sploh hodite.

V kino je prišla nova adaptacija enega najbolj prelomnih romanov 20. stoletja, Tujca Alberta Camusa, v režiji uglednega francoskega avtorja Françoisa Ozona. Črno-beli film verno povzame zgodbo in ideje knjige, ampak v duhu glavnega junaka se vseeno lahko vprašamo, ali je to vse, kar je? Aktualni film je šele tretja priredba romana, saj je Camusova hči Catherine kot skrbnica njegove zapuščine nepopustljiva glede reinterpretacije te zgodbe. Prejšnji dve sta bili italijanska iz šestdesetih in turška iz leta 2001, tako da je to šele prva francoska. Ozon je eden najopaznejših filmskih ustvarjalcev svoje generacije, ki že vso kariero vztrajno lovi mejo med umetniškim izrazom in komercialno privlačnostjo. Njegovi filmi so praviloma obrtniško izpopolnjeni in pogosto vključujejo humor, kar jih približa širšemu občinstvu, obenem pa niso tako surovi ali škandalozni kot dela njegovih sodobnikov Jacquesa Audiarda, Leosa Caraxa in Gasparja Noeja. Ozon je bil zato najvarnejša izbira za soočenje s Camusovim velikim besedilom, saj njegov film ne odstopa bistveno od literarne predloge, s samo minimalnimi posodobitvami za sodobnega gledalca, s pristno vizualno podobo in odlično igralsko predstavo. Zgodba je postavljena v Alžir v prvo polovico 20. stoletja, kjer spremljamo glavnega junaka, uradnika Mersaulta. Na prvi pogled je izredno stoičen človek, ki ga ne prizadene, ko mu umre mati, niti se posebej ne razvname, ko se pozneje zaplete v razmerje z Marie, niti se ne razburi zaradi nasilnega vedenja sosedov. Medtem ko je v romanu jasno predstavljena filozofska podstat njegove stoičnosti, saj je Mersault preprosto brez vere in prepričanja, so v filmu ob odsotnosti notranjega glasu njegova dejanja na nekaterih mestih videti apatična, na nekaterih pa sociopatska. To še posebej velja za ključni trenutek filma, umor Arabca, ki zalezuje njegovega prijatelja. Zadnji del filma je nato posvečen sojenju in Mersaultovemu času v ječi, kjer se je Ozon vseeno odločil uporabiti notranji monolog, čeprav sta v ospredju dva s pomenom natlačena in odlično odigrana dialoga – z Marie in duhovnikom. Minimalna odstopanja v zgodbi so v prvi vrsti osredotočena na večjo, vendar še vedno povsem stransko vlogo žensk. Tako Marie dobi več dialoga in agensa, poleg tega pa spregovori in celo dobi ime tudi Džamila, ki je v romanu okarakterizirana predvsem v razmerju do moških – kot Raymondova ljubica in kot sestra umorjenega Arabca. Spremenjena je tudi struktura romana, saj se začne z Mersaultovim prihodom v zapor, tako da sloviti prvi stavek romana – Danes mi je umrla mati – zamenja Mersaultova razlaga, da je ubil Arabca, referenca na pesem skupine The Cure, ki se nato pojavi med končno špico. S temi spremembami Ozon zgodbi res doda nekaj svojega pečata, kar velja tudi za dodelano vizualno podobo, vendar ne bi mogli reči, da gre za kakršno koli reinterpretacijo. Podobno kot pri lanskem Frankensteinu v režiji Guillerma del Tora gre tudi pri Tujcu za film, ki skoraj preveč jasno izkazuje avtorjevo malikovanju podobno navdušenje nad literarnim delom, dodatno potencirano z njegovim razkazovanjem obvladovanja filmskega jezika za ustvarjanje celostnega umetniškega dela. Težava je v tem, da sta tako Frankenstein kot Tujec temeljni deli sodobne kulture, ki ju pozna tako rekoč vsak. Tako zvesto adaptacijo morda še najbolj cenijo srednješolci, ki bi radi preskočili branje knjige, in morda tisti, ki so že pozabili podrobnosti. Film pa se s tem ujame v past, saj je samo reinterpretacija veličastnega dela, kot nekakšno drugo agregatno stanje, pri tem pa ustvarjalcu ni uspelo narediti umetnine z vrednostjo, ki bi sama po sebi pustila vtis na sodobni kulturni krajini. To je najbrž ena največjih zagat pri priredbah in težko je reči, zakaj je denimo Ni prostora za starce v režiji bratov Coen mojstrovina, medtem ko je Tujec samo zelo dober film. Piše: Igor Harb Bere: Dejan Kaloper

