Podcasts about zadnji

Zadnjič smo slišali, da je na dvoru vladala huda zmeda, saj nikjer niso našli kraljičinega naglavnega šala in kraljevega bodala in ko je kralj vprašal, kje je princesa, se je njena varuška priklonila in rekla:Vir: Rdeča pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov.The Project Gutenberg eBook of The Red Fairy Book, Andrew Lang, Langmans, Green and Co, London; 1889, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Zadnji tekmovalni teden kolesarske dirke po Italiji prinaša peklenski spored etap. Najboljši v skupni razvrstitvi so se drugi dan zapored pomerili v Dolomitih. Današnja 17. etapa se je po 155 kilometrih končala v slovitem smučarskem središču v Bormiu. Brez Primoža Rogliča, čigar včerajšnji odstop še vedno odmeva v slovenski športni javnosti. Ob kolesarstvu minute namenjamo še evropskim klubskim tekmovanjem v nogometu. V finalu konferenčne lige se bosta nocoj na stadionu v Vroclavu pomerila Betis in Chelsea.

Dvestošestindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena sedmemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Igor, Mito in Aljoša so se včeraj dopoldne dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor pravi, da je bila […]

Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.

Dvestopetindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena šestemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Igor, Mito in Aljoša so se včeraj dopoldne dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor pravi, da so postapokaliptične […]

Tokrat je beseda tekla o zgodovinski tekmi z Veležem, malo manj zgodovinski tekmi z Muro, zanimivi statistiki naših igralcev, finalu FA pokala iz leta 1990, prihajajočemu obračunu z Radomljami, naslovu prvaka selekcije U15, družini Lungu, novi Brestovi pogodbi in finalu slovenskega pokala, ki bo na »našem« štadionu.Glavno vprašanje je seveda, ali bo Olimpija zmogla dovolj moči in koncentracije, da proti Radomljam odigra tako kot se spodobi in končno že osvoji ta nesrečni naslov, ki se nam zdaj že nekaj tekem tako nesramno izmika.

Dvestoenaindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena petemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenta Mito in Aljoša sta se danes dopoldne dobila na spletu in jo na kratko predebatirala. Mito pravi, da se mu uvodne […]

