Podcasts about zadnji

Zdravo! V 300. epizodi sta nas obiskala Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek, ki sta nam skozi usodo Najin in Fatu (zadnjih dveh severnih belih nosoroginj) servirala brutalno lekcijo iz geopolitike in nas popeljala skozi "klavnico" neustavljivega napredka najbolj krute živalske vrste. Izvedeli smo, kako češki AK-47 in kitajske vraže o čudežnem prahu zlijejo v koktajl, ki je izbrisal (ne samo eno) živalsko vrsto. Naučimo se tudi da je afriška svetovna vojna kirva za smrti na desetine milijonov ljudi in tudi da so znanstveni dočakali biotehnološki čudež, ki pa so ga odnesle podnebne spremembe. Tragično. Za konec pa preprost plan za preživetje: beri, sprejemaj naravo in ne jej mesa.

Predzadnji tekmovalni dan na zimskih olimpijskih igrah prinaša kar enajst končnih odločitev. Zadnji nastop na igrah so opravile biatlonke, ki so se v zgodnjem popoldnevu pomerile na tekmi s skupinskim startom. Za rokometašice Krima pa se končuje evropska sezona. V zadnjem krogu rednega dela tekmovanja gostijo francosko ekipo iz Bresta.

V Bormiu, ki gosti tekme alpskih smučarjev, so se končali slovenski nastopi. Zadnji predstavnik je bil Žan Kranjec, ki se je s svetovno elito pomeril v veleslalomu. Slovenski vrhunci na igrah so bili tudi v Teseru in Anterselvi, kjer sta bili štafeta smučarskih tekačic oziroma sprint biatlonk. Ob odzivih iz Italije se posvetimo še rokometu. Krimovke lovijo uvrstitev v izločilne boje lige prvakinj. V predzadnjem krogu rednega dela tekmovanja se bodo v Koprivnici v pomembnem obračunu za napredovanje pomerile z ekipo Podravke.

Z ženskim superveleslalomom v Cortini d'Ampezzo so se na letošnjih olimpijskih igrah končala tekmovanja alpskih smučarjev v hitrih disciplinah. Zadnjič je na največjem zimskem športnem dogodku nastopila tudi edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec. V domačih športnih logih pa se bo nocoj nadaljevala odbojkarska liga prvakov. Ljubljanski ACH Volley bo v dvorani Tivoli gostil eno najuspešnejših evropskih ekip, slovito moštvo iz Trentina.

Povabili smo vas na odprtje razstave ob 75 letnici študija na Pedagoški fakulteti, ki jo bodo odprli v Zavodu sv. Stanislava. Prav tako smo predstavili kaj pripravljajo v Narodni Galeriji na slovenski kulturni praznik! Zadnji del oddaje pa je bil posvečen pesniku, pisatelju in prevajalcu Miroslavu Košuti, ki je umrl 2. februarja.

Ljubiteljice in ljubitelje smučarskih skokov sta danes znova razveselila uspeha Domna in Nike Prevc na tekmah v Willingenu v Nemčiji, ki sta bili zadnji pred olimpijskimi igrami. Domen Prevc se je razveseli nove zmage, Njegova sestra Nika Prevc je bila na ženski tekmi tretja. Drugi poudarki oddaje: Mejni prehod Rafa bo lahko prešlo le približno 150 Palestincev Na Hrvaškem priprave na začetek vnovičnega obveznega služenja vojaškega roka Pred svetovnim dnevom mokrišč pozivi k njihovemu skupnemu ohranjanju

Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije; Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.

Državni zbor je opoldne začel zadnjo redno sejo v tem mandatu. Med drugim bodo poslanci na seji glasovali o kandidatu predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije, dozdajšnjemu viceguvernerju Primožu Dolencu, ki ga je pred začetkom seje potrdila mandatno-volilna komisija. Podporo naj bi imeli zagotovljeni tudi vsi trije kandidati za ustavne sodnike. Drugi poudarki: - Po uboju v Minnesoti širši protesti, opozorila nekdanjih predsednikov. - Celjsko bolnišnico čaka temeljita prenova in nadgraditev. - Novi zakon o zaščiti živali s težavami za zavetišča in občine.

Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci' o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.

