Podcasts about zadnji

  • 125PODCASTS
  • 357EPISODES
  • 28mAVG DURATION
  • 5WEEKLY NEW EPISODES
  • Sep 12, 2025LATEST

POPULARITY

20172018201920202021202220232024


Best podcasts about zadnji

Latest podcast episodes about zadnji

Likovni odmevi
Rana Anani: "Zame je trenutno najbolj pomembno, da dam glas umetnikom iz Gaze"

Likovni odmevi

Play Episode Listen Later Sep 12, 2025 22:14


Palestinska kustosinja in pisateljica Rana Anani raziskuje palestinsko umetnostno zgodovino in vizualno umetnost. V svojih delih se posveča temam izgube, izbrisa in arhiviranja ter vlogi umetnosti kot orodja solidarnosti. Zadnji teden avgusta je bila gostja 4. Mednarodne poletne šole, ki so jo skupaj organizirali Moderna galerija (Ljubljana), Muzej afriške umetnosti (Beograd) in Muzej sodobne umetnosti Črne gore (Podgorica). V Ljubljani smo lahko prisluhnili njenemu predavanju Skozi zrcalo Gaze, v katerem preučuje zabrisane meje med orožarsko in zabavno industrijo. Rana Anani med pogovorm v parku Tabor, foto: Urša Rahne, Moderna Galerija

Studio ob 17h
Kakšna bo podoba Šaleške doline, potem ko bo ugasnil še zadnji slovenski delujoči premogovnik?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Sep 11, 2025 55:55


Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Avtorica oddaje Metka Pirc.

Ocene
Ljubezen

Ocene

Play Episode Listen Later Sep 5, 2025 3:23


Ljubezen, premierno prikazana na lanskem festivalu v Benetkah, je zadnji del trilogije iz sodobnega Osla, ki jo je posnel norveški avtor Dag Johan Haugerud. Osrednja lika sta izkušena urologinja Marianne, zdravnica srednjih let, in njen asistent Tor, mlajši bolničar, oba samska ter z različnimi pogledi in pristopi pri iskanju razmerij. Njegovo poročanje o izkušnjah z bežnimi stiki z moškimi vpliva na Marianne, zdi pa se, da tudi njeno spletanje zveze z ločenim očetom vpliva na Tora. Dag Johan Haugerud se je v svoji trilogiji izkazal za radovednega avtorja, ki ima samo toliko predsodkov kot njegovi liki, ki jim v pretežno dialoških filmih zleze pod kožo. Vsi njegovi portretiranci se na neki način iščejo. Vendar bi mu delali krivico, če bi ga reducirali na »dialoškost« oziroma na dramsko, scenaristično izhodišče: ima izjemno spretno roko pri izbiri in vodenju igralcev, pa tudi pri pomenski izrabi lokacij in ne nazadnje celoviti zvočno-slikovni upodobitvi mesta, ki se v Ljubezni pripravlja na praznovanje 100-letnice preimenovanja v Oslo. Precejšen pomenski del pripovedi se tokrat dogaja na trajektu oziroma premikih med otokom in jedrom mesta, med zasebnim in javnim življenjem, med domom, kar koli to že je, in službo. Občudovanja vreden je prikaz, kako so vse te ravni pravzaprav ves čas globoko prepletene. Zadnji del trilogije, podobno kot uvodne Sanje, preveva nežna melanholija. Avtor je tokrat v svoje pripovedi o intimnosti in razmerjih, pa tudi mesenosti in užitku, vpletel temo bolezni, medicinskih posegov v telo, tudi slutnjo minljivosti in smrti. Vse to je sestavni del življenja in ključno vpliva na duševnost in medosebne odnose. Večna tema, ki jo je Haugerud lepo pripeljal od prve najstniške zaljubljenosti v Sanjah do zrelih let in iskanja končnega pristanišča … Veliko zrelosti pokaže tudi s sporočilom med vrsticami, da idealnega razmerja ni, da imamo vsi svoje muhe, slabosti in pomanjkljivosti in da je dejansko težko preseči romantični razkol med pričakovanji in resničnostjo. V Ljubezni pokaže svoje like v trenutkih njihove največje ranljivosti, ne da bi iz nas naredil voajerje; v tem je njegova režijska veščina. Pokaže tudi, da je del našega vsakdanjika vedno »performativen« – pravzaprav se v vsakem izmed delov trilogije znajde dramsko-uprizoritvena sekvenca, ki na neki način simbolizira prav tisto življenjsko presežno, ki ga avtor vedno povezuje z nevidnimi nitmi intimne povezanosti. Plovba do tega je lahko razburkana in vodi mimo različnih čeri, toda ljudomrznosti ali pesimizma v trilogiji Daga Johana Haugeruda ne bomo našli.

Babi bere pravljice
Zmaj s severa, 2. del

Babi bere pravljice

Play Episode Listen Later Sep 4, 2025 25:21


Zadnjič smo izvedeli, da je mladenič spoznal prelepo deklico, ki je bila pravzaprav čarovnica. Ptici sta ga opozorili, da ne sme dajati krvi, ker lahko izgubi dušo. Čarovnica ga je prijazno povabila, naj ostane z njo. Vir: Rumena pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov.The Project Gutenberg eBook of The Yellow Fairy Book, Andrew Lang, London Lobmans, Green and Co. AND New York: 15 East 16th Street, 1894, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Slovencem po svetu
Prihajajo 60. Študijski dnevi Draga

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later Sep 1, 2025 1:49


V Ljubljani so danes predstavili 60. Študijske dneve Draga, ki bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu potekali od 12. do 14. septembra pod naslovom Med vojno in mirom. Prvi dan bodo o izzivih sobivanja razmišljali Daša Ličen, Peter Spazzapan in Peter Hribar, na okrogli mizi z naslovom Večer Zahoda bodo gostje Bernarda Fink, Karin Planinšek in Ivan Štuhec. Janez Dolinar in Lenart Škof bosta razmišljala o etičnih dilemah ob koncu življenja, zadnji dan pa okrogla miza ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Gostje bodo Valentin Areh, Božo Cerar in Jože Plut. V okviru Drage bodo odprli razstavo o Jošku Tischlerju, pripravili proslavo ob jubileju in predstavili jubilejni zbornik – ob tem bo zbrane nagovoril predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Zadnji dan bo sveto mašo daroval novi škofov vikar za Slovence na Tržaškem Tomaž Kunaver. Na Dragi bodo podelili tudi 14. Peterlinovo nagrado, ki jo letos prejme pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist ter Prešernov nagrajenec Zorko Simčič. Uvod v študijske dneve bo Draga mladih v petek dopoldan, častna gostja 60. Drage bo predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki bo zadnji dan udeležence tudi nagovorila.