Piše Bojan Sedmak, bere Igro Velše. Teodor Lorenčič je pisec z neobičajno bio- in bibliografijo. Na pragu svojega osmega desetletja iz življenjskih rokavov vleče močne karte za igro, ki jo vztrajno preizkuša po svojih pravilih. Ta zastavlja iz vitalizma v javnih in zasebnih prizadevanjih za svojevrsten individualizem, zaradi katerega nemalokrat prihaja v konflikte z različnimi družbenimi omejitvami. Bodisi kot univerzitetni tajnik, županski kandidat, domiselni vstajnik, strankarski posrednik, diplomiran filozof, obrtnik stolar, kolumnist, karateist … Še največ svobode je imel in ima kot pesnik, a tudi ob vstopanju v poetsko areno pred več kot pol stoletja je bil sankcioniran kot sporen za takratne družbene zapovedi, čeprav so se o njegovem prvencu O stenah in vijolicah (1975) pohvalno izražali člani znamenite mariborske peterice z Dragom Jančarjem na čelu. Šele izdaja vseh njegovih petih pesniških zbirk s skupnim naslovom O ljubezni (2017) v redakciji Boruta Gombača je celostno povzela vrednosti Lorenčičeve poetike. Njegov prozni prvenec, doživeto napisan družinski roman Anonimni (2017) je naletel na polemične odzive zaradi dodanega pamfleta o dogajanju na mariborski univerzi, v katero je bil vpleten kot njen uradnik. Po pregretih medijskih in pravnih kolobocijah ter posledični razrešitvi z delovnega mesta se je preselil v Beograd, kjer se je odločil, da bo pisal v srbskem jeziku in se kot tak razglasil za poslednjega jugoslovanskega pesnika. Najprej je izdal odmevno monografijo Laibach (2022) s svojimi fotografijami in refleksijami kronista na prvi evropski turneji znamenite skupine. Sledile so zbirke novih pesmi, napisane v srbščini ter izdane v knjigi U tišinama ljubavi (2023). V srbskem jeziku je začel pisati in izdajati tudi serijo kriminalk in se že v prvem tovrstnem romanu (2025) preizkusil s prevračanjem zakonitosti žanra, med katerimi je krivec, ki ni razkrinkan v racionalnem koncu, bolj izjema kot pravilo. Roman Margo – prvotno napisan v srbščini in kmalu preveden v angleščino in nato v avtorjevi redakciji tudi v slovenščino – je samosvoj slavospev erotiki in ljubezni. Čeprav je prvoosebni pripovedovalec uvodoma povit v filtre zapiskov, ki jih je fiktivno prejel od nekega priletnega, seksualno aktivnega gospoda, in četudi se ženska v besedilu imenuje včasih Hana, včasih Pupa, včasih Margo, je iz posvetila razvidno, da je protagonistka zdajšnja pisateljeva žena Maraja. V tem smislu tudi Margo potrjuje misel Henryja Millerja in podobnih pisateljev, da so vsi romani v nekem smislu avtobiografije. Silovita erotična in ljubezenska zveza ter poročna zaveza glavnega lika z mnogo mlajšo junakinjo romana je namreč avtorjevo življenjsko dejstvo. Morda je redkost takšnega odnosa odvrnila nekaj založb od objave in najbrž je urednike zbegalo omenjanje Nabokova, ki je v svoji znani klasiki postavil za žrtev pedofilovih obsesij trinajstletnico – povsem brez potrebe, kajti moški lik v romanu Margo, približno okoli svojega sedemdesetega, ima samo dvainštirideset let mlajšo izbranko. Moški v čaščenju izvoljene ženske po navadi skoraj klišejsko govori bolj o sebi kot o osebi svojih projekcij, a tej pasti idealizacije se Teodor Lorenčič spretno izmika. Strani polni s stvarnim, energetsko nabitim posvečanjem partnerki v polnokrvni duhovni in telesni predaji, predstavljeni brez moralističnih in jezikovnih zadržkov. Seveda o dlaki na jeziku obstajajo tudi bolj vulgarne opazke, a opisovanje spolnosti v romanu Margo jim ne podleže; stil ostaja na ravni silovitosti, ki si daje duška z neženirano strastjo, porojeno iz prvobitnih človeških gonov. Od bralcev je odvisno, koliko so dojemljivi za tovrstne elemente dogajanja; po navadi se površni radi zapičijo v kakšen detajl, čeprav je za pravi estetski učinek pomemben celovit kontekst; tako kot je na primer tudi v filmu Zadnji tango v Parizu nasploh dobro vedeti nekaj o maslu, ki ga ima ljubezenski par na glavi, ne zgolj kje drugje. Dogajanje v romanu Margo je seveda drugače posebno kot v Bertoluccijevi uspešnici, zgodba je bolj enostavna v dobrem pomenu besede. Preprosto sporoča, da je starostna razlika med ljubimcema večji problem za kulturo okolja, nikakor pa ne za njuno zadovoljstvo. Romaneskni par na netivo in gorivo vzajemnega oplajanja nanaša mehanizme, s katerimi se običajno kljubuje običajnosti; ona z mladostno energijo, ki se pogumno levi iz vsiljivih predsodkov, on z ostrim umom za razreze splošne hipokrizije. Pripovedovalec si ob tem vzame prostor in čas tudi za prodorne analize prejšnjih, minulih razmerij z ženskami in ženami; od gimnazijske izgube nedolžnosti s starejšo tovarniško delavko prek viharne avanture v pariškem slogu do neusmiljenih psihoanaliz svojih poročenih in ločenih žena. Ti zgoščeni povzetki odnosov dokazujejo veščino pisca za portretiranje žensk različnih starosti, zaznamovanih predvsem z lastnimi seksualnimi in čustvenimi fantazmami. Pisec spremne besede psihiater Miran Pustoslemšek je iz romana izpostavil t. i. Elektrin kompleks, Jungov pendant Freudovemu Ojdipovemu. Oba sta si za analizo družinske patologije pomagala z grško mitologijo; Elektra naj bi bila pretirano navezana na očeta in zato noro zavzeta za skrajno odstranitev lastne matere. Tozadevno Lorenčičev roman vsebuje ne nepomemben paradoks: v grškem mitu sta bolj kot Elektrina ljubezen do umorjenega očeta Agamemnona izpostavljena njena zavist do materinega, torej Klitajmnestrinega uživanja z ljubimcem Egistom ter posledična maščevalnost, ki jo z bratom Orestom uresničita z dvojnim pobojem. V romanu Margo pa prav mladenkina mama tako rekoč edina razume in podpira hčerino odločitev za zvezo z moškim, ki bi ji bil lahko ded, ter ji z njim privošči srečo. V izrazito patriarhalnem okolju to deluje bodrilno in osvobodilno in v tej domeni Hanino-Pupino sorodstvo doživi zaslužen pretres, ko zaljubljena protagonista na neki drugi, kulturno sprejemljivejši poroki škandalozno razglasita nedavno svojo. Poleg osrednje tematike, učinkovito podajane v jedrnatih dialogih, besedilo vsebuje kratke odstavke o dogodkih in idejah iz obče kulture, kakor jih vrednoti izobražen in toleranten ateist. Bralstvo se med izkušenim epikurejstvom lahko mimogrede poduči o zgodovinskih zdrahah Obrenovićev in Karadjordjevićev ali Descartesovih stikih z Elizabeto Češko, o socioloških zablodah permisivne vzgoje ali o sodobnih krajah otrok. Prikazi Hanine-Pupine družine in pripovedovalčevih beograjskih prijateljev, s katerimi se druži ob sotočju Donave in Save, kljub popitemu in pokajenemu delujejo precizno kritično in sveže nabrito. In množica vzporednih motivov ter priložnostnih asociacij je kozmopolitsko pestra – Hana-Pupa na primer modro upošteva babičin tipično srbski nasvet: »… če želiš obdržati moškega, potem se mu ne vtikaj v krčmo in njegovo gostilniško družbo.« Za narodnostni kontrast avtor bolj frivolnim Francozom – še posebej svoji tamkajšnji kratkotrajni snobovski ljubici, imenovani Hudičevka – nameni duhovitost Charlesa de Gaulla o tem, kako težko je vladati naciji, ki prideluje osemsto vrst sirov. »Resnici na ljubo, niso problem samo siri, gre za mentaliteto naroda, ki zgodovinsko gledano ljubi revolucije in giljotino.« Tako imenovano slovensko zavednost Teodorja Lorenčiča pa je mogoče dojeti iz njegovega Beogradskega manifesta, prologa v srbski pesniški opus U tišinama ljubavi, kjer je zapisal (v prevodu): »Marca 2018 sem prenehal pisati pesmi in romane v maternem jeziku. Stihov in besed ne slišim več v slovenščini, ki je izredno bogat in lep jezik in ga nikoli ne bom nehal ljubiti.« Nabokova lolita je prešla v obči pojem kot kokakola; Lorenčičeva Margo najbrž ne bo. Bo pa in je že opazno zaznamovala aktualno romanopisje z neko le na videz bizarno, v bistvu pa zelo stvarno formulo ljubezenske sreče. Ta je načeloma kratka kot življenje, ki teče, a – hvala dobrim realističnim piscem – kdaj pa kdaj kaj dolgotrajnega in lepega reče.

Dvestodevetnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena četrtemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se včeraj pozno zvečer dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor bi rad, […]

V bolnišnici v italijanskem Vidmu je včeraj umrl Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, zadnji beneškoslovenski duhovnik in čedermac. Decembra bi dopolnil 84 let, v duhovnika je bil posvečen pred 60-imi leti. Bil je izvedenec za imenoslovje in zgodovino Beneške Slovenije. Pred leti je za naš program povedal: Po drugi svetovni vojni so povezali komunizem s slovensko kulturo in jezikom. Pred leti je proti njemu potekal sodni proces zaradi knjige Mračna leta Benečije. Proces na sodišču se je vlekel kar nekaj let, a na koncu je bil oproščen. V zadnjih letih je zaslužen za oživitev prvih svetih obhajil v slovenskem jeziku. Kot je sporočil beneški petnajstdnevnik Dom, je Zuanella umrl zaradi neozdravljive bolezni in ga bodo pokopali v Matajurju. Več boste našli na naši spletni strani.

V Vatikanu se to popoldne začenja konklave – tisti skrivnostni, skoraj mistični proces, v katerem bo 133 kardinalov z vsega sveta v popolni izolaciji izbiralo novega naslednika svetega Petra. Po smrti papeža Frančiška se v katoliški Cerkvi zaključuje eno obdobje in začenja novo, morda povsem drugačno. Medtem ko so vrata Sikstinske kapele zapečatena, so oči vernikov in svetovne javnosti uprte v majhen dimnik nad kapelo – tam bo bel dim oznanil prihod novega papeža.Foto: Reuters

Dvestosedemnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena tretjemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se včeraj zvečer dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor je prepričan, da […]

Kolesarji se bodo v tednu dni pomerili še na tretji enodnevni dirki v Ardenih. Današnja zadnja med krajema Liege in Bastogne ima največjo veljavo, saj sodi med peterico kolesarskih spomenikov. Posvetili se bomo še evropskemu prvenstvu v judu, ki se bo danes končalo v Podgorici.

Dvestoštirinajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena prvemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se danes zjutraj dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igorja je zmotilo, da […]

Dvestopetnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena drugemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se danes zjutraj dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor pohvali osrednjo bitko, […]

Zadnji od osmih pogovornih večerov, ki smo jih v sodelovanju z nekaterimi drugimi mediji pripravili v mali dvorani Gledališča Koper, jeusmerjen v prihodnost. Če smo v preteklih tednih pod naslovom Četrt stoletja zasledovali spremembe, ki so zaznamovale začetek 3. tisočletja, pa se bomo s sklepno razpravo prepustili ugibanjem o izzivih naslednjih petindvajsetih let. Gostje voditelja Tomaža Peroviča so: obramboslovka Ljubica Jelušič, antropolog Dan Podjed ter jezikoslovec Kozma Ahačič. Obeta se pestra, duhovita in pronicljiva razprava, v kateri ne boste slišali ničesar o koncu sveta.

Zadnji čas v sobi nekaj šušti, škriplje, tiktaka … Pripoveduje: Saša Pavček. Napisala: Dubravka Ugrešić. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.

Zdi se, da v teh časih evropska politika obravnava samo dve temi, oboroževanje in carine. A tudi pri teh dveh glavnih prioritetah večje enotnosti ni. Pri oboroževanju sta nastali dve večji skupini, pri carinah pa je protiukrepanje odvisno od vsake posamezne članice. Nekatere bi Trumpu z enako mero vrnile na področju industrije, spet druge na področju kmetijskih pridelkov ...