Zadnji val protestov, ki so se v Iranu začeli zaradi slabih gospodarskih razmer, traja že tretji teden, protestniki pa imajo zdaj tudi odločne politične zahteve. Število žrtev nasilja se povečuje, državni vrh pa zagotavlja, da ima vse pod nadzorom in da so razmere stabilne. Ob tem z vojaškim posredovanjem grozi tudi ameriški predsednik Donald Trump, vendar prave alternative vladajoči eliti islamske republike ob morebitnem padcu režima ni na vidiku. O razmerah v Iranu in morebitnih posledicah tujega vpletanja bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jožef Kunič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu; Milan Jazbec, nekdanji veleposlanik v Turčiji, nerezidenčno zadolžen za Iran; Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Dvestodvainštirideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena koncu pete sezone serije Stranger Things. Agenti Mito, Igor in Aljoša so znova brez gosta. Igor meni, da je zaključek dober, čeprav je konec res predolgo trajal in čeprav se mu ne zdi kul, da kar tako pobijajo vse tiste vojake, sicer pa poudari, da se serija iz grozljive skrivnostnice […]

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.

Zadnji dan leta 2025 bomo pregledali najbolj odmevne intervjuje na Prvem. Pogovarjali smo se med drugim z reševalcem, specialistom intenzivne medicine, namestnikom direktorja Svetovne poštne zveze, priznanim slovenskim kuharskim mojstrom, trobentačem, humoristom, režiserjem ter pisateljico. V nadaljevanju boste lahko poslušali povzetke najbolj poslušanih intervjujev. Gostje teh so bili Robert Sabol, Jim Down, Marjan Osvald, Uroš Štefelin, Pavel Grašič, Boris Kobal, Jan Cvitkovič in Bronja Žakelj. Izbor je pripravil Marko Rozman.

Košarkarji Cedevite Olimpije so v evropskem pokalu gostovali še v Solunu pri slovitem Arisu, skakalke in skakalci pa so zbrani v Garmisch-Partenkirchnu za novoletni turneji.

Košarkarji Cedevite Olimpije so v evropskem pokalu gostovali še v Solunu pri slovitem Arisu, skakalke in skakalci pa so zbrani v Garmisch-Partenkirchnu za novoletni turneji.

Danes je dan ustavnosti. Triindvajsetega decembra 1991 so vsi trije zbori takratne skupščine sprejeli in razglasili prvo ustavo Republike Slovenije. Ustavno besedilo je bilo doslej spremenjeno 12-krat. Zadnjič v začetku tega meseca, ko je ustava dobila nov ustavni člen, ki zagotavlja pravico do uporabe gotovine. Ustavo smo dobili natanko leto dni po plebiscitu o samostojnosti Slovenije. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, s katerim se je ob dnevu ustavnosti pogovarjala Jolanda Lebar, ocenjuje, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni s stanjem varstva človekovih pravic. V pogovoru sta se najprej dotaknila kadrovskih menjav na ustavnem sodišču. Letos sta se zamenjala dva ustavna sodnika, prihodnje leto se bodo še trije in prav zdaj poteka postopek izbire kandidatov. Foto: Agencija Bobo

Obraz sosedje ulice je slovenski hokejski klubski in reprezentančni trener Jure Verlič. Zadnji dve leti je članski trener mariborskih hokejistov in pomočnik selektorja v izbrani vrsti do 18 in 20 let.

Zdelo se je, da si bo Netflix z nakupom konglomerata Warner Bros. Discovery letos za Miklaža res privoščil, a bomo morda morali za razplet prevzema počakati na Božička. Je Youtube, ki ima vse lastnosti družbenih omrežij, res toliko boljši od omrežij podjetja Meta, ki so že pregovorno ter zaradi dejanj in odločitev bolj osovražena? Kako si razlagati besede, ki se pojavljajo po vsem svetu in spreminjajo družbo (možganska gniloba, parasocialen in besolovka)? In katere so najverjetnejše tehnologije, ki jih prinaša prihodnost? Odbita do bita v zadnji epizodi leta debatira o štirih naštetih temah in razmišlja o tem, kaj nas v prihodnosti sploh še lahko preseneti. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Samsung Frame TV

Drugi poudarki: - V Celju nadaljujejo sanacijo onesnaženih igrišč vrtcev. - Blejska občina za obnovo dotrajane šole prejela 3 milijone evrov državnih sredstev. - Tekstilno podjetje Lisca 70-letnico dočakalo v dobri kondiciji, šiviljski del ostaja v tujini. - Na mariborski občini je prvič zažarela dobrodelna smrečica dobrih želja.