Dogodki in odmevi
Promet na območju predora Šentvid stekel normalno

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Aug 31, 2025 27:05


Zadnja avgustovska nedelja je bila zelo delovna za infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek. Udeležila se je kar treh odprtij, od katerih za zdaj omenimo le območje avtocestnega predora Šentvid v Ljubljani, kjer je promet po skoraj desetih mesecih znova stekel normalno. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski varnostni kabinet ob stopnjevanju napadov na Gazo drevi o popolnem zavzetju mesta. - Novo šolsko leto prinaša tudi številne sistemske in programske novosti. - Zadnji dan svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Tacnu dve slovenski kolajni.

Minute za kmetijstvo in podeželje
Muzej starih kmečkih orodij in opravil na sejmu AGRA

Minute za kmetijstvo in podeželje

Play Episode Listen Later Aug 28, 2025 1:46


Zadnji dan sejma Agra se bo odvilo tudi 15. srečanje starodobnih traktorjev Steyr in ko smo že pri starodobnikih, spomnimo na novost letošnjega sejma, Muzej starih kmečkih orodij in opravil.

Ocene
Jan Krmelj: Država

Ocene

Play Episode Listen Later Aug 25, 2025 8:03


Piše Silvija Žnidar, bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Ko dobimo v roke knjigo z naslovom Država, bi morda najprej pomislili na Platonovo filozofsko delo, ki v dialoško-filozofski globini raziskuje možnosti idealne države. A takšen je tudi naslov najnovejše pesniške zbirke gledališčnika, pesnika in ustvarjalca Jana Krmelja, ki pa se v temelju ukvarja z negativnimi vidiki represivnih oblik oblasti, pri čemer dobijo pesniki oziroma ustvarjalci pozitivnejšo vlogo, sploh v potencialih upora proti otopelosti, nadvladi materialistične potrošnje in »iztrošnje«, v boju proti terorju nadzornega kapitalizma in poplavi informacij. Njegovo delo se morda neposredno ne nanaša zgolj na »organizirano politično skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast«, v našem konkretnem primeru na Slovenijo, zagotovo pa usmerja svoje puščice tudi v to specifično strukturo. Na splošno gledano so v zbirki Država vzete pod drobnogled in kritizirane vse konstrukcije tako ali drugače organiziranih rigidnih in zatiralskih formacij na globalni ali lokalni ravni, v mikro ali makro perspektivi. Formalno je zbirka členjena na pet delov s pomenljivimi naslovi, z uvodno pesmijo Duma 2022, ki je hkrati dialog s Šalamunom in tudi napoved osnovnih topik in motivov v celotnem delu. Hitro seveda ugotovimo, da deli tematsko niso strogo ločeni med sabo, poetične misli in refleksije se fluidno pretakajo skozi vse razdelke. V prvem, imenovanem Otroci kapitalizma, ki ga lahko beremo kot jedko-pikri preobrat imena glasbene skupine Otroci socializma, prevladuje razgaljanje fragmentov in podob iz otroštva, zaradi česar je to tudi pesnikova do sedaj najbolj intimna zbirka. Otroštvo se v Državi večkrat kaže dvoumno, bodisi kot nekakšna utopija nasproti formam strukturnih pritiskov in dušečim normam odraslosti bodisi kot prvi, ranljivi vir poznejših travm. Travme in bolečine izvirajo pogosto iz periferije, kjer je pesniški subjekt odraščal in se soočal z omejenostjo malih krajev, z vsakodnevnim nasiljem in brezperspektivnostjo, depresijo tamkajšnjih prebivalcev in delavcev. Upodobitve teh družbenih skupin in posameznikov so mestoma sicer rahlo distancirane, pristranske, skiciran je predvsem negativni, skorajda odvraten vidik teh ljudi: »ogabni, pijani moški / jočejo v polsvetlobi«. Te pesmi so najbolje uspele tam, kjer kažejo tudi razumevanje brezizhodne situacije. Teksti prvega dela so tudi najbolj narativno orientirani, verzi se razpirajo v širino, kar je očitna razlika od prejšnjih dveh zbirk, ki sta »prisegali« na jedrnatost, krčevitost izraza. Poglavje oziroma cikel z naslovom Država se v svoji sredici najbolj zagrize v kritiko makro in mikro izkoriščevalskih sistemov, kapitalistično in tehnofevdalistično kolonizacijo in degradacijo subjekta, česar se loteva iz različnih gledišč, pri čemer je znova pomemben motiv otroštva, v že zgoraj omenjenem smislu. Preostanek zbirke skuša iskati potencialne izhode, olajšanje in rešitev v ljubezni, skupnosti, odprtosti in umetnosti, kljub vsemu pa je še vselej na delu tesnoba, negotovost vase, ontološka dekreacija sebstva in sveta, pesnik si ne dela utvar popolne subverzije oziroma transformacije. Zadnji del knjige, Vesele pesmi, je intertekstualna predelava že omenjenih problematik in refleksij, kar se zdi nekoliko odveč, kot da bi bilo nekaj napaberkovano v končni etapi sestavljanja dela, kar pa bi bilo morda lahko izhodišče za neko drugo zbirko. Kritiško oko bo v zbirki Država zaznalo tudi določene šibkosti, ki se tičejo formalnih prijemov, potez in vsebinskih vprašljivosti. Kot že omenjeno, Krmelj v zbirki vpeljuje daljše pesmi, ki so zelo pripovedne, občasno celo preveč, zaradi česar lahko delujejo suhoparno, brez pesniškega naboja in močnega ritma. Seveda bi bil takšen postopek lahko popolnoma legitimen, če bi bil naostren recimo s kristofovsko ali jelinekovsko pikrostjo, suhim humorjem, takšnim ali drugačnim suspenzom ipd.: »Morda lahko izbriše / izključenost iz pozicij moči, / vraščeno manjvrednost, morda / lahko vsak glas najde mesto zase / v prihodnosti. // Morda tudi ne: morda ostanemo ujeti / v ponavljanje te nemoči, občutka, / da nas ni, da smo svobodni / le v obsesijah in nasilju, / v ranah, ki jih dedujemo.« Nekateri verzi tukaj delujejo preveč razlagalno in interpretativno, premalo je prepuščeno govorici, implicitnemu ustroju same pesmi. Spet v drugih pesmih, ki so bolj strnjene v izrazu in operirajo tudi na ravni prispodobičnosti, metaforičnosti in figuralike, ki je je v tokratni zbirki nekoliko manj, neredko naletimo na rime, ki pa se včasih zdijo uvedene ad hoc, uporabljene za potrebe zvočnega ujemanja in besedne igre, pri čemer pa utrpi pomen, saj verzi pomensko izzvenijo v prazno ali pa se zdijo prisiljeni. Kot je bilo ugotovljeno že v nekaterih kritikah prejšnje zbirke, pesnik uvaja filozofsko, ontološko obarvane sentence, ki pa v svoji rahlosti, površinskosti pogosto ne padejo na plodno podlago. Najde se tudi kakšna pesem, ki preprosto trpa vase preveč motivno in refleksivno različnih vsebin, pri čemer so prestopi včasih premočni, suspenz med različnimi deli ni konsistentno elaboriran, ali pa končen »nauk« deluje naključno, prazno. Tem opazkam navkljub pa nikakor nočem trditi, da gre za »zgrešeno« ali slabo delo. Nasprotno, Krmeljeva zbirka Država je polna različnih obetov, tako jezikovnih kot sporočilnih, še posebej dragocene so strjene poeme, kjer se pesnikova imaginacija najbolj sprosti. Krmelj prodorno detektira nevralgične točke kaotičnega kronotopa, v katerem se nahaja, pri čemer ne ponuja enostavnih rešitev, temveč manifestira dvoumnosti in bivanjsko tesnobo, sopostavlja drobne emanacije možnih utopij, ki se vežejo na skupnost, ustvarjalnost, ljubezen in otroško »nedolžnost«, temu pa postavlja nasproti prihodnost dušeče antiutopije, ki se zarisuje že v sedanjosti. Tudi njegova pisava se vse bolj osvobaja tujih vplivov, z Državo dokazuje, da prihaja na območje svoje govorice. Konec koncev, intrigantno branje za marsikaterega bralca. Zaključimo to recenzijo s Krmeljevimi jedrnatimi, neposrednimi in za kanec upajočimi verzi: »Ljubezen je skrb, in ne boj / ali krhka spojina zavisti in želje. // Obstaja država, / v kateri preživijo / vse moje identitete.«