Nevarni gradbinec je ponosen predstavnik novega trenda akcijskih filmov, ki akcijske prizore začinijo z reakcionarno politično agendo. Pravzaprav gre za revitalizacijo klasičnega žanra osemdesetih, tako niti ni presenetljivo, da scenarij prihaja izpod peresa samega Sylvestra Stallona. On je namreč predelal akcijsko kriminalko Chucka Dixona o nekdanjem specialcu Levonu, ki se trudi živeti pošteno kot gradbinec, a se nato zaplete v reševanje ugrabljenega dekleta. Film je sprva nameraval posneti sam, a je njegovo izvedbo predal prijatelju Jasonu Stathamu in režiserju Davidu Ayerju, ki sta se lani ujela pri snemanju akcijskega filma Čebelar. Med filmoma je veliko vzporednic, pa tudi nekaj ključnih razlik na področju akcije in zgodbe. Prva je v precejšnje razočaranje zaradi preredkih akcijskih scen v Nevarnem gradbincu, te pa so posnete s številnimi rezi, zaradi česar trpita ritem in dinamika. Koreografije so v primerjavi s Čebelarjem preprostejše in se po večini zanašajo na orožje, ne na pesti. Statham je sicer še vedno prepričljiv, čeprav je že večkrat dokazal, da zmore bistveno več, medtem ko je poplava zlikovcev, ki mu stojijo nasproti, bledo dolgočasna v svoji pisani pestrosti. In potem je tukaj zgodba. Že pri prebiranju opisa izvirnega romana lahko ugotovimo, da ta ni posebej izviren, saj gre za preplet konceptov iz filma Ugrabljena z Liamom Neesonom in romanov o Jacku Reacherju. Ideja samotnega junaka, ki z brutalno silo in izdatnimi mišicami preseka nemoč zakona in civiliziranosti, da odstrani zlikovce, je bila tudi zlati standard akcijskih filmov osemdesetih, ki so jih poosebljali Arnold Schwarzenegger, Jean-Claude Van Damme in prej omenjeni Sylvester Stallone. Zgodovina tega žanra je odlično popisana tudi v lani prevedeni knjigi Zadnji pravi moški avtorja Nicka de Semlyena, ki se osredotoča na zabavne in pogosto absurdne vidike nastajanja teh filmov in njihovega vpliva. Bolj problematična je njihova politična podstat, ki je v duhu reaganizma zanikala vpliv družbe in potencirala ideal individualizma. Podoben koncept so z dodatno mero moralnega izpraševanja obdelali superjunaški filmi in njihov upokojenski podžanr ostarelih maščevalcev, v katerih je Liam Neeson obudil svojo kariero. A filmi, kot sta Nevarni gradbinec in Čebelar, so znanilci sprememb in glasniki trumpovske podobe sveta. Ta je izpostavljena predvsem v odnosu med protagonistom, žrtvami in zločinci in njihovimi podobami. Tako je junak, ki ga igra Jason Statham, kakopak beli moški, medtem ko sta žrtvi v obeh filmih pripadnici ameriških etničnih manjšin. Zločinci v Nevarnem gradbincu so ruski mafijci, med katerimi se starejši držijo nekih kvazičastnih tradicij, mlajši pa so degeneriranci, praktično vsi njihovi podporniki pa karikature etničnih stereotipov. Medtem ko je Čebelar temeljil na absurdnih konceptih b-filmov, skozi katere je z nekaj komike prikazal tako politično skorumpirane zlikovce kot tudi skrivno državno organizacijo, ki ji pripada junak, se zdi, da se Nevarni gradbinec jemlje resno. Ugrabitev dekleta in prikaz zlobnežev sta v sozvočju z mantrami iz črne kronike tabloidov, in čeprav bi tudi Čebelarju lahko očitali navezave na Q-anonovske teorije o Hillary Clinton, ni bilo mogoče zgrešiti humorja. Politično sporočilo umetnosti je odziv na družbeno realnost, v kateri ta nastane, pri čemer popkulturni izdelki običajno delujejo v sozvočju s politično realnostjo. A ne glede na naš odnos do družbene paranoje, ki je v Združenih državah pripomogla k Trumpovemu drugemu mandatu, je glavni problem, ki ga bo v filmu prepoznal vsak oboževalec žanra, šibka akcija. Oceno je napisal Igor Harb. Bere Igor Velše.

Zadnji marčevski teden je že dolgo rezerviran za največji slovenski športni praznik v Planici, kjer sezono svetovnega pokala tradicionalno zaključijo najboljši smučarji skakalci. Letošnja sezona je prinesla veliko razburjenja zaradi norveškega škandala s skakalnimi dresi, s slovenskega zornega kota pa nepozabno svetovno prvenstvo v Trondheimu. Naslednja sezona bo še pomembnejša kot letošnja, saj bodo v Italiji na sporedu olimpijske igre, kjer se prav tako obeta nekaj sprememb v svetu smučarskih skokov. Ti so po norveškem škandalu tako ali tako prišli na razpotje. Kakšna prihodnost se obeta v Sloveniji tako priljubljenemu športu? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Jelko Gros, član komiteja za razvoj smučarskih skokov pri Mednarodni smučarski zvezi; Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge smučarski skoki pri SZS; Špela Rogelj, nekdanja smučarska skakalka, kontrolorka opreme na tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih; Darko Rupar, komentator ženskih smučarskih skokov.

V domačem rokometnem prvenstvu za ženske se je že začela končnica, včeraj je prinesla prvi medsebojni dvoboj najviše uvrščenih ekip rednega dela. V tivolski dvorani so se pomerile rokometašice Krima in Ajdovščine. V Sun Valleyu pa so v finalu sezono končali še veleslalomisti, med njimi tudi Žan Kranjec.

Zdravnica Urška Janžič v Kliniki na Golniku zdravi bolnice in bolnike s pljučnim rakom. Tokrat ima več dobrih novic! Zadnji podatki namreč kažejo, da je zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji primerljivo z zdravljenjem v najboljših evropskih centrih. Na nekaterih področjih smo, kot je povedala za oddajo Ultrazvok, v sami špici stroke. Sodobni pristopi zdravljenja pljučnega raka so podaljšali obdobje remisije in pomembno izboljšali preživetje bolnikov. Z asist. dr. Urško Janžič se je srečal Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

V domačem rokometnem prvenstvu za ženske se je že začela končnica, včeraj je prinesla prvi medsebojni dvoboj najviše uvrščenih ekip rednega dela. V tivolski dvorani so se pomerile rokometašice Krima in Ajdovščine. V Sun Valleyu pa so v finalu sezono končali še veleslalomisti, med njimi tudi Žan Kranjec.