Zadnji dan zadnje redne seje državnega zbora v tem letu bodo poslanke in poslanci obravnavali dva zakona po nujnem postopku, novelo o financiranju in spodbujanju graditve javnih najemnih stanovanj ter interventni zakon s področja zdravstva. Interventni zakon o zdravstvu je bil med obravnavo na pristojnem odboru tarča precej kritik zaradi trajnosti sprememb nekaterih členov. Koalicijski poslanci so z dopolnili sporne člene spremenili v začasne, a pričakovati je, da bodo dopolnila vlagali tudi še med obravnavo na seji. Drugi poudarki oddaje: - Okoljevarstveniki predlog Evropske komisije za odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem označujejo za napako; Nemčija, Francija in Italija ga pozdravljajo - V Bruslju danes o vključevanju zahodnobalkanskih držav v politike Unije ter sodelovanju v zunanji politiki in pri upravljanju migracij. - Evropski parlament bo glasoval o pobudi My Voice, My Choice za varen in dostopen splav za vse ženske v Uniji.

Dvestodevetintrideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena prvi tretjini pete sezone serije Stranger Things. Agenti Mito, Igor in Aljoša so tokrat znova brez gosta, a nič manj gostoleči. Igor pravi, da serija na tej točki ne premore več skrivnostnosti ali strašljivosti, zato so se ustvarjalci pravilno odločili za akcijo, zgodbo serije primerja s Kingovo It, zelo pa […]

Biatlonci in biatlonke nastope v Hochfilznu, na drugi postaji letošnjega svetovnega pokala, končujejo z žensko tekmo v zasledovanju in moško štafeto. Deskarji na snegu so se včeraj prvič pomerili na evropskem snegu, in sicer na nočni tekmi v Cortini d'Ampezzo, v dopoldanskih športnih minutah pa boste lahko prisluhnili tudi Tadeju Pogačarju, najboljšemu kolesarju na svetu, ki je priprave na novo sezono z ekipo Emiratov začel v Španiji.

Od danes veljajo vse pravice iz dolgotrajne oskrbe, med drugimi se jim je pridružila pravica do oskrbe v domovih za starejše. Na prostor v njih po starem sistemu čaka skoraj 40 tisoč ljudi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Slovenija zadnji mesec mandata v Varnostnem svetu začenja drugo predsedovanje temu najmočnejšemu telesu organizacije Združenih narodov - Obrambni ministri Evropske unije, ki je letos Ukrajini dostavila največ orožja od začetka vojne, danes o nadaljnji vojaški pomoči - Začenja se 22-ta Animateka, na kateri bo do konca tedna na ogled 300 animiranih filmov za vse generacije

Slovenski športniki iz dneva v dan skrbijo za veselje navijačev. Po včerajšnji zmagi smučarskega skaklca Anžeta Laniška je danes Nika Prevc na tekmi svetovnega pokola v Falunu na Švedskem z dvema vrhunskima skokoma prvič v novi sezoni skočila na najvišjo stopničko in s tem prekinila zmagovalni niz Japonke Nozomi Marujama. To je že njena 23-a posamična zmaga. Drugi poudarki oddaje: - Zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi jutri stopata v veljavo: namesto dodatka za pomoč in postrežbo denarni prejemek - Izraelski premier Netanjahu predsednika države zaprosil za pomilostitev v sojenju zaradi korupcije. - Sredi kurilne sezone opozorila na težave z nadzorom kurilnih naprav.

Nogometaši Silika Vrhnike končujejo domače nastope v ligi prvakov v dvoranskem nogometu. V 3. krogu glavnega dela tekmovanja se bodo zvečer pomerili z ukrajinskim moštvom Hit iz Kijeva. Le zmagovalec skupine bo napredoval v elitni del tekmovanja, v katerem bo igralo šestnajst najboljših ekip. Sezono na najvišji ravni pa bodo danes nadaljevale tudi rokometašice Krima, ki v 6. krogu lige prvakinj gostujejo na Norveškem.