Naval na šport
Zadnji oviri za slovenska predstavnika v konferenčni ligi

Naval na šport

Play Episode Listen Later Aug 22, 2025 10:50


Sinoči so bile odigrane prve tekme zadnjega kvalifikacijskega kroga konferenčne lige v nogometu. Olimpija in Celje sta bila včeraj v vlogi gostitelja. Ljubljansko moštvo se je pomerilo z Noahom iz Armenije, celjsko z Banikom iz Ostrave. V dopoldanskih športnih minutah izveste, kako uspešna sta bila slovenska predstavnika pred povratnima obračunoma prihodnji teden.

Naval na šport
Zadnji kvalifikacijski krog konferenčne lige

Naval na šport

Play Episode Listen Later Aug 21, 2025 9:21


Zvečer bodo prve tekme zadnjega kroga kvalifikacij za uvrstitev v konferenčno ligo v nogometu. Za evropsko jesen se bosta borila tudi dva slovenska predstavnika. Celje bo gostilo Banik iz Ostrave, Olimpija se bo v Stožicah pomerila z moštvom Noah iz Armenije.

Radijski roman
Kruh močnih, 42. del, zadnji del

Radijski roman

Play Episode Listen Later Aug 7, 2025 21:20


Konec dober, vse dobro, lahko rečemo ob izteku romana Kruh močnih izpod peresa Tesse Afshar.

18. vzporednik
Boštjan Anžin še zadnjič iz Beograda

18. vzporednik

Play Episode Listen Later Aug 1, 2025 14:27


Beograjskemu dopisniku Boštjanu Anžinu se avgusta izteče drugi zaporedni mandat, zato nam je v poslovilnem oglašanju opisal številne zanimivosti, ki zadevajo življenje in delo v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. Spregovoril je tudi o skromni poletni sezoni na predragi črnogorski rivieri in o tem, kako protestniški študenti v Srbiji lahko nadoknadijo izpuščene študijske zadolžitve.

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 29. 7.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Jul 29, 2025 30:14


Kaznovanje malega človeka in medsosedske pomoči, tajkunom pa odpustki? Dr. Lahovnik o postopkih Fursa in neučinkovitosti države pri pregonu gospodarskega kriminala.Zakaj je novogoriški župan Turel razrešil podžupana Hareja?Pozivi Svetega sedeža k miru in novi napadi na Zahodnem bregu znova opozarjajo na nujnost pravične rešitve palestinsko-izraelskega konflikta.Nadškof Cvikl pri slovenski katehezi na jubileju mladih odgovarjal na vprašanja.Vreme: Jutri bo precej sončno in večinoma suho.Inzko pozval avstrijskega notranjega ministra, naj pojasni policijsko intervencijo na taboru slovenskih študentov.Zadnji ruski napadi na Ukrajino zahtevali več kot 26 življenj.Heliport UKC Ljubljana s prilagojenim urnikom znova odprt.