Slišali smo, kako se je Friderik Irenej Baraga poslovil od doma in se odpravil na dolgo potovanje v Ameriko.

Zdravo! V 300. epizodi sta nas obiskala Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek, ki sta nam skozi usodo Najin in Fatu (zadnjih dveh severnih belih nosoroginj) servirala brutalno lekcijo iz geopolitike in nas popeljala skozi "klavnico" neustavljivega napredka najbolj krute živalske vrste. Izvedeli smo, kako češki AK-47 in kitajske vraže o čudežnem prahu zlijejo v koktajl, ki je izbrisal (ne samo eno) živalsko vrsto. Naučimo se tudi da je afriška svetovna vojna kirva za smrti na desetine milijonov ljudi in tudi da so znanstveni dočakali biotehnološki čudež, ki pa so ga odnesle podnebne spremembe. Tragično. Za konec pa preprost plan za preživetje: beri, sprejemaj naravo in ne jej mesa.

Predzadnji tekmovalni dan na zimskih olimpijskih igrah prinaša kar enajst končnih odločitev. Zadnji nastop na igrah so opravile biatlonke, ki so se v zgodnjem popoldnevu pomerile na tekmi s skupinskim startom. Za rokometašice Krima pa se končuje evropska sezona. V zadnjem krogu rednega dela tekmovanja gostijo francosko ekipo iz Bresta.

V Bormiu, ki gosti tekme alpskih smučarjev, so se končali slovenski nastopi. Zadnji predstavnik je bil Žan Kranjec, ki se je s svetovno elito pomeril v veleslalomu. Slovenski vrhunci na igrah so bili tudi v Teseru in Anterselvi, kjer sta bili štafeta smučarskih tekačic oziroma sprint biatlonk. Ob odzivih iz Italije se posvetimo še rokometu. Krimovke lovijo uvrstitev v izločilne boje lige prvakinj. V predzadnjem krogu rednega dela tekmovanja se bodo v Koprivnici v pomembnem obračunu za napredovanje pomerile z ekipo Podravke.

Z ženskim superveleslalomom v Cortini d'Ampezzo so se na letošnjih olimpijskih igrah končala tekmovanja alpskih smučarjev v hitrih disciplinah. Zadnjič je na največjem zimskem športnem dogodku nastopila tudi edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec. V domačih športnih logih pa se bo nocoj nadaljevala odbojkarska liga prvakov. Ljubljanski ACH Volley bo v dvorani Tivoli gostil eno najuspešnejših evropskih ekip, slovito moštvo iz Trentina.

Povabili smo vas na odprtje razstave ob 75 letnici študija na Pedagoški fakulteti, ki jo bodo odprli v Zavodu sv. Stanislava. Prav tako smo predstavili kaj pripravljajo v Narodni Galeriji na slovenski kulturni praznik! Zadnji del oddaje pa je bil posvečen pesniku, pisatelju in prevajalcu Miroslavu Košuti, ki je umrl 2. februarja.

Ljubiteljice in ljubitelje smučarskih skokov sta danes znova razveselila uspeha Domna in Nike Prevc na tekmah v Willingenu v Nemčiji, ki sta bili zadnji pred olimpijskimi igrami. Domen Prevc se je razveseli nove zmage, Njegova sestra Nika Prevc je bila na ženski tekmi tretja. Drugi poudarki oddaje: Mejni prehod Rafa bo lahko prešlo le približno 150 Palestincev Na Hrvaškem priprave na začetek vnovičnega obveznega služenja vojaškega roka Pred svetovnim dnevom mokrišč pozivi k njihovemu skupnemu ohranjanju

Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije; Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.

Državni zbor je opoldne začel zadnjo redno sejo v tem mandatu. Med drugim bodo poslanci na seji glasovali o kandidatu predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije, dozdajšnjemu viceguvernerju Primožu Dolencu, ki ga je pred začetkom seje potrdila mandatno-volilna komisija. Podporo naj bi imeli zagotovljeni tudi vsi trije kandidati za ustavne sodnike. Drugi poudarki: - Po uboju v Minnesoti širši protesti, opozorila nekdanjih predsednikov. - Celjsko bolnišnico čaka temeljita prenova in nadgraditev. - Novi zakon o zaščiti živali s težavami za zavetišča in občine.

Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci' o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.

Zadnji val protestov, ki so se v Iranu začeli zaradi slabih gospodarskih razmer, traja že tretji teden, protestniki pa imajo zdaj tudi odločne politične zahteve. Število žrtev nasilja se povečuje, državni vrh pa zagotavlja, da ima vse pod nadzorom in da so razmere stabilne. Ob tem z vojaškim posredovanjem grozi tudi ameriški predsednik Donald Trump, vendar prave alternative vladajoči eliti islamske republike ob morebitnem padcu režima ni na vidiku. O razmerah v Iranu in morebitnih posledicah tujega vpletanja bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jožef Kunič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu; Milan Jazbec, nekdanji veleposlanik v Turčiji, nerezidenčno zadolžen za Iran; Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Dvestodvainštirideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena koncu pete sezone serije Stranger Things. Agenti Mito, Igor in Aljoša so znova brez gosta. Igor meni, da je zaključek dober, čeprav je konec res predolgo trajal in čeprav se mu ne zdi kul, da kar tako pobijajo vse tiste vojake, sicer pa poudari, da se serija iz grozljive skrivnostnice […]

Njegova dedek in babica sta iz Palestine pobegnila v Sirijo, oče pa iz Sirije v tedanjo Jugoslavijo. O beguncih, ki so pred desetletjem v upanju na boljše življenje dosegli tudi Slovenijo, je napisal pretresljivo knjigo Zadnji gozd. Njegova najnovejša, lanska izdaja je poljudnoznanstveno delo Srce v kletki. Doc. dr. Franjo Husam Naji je namreč kardiolog in organizacijski vodja klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, vodil je tudi oddelek za kardiologijo. Zato ni naključje in ne preseneča – glede na njegovo dostopnost –, da mu številni pacienti pravijo "doktor s srcem". Ni mu nerodno priznati zdrsov v skrbi za svoje lastno zdravje, nima težav z izražanjem mnenja o zdravstvenem sistemu, niti ne o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Glasbena priporočila: After Hours – The Velvet Underground Heart in a Cage – The Strokes Ringišpil – Đorđe Balašević Knjige Franja H. Najija: Križišče Zadnji gozd Ringlšpil Noč na obisku Srce v kletki

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.

Košarkarji Cedevite Olimpije so v evropskem pokalu gostovali še v Solunu pri slovitem Arisu, skakalke in skakalci pa so zbrani v Garmisch-Partenkirchnu za novoletni turneji.

Košarkarji Cedevite Olimpije so v evropskem pokalu gostovali še v Solunu pri slovitem Arisu, skakalke in skakalci pa so zbrani v Garmisch-Partenkirchnu za novoletni turneji.

Zadnji dan leta 2025 bomo pregledali najbolj odmevne intervjuje na Prvem. Pogovarjali smo se med drugim z reševalcem, specialistom intenzivne medicine, namestnikom direktorja Svetovne poštne zveze, priznanim slovenskim kuharskim mojstrom, trobentačem, humoristom, režiserjem ter pisateljico. V nadaljevanju boste lahko poslušali povzetke najbolj poslušanih intervjujev. Gostje teh so bili Robert Sabol, Jim Down, Marjan Osvald, Uroš Štefelin, Pavel Grašič, Boris Kobal, Jan Cvitkovič in Bronja Žakelj. Izbor je pripravil Marko Rozman.

Danes je dan ustavnosti. Triindvajsetega decembra 1991 so vsi trije zbori takratne skupščine sprejeli in razglasili prvo ustavo Republike Slovenije. Ustavno besedilo je bilo doslej spremenjeno 12-krat. Zadnjič v začetku tega meseca, ko je ustava dobila nov ustavni člen, ki zagotavlja pravico do uporabe gotovine. Ustavo smo dobili natanko leto dni po plebiscitu o samostojnosti Slovenije. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, s katerim se je ob dnevu ustavnosti pogovarjala Jolanda Lebar, ocenjuje, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni s stanjem varstva človekovih pravic. V pogovoru sta se najprej dotaknila kadrovskih menjav na ustavnem sodišču. Letos sta se zamenjala dva ustavna sodnika, prihodnje leto se bodo še trije in prav zdaj poteka postopek izbire kandidatov. Foto: Agencija Bobo

Obraz sosedje ulice je slovenski hokejski klubski in reprezentančni trener Jure Verlič. Zadnji dve leti je članski trener mariborskih hokejistov in pomočnik selektorja v izbrani vrsti do 18 in 20 let.

Zdelo se je, da si bo Netflix z nakupom konglomerata Warner Bros. Discovery letos za Miklaža res privoščil, a bomo morda morali za razplet prevzema počakati na Božička. Je Youtube, ki ima vse lastnosti družbenih omrežij, res toliko boljši od omrežij podjetja Meta, ki so že pregovorno ter zaradi dejanj in odločitev bolj osovražena? Kako si razlagati besede, ki se pojavljajo po vsem svetu in spreminjajo družbo (možganska gniloba, parasocialen in besolovka)? In katere so najverjetnejše tehnologije, ki jih prinaša prihodnost? Odbita do bita v zadnji epizodi leta debatira o štirih naštetih temah in razmišlja o tem, kaj nas v prihodnosti sploh še lahko preseneti. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Samsung Frame TV

Drugi poudarki: - V Celju nadaljujejo sanacijo onesnaženih igrišč vrtcev. - Blejska občina za obnovo dotrajane šole prejela 3 milijone evrov državnih sredstev. - Tekstilno podjetje Lisca 70-letnico dočakalo v dobri kondiciji, šiviljski del ostaja v tujini. - Na mariborski občini je prvič zažarela dobrodelna smrečica dobrih želja.

Zadnji dan zadnje redne seje državnega zbora v tem letu bodo poslanke in poslanci obravnavali dva zakona po nujnem postopku, novelo o financiranju in spodbujanju graditve javnih najemnih stanovanj ter interventni zakon s področja zdravstva. Interventni zakon o zdravstvu je bil med obravnavo na pristojnem odboru tarča precej kritik zaradi trajnosti sprememb nekaterih členov. Koalicijski poslanci so z dopolnili sporne člene spremenili v začasne, a pričakovati je, da bodo dopolnila vlagali tudi še med obravnavo na seji. Drugi poudarki oddaje: - Okoljevarstveniki predlog Evropske komisije za odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem označujejo za napako; Nemčija, Francija in Italija ga pozdravljajo - V Bruslju danes o vključevanju zahodnobalkanskih držav v politike Unije ter sodelovanju v zunanji politiki in pri upravljanju migracij. - Evropski parlament bo glasoval o pobudi My Voice, My Choice za varen in dostopen splav za vse ženske v Uniji.

Dvestodevetintrideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena prvi tretjini pete sezone serije Stranger Things. Agenti Mito, Igor in Aljoša so tokrat znova brez gosta, a nič manj gostoleči. Igor pravi, da serija na tej točki ne premore več skrivnostnosti ali strašljivosti, zato so se ustvarjalci pravilno odločili za akcijo, zgodbo serije primerja s Kingovo It, zelo pa […]

Biatlonci in biatlonke nastope v Hochfilznu, na drugi postaji letošnjega svetovnega pokala, končujejo z žensko tekmo v zasledovanju in moško štafeto. Deskarji na snegu so se včeraj prvič pomerili na evropskem snegu, in sicer na nočni tekmi v Cortini d'Ampezzo, v dopoldanskih športnih minutah pa boste lahko prisluhnili tudi Tadeju Pogačarju, najboljšemu kolesarju na svetu, ki je priprave na novo sezono z ekipo Emiratov začel v Španiji.

Od danes veljajo vse pravice iz dolgotrajne oskrbe, med drugimi se jim je pridružila pravica do oskrbe v domovih za starejše. Na prostor v njih po starem sistemu čaka skoraj 40 tisoč ljudi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Slovenija zadnji mesec mandata v Varnostnem svetu začenja drugo predsedovanje temu najmočnejšemu telesu organizacije Združenih narodov - Obrambni ministri Evropske unije, ki je letos Ukrajini dostavila največ orožja od začetka vojne, danes o nadaljnji vojaški pomoči - Začenja se 22-ta Animateka, na kateri bo do konca tedna na ogled 300 animiranih filmov za vse generacije

Slovenski športniki iz dneva v dan skrbijo za veselje navijačev. Po včerajšnji zmagi smučarskega skaklca Anžeta Laniška je danes Nika Prevc na tekmi svetovnega pokola v Falunu na Švedskem z dvema vrhunskima skokoma prvič v novi sezoni skočila na najvišjo stopničko in s tem prekinila zmagovalni niz Japonke Nozomi Marujama. To je že njena 23-a posamična zmaga. Drugi poudarki oddaje: - Zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi jutri stopata v veljavo: namesto dodatka za pomoč in postrežbo denarni prejemek - Izraelski premier Netanjahu predsednika države zaprosil za pomilostitev v sojenju zaradi korupcije. - Sredi kurilne sezone opozorila na težave z nadzorom kurilnih naprav.

Zdravo. Tokrat snemamo v “črni sobi”, brez glasbene podlage, v težkih pogojih, ki so podobni snemanju igralcev pred “green screenom” in tudi mi čutimo podobne vrste pritiske. Medtem ko se navajamo na nov studio, elegantno zdrsnemo v oglasni blok (prijazno vas povabimo na hvalazavseribe.si). Sledi poročilo iz Berlina: navijači na steroidih, medalja z leskom in taktični izračun, kako maraton preživiš z malo teka in veliko ponosa. Nato se čudimo letalski logiki iz Floresa, štejemo tovornjake in še vedno čakamo tisti famozni “šalter” za potnike, ki so zgrešili Avstralijo. Tudi o Zadnji priložnosti: Kiri, Moose (ne los!) in večno zamujajoči gospod Čondo, piščanci namesto koz ter soba, ki se izkaže za … hodnik. Komodo? Še ne še. Najprej spanje, naslednjič pa zmaji.

Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Avtorica oddaje Metka Pirc.

Zadnja avgustovska nedelja je bila zelo delovna za infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek. Udeležila se je kar treh odprtij, od katerih za zdaj omenimo le območje avtocestnega predora Šentvid v Ljubljani, kjer je promet po skoraj desetih mesecih znova stekel normalno. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski varnostni kabinet ob stopnjevanju napadov na Gazo drevi o popolnem zavzetju mesta. - Novo šolsko leto prinaša tudi številne sistemske in programske novosti. - Zadnji dan svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Tacnu dve slovenski kolajni.

Dvestošestindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena sedmemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Igor, Mito in Aljoša so se včeraj dopoldne dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor pravi, da je bila […]

Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.

Dvestopetindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena šestemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Igor, Mito in Aljoša so se včeraj dopoldne dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor pravi, da so postapokaliptične […]

Tokrat je beseda tekla o zgodovinski tekmi z Veležem, malo manj zgodovinski tekmi z Muro, zanimivi statistiki naših igralcev, finalu FA pokala iz leta 1990, prihajajočemu obračunu z Radomljami, naslovu prvaka selekcije U15, družini Lungu, novi Brestovi pogodbi in finalu slovenskega pokala, ki bo na »našem« štadionu.Glavno vprašanje je seveda, ali bo Olimpija zmogla dovolj moči in koncentracije, da proti Radomljam odigra tako kot se spodobi in končno že osvoji ta nesrečni naslov, ki se nam zdaj že nekaj tekem tako nesramno izmika.

Dvestoenaindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena petemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenta Mito in Aljoša sta se danes dopoldne dobila na spletu in jo na kratko predebatirala. Mito pravi, da se mu uvodne […]

Dvestodevetnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena četrtemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se včeraj pozno zvečer dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor bi rad, […]

Dvestosedemnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena tretjemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se včeraj zvečer dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor je prepričan, da […]

Dvestoštirinajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena prvemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se danes zjutraj dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igorja je zmotilo, da […]

Dvestopetnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena drugemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se danes zjutraj dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor pohvali osrednjo bitko, […]

Zadnji čas v sobi nekaj šušti, škriplje, tiktaka … Pripoveduje: Saša Pavček. Napisala: Dubravka Ugrešić. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.

Zadnji marčevski teden je že dolgo rezerviran za največji slovenski športni praznik v Planici, kjer sezono svetovnega pokala tradicionalno zaključijo najboljši smučarji skakalci. Letošnja sezona je prinesla veliko razburjenja zaradi norveškega škandala s skakalnimi dresi, s slovenskega zornega kota pa nepozabno svetovno prvenstvo v Trondheimu. Naslednja sezona bo še pomembnejša kot letošnja, saj bodo v Italiji na sporedu olimpijske igre, kjer se prav tako obeta nekaj sprememb v svetu smučarskih skokov. Ti so po norveškem škandalu tako ali tako prišli na razpotje. Kakšna prihodnost se obeta v Sloveniji tako priljubljenemu športu? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Jelko Gros, član komiteja za razvoj smučarskih skokov pri Mednarodni smučarski zvezi; Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge smučarski skoki pri SZS; Špela Rogelj, nekdanja smučarska skakalka, kontrolorka opreme na tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih; Darko Rupar, komentator ženskih smučarskih skokov.

Na klopeh poslancev v tem mandatu je že pet predlogov za spremembe ustave. Kako bodo končali? Ta trenutek se zdi, da ima največ podpore predlog za vpis pravice do gotovine v ustavo. Najdlje je predlog, po katerem bi sodnike imenovala predsednica republike in ne več državni zbor. Dva predloga: za enostavnejši način imenovanja vlade in razbremenitev ustavnega sodišča že na ustavni komisiji nista dobila zadostne podpore. Zadnji predlog je povezan z uvedbo prednostnega glasu, za katerega so se z veliko večino zavzeli volivci na posvetovalnem referendumu. Predvideva povečanje števila poslancev za dva. Kako torej kaže predlaganim ustavnim spremembam. O tem s predstavniki parlamentarnih strank v Studiu ob 17-ih. Gostje: Lucija Tacer, Poslanska skupina Svoboda; Danijel Krivec, Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka; Jožef Horvat, Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Sova Marta in labod Jaka na morju! Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Andrej Uroš Malečihar Biček. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.