Nogometaši Silika Vrhnike končujejo domače nastope v ligi prvakov v dvoranskem nogometu. V 3. krogu glavnega dela tekmovanja se bodo zvečer pomerili z ukrajinskim moštvom Hit iz Kijeva. Le zmagovalec skupine bo napredoval v elitni del tekmovanja, v katerem bo igralo šestnajst najboljših ekip. Sezono na najvišji ravni pa bodo danes nadaljevale tudi rokometašice Krima, ki v 6. krogu lige prvakinj gostujejo na Norveškem.

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Za Gazo prišlo upanje, mir odvisen od uresničevanja prihodnjih korakov Trumpovega načrta.Zadnji dan zasedanja Parlamentarntarno skupščino NATA nagovoril generalni sekretar zavezništva Rutte.Podpisana pogodba za nakup reševalnih helikopterjev Leondardo.ŠPORT: Slovenski nogometaši proti Švicarjem v drevišnjih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo.Vreme: Prihodnji dnevi bodo suhi in hladni z nekaj megle.

Piše Tjaž Mihelič, bereta Igor Velše in Maja Moll. Pesnica, naj bo to najboljša ali najnatančnejša oznaka, Svetlana Makarovič pred bralce polaga svojo četrto zbirko haikujev Tista dežela. »Štirje letni časi, štiri knjige,« beremo na zadnji platnici, a pri interpretaciji zbirke je to bore malo v pomoč. Zima vezilja in Naj bo poleti sta morda nakazovali smer, kjer bi bil lajtmotiv posamezen letni čas, a se je pri zadnjih zbirkah zasukalo drugam. Lanska zbirka Ognji in sence ter letošnja Tista dežela sta kakor dvojčici. Že oblikovno, saj se na platnicah stikajo odtenki črne in roza barve – govorice hočejo, da sta to pesničini najljubši barvi. Tematsko pa zbirki zaokrožata spomin in slovo: če je bila prva spomin, je druga slovo. V zadnji z velikimi tiskanimi črkami na zadnji platnici beremo odlomek iz zadnjega haikuja zbirke: »NIKOLI VEČ. / ALDREI AFTUR.« Ali pač? Zbirko sestavlja preko 200 haikujev, kar je več, kot jih je pesnica uvrstila v prejšnje zbirke. Razporejeni so v tri širše sklope: Vodales, Živinmlini in, naslovna, Tista dežela. Dober vstop v branje zbirke Tista dežela ponuja tudi zbirka Tisti čas iz leta 1993. Avtorica se je nato čez slabo leto odpovedala pisanju poezije z izdajo svojih »najboljših pesmi«, kakor jih je označila, v antologiji Samost. Pesnica, naj poudarimo ponovno, se pisanju pesmi, seveda ni mogla odpovedati, pač pa se je, iz distance to lahko trdimo, zgodil premik k drugačni poetiki. Odmevi prve so vidni še v njenih pesmih v pravljicah za odrasle in tistih, ki so bile umeščene v knjigo V tem mrazu iz leta 2015. Haikuje Svetlane Makarovič moramo brati kot premik k drugačni poetiki skozi obliko. Torej, oblika narekuje vsebino oziroma poetiko. Narekovati je najbolj natančen glagol za tovrstno poezijo. »Pa brez zamere – / haiku se sam utrne. / Jaz le beležim,« zapiše in povzame svoje ustvarjanje. Že večkrat je poudarila, da pisanje haikujev pri njej poteka kakor kakšno asociativno pisanje, kjer se verzi vrstijo in vrstijo, utrinjajo. Kot v prejšnjih zbirkah avtorica tudi v tej sledi zlasti naravnim podobam, kar ubesedujejo naslovi sklopov v zbirki. Prva dva, Vodales in Živinmlini, sta si najbližja, če povzamemo: lesen mlin, ki večno vrti vodo. »Iz ognja v vodo. / Tu zakaj in tam zato. / Večno vrtenje.« Naravnim motivom se pridruži človek, ki je največja naravna katastrofa: »Beži in skrij se! / Najhujša zver je človek. / Zver, ki je v meni.« Če je bila v prejšnji zbirki med drugim prisotna podoba naravnih nesreč, se jim tu kot povzročitelj večkrat bolj izrazito pridruži človek: »Bister potoček, / od gnojevke posiljen, / je dušo spustil.« in na drugem mestu: »Glejte vodico, / kako se blešči. / Od kemikalij.« Groza, za katero si je človek sam kriv, in, kar strahotno pretrese, je to, da rešitve ni: Nekateri haikuji so res »močni in ostri kot britev«, kakor jih sicer brezidejno in nezanimivo, torej votlo, označuje njihova založba Mladinska knjiga že vrsto let. Ob nekaterih pa se zdi, da se je britev že skrhala in je jezik zašel k prežvečenim, neizvirnim zapisom: »In je zveličar / vodo v vino spremenil – / hozana na eks.« in na primer: »Nad goricami / klopotci klopotajo / o pijandurah.« Tudi sicer sta prva sklopa najmanj izčiščena in bi nekatere haikuje lahko izločili, saj ne pripomorejo h koherentnosti izraza tematike. Zadnji sklop je izrazno najboljši, saj skozi potovanje po »tisti deželi«, po Islandiji, ki je Svetlani Makarovič tako ljuba, nekoč se je celo želela preseliti tja, zaživita spomin in zgodovina: »Žareče srce / neznane Islandije / ogreva spomin.« Ta sklop prinaša svežino k pesničinemu ustvarjanju. Z vso konkretnostjo prostora sega onkraj njega. Vabi nas kakor v mitsko pokrajino: »Tuja dežela. / Za vsakogar drugačna. / Sama sebi dom.« Ob branju se ne moremo znebiti občutka, da je zbirka Tista dežela slovo od tovrstnega ubesedovanja: »Tokrat sem prišla / čisto zares zadnjikrat. / Nikoli več. / Aldrei aftur.« S to štirivrstičnico je Svetlana Makarovič presekala ustvarjanje v strogi formi haikuja, torej 5, 7, 5 zlogov. Sledi premik k drugačni ubeseditvi, lahko predvidevamo, da so bili haikuji most k le-tej, vmesna postaja. Kakor je pesnica povedala v nedavnem intervjuju za časopis Delo, pripravlja novo zbirko pesmi o kruhu, to pa diši po bolj izraziti ljudski motiviki. No, pa bo prišla še ena zbirka. Da ne bo več pesnila, je rekla … zarečenega kruha se največ poje. Hvalabogu, naj dodamo.