Kofirajd
Disko grupa - Non, je ne regrette rien

Kofirajd

Play Episode Listen Later Jul 29, 2025 79:50


Tour je končan, a v Parizu nismo jokali. No, razen neba, ki je točilo solze od Montmartra do Elizejskih poljan. Zadnji teden je bil poln napadov, padcev, taktičnih domislic in tlakovcev, ki so spremenili kolesarsko eleganco v kabaret na dveh kolesih. V tej epizodi pokomentiramo finale, primerjamo prehode čez Montmartre z zaključnim šprintom na Elizejskih poljanah, preštejemo pike ter ugotavljamo katera od ekip si je "rešila" sezono. Zaključek? Pariški finale 2025 bo šel v anale kot najbolj dramatično gledališče pod odprtim nebom. Prisluhni!Aja, pa še to - Prednaroči kolesarske nogaviceDisko grupo poganja ⁠Nduranz⁠

Naval na šport
Zadnji tekmovalni teden dirke po Franciji in 2. krog konferenčne lige v nogometu

Naval na šport

Play Episode Listen Later Jul 23, 2025 7:00


Na kolesarski dirki po Franciji se je začel zadnji tekmovalni teden, v katerem bo rumeno majico vodilnega branil Tadej Pogačar. Karavana je včeraj premagala sloviti vzpon na Mont Ventoux, danes pa jo čaka zadnja ravninska etapa pred nedeljskim prihodom na pariške ulice. Po razpletu današnje etape bo zvečer v ospredju nogomet s prvimi tekmami 2. kroga kvalifikacij konferenčne lige. Olimpija bo v Stožicah gostila Inter Escaldes iz Andore.

Naval na šport
Začetek priprav Krimovk in zadnji tekmovalni teden dirke po Franciji

Naval na šport

Play Episode Listen Later Jul 22, 2025 9:04


Rokometašice Krima so začele priprave na novo tekmovalno sezono, v kateri bodo ob domačem prvenstvu igrale tudi v ligi prvakinj. Ob pričakovanjih in ciljih državnih prvakinj v prihajajoči sezoni ponujamo še del epizode podkasta kolegov z Multimedijskega centra RTV Slovenija, ki so analizirali dogajanje na kolesarski dirki po Franciji, na kateri proti skupni zmagi zanesljivo drvi Tadej Pogačar.

Naval na šport
Začetek priprav Krimovk in zadnji tekmovalni teden dirke po Franciji

Naval na šport

Play Episode Listen Later Jul 22, 2025 9:17


Rokometašice Krima so začele priprave na novo tekmovalno sezono, v kateri bodo ob domačem prvenstvu igrale tudi v ligi prvakinj. Ob pričakovanjih in ciljih državnih prvakinj v prihajajoči sezoni ponujamo še del epizode podkasta kolegov z Multimedijskega centra RTV Slovenija, ki so analizirali dogajanje na kolesarski dirki po Franciji, na kateri proti skupni zmagi zanesljivo drvi Tadej Pogačar.

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 22. 7.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Jul 22, 2025 33:50


Nevihte z močnimi nalivi in vetrom povzročale preglavice, danes postopno umirjanje vremena.Državni svetniki danes o odložilnem vetu na kar štiri vladne zakone, tudi o evtanaziji.Jelka Godec o neodgovornem početju predsednice države Nataše Pirc Musar: Razdvaja narod!Nova Slovenija vložila zakon, da se zopet uvede spominski dan na vse žrtve komunističnega nasilja.Po državi letos zaradi prenamnoženosti medvedov že šest incidentov.Mednarodna Karitas: Grozote v Gazi se morajo končati.V šempetrski bolnišnici potrdili pojav garij.Izrael napadel del Gaze, ki ga v skoraj dveh letih še ni. Novi pozivi Zahoda k prekinitvi ognja in sprostitvi humanitarnega dostopa.Na brezplačnih letovanjih Karitas v letošnjem poletju skoraj dva tisoč otrok, staršev in starejših.Šport: Zadnji teden kolesarske dirke po Franciji se danes začenja z vzponom na znameniti Mont Ventoux (Mon Ventu). V udobnem skupnem vodstvu ostaja Pogačar.Vreme: Popoldne se bo jasnilo. Jutri bo na Primorskem sončno, drugod občasno zmerno oblačno.

Naval na šport
Zadnji dan premora na dirki po Franciji in razplet turnirja lige narodov v Stožicah

Naval na šport

Play Episode Listen Later Jul 21, 2025 10:15


Kolesarska karavana na dirki po Franciji je končala drugi tekmovalni teden. Na zahtevnih gorskih etapah v Pirenejih si je pred jutrišnjim nadaljevanjem lepo prednost privozil Tadej Pogačar, vodilni v skupni razvrstitvi dirke. V Stožicah pa se je sinoči za slovensko odbojkarsko reprezentanco, ki se je pomerila s Srbijo, končal redni del lige narodov. Na sklepnem turnirju na Kitajskem bo ob gostiteljih sodelovalo še sedem najboljših moštev.

Babi bere pravljice
Sedem Simonov, ruska pripovedka, 2. del

Babi bere pravljice

Play Episode Listen Later Jul 18, 2025 29:38


Zadnjič smo slišali, kako so Simoni pokazali svoje spretnosti. Kaj je torej tokrat uspel videti in slišati drugi Simon?Vir: The Project Gutenberg eBook of Folk Tales from the Russian Retold by Verra Xenophontovna Kalamatiano de Blumenthal, Great Neck, New York, Boise State University Library, First Published 1903 Reprinted 1979, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Babi bere pravljice
Mali Ivan - velik um 2. del, ruska pravljica

Babi bere pravljice

Play Episode Listen Later Jun 27, 2025 34:09


Zadnjič smo slišali, da so bojarji, plemiči in ministri nezadovoljni z malim Ivanom. Zato so tudi oni poklicali policaja pijanca, da bi jim svetoval, kaj storiti. Le kaj jim je priporočil?Vir: Zlata ptica, Ruske pravljice, 1. knjiga, prevedel Ludvik Mrzel, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964, bere Nataša Holy

Komentar tedna
Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Komentar tedna

Play Episode Listen Later Jun 27, 2025 7:02


Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Izšlo je
Ciril Zlobec: Tiho romanje k zadnji pesmi

Izšlo je

Play Episode Listen Later Jun 26, 2025 29:01


Pesniško zbirko Tiho romanje k zadnji pesmi, ki je izšla leta 2010, je Ciril Zlobec označil kot temno, a morda od vseh njegovih najbolj vitalistično zbirko, saj je "preizkušena skozi smrt najdražjega človeka in kljub temu prisega na življenje." Kmalu, 4. julija, bo minilo 100 let od rojstva pesnika, ki ga je vseskozi spremljala metaforika rojstnega Krasa, akademika, prevajalca, novinarja, politika in urednika. Zlobec je nekaj let soustvarjal tudi naš radijski program in leta 2010 ga je na pogovor o zbirki, pisani "s srčno krvjo", povabil Marko Golja.