Zadnji teden v mesecu marcu je, tla so namočena, temperature pa primerne za delo na vrtu. Nekateri ste prve posevke v rastlinjake ali na prosto že opravili, druge to delo še čaka. Smo že kaj zamudili? Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant, je svetovala, kaj sejemo neposredno v vrtove ali rastlinjake, kaj pa v platoje, če želimo vzgojiti svoje sadike. Z vprašanji ste sodelovali tudi poslušalci.

Neki časopis je objavil fotografijo skupine zapornikov pri delu. Obnavljali so zapuščino hišo. Čez nekaj dni je eden od zapornikov pisal uredniku: »Hvala vam, da ste objavili članek s fotografijo o našem delu. Zadnjič je časopis pisal o meni takrat, ko sem bil obsojen. Zato sem bil vesel, ko je vaš časopis objavil članek, ki govori o meni, ko delam nekaj dobrega. Ko sem pred 18 meseci prestopil prag zapora, sem bil zelo podoben hiši, ki smo jo obnavljali. Toda Bog je začel delovati v mojem življenju in me v Kristusu naredil za novo stvaritev.« Zgodba zelo lepo ponazarja sporočilo evangelija, ki govori o smokvinem drevesu, ki ni rodilo sadov (Lk 13,1-9). Zato ga je gospodar hotel posekati. Vinogradnik je prosil gospodarja, naj da drevesu še drugo možnost. Ali ni postni čas tudi za nas »druga priložnost«, ki nam jo daje Bog v svoji dobroti? To je sporočilo o potrpežljivem Božjem čakanju, ko nam v svoji dobroti daje še drugo možnost. Ni važno, kako pogosto pademo, Bog se vedno osredotoči na dobro, ki ga moremo storiti. Bog nikoli ne obupa nad nami. Nikoli nas ne dokončno obsodi ali zavrne. Zelo spodbudno sporočilo je, da se Bog kljub vsej naši slabosti in našim številnim napakam še vedno ukvarja z nami, da bi obrodili sad. Njegova potrpežljiva ljubezen je najučinkovitejše hranilo za rast dobrega v nas. Ta ljubezen nas hrani in nam daje moč. Ima moč, da nas dvigne in nas spodbudi, da naredimo korak do plodnega, polnega in mirnega življenja. Bog je pripravljen, da nam da drugo, tretjo, in še nadaljnje možnosti. Te misli nas vodijo k začetni zgodbi in Jezusovi priliki. Oba: zapornik in hiša sta bila obsojena in ponazarjata sporočilo Jezusove prilike. Obema so dali drugo možnost. Hišo je mesto obsodilo, ko jo je namenilo porušiti. Toda nekdo je prepričal mestne oblastnike, naj hiši drugo možnost. »Naj jo popravijo zaporniki,« je predlagal. »Če bodo iz nje naredili koristno zgradbo, je ne bomo porušili.« Tudi zapornik je bil obsojen. Imeli so ga za družbi škodljivega in so ga zaprli. Čeprav je družba dvignila roke nad njim, jih Bog ni dvignil. Bog mu je dal drugo priložnost, kot vinogradnik v današnjem evangeliju. Zapornik je odgovoril na Božji predlog in postal drugi človek.

Smučarska skakalka Nika Prevc je v Lahtiju na Finskem na zadnji tekmi sezone z zmago potrdila svoj drugi veliki kristalni globus, ki si ga je zagotovila že pred nekaj tedni. Na tekmi, kjer je tretje mesto zasedla Ema Klinec, Taja Bodlaj pa 25-o, je Prevčeva svoje zasledovalke premagala za kar 51,4 točke, kar s tako veliko razliko ni uspelo še nobeni skakalki doslej. Prav tako rekorden je bil njen skupni zbir točk sezone - zbrala jih je tisoč 933. Pa vendar to niso bili vsi rekordi, ki jih je 20-letnica podrla ali izenačila to sezono.

Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Trondheimu se bo danes končalo s 50-kilometrsko preizkušnjo smučarskih tekačic. Slovenske nastope na Norveškem so že včeraj sklenili smučarski skakalci, ki so se pomerili na veliki napravi. V dopoldanskih minutah podrobneje še o enodnevni kolesarski dirki v Toskani, na kateri je bil največje pozornosti deležen prvi kolesar sveta Tadej Pogačar.

Na svetovnem prvenstvu v Trondheimu se bodo danes končali slovenski nastopi. Po včerajšnji posamični tekmi smučarskih skakalk, na kateri je bila osrednje pozornosti deležna Nika Prevc, se bodo na veliki napravi v boj za odličja podali še skakalci. Prvi kolesar sveta Tadej Pogačar pa sezono enodnevnih klasičnih preizkušenj začenja na italijanskih cestah. Na dirki Strade Bianche bo lovil tretjo, rekordno zmago.