Nikolaj je bil ruski politični zapornik v času Stalinove strahovlade. Bil je tudi globoko veren kristjan. Skupaj s tisoči, pravzaprav milijoni svojih rojakov ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nikolaj je bil ruski politični zapornik v času Stalinove strahovlade. Bil je tudi globoko veren kristjan. Skupaj s tisoči, pravzaprav milijoni svojih rojakov ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zdravo. Tokrat snemamo v “črni sobi”, brez glasbene podlage, v težkih pogojih, ki so podobni snemanju igralcev pred “green screenom” in tudi mi čutimo podobne vrste pritiske. Medtem ko se navajamo na nov studio, elegantno zdrsnemo v oglasni blok (prijazno vas povabimo na hvalazavseribe.si). Sledi poročilo iz Berlina: navijači na steroidih, medalja z leskom in taktični izračun, kako maraton preživiš z malo teka in veliko ponosa. Nato se čudimo letalski logiki iz Floresa, štejemo tovornjake in še vedno čakamo tisti famozni “šalter” za potnike, ki so zgrešili Avstralijo. Tudi o Zadnji priložnosti: Kiri, Moose (ne los!) in večno zamujajoči gospod Čondo, piščanci namesto koz ter soba, ki se izkaže za … hodnik. Komodo? Še ne še. Najprej spanje, naslednjič pa zmaji.

V Avstraliji se je končalo svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Zadnji tekmovalni dan so odličja podelili najboljšim v krosu. Motokrosisti pa sezono končujejo na prestižnem pokalu narodov, ki ga letos gostijo ZDA. Današnji tekmovalni spored ekipnega svetovnega prvenstva prinaša kvalifikacije, v katerih se bo v jutrišnji finale neposredno uvrstilo najboljših 19 reprezentanc.

Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Avtorica oddaje Metka Pirc.