Naval na šport
Košarkarice s tekmo proti Srbkinjam končale nastope na EP, zadnji tekmovalni dan namiznoteniškega turnirja v Ljubljani

Naval na šport

Play Episode Listen Later Jun 22, 2025 10:25


Slovenske košarkarice so nastope na evropskem prvenstvu v Bologni končale s tekmo proti Srbkinjam, ki je bila prestižne narave in je odločala o 3. mestu v skupini. Iz te sta v četrtfinale napredovali reprezentanci Litve in gostiteljice Italije. V tivolski dvorani se bo danes s polfinalnimi in finalnimi dvoboji končal namiznoteniški turnir svetovne serije.

Naval na šport
Zadnji slovenski nastopi na SP v judu, košarkarice začenjajo EP v Bologni

Naval na šport

Play Episode Listen Later Jun 18, 2025 10:45


Na svetovnem prvenstvu v judu v Budimpešti se končujejo slovenski nastopi. Zadnja iz reprezentance bo na tatamijih Metka Lobnik, ki jo čakajo borbe v kategoriji do 78 kilogramov. Slovenske košarkarice pa so opravile prve treninge v dvorani Paladozza v Bologni, ki gosti eno izmed štirih skupin evropskega prvenstva. V domovanju slovitega Fortituda bo Slovenija turnir stare celine popoldne začela proti Litvi.

Naval na šport
Zadnji slovenski nastopi na SP v judu, košarkarice začenjajo EP v Bologni

Naval na šport

Play Episode Listen Later Jun 18, 2025 10:38


Na svetovnem prvenstvu v judu v Budimpešti se končujejo slovenski nastopi. Zadnja iz reprezentance bo na tatamijih Metka Lobnik, ki jo čakajo borbe v kategoriji do 78 kilogramov. Slovenske košarkarice pa so opravile prve treninge v dvorani Paladozza v Bologni, ki gosti eno izmed štirih skupin evropskega prvenstva. V domovanju slovitega Fortituda bo Slovenija turnir stare celine popoldne začela proti Litvi.

Naš pogled
Damijana Medved: Kdaj se dobimo v novem NUK-u?

Naš pogled

Play Episode Listen Later Jun 17, 2025 4:36


Zadnjič sem šla mimo lokacije, kjer naj bi zgradili novi NUK – narodno in univerzitetno knjižnico. Med Križankami in Filozofsko fakulteto. Na tem mestu je po desetletjih parkirišča, zdaj prazen prostor. Parkirišča ni več, o gradnji – vsaj na prvi pogled – ni videti sledi. Spomnim se vznesenih nagovorov profesorjev ob vpisu na študij bibliotekarstva leta 1995, nekako v smislu, da bo leta 2000, v času našega dokončanja študija, novi NUK že stal in kjer bomo diplomanti morda celo dobili svojo zaposlitev. No, 30 let kasneje novega NUK-a še vedno ni, so se pa stvari začele dejansko premikati.

Babi bere pravljice
Princesa Maja, 2. del francoske pravljice

Babi bere pravljice

Play Episode Listen Later Jun 6, 2025 26:39


Zadnjič smo slišali, da je na dvoru vladala huda zmeda, saj nikjer niso našli kraljičinega naglavnega šala in kraljevega bodala in ko je kralj vprašal, kje je princesa, se je njena varuška priklonila in rekla:Vir: Rdeča pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov.The Project Gutenberg eBook of The Red Fairy Book, Andrew Lang, Langmans, Green and Co, London; 1889, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Naval na šport
Zaporedni gorski etapi v Dolomitih in finale konferenčne lige

Naval na šport

Play Episode Listen Later May 28, 2025 10:27


Zadnji tekmovalni teden kolesarske dirke po Italiji prinaša peklenski spored etap. Najboljši v skupni razvrstitvi so se drugi dan zapored pomerili v Dolomitih. Današnja 17. etapa se je po 155 kilometrih končala v slovitem smučarskem središču v Bormiu. Brez Primoža Rogliča, čigar včerajšnji odstop še vedno odmeva v slovenski športni javnosti. Ob kolesarstvu minute namenjamo še evropskim klubskim tekmovanjem v nogometu. V finalu konferenčne lige se bosta nocoj na stadionu v Vroclavu pomerila Betis in Chelsea.

O.B.O.D.
226: Poslednji od nas XVI: Lukja v oke

O.B.O.D.

Play Episode Listen Later May 27, 2025 37:35


Dvestošestindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena sedmemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Igor, Mito in Aljoša so se včeraj dopoldne dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor pravi, da je bila […]

Gremo v kino
Zadnji dnevi filmskega festivala v Cannesu in restavriran film Poletje v školjki

Gremo v kino

Play Episode Listen Later May 23, 2025 30:37


Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.

O.B.O.D.
225: Poslednji od nas XV: Štajerski foter

O.B.O.D.

Play Episode Listen Later May 20, 2025 35:47


Dvestopetindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena šestemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Igor, Mito in Aljoša so se včeraj dopoldne dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor pravi, da so postapokaliptične […]

Tajno društvo OFC
E206: Zadnji korak

Tajno društvo OFC

Play Episode Listen Later May 14, 2025 50:26


Tokrat je beseda tekla o zgodovinski tekmi z Veležem, malo manj zgodovinski tekmi z Muro, zanimivi statistiki naših igralcev, finalu FA pokala iz leta 1990, prihajajočemu obračunu z Radomljami, naslovu prvaka selekcije U15, družini Lungu, novi Brestovi pogodbi in finalu slovenskega pokala, ki bo na »našem« štadionu.Glavno vprašanje je seveda, ali bo Olimpija zmogla dovolj moči in koncentracije, da proti Radomljam odigra tako kot se spodobi in končno že osvoji ta nesrečni naslov, ki se nam zdaj že nekaj tekem tako nesramno izmika.

O.B.O.D.
221: Poslednji od nas XIV: Poklicani k empatiji

O.B.O.D.

Play Episode Listen Later May 13, 2025 38:02


Dvestoenaindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena petemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenta Mito in Aljoša sta se danes dopoldne dobila na spletu in jo na kratko predebatirala. Mito pravi, da se mu uvodne […]

Ocene
Teodor Lorenčič: Margo

Ocene

Play Episode Listen Later May 12, 2025 9:14


Piše Bojan Sedmak, bere Igro Velše. Teodor Lorenčič je pisec z neobičajno bio- in bibliografijo. Na pragu svojega osmega desetletja iz življenjskih rokavov vleče močne karte za igro, ki jo vztrajno preizkuša po svojih pravilih. Ta zastavlja iz vitalizma v javnih in zasebnih prizadevanjih za svojevrsten individualizem, zaradi katerega nemalokrat prihaja v konflikte z različnimi družbenimi omejitvami. Bodisi kot univerzitetni tajnik, županski kandidat, domiselni vstajnik, strankarski posrednik, diplomiran filozof, obrtnik stolar, kolumnist, karateist … Še največ svobode je imel in ima kot pesnik, a tudi ob vstopanju v poetsko areno pred več kot pol stoletja je bil sankcioniran kot sporen za takratne družbene zapovedi, čeprav so se o njegovem prvencu O stenah in vijolicah (1975) pohvalno izražali člani znamenite mariborske peterice z Dragom Jančarjem na čelu. Šele izdaja vseh njegovih petih pesniških zbirk s skupnim naslovom O ljubezni (2017) v redakciji Boruta Gombača je celostno povzela vrednosti Lorenčičeve poetike. Njegov prozni prvenec, doživeto napisan družinski roman Anonimni (2017) je naletel na polemične odzive zaradi dodanega pamfleta o dogajanju na mariborski univerzi, v katero je bil vpleten kot njen uradnik. Po pregretih medijskih in pravnih kolobocijah ter posledični razrešitvi z delovnega mesta se je preselil v Beograd, kjer se je odločil, da bo pisal v srbskem jeziku in se kot tak razglasil za poslednjega jugoslovanskega pesnika. Najprej je izdal odmevno monografijo Laibach (2022) s svojimi fotografijami in refleksijami kronista na prvi evropski turneji znamenite skupine. Sledile so zbirke novih pesmi, napisane v srbščini ter izdane v knjigi U tišinama ljubavi (2023). V srbskem jeziku je začel pisati in izdajati tudi serijo kriminalk in se že v prvem tovrstnem romanu (2025) preizkusil s prevračanjem zakonitosti žanra, med katerimi je krivec, ki ni razkrinkan v racionalnem koncu, bolj izjema kot pravilo. Roman Margo – prvotno napisan v srbščini in kmalu preveden v angleščino in nato v avtorjevi redakciji tudi v slovenščino – je samosvoj slavospev erotiki in ljubezni. Čeprav je prvoosebni pripovedovalec uvodoma povit v filtre zapiskov, ki jih je fiktivno prejel od nekega priletnega, seksualno aktivnega gospoda, in četudi se ženska v besedilu imenuje včasih Hana, včasih Pupa, včasih Margo, je iz posvetila razvidno, da je protagonistka zdajšnja pisateljeva žena Maraja. V tem smislu tudi Margo potrjuje misel Henryja Millerja in podobnih pisateljev, da so vsi romani v nekem smislu avtobiografije. Silovita erotična in ljubezenska zveza ter poročna zaveza glavnega lika z mnogo mlajšo junakinjo romana je namreč avtorjevo življenjsko dejstvo. Morda je redkost takšnega odnosa odvrnila nekaj založb od objave in najbrž je urednike zbegalo omenjanje Nabokova, ki je v svoji znani klasiki postavil za žrtev pedofilovih obsesij trinajstletnico – povsem brez potrebe, kajti moški lik v romanu Margo, približno okoli svojega sedemdesetega, ima samo dvainštirideset let mlajšo izbranko. Moški v čaščenju izvoljene ženske po navadi skoraj klišejsko govori bolj o sebi kot o osebi svojih projekcij, a tej pasti idealizacije se Teodor Lorenčič spretno izmika. Strani polni s stvarnim, energetsko nabitim posvečanjem partnerki v polnokrvni duhovni in telesni predaji, predstavljeni brez moralističnih in jezikovnih zadržkov. Seveda o dlaki na jeziku obstajajo tudi bolj vulgarne opazke, a opisovanje spolnosti v romanu Margo jim ne podleže; stil ostaja na ravni silovitosti, ki si daje duška z neženirano strastjo, porojeno iz prvobitnih človeških gonov. Od bralcev je odvisno, koliko so dojemljivi za tovrstne elemente dogajanja; po navadi se površni radi zapičijo v kakšen detajl, čeprav je za pravi estetski učinek pomemben celovit kontekst; tako kot je na primer tudi v filmu Zadnji tango v Parizu nasploh dobro vedeti nekaj o maslu, ki ga ima ljubezenski par na glavi, ne zgolj kje drugje. Dogajanje v romanu Margo je seveda drugače posebno kot v Bertoluccijevi uspešnici, zgodba je bolj enostavna v dobrem pomenu besede. Preprosto sporoča, da je starostna razlika med ljubimcema večji problem za kulturo okolja, nikakor pa ne za njuno zadovoljstvo. Romaneskni par na netivo in gorivo vzajemnega oplajanja nanaša mehanizme, s katerimi se običajno kljubuje običajnosti; ona z mladostno energijo, ki se pogumno levi iz vsiljivih predsodkov, on z ostrim umom za razreze splošne hipokrizije. Pripovedovalec si ob tem vzame prostor in čas tudi za prodorne analize prejšnjih, minulih razmerij z ženskami in ženami; od gimnazijske izgube nedolžnosti s starejšo tovarniško delavko prek viharne avanture v pariškem slogu do neusmiljenih psihoanaliz svojih poročenih in ločenih žena. Ti zgoščeni povzetki odnosov dokazujejo veščino pisca za portretiranje žensk različnih starosti, zaznamovanih predvsem z lastnimi seksualnimi in čustvenimi fantazmami. Pisec spremne besede psihiater Miran Pustoslemšek je iz romana izpostavil t. i. Elektrin kompleks, Jungov pendant Freudovemu Ojdipovemu. Oba sta si za analizo družinske patologije pomagala z grško mitologijo; Elektra naj bi bila pretirano navezana na očeta in zato noro zavzeta za skrajno odstranitev lastne matere. Tozadevno Lorenčičev roman vsebuje ne nepomemben paradoks: v grškem mitu sta bolj kot Elektrina ljubezen do umorjenega očeta Agamemnona izpostavljena njena zavist do materinega, torej Klitajmnestrinega uživanja z ljubimcem Egistom ter posledična maščevalnost, ki jo z bratom Orestom uresničita z dvojnim pobojem. V romanu Margo pa prav mladenkina mama tako rekoč edina razume in podpira hčerino odločitev za zvezo z moškim, ki bi ji bil lahko ded, ter ji z njim privošči srečo. V izrazito patriarhalnem okolju to deluje bodrilno in osvobodilno in v tej domeni Hanino-Pupino sorodstvo doživi zaslužen pretres, ko zaljubljena protagonista na neki drugi, kulturno sprejemljivejši poroki škandalozno razglasita nedavno svojo. Poleg osrednje tematike, učinkovito podajane v jedrnatih dialogih, besedilo vsebuje kratke odstavke o dogodkih in idejah iz obče kulture, kakor jih vrednoti izobražen in toleranten ateist. Bralstvo se med izkušenim epikurejstvom lahko mimogrede poduči o zgodovinskih zdrahah Obrenovićev in Karadjordjevićev ali Descartesovih stikih z Elizabeto Češko, o socioloških zablodah permisivne vzgoje ali o sodobnih krajah otrok. Prikazi Hanine-Pupine družine in pripovedovalčevih beograjskih prijateljev, s katerimi se druži ob sotočju Donave in Save, kljub popitemu in pokajenemu delujejo precizno kritično in sveže nabrito. In množica vzporednih motivov ter priložnostnih asociacij je kozmopolitsko pestra – Hana-Pupa na primer modro upošteva babičin tipično srbski nasvet: »… če želiš obdržati moškega, potem se mu ne vtikaj v krčmo in njegovo gostilniško družbo.« Za narodnostni kontrast avtor bolj frivolnim Francozom – še posebej svoji tamkajšnji kratkotrajni snobovski ljubici, imenovani Hudičevka – nameni duhovitost Charlesa de Gaulla o tem, kako težko je vladati naciji, ki prideluje osemsto vrst sirov. »Resnici na ljubo, niso problem samo siri, gre za mentaliteto naroda, ki zgodovinsko gledano ljubi revolucije in giljotino.« Tako imenovano slovensko zavednost Teodorja Lorenčiča pa je mogoče dojeti iz njegovega Beogradskega manifesta, prologa v srbski pesniški opus U tišinama ljubavi, kjer je zapisal (v prevodu): »Marca 2018 sem prenehal pisati pesmi in romane v maternem jeziku. Stihov in besed ne slišim več v slovenščini, ki je izredno bogat in lep jezik in ga nikoli ne bom nehal ljubiti.« Nabokova lolita je prešla v obči pojem kot kokakola; Lorenčičeva Margo najbrž ne bo. Bo pa in je že opazno zaznamovala aktualno romanopisje z neko le na videz bizarno, v bistvu pa zelo stvarno formulo ljubezenske sreče. Ta je načeloma kratka kot življenje, ki teče, a – hvala dobrim realističnim piscem – kdaj pa kdaj kaj dolgotrajnega in lepega reče.

O.B.O.D.
219: Poslednji od nas XIII: Ljubezen naj zmaga

O.B.O.D.

Play Episode Listen Later May 7, 2025 38:43


Dvestodevetnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena četrtemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se včeraj pozno zvečer dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor bi rad, […]

Slovencem po svetu
Umrl zadnji čedermac

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later May 7, 2025 1:44


V bolnišnici v italijanskem Vidmu je včeraj umrl Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, zadnji beneškoslovenski duhovnik in čedermac. Decembra bi dopolnil 84 let, v duhovnika je bil posvečen pred 60-imi leti. Bil je izvedenec za imenoslovje in zgodovino Beneške Slovenije. Pred leti je za naš program povedal: Po drugi svetovni vojni so povezali komunizem s slovensko kulturo in jezikom. Pred leti je proti njemu potekal sodni proces zaradi knjige Mračna leta Benečije. Proces na sodišču se je vlekel kar nekaj let, a na koncu je bil oproščen. V zadnjih letih je zaslužen za oživitev prvih svetih obhajil v slovenskem jeziku. Kot je sporočil beneški petnajstdnevnik Dom, je Zuanella umrl zaradi neozdravljive bolezni in ga bodo pokopali v Matajurju. Več boste našli na naši spletni strani.

Aktualna tema
Zadnji vzdih Frančiškove dobe, prvi utrip novega pontifikata

Aktualna tema

Play Episode Listen Later May 7, 2025 18:28


V Vatikanu se to popoldne začenja konklave – tisti skrivnostni, skoraj mistični proces, v katerem bo 133 kardinalov z vsega sveta v popolni izolaciji izbiralo novega naslednika svetega Petra. Po smrti papeža Frančiška se v katoliški Cerkvi zaključuje eno obdobje in začenja novo, morda povsem drugačno. Medtem ko so vrata Sikstinske kapele zapečatena, so oči vernikov in svetovne javnosti uprte v majhen dimnik nad kapelo – tam bo bel dim oznanil prihod novega papeža.Foto: Reuters

O.B.O.D.
217: Poslednji od nas XII: In kaj zaj gledamo?

O.B.O.D.

Play Episode Listen Later Apr 30, 2025 37:41


Dvestosedemnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena tretjemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se včeraj zvečer dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor je prepričan, da […]

O.B.O.D.
214: Poslednji od nas X: Najstnica gajstnica

O.B.O.D.

Play Episode Listen Later Apr 22, 2025 30:20


Dvestoštirinajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena prvemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se danes zjutraj dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igorja je zmotilo, da […]

O.B.O.D.
215: Poslednji od nas XI: Kaj bomo mi zaj gledali?

O.B.O.D.

Play Episode Listen Later Apr 22, 2025 37:04


Dvestopetnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena drugemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se danes zjutraj dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor pohvali osrednjo bitko, […]

Lahko noč, otroci!
Hišni duhovi

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Apr 13, 2025 11:02


Zadnji čas v sobi nekaj šušti, škriplje, tiktaka … Pripoveduje: Saša Pavček. Napisala: Dubravka Ugrešić. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.

Studio ob 17h
Smučarski skoki na razpotju

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Mar 27, 2025 57:25


Zadnji marčevski teden je že dolgo rezerviran za največji slovenski športni praznik v Planici, kjer sezono svetovnega pokala tradicionalno zaključijo najboljši smučarji skakalci. Letošnja sezona je prinesla veliko razburjenja zaradi norveškega škandala s skakalnimi dresi, s slovenskega zornega kota pa nepozabno svetovno prvenstvo v Trondheimu. Naslednja sezona bo še pomembnejša kot letošnja, saj bodo v Italiji na sporedu olimpijske igre, kjer se prav tako obeta nekaj sprememb v svetu smučarskih skokov. Ti so po norveškem škandalu tako ali tako prišli na razpotje. Kakšna prihodnost se obeta v Sloveniji tako priljubljenemu športu? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Jelko Gros, član komiteja za razvoj smučarskih skokov pri Mednarodni smučarski zvezi; Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge smučarski skoki pri SZS; Špela Rogelj, nekdanja smučarska skakalka, kontrolorka opreme na tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih; Darko Rupar, komentator ženskih smučarskih skokov.

Studio ob 17h
Pet predlogov ustavnih sprememb, ima kateri dve tretjinsko podporo?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Feb 11, 2025 53:47


Na klopeh poslancev v tem mandatu je že pet predlogov za spremembe ustave. Kako bodo končali? Ta trenutek se zdi, da ima največ podpore predlog za vpis pravice do gotovine v ustavo. Najdlje je predlog, po katerem bi sodnike imenovala predsednica republike in ne več državni zbor. Dva predloga: za enostavnejši način imenovanja vlade in razbremenitev ustavnega sodišča že na ustavni komisiji nista dobila zadostne podpore. Zadnji predlog je povezan z uvedbo prednostnega glasu, za katerega so se z veliko večino zavzeli volivci na posvetovalnem referendumu. Predvideva povečanje števila poslancev za dva. Kako torej kaže predlaganim ustavnim spremembam. O tem s predstavniki parlamentarnih strank v Studiu ob 17-ih. Gostje: Lucija Tacer, Poslanska skupina Svoboda; Danijel Krivec, Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka; Jožef Horvat, Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Partizan Histerical Podcast
ZADNJI KVARTAL - PARTIZAN HISTERICAL S06 E13 (Live #14) - 10.12.2024.

Partizan Histerical Podcast

Play Episode Listen Later Dec 11, 2024 61:02


ZADNJI KVARTAL - PARTIZAN HISTERICAL S06 E13 (Live #14) - 10.12.2024. PETI ROĐENDAN PODKASTA! Od onog okupljanja u pivnici, snimanja na telefonu pre utakmice sa Astanom smo u razne snimače nakenjali 225 uradaka, ukupne dužine 18.499 minuta, ili celih 13 dana. Ovde nas je malo euforija ponela, ali nismo preskočili Jedinstvo sa Uba i ABA ligu. U košarkaškom delu kod Milenka gostuju Sibin i Tegi. MISLIO JE DA ĆE SE OVDE VIŠE PRIČATI O PARTIZANU! Trajanje: 61 minut ---------------------------------- Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i opcija za direktne donacije: paypal.me/partizanhisterical ---------------------------------- HISTI RADIO MIX br. 86 youtube.com/playlist?list=PLwhK…si=_HKycaOO3YHz9X4T Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: histi Majstor zvuka: crk Realizacija: Slavko Tatić, gajtan, štap, kanap, Thin White Duke & Histi

Razgledi in razmisleki
Mineva 35 let od padca Berlinskega zidu - Richard Bassett: Zadnji dnevi v stari Evropi

Razgledi in razmisleki

Play Episode Listen Later Nov 13, 2024 22:25


Avgusta 1961 je Nemška demokratična republika v Berlinu čez noč postavila zid, ki je razdelil Evropo. Kako je zid, za katerega se je zdelo, da bo stal večno, 10. novembra 1989 padel, s čimer se je začelo novo obdobje Evrope, piše angleški publicist Richard Bassett v knjigi z naslovom Zadnji dnevi v stari Evropi. Anglež Richard Bassett je v prelomnem obdobju evropske zgodovine kot radoveden intelektualec pa tudi kot dopisnik londonskega Timesa spremljal dogajanje v spreminjajoči se Evropi. V enem od poglavij knjige, ki jo je prevedla Staša Grahek in je izšla pri Cankarjevi založbi, je živo popisal dogajanje v tedanjih Nemčijah v tednu, ko je padel Zid. Bere Igor Velše, ton in montaža Vjekoslav Mikez.

Jutranja kronika
Blejski strateški forum: soočenje mnenj o Gazi in mirovniški protest proti Izraelu

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Sep 3, 2024 19:13


Blejski strateški forum je prvi dan zaznamovalo soočenje mnenj o dogajanju v Gazi. Slovenija želi, tudi kot ta mesec predsedujoča Varnostnemu svetu Združenih narodov, spodbuditi prizadevanja za premirje v Gazi. Izraelske oblasti kljub protestom ne popuščajo glede svojih zahtev. Drugi poudarki oddaje: - Novo šolsko leto: premalo učiteljev in - za številne šolarje - preveč obveznosti. - Začetek literarnega festivala Vilenica: v središču bo vprašanje umetne inteligence. - Zadnji teden kolesarske dirke po Španiji: Roglič lovi minuto zaostanka za O'Connorjem.

Lahko noč, otroci!
Kdor se zadnji smeje

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Aug 28, 2024 8:03


Sova Marta in labod Jaka na morju! Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Andrej Uroš Malečihar Biček. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Jutranja kronika
Slovenski rokometaši zadnji dan iger v boju za olimpijski bron

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Aug 11, 2024 19:01


Zadnji dan olimpijskih iger v Parizu ima Slovenija možnost, da dvema zlatima medaljama in eni srebrni doda še bron. Rokometaši se bodo po tesnem polfinalnem boju za tretje mesto pomerili s Španci. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski: vdor v rusko regijo Kursk dokazuje, da lahko zagotovimo pritisk na agresorja. - V Beogradu več deset tisoč ljudi protestiralo proti izkopavanju litija - Priprava vinogradnikov na letošnjo trgatev. Ta bo bolj zgodaj kot lani.

Toplovod
Zadnji Toplovod

Toplovod

Play Episode Listen Later Jun 18, 2024 58:28


Zadnji Toplovod bo prvi, ki ne postavlja vprašanj. V zadnjem ste vi tisti, ki sprašujete. Tuzemska toplovodna zastopnika Miha in Cirej samo odgovarjata. Z omejeno odgovornostjo.