Zadnjič smo slišali, kako sta se princ in princesa našla in poročila in živela v prečudovitem gradu. Pa vendar, nesreča ali pa neprevidnost ali pa nezdrava radovednost ne počiva. Kaj se je torej zgodilo? Prisluhni nadaljevanju srbske pravljice Sedem zlatih pavov Vir: The Project Gutenberg eBook of Wonder Tales from Many Lands, Written and illustrated by Katharine Pyle, London, George G. Harrap & company ltd. 2 & 3 Portsmouth street Kingsway W.C. and at Sydney, prva izdaja 1920, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Tretji polčas je bil ponovno nogometno obarvan. Pokomentirali smo zadnji prvoligaški krog in predstave slovenskih klubov v Konferenčni ligi.

Po dnevu premora se bo v Lenzerheideju nadaljevalo svetovno prvenstvo v biatlonu. Drugi tekmovalni teden začenjajo biatlonke, in sicer s posamično tekmo na 15 kilometrov. Slovenska košarkarska reprezentanca pa se je zbrala za zaključek evropskih kvalifikacij. Zadnji tekmi proti Ukrajini in Izraelu bo v Rigi odigrala v precej pomlajeni zasedbi, saj je selektor Aleksander Sekulić na seznam uvrstil kar štiri novince.

Po dnevu premora se bo v Lenzerheideju nadaljevalo svetovno prvenstvo v biatlonu. Drugi tekmovalni teden začenjajo biatlonke, in sicer s posamično tekmo na 15 kilometrov. Slovenska košarkarska reprezentanca pa se je zbrala za zaključek evropskih kvalifikacij. Zadnji tekmi proti Ukrajini in Izraelu bo v Rigi odigrala v precej pomlajeni zasedbi, saj je selektor Aleksander Sekulić na seznam uvrstil kar štiri novince.

Na klopeh poslancev v tem mandatu je že pet predlogov za spremembe ustave. Kako bodo končali? Ta trenutek se zdi, da ima največ podpore predlog za vpis pravice do gotovine v ustavo. Najdlje je predlog, po katerem bi sodnike imenovala predsednica republike in ne več državni zbor. Dva predloga: za enostavnejši način imenovanja vlade in razbremenitev ustavnega sodišča že na ustavni komisiji nista dobila zadostne podpore. Zadnji predlog je povezan z uvedbo prednostnega glasu, za katerega so se z veliko večino zavzeli volivci na posvetovalnem referendumu. Predvideva povečanje števila poslancev za dva. Kako torej kaže predlaganim ustavnim spremembam. O tem s predstavniki parlamentarnih strank v Studiu ob 17-ih. Gostje: Lucija Tacer, Poslanska skupina Svoboda; Danijel Krivec, Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka; Jožef Horvat, Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Sprehodili se bomo skozi silvestrski program gledališč, ošvrknili filmsko platno in napovedali težko pričakovana novoletna koncerta. Zadnji večer v letu ponuja za vsakogar nekaj; od muzikala in komedij do ljudske glasbe. Prvi januar pa glasbeno že tradicionalno zaznamuje novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki velja za enega najbolj priljubljenih glasbenih dogodkov na svetu.

ZADNJI KVARTAL - PARTIZAN HISTERICAL S06 E13 (Live #14) - 10.12.2024. PETI ROĐENDAN PODKASTA! Od onog okupljanja u pivnici, snimanja na telefonu pre utakmice sa Astanom smo u razne snimače nakenjali 225 uradaka, ukupne dužine 18.499 minuta, ili celih 13 dana. Ovde nas je malo euforija ponela, ali nismo preskočili Jedinstvo sa Uba i ABA ligu. U košarkaškom delu kod Milenka gostuju Sibin i Tegi. MISLIO JE DA ĆE SE OVDE VIŠE PRIČATI O PARTIZANU! Trajanje: 61 minut ---------------------------------- Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i opcija za direktne donacije: paypal.me/partizanhisterical ---------------------------------- HISTI RADIO MIX br. 86 youtube.com/playlist?list=PLwhK…si=_HKycaOO3YHz9X4T Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: histi Majstor zvuka: crk Realizacija: Slavko Tatić, gajtan, štap, kanap, Thin White Duke & Histi

Biatlonke in biatlonci bodo nastope v Kontiolahtiju, kjer se je začela letošnja sezona svetovnega pokala, končali s tekmama s skupinskim startom. Smučarski skakalci pa se bodo še drugič pomerili na velikanki v Wisłi, kjer v slovenskem taboru pričakujejo boljše rezultate kot na uvodnih tekmah na severu Evrope.

Koprska škofija ima dolgo pričakovanega škofa, ki je postal dosedanji škof v Murski Soboti škof dr. Peter Štumpf.V našem programu in družbenih omrežjih še odzvanja praznični utrip včerajšnje 30. obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia.Koncert Klic dobrote še odmeva, telefonske linije za darovanje bodo odprte tudi med današnjo ponovitvijo.Zadnji spopadi med islamskimi skrajneži in sirsko vojsko terjali 240 žrtev in 14 tisoč razseljenih.Premirje med Izraelom in Hezbolahom, kljub nekaterim kršitvam še drži, v Gazi nove ofenzive.Minister za notranje zadeve in predsednica državnega zbora ne razumeta svojih funkcij, ugotavlja politični analitik Miran Videtič.Macron danes v obnovljeni pariški katedrali Notre Dame. 8. decembra sledi posvetitev oltarja.Vreme: Jutri bo sprva več jasnine na zahodu in več oblakov na vzhodu države.Inflacija v območju evra novembra poskočila na 2,3 odstotka.Vlada predstavila program omejevanja porabe alkohola med leti 2025 in 2026.Šport: Nogometaši Olimpije do nove zmage v Konferenčni ligi. Celjani do remija.

Piše Leonora Flis, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Roman Nikogaršnji čas Klemna Kordeža je zajetno branje, obsega skoraj petsto strani in z naslovom morda nakazuje, da je dogajanje, ki ga pisatelj opisuje v štirih razdelkih (Skoraj ljubezen, Sandra, Kolaži ter Stopnice (tragikomedija)) lahko čas kogarkoli ali pa nikogar. Zdi se, da gre vendar bolj za prvo možnost, saj je knjiga s svojo prostorsko umeščenostjo v ljubljansko okolje in v časovne koordinate, ki govorijo o sodobnem času, dovolj aktualna in oprijemljiva, da lahko vsak v njej najde nekaj, na kar se lahko nasloni, bodisi v obliki spomina, občutja ali doživetja. Ali pa morda zgolj v smislu nečesa, kar je nekje slišal, prebral, bežno opazil. V romanu, ki je Kordeževa druga knjiga (njegov prvi roman Hladna veriga je bil nominiran za književni prvenec leta 2021) sledimo seriji likov, ki prihajajo iz različnih življenjskih okolij – gre za mlade ljudi, ki se, povedano preprosto, iščejo. Nekatere izmed njih zasledimo v več razdelkih in tako skozi zgodbo sestavljamo sliko njihovih življenj. Razdelki niso linearne pripovedne linije, temveč nam avtor skozi celoten roman počasi približuje tudi ozadje oziroma zgodovino nekaterih glavnih protagonistov. Prvi del Skoraj ljubezen je časovno pravzaprav zadnji, tretji del z naslovom Kolaži pa se zdi najmanj povezan s celoto. Pisatelj je v nekem intervjuju povedal, da je to namerna poteza, ki naj bi bralca ali bralko odvračala od pričakovanega nadaljevanja ali strukture romana. Razložil je tudi, da je med pisanjem hitro ugotovil, da bo med deli potreboval močnejšo vezivo kot le nekaj likov. Za navdih se je obrnil k starim Grkom, konkretneje k atiški tragediji (k tako imenovani trilogiji), in prav zato je knjigo zaključil s komedijo. V prvem delu sledimo skupini mladih (v ospredju sta Samir in Tamara), ki v stanju nekakšnega brezdelja in obče naveličanosti iščejo razvedrilo in obenem tudi izhod iz življenjih situacij, v katerih se ne počutijo več dobro. Nasploh je Kordež zelo natančen opisovalec dogajanja, interakcij in občutij protagonistov in jim ustrezno pripisuje tudi način govora. Opazne so razlike med socialnimi sloji (najbolj je v ospredju nižji srednji sloj) in tudi osebnimi, življenjskimi motivacijami in ozadji likov, ki se kažejo v govoru. V drugem delu z naslovom Sandra se v obliki predzgodbe razkrije Tamarina preteklost. Tretji del, ki je najmanj povezan z liki, s katerimi se roman začne in konča (se pa v njem pojavi recimo Sandra oziroma Tamara), je najbolj usmerjen v opisovanje ljubljanskega študentskega in uličnega miljeja. Kordež, ki je diplomiral iz filozofije in magistriral iz primerjane književnosti, v roman – zlasti v tretjem delu – vpleta veliko referenc na literarna dela in njihove avtorje. V tem razdelku se v maniri metafikcije tudi vpiše v zgodbo – gre za kratko omembo v kontekstu primerjave z neuspelim delom slovenskega pesnika Nikolaja Klovnarja. Štefan, ki se druži z Andrejem in Tomažem, študentoma književnosti, ki imata v tem poglavju kar veliko vlogo, Klovnarjevo plitkost in epigonstvo primerja s “Kordeževim neuspelim romanom Hladna veriga, ki si je za vzor vzel Michela Houellebequa”. V tretjem delu avtor natrosi precejšnjo število pisateljskih imen, naslovov knjig in literarnih revij ter z nekoliko satiričnim, humornim tonom opisuje slovensko literarno prizorišče. Veliko je razpravljanja o pomenu umetnosti, umetniških vrednotah in smislu pisanja: “Razpršen, popolnoma nepregleden literarni prostor, ki omogoča veliko možnosti za objave, a samo na način nižanja standardov, zaradi katerega še tista kakovostnejša dela, ki vseeno sem in tja izidejo, ne dobijo primerne pozornosti, saj so že vsi pozabili, da kaj takega sploh obstaja.” Zadnji del z naslovom Stopnice (tragikomedija) je predvsem Samirjeva predzgodba. Gre za prikaz življenja najstnikov, katerih starši prihajajo večinoma iz dežel bivše Jugoslavije. Kordež je dobro ujel način govora in avanture (ki se včasih razrastejo v kriminalna dejanja) mladostnikov, ki se želijo dokazati pred starejšimi kolegi ali pa pred dekleti. Njihova dejanja so večkrat prestopniška in avtor želi najbrž opozoriti tudi na to, kako nepovratna je lahko takšna mladostniška nepremišljenost in objestnost. Ena napačna poteza in življenje se lahko hudo zaplete. Kordež ne moralizira, ampak nam, bralcem in bralkam, dopušča lastno sodbo oziroma bolje: presojo. Roman Klemna Kordeža Nikogaršnji čas je pravzaprav zgodba o času vseh nas, v naboru vseh plasti in nians je zlahka prepoznati vsaj nekatere od opisanih usod. Je obsežno delo, ki prinaša tako težke kot lahkotnejše epizode in preobrate in se na koncu odloči za spodbuden zaključek. Samir s prijateljem Darkom sedi na stopnicah pred blokom in zdi se jima “da noben gib ni naključen in da je vse na svetu ravno prav urejeno”.

Avgusta 1961 je Nemška demokratična republika v Berlinu čez noč postavila zid, ki je razdelil Evropo. Kako je zid, za katerega se je zdelo, da bo stal večno, 10. novembra 1989 padel, s čimer se je začelo novo obdobje Evrope, piše angleški publicist Richard Bassett v knjigi z naslovom Zadnji dnevi v stari Evropi. Anglež Richard Bassett je v prelomnem obdobju evropske zgodovine kot radoveden intelektualec pa tudi kot dopisnik londonskega Timesa spremljal dogajanje v spreminjajoči se Evropi. V enem od poglavij knjige, ki jo je prevedla Staša Grahek in je izšla pri Cankarjevi založbi, je živo popisal dogajanje v tedanjih Nemčijah v tednu, ko je padel Zid. Bere Igor Velše, ton in montaža Vjekoslav Mikez.

Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Blejski strateški forum je prvi dan zaznamovalo soočenje mnenj o dogajanju v Gazi. Slovenija želi, tudi kot ta mesec predsedujoča Varnostnemu svetu Združenih narodov, spodbuditi prizadevanja za premirje v Gazi. Izraelske oblasti kljub protestom ne popuščajo glede svojih zahtev. Drugi poudarki oddaje: - Novo šolsko leto: premalo učiteljev in - za številne šolarje - preveč obveznosti. - Začetek literarnega festivala Vilenica: v središču bo vprašanje umetne inteligence. - Zadnji teden kolesarske dirke po Španiji: Roglič lovi minuto zaostanka za O'Connorjem.

Sova Marta in labod Jaka na morju! Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Andrej Uroš Malečihar Biček. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Zadnji dan olimpijskih iger v Parizu ima Slovenija možnost, da dvema zlatima medaljama in eni srebrni doda še bron. Rokometaši se bodo po tesnem polfinalnem boju za tretje mesto pomerili s Španci. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski: vdor v rusko regijo Kursk dokazuje, da lahko zagotovimo pritisk na agresorja. - V Beogradu več deset tisoč ljudi protestiralo proti izkopavanju litija - Priprava vinogradnikov na letošnjo trgatev. Ta bo bolj zgodaj kot lani.

Zadnji slučaj ove sezone? E pa ostavili smo vam jedan hit za kraj. Koja ste vi kategorija energije? Podržite nas donacijom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocina Podržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠ Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠ Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

Zadnji Toplovod bo prvi, ki ne postavlja vprašanj. V zadnjem ste vi tisti, ki sprašujete. Tuzemska toplovodna zastopnika Miha in Cirej samo odgovarjata. Z omejeno odgovornostjo.

Opolnoči se začenja volilni molk pred nedeljskimi evropskimi volitvami in posvetovalnimi referendumi. Glasovnico za evropske volitve je v treh dneh predčasnega glasovanja oddalo skupno nekaj več kot 59 tisoč volilcev oziroma 3,7 odstotka upravičencev, dvakrat toliko kot pred petimi leti. Druge teme: - Na Ljubnem 10 mesecev po poplavah zahtevajo takojšnje cenitve objektov, predvidenih za rušenje. Prepočasni postopki povzročajo negotovost. - Zelenski nadaljuje pozivanje Zahoda, naj okrepi vojaško pomoč Kijevu. Evropska komisija podprla začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino. - Svetovni dan varnosti hrane: ključno je ozaveščanje in izobraževanje vseh členov v verigi.

Začel se je zadnji teden pred evropskimi volitvami, ki bodo, skupaj s tremi posvetovalnimi referendumi, v nedeljo. V kampanji so najbolj očitne razlike v pogledih na prihodnost upravljanja Evropske unije in povezovanja po volitvah, migracijah in v razumevanju zelenega prehoda. Na RTV Slovenija za četrtek zvečer pripravljamo sklepno soočenje predstavnikov vseh kandidatnih list na evropskih volitvah. Na Prvem programu Radia pa boste lahko danes ob 17.00 poslušali soočenje pred referendumom o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ostali poudarki oddaje: Parlamentarni odbor za zunanjo politiko o priznanju Palestine, jutri o tem državni zbor Stroka proti predlogu ministrstva za vzgojo in izobraževanje o dvonivojski maturi iz slovenščine oziroma učnega jezika V Mariboru se s predstavami spremljevalnega programa začenja 59-to Borštnikovo srečanje.

⏰ Driiiiing! Tu jeee! Za Roka ;) Pa za naju, pa vse vas. Ofsajd ponedeljkov malenkost kasneje. Jaša v taki neformi, da sem se sam vrgel v "če se znajdete v Ofsajdu"... Na daljavo, ampak blizu srca. To je to. Še sva glih za glih tu ;)