Zadnja avgustovska nedelja je bila zelo delovna za infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek. Udeležila se je kar treh odprtij, od katerih za zdaj omenimo le območje avtocestnega predora Šentvid v Ljubljani, kjer je promet po skoraj desetih mesecih znova stekel normalno. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski varnostni kabinet ob stopnjevanju napadov na Gazo drevi o popolnem zavzetju mesta. - Novo šolsko leto prinaša tudi številne sistemske in programske novosti. - Zadnji dan svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Tacnu dve slovenski kolajni.

Dvestošestindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena sedmemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Igor, Mito in Aljoša so se včeraj dopoldne dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor pravi, da je bila […]

Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.

Dvestopetindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena šestemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Igor, Mito in Aljoša so se včeraj dopoldne dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor pravi, da so postapokaliptične […]

Tokrat je beseda tekla o zgodovinski tekmi z Veležem, malo manj zgodovinski tekmi z Muro, zanimivi statistiki naših igralcev, finalu FA pokala iz leta 1990, prihajajočemu obračunu z Radomljami, naslovu prvaka selekcije U15, družini Lungu, novi Brestovi pogodbi in finalu slovenskega pokala, ki bo na »našem« štadionu.Glavno vprašanje je seveda, ali bo Olimpija zmogla dovolj moči in koncentracije, da proti Radomljam odigra tako kot se spodobi in končno že osvoji ta nesrečni naslov, ki se nam zdaj že nekaj tekem tako nesramno izmika.

Dvestoenaindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena petemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenta Mito in Aljoša sta se danes dopoldne dobila na spletu in jo na kratko predebatirala. Mito pravi, da se mu uvodne […]

Dvestodevetnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena četrtemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se včeraj pozno zvečer dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor bi rad, […]

Dvestosedemnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena tretjemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se včeraj zvečer dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor je prepričan, da […]

Dvestoštirinajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena prvemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se danes zjutraj dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igorja je zmotilo, da […]

Dvestopetnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena drugemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se danes zjutraj dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor pohvali osrednjo bitko, […]

Zadnji čas v sobi nekaj šušti, škriplje, tiktaka … Pripoveduje: Saša Pavček. Napisala: Dubravka Ugrešić. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.

Zadnji marčevski teden je že dolgo rezerviran za največji slovenski športni praznik v Planici, kjer sezono svetovnega pokala tradicionalno zaključijo najboljši smučarji skakalci. Letošnja sezona je prinesla veliko razburjenja zaradi norveškega škandala s skakalnimi dresi, s slovenskega zornega kota pa nepozabno svetovno prvenstvo v Trondheimu. Naslednja sezona bo še pomembnejša kot letošnja, saj bodo v Italiji na sporedu olimpijske igre, kjer se prav tako obeta nekaj sprememb v svetu smučarskih skokov. Ti so po norveškem škandalu tako ali tako prišli na razpotje. Kakšna prihodnost se obeta v Sloveniji tako priljubljenemu športu? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Jelko Gros, član komiteja za razvoj smučarskih skokov pri Mednarodni smučarski zvezi; Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge smučarski skoki pri SZS; Špela Rogelj, nekdanja smučarska skakalka, kontrolorka opreme na tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih; Darko Rupar, komentator ženskih smučarskih skokov.

Na klopeh poslancev v tem mandatu je že pet predlogov za spremembe ustave. Kako bodo končali? Ta trenutek se zdi, da ima največ podpore predlog za vpis pravice do gotovine v ustavo. Najdlje je predlog, po katerem bi sodnike imenovala predsednica republike in ne več državni zbor. Dva predloga: za enostavnejši način imenovanja vlade in razbremenitev ustavnega sodišča že na ustavni komisiji nista dobila zadostne podpore. Zadnji predlog je povezan z uvedbo prednostnega glasu, za katerega so se z veliko večino zavzeli volivci na posvetovalnem referendumu. Predvideva povečanje števila poslancev za dva. Kako torej kaže predlaganim ustavnim spremembam. O tem s predstavniki parlamentarnih strank v Studiu ob 17-ih. Gostje: Lucija Tacer, Poslanska skupina Svoboda; Danijel Krivec, Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka; Jožef Horvat, Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati.