Podcasts about gostja

»Pravičnost in enakopravnost sta bili vedno moji vodilni načeli,« pravi sociologinja profesorica doktorica Maca Jogan, nekdanja redna profesorica Fakultete za družbene vede, ki je svoje življenje posvetila sociologiji. Zadnjih štirideset let raziskuje različne vidike družbene konstrukcije hierarhije med spoloma. Je avtorica devetih knjig, številnih znanstvenih in strokovnih člankov kot tudi poljudnih publicističnih besedil. Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je neomajna zagovornica pravic žensk in velja za pionirko slovenskega feminizma. Pred mikrofon jo je povabila Tita Mayer.

Mešani pevski zbor Anton Foerster letos s koncerti praznuje petdeset let delovanja. Dirigentka Damijana Božič Močnik je povabila v koprsko stopnico, kjer bo koncert abonmaja ob obletnici. Zbor se bo predstavil z bogatim programom velikonočnih in Marijinih skladb.

Nasilje v šolah, nezmožnost nenasilne komunikacije, premajhna motivacija za učenje jezika in kulture so nekateri izzivi učnega modela Tilka za medkulturno in istočasno poučevanje jezika in književnosti. Učitelji več jezikov se bodo lahko v prihodnjih dneh na ljubljanski pedagoški fakulteti udeležili usposabljanja za rabo tega modela. Gostja je avtorica modela in predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Vesna Mikolič (fotografija: Michal Jarmoluk / Pixabay).

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila novinarka in urednica časnika Večer, tudi nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije, Petra Lesjak Tušek. Da smo jo pred mikrofon povabili prav zdaj, ni naključje, kajti v teh dneh tako Večer kot Radio Maribor praznujeta častitljivi jubilej, osemdeseti rojstni dan, pred nekaj dnevi pa smo praznovali tudi dan svobode medijev.

Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.

V prvem majskem večeru je zazvenela mladost. Z mlado pevko, ki stopa v svet zabavne glasbe. Sedmošolka, ki ve, kaj hoče: péti,, živeti na odrih in ustvarjati v studijih. Maláika prihaja z Bleda, pogovarjali smo se o o talentu, mladosti, ciljih in vzornikih. Slišali tudi, kako zveni dekle, katerega ime pomeni Angel - Maláika.

Gostja oddaje Med štirimi stenami bo jezikoslovka, raziskovalka, prevajalka, učiteljica in aktivistka Nina Zavašnik, ki deluje med Ljubljano in Gradcem. Po končanem študiju nemškega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Univerzi v Ljubljani se je vpisala na doktorski študij na Univerzo v Gradcu. Zaradi položaja, v katerem so glede zaposlitve ljudje z okvaro vida, je konec leta 2020 začela mednarodno iniciativo o zaposlovanju ljudi z okvaro vida, ki imajo končano univerzitetno izobrazbo. Kakšna je bila njena življenjska pot, kako je z zaposlovanjem ljudi z okvaro vida in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo – o tem bo Nina Zavašnik pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.

Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hladi. Gostja: asist. dr. Nada Petelin, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani Prisluhnite še:  Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?  So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?  Kateri nevidni prebivalci živijo v vaši kuhinjski gobici?  Skrivnostno sporočilo na zarošenem steklu Kis in soda - zaveznika pri čiščenju, a ne v tandemu.

Pri demenci pomoči in podpore ne potrebuje samo oseba z demenco, ampak tudi svojci in skrbniki. Potrebujejo informacije o bolezni, praktične nasvete, psihosocialno podporo za premagovanje stresa in izkušnje drugih svojcev. Kakšna naj bo komunikacija z osebo z demenco? Kaj svojcem nudi Spominčica Alzheimer Slovenija? Gostja je predsednica združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila knjižničarka in vsestranska umetnica Metka Lipnik. Rada ima poezijo in slikarstvo in na obeh področjih tudi ustvarja. Je pozitivna, srčna, energična in vedoželjna vodja knjižnice v Račah, ki je našla svoje poslanstvo med knjigami.

V sredinem Svetovalnem servisu bomo govorili o refleksoterapiji, komplementarni terapevtski metodi, pri kateri s pritiskanjem na točke in masiranjem vplivamo na sproščanje in ravnovesje telesa. Na stopalih, dlaneh, obrazu in ušesih so namreč točke, ki so povezane z vsakim delom, žlezo in organom telesa. Kaj lahko pričakujemo, ko obiščemo refleksoterapevta, ali bo metoda vedno učinkovita recimo pri lajšanju bolečin in nespečnosti? Gostja: refleksoterapevtka Nada Tomazin Dokl.

Vsi jeziki so bistroumni, ker postavljajo strukture našega mišljenja. Bistroumnost grškega oziroma starogrškega jezika pa je nekaj tako posebnega, da lahko o njej napišemo pripoved. Novinarka, pisateljica Andrea Marcolongo je o svoji knjigi z naslovom Bistroumni jezik: devet epskih razlogov, zakaj ljubiti grščino zapisala, da je to knjiga o ljubezni do jezika, in še pomembneje, o ljubezni do ljudi, ki ta jezik govorijo. Njena knjiga je postala uspešnica, to pa je pri knjigah o jeziku redek primer. Gostja oddaje bo dr. Dragica Fabjan Andritsakos, profesorica stare grščine in latinščine (ponovitev).

Gostja je bila Jahnavi Vaishnav, ki je pred približno tridesetimi leti prišla iz Indije v Slovenijo in si tukaj ustvarila nov dom. Spregovorila je o indijski kulturi in družbi ter spremembah, ki so se zgodile v zadnjih desetletjih, pa tudi o tem, kako je doživljala začetke v Sloveniji.

V tokratni oddaji Intervju smo gostili podpredsednico upravnega odbora mednarodnega združenja pisateljev in pesnikov PEN International, predsednico slovenskega centra PEN, pisateljico in publicistko Tanjo Tuma. Avtorica številnih člankov s področja založništva, pobudnica bralnih kampanj za mlade in ustanoviteljica založbe Tuma, pri kateri sta med drugim izšli pomembni knjigi z naslovom Antologija slovenskih pesnic in Pozabljena polovica, je velika zagovornica enakosti in družbe sožitja. Gostja današnjega Intervjuja je aktivna pri mednarodnem odboru Pisatelji za mir, pri svojem delovanju pa se bori tudi za pravice žensk ter zapostavljenih družbenih skupin. Tanjo Tuma je v tednu, ko obeležujemo mednarodni dan žensk, pred mikrofon povabila voditeljica Tita Mayer.

V zadnjih letih je bil na področju razvoja tehnologij, priprave in rabe lesne biomase narejen velik napredek. Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. In tako poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kako pravilno pripraviti drva za naslednjo kurilno sezono? Gostja torkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

V habsburški monarhiji se je uporabljalo vsaj 42 jezikov in številne izmed njih se je v času Avstro-Ogrske tudi prevajalo in tolmačilo. Zanimivi so primeri tolmačenja služinčadi in kuharic, prevajalo in tolmačilo tudi v javni upravi na neformalni in formalni ravni. Med Slovenci je manj znana prevajalska dejavnost Josipa Stritarja, ki je prevajal za potrebe Avstro-Ogrske. Vlogi prevajanja in tolmačenja za zagotavljanje sporazumevanja v večjezični habsburški monarhiji je namenjena monografija Das habsburgische Babylon (Habsburški Babilon) 1848–1918, ki je nastala v sodelovanju mariborske in graške univerze. Gostja oddaje je sourednica monografije dr. Aleksandra Nuč Blažič, predstojnica Oddelka za prevodoslovje Univerze v Mariboru.

Oddaja je prinesla vpogled v svet tekmovalnega plesa s 23-kratno državno in štirikratno svetovno prvakinjo v standardnih in latinskoameriških plesih Katarino Venturini. Gostja je z nami delila grenke plati sijoče kariere pa tudi čudovite občutke biti najboljši na svetu. Slišali smo, kako se po nenehnem potovanju na vse konce sveta prikrade želja po ustaljenem, družinskem življenju.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila sociologinja, novinarka in pisateljica iz Maribora Danaja Lorenčič. Pred kratkim je izdala svojo tretjo knjigo, V iskanju izgubljenega jaza, v kateri piše o izkušnjah ljudi s psihoterapijo. Z njo smo se pogovarjali tudi o njenem boju s perfekcionizmom in anoreksijo, o čemer je pisala v prvih dveh knjigah, in o novinarskem delu.

Eko sklad z nepovratnimi finančnimi spodbudami in eko krediti investitorjem olajša odločitev za naložbo v rabo obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti. Vgradnja solarnega sistema, prezračevanje, vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe, toplotna izolacija fasade, menjava oken in še marsikaj je v naboru ukrepov, ki so finančno spodbujeni. Katere pogoje mora izpolnjevati investitor za pridobitev nepovratnih sredstev? Kdaj lahko začnete izvedbo naložbe? Zakaj se bolj izplača celovita obnova kot posamezni ukrepi? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo sekretarka Eko sklada Vesna Črnilogar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je strokovnjakinja za promet doktorica Chiara Gruden iz mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Z gostjo iz slovensko-italijanske družine v okolici Trsta smo govorili o njenem delu pa tudi o življenju zamejskih Slovencev.

Darilna pogodba je dogovor s katerim darovalec neodplačno prepusti obdarjencu kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Kakšna je razlika med darilom in naklonilom? Kdaj je primerno premoženjska razmerja urediti s pogodbo o izročitvi? Kako izročilna pogodba učinkuje na poznejše dedovanje? Kako je pri darilu s plačilom davka? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa na Prvem je odvetnica Sonja Dolinar.

Vsi si želimo izpolnjujočih partnerskih odnosov, resničnost pa je največkrat zelo drugačna. Nezavedni vzorci iz otroštva, projekcije pričakovanj drugih, nezmožnost iskrene, avtentične komunikacije, manko spolnosti pa tudi pričakovanja družbe glede vloge žensk in moških se spreminjajo. Kako vzpostaviti in negovati zdravo dvojino in kako pri grajenju čustvene in telesne intimnosti lahko pomaga partnerska terapija? Gostja torkovega Svetovalnega servisa je bila Špela Gornik, partnerska in spolna terapevtka.

Spregovorili smo o učinkih termalne vodje na različne skupine ljudi, zlasti na različne bolezni. Kako delujejo različni vrelci in ali so pomembne časovne omejitve? Gostja je bila Klavdija Hribar iz Term Snovik.

Gostja oddaje Odprto za srečanja je dr. Ljubica Marjanovič Umek, profesorica za razvojno psihologijo in zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Poleg številnih priznanj je lani v jeseni prejela tudi Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Največ se ukvarja z govorom, a tudi branjem, posebej skupnim branjem, in nevarnostim, ki jih danes predstavljajo zasloni. V pogovoru o branju, govoru in igri, posebej pa pomenu socialnih stikov in spodbudnega okolja doma in zunaj njega.

Gostja je bila pravnica Nina Scortegagna (Skorteganja) Kavčnik, govorili pa smo o pravicah delavcev na področju razporejanja delovnega časa, koriščenja dopustov, pravicah mladih mater in še marsičem.

Z novim letom zaposleni dobijo novo odmero letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Kolikšen je minimalni letni dopust in kako se določi število dni letnega dopusta? Ali je pri odmeri dopusta razlika med javnim in zasebnim sektorjem? Kako je s prenosom dopusta ob podpisu nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu? Gostja v studiu ja odvetnica Tina Šnajder, specialistka za področje delovnega prava.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se preživljalec zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika, ki izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja. Kakšni so dednopravni učinki pogodbe o dosmrtnem preživljanju? Kaj storiti v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti in kdaj se lahko pogodba o dosmrtnem preživljanju razveže? Kako se razlikuje pogodba o preužitku? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar.

Kajenje sprošča, pomirja. S tem bi se strinjal skoraj vsak četrti prebivalec Slovenije. Vendar ta nemir, ki ga čuti kadilec in ga pomiri s cigareto, povzroča prav padec nikotina v telesu. Kajenje torej pomirja tisto, kar povzroča. Morda je to zato ena najtežjih oblik zasvojenosti. Gostja: mag. Jožica Mesarič, prof. zdr. vzg., vodja Centra za krepitev zdravja v enoti Moste - Polje Zdravstvenega doma Ljubljana.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila svetovna prvakinja v fitnesu, osebna trenerka, prehranska svetovalka, profesionalna plesalka, tudi diplomirana inženirka konfekcije in dizajna Tina Dukič Žižek. Govorili smo o športu, profesionalnem fitnesu, pa tudi novoletnih o zaobljubah in vsem potrebnem, da ohranimo motivacijo in disciplino za osebnostno rast.

Gostja včerajšnje tretje epizode podkasta RAST je bila dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete, dejavna doma in na tujem na številnih z govedorejo povezanih področjih. Opozorila je, da je živinoreja zelo na udaru in mora biti država zelo previdna pri spremembah zakonodaje, saj smo priča strmemu padcu govedorejskih kmetij…

Pravljični motivi, nekdaj avtentično inovativni v svojih kulturnih in socialnih okoljih, so se z medkulturnimi prenosi preobražali skozi čas in služili sprotnim, aktualnim, družbenim in političnim ideologijam in kontekstom. Srčika pravljične snovi je verjetno mit, razvila pa se je lahko tudi iz starih, pradavnih pripovedi in zgodb, epskih zapisov, basni, poetičnih in liričnih podob srednjega veka ... Njene ljudske vsebine tudi že pred formalno uveljavitvijo umetne pravljice, beležijo prisotnost primesi domišljijskih avtorskih dodatkov in odsevajo dejansko družbeno stvarnost, so vir zabave ter sredstvo nadzora, ustrahovanja, discipliniranja in civiliziranja različnih slojev ljudi. Lahko jih razumemo kot reprezentacijo družbenih hierarhih, odnosov med spoli, spolnih vlog, identitet, dominacij in podreditev, v njih se kažejo družbene anomalije in odkloni, subverzivnost in časi prehodov in prelomov ... Imajo moč vzpostavljanja večjih skupnosti, razkažejo rodovne in družinske dinamike, prisotnosti patologij, v obliki kolektivnih mitov podpirajo državotvorne vzgibe. Čeprav so za slovansko pravljično polje relevantni tako antični viri Sredozemlja kot nasploh indoevropska podstat, težko vedno vzdrži splošno razširjeno prepričanje o brezmejnih pravljičnih potencialih v smislu univerzalnosti in nadčasovnosti ... Učijo in vzgajajo otroke in odrasle, vendar imajo njihovi moralni kompasi geografske zamejitve in omejen rok trajanja ... O vsem tem v oddaji Glasovi svetov. Gostja: dr. Polona Tratnik, akademska slikarja in magistra kiparstva, avtorica monografije V deželi pravljic, K družbenim funkcijam pravljičnih narativov Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Inštitut IRRIS foto: izrez z naslovnice knjige ilustracija: Roža Piščanec 

V januarskem Nedeljskem klepetu je bila z nami psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki je z nami delila misli o prezimovanju, refleksiji minulega in načrtovanju novega. Gostja je med drugim povedala, kako tudi ljudje lahko živimo bolj v ciklu narave, ki pozimi hrani moči za pomladni razcvet, ter o pravi meri prepuščanja in načrtovanja.

Gostja tokratne oddaje Obrazi sosednje ulice se je rodila v Makedoniji mami Slovenki in očetu Makedoncu, pred približno petnajstimi leti pa se je preselila v Slovenijo. Tamara Ribarska v Mariboru dela kot zobozdravnica, sicer pa je tudi nekdanja reprezentantka v karateju, zdaj pa navdušena motoristka in popotnica.

Na kitajsko dojemanje časa, predvsem v preteklosti, sta imeli največ vpliva tradiciji konfucionizma in daoizma. Sta podlaga za razumevanje časa, ki si ga lahko predstavljamo kot vrtečo se ploščo, zanj pa je pomembna dinamika večnih premen … Konfucij, kot napreden mislec svojega časa, je bil zazrt v zlato dobo pradavnine, dobo preteklosti in ne v zamišljene ideale ali iluzije o prihodnosti. Zlati vek klasičnega obdobja je pomenil osrednji del idealne družbe in narave. Daoistična šola je razumela svet, vesolje in vsa bitja, kot nekaj neskončnega, kar nima ne začetka in ne konca, vse je v večnem krogotoku časa - tudi kozmos ne more biti ustvarjen kar naenkrat -, neprestano se ustvarja in neprestano umira. Gostja: prof. dr. Jana S. Rošker, Filozofska fakulteta v Ljubljani  foto: wikipedia

V Katoliški cerkvi so stopili v jubilejno leto 2025. Jubilej je vedno pomenil dogodek velikega duhovnega, cerkvenega in družbenega pomena v življenju Cerkve. Za sveto leto, za katero je značilno upanje, ki ne zaide, Božje upanje, je v buli, posebnem papeškem dokumentu, papež Frančišek dodal: »Naj nam tudi pomaga znova najti potrebno zaupanje, tako v Cerkvi kot v družbi, v medosebnih odnosih, v mednarodnih odnosih, v krepitvi dostojanstva vsakega človeka in spoštovanju stvarstva.« Gostja je redovnica, nacionalna koordinatorka jubilejnega leta Božena Kutnar.

Pri Mednarodni zvezi prevajalcev FIT pozorno spremljajo predlog češkega zakona o tujcih, ki določa, da bi lahko upravni organ namesto uradnega tolmača, vpisanega v seznam sodnih tolmačev, uporabil verificirano tehnično napravo. To bi lahko vodilo v kršenje pravice do poštenega sojenja, saj so tujci zakonsko upravičeni do pomoči tolmača. Gostja oddaje je predsednica Mednarodne zveze prevajalcev FIT Alison Rodriguez, ki se je srečala s predstavniki češke oblasti. Kot je poudarila, je češki primer izjemno pomemben, saj bi mu lahko sledili tudi po drugih državah. Alison Rodriguez je obiskala Slovenijo na povabilo Združenja stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT® v luči priprav na zasedanje Sveta Mednarodne zveze prevajalcev FIT (FIT Council) v Ljubljani v marcu 2025, ki ga bo Združenje SCIT® pospremilo z organizacijo mednarodnega foruma o spremembah in prihodnosti prevajalske in tolmaške stroke.

Gostja tokratnih Obrazov sosednje ulice je bila dijakinja II. Gimnazije v Mariboru, ki živi svoje otroške sanje. V času korone, ko so bile vse športne aktivnost več ali manj prekinjene, je našla šport, ki se odvija na prostem, kjer omejitev ni bilo. Ob tem ji je pri razvoju pomagalo znanje iz ostalih veščin, ki jih je že obvladala, kot je na primer judo, pa boj za najvišja mesta v standardnih in latinsko ameriških plesih na državni ravni, in, odkrila je, ter se začela ukvarjati z rolkanjem. Je še vedno v rosnih najstniških letih, a z jasno začrtano prihodnostjo, v kateri bo skušala povezati učenje, znanje in šolanje z rolkanjem, zato si želi po opravljeni mednarodni maturi študij nadaljevati na Nizozemskem, kjer bi lahko obe stvari uspešno kombinirala.

Za praznike si v dobri veri podarjamo darila in domove odevamo v bleščeč sijaj. Premalo pa se zavedamo, da s prazničnim kičem pridejo tudi nezaželeni vsiljivci: svinec, kadmij in krom v božičnih okraskih, brom v svetlečih napeljavah, ftalati v umetnih drevescih. Gostja dr. Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan, znanstvenica, ki že vrsto let spremlja obremenjenost naših teles s strupenimi kemikalijami v okolju, opozarja na previdno zmernost.

Pravica do odklopa omogoča vsakemu zaposlenemu, da v času dnevnega ali tedenskega počitka, dopusta ali druge upravičene odsotnosti ni dosegljiv za delodajalca in mu v tem času ni treba odgovarjati na klice ali e-poštna sporočila. Ali pravica velja za vse zaposlene ali so pri tem kakšne izjeme? Katere so nujne in izredne okoliščine, pri katerih pravica do odklopa ne velja? Kako se pravica do odklopa uresničuje v primeru, ko zaposleni dela od doma? Gostja v studiu bo odvetnica Tina Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo.

Kaki odlikuje bogata vsebnost vitaminov in mineralov ter prehranskih vlaknin ob nizki vsebnosti beljakovin in maščob. Kaki pomaga pri razstrupljanju organizma, poživlja presnovo, deluje proti utrujenosti in povečuje odpornost. Kaki je v kulinariki vsestransko uporaben. Uživamo ga lahko v pecivih, z mesom ali ribami. V peki lahko nadomesti jabolko, iz njega pa je mogoče pripraviti marmelado in sladoled. Gostja petkovega svetovalnega servisa bo Polona Hribar, kuharska mojstrica z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.

Gostja oddaje je Alenka Mali, 25-letna potomka dveh alpinistov; Slovenca in Argentinke, ki se je pred desetletji preselila v Slovenijo, tako da je otroštvo preživela izmenjaje v Evropi in v Južni Ameriki, največ v gorovju Patagonije. Starša sta jo s svojo strastjo do preživljanja časa v hribih in premagovanja lastnih telesnih omejitev "okužila" že zelo zgodaj.Alenka se je pri 16 preselila v Kanado, kjer se med drugim ukvarja s turnim smučanjem, z base jumpingom in deskanjem na snegu (prosti slog). S slednjim tudi tekmovalno, a si menda nikoli ni izrecno želela biti športnica, tako da se predvsem v zadnjem času raje posveča promociji aktivnega življenjskega sloga in občutka svobode, ki ga nudijo tovrstne aktivnosti. Pri čemer se ji zdi bistveno boljši karierni cilj od tega, da si "za kakšno leto ali dve prvak, potem pa se te nihče več ne spomni", to, da postaneš v okvirih svoje dejavnosti (o deskanju denimo pravi, da je prej kot šport kultura) relevantna in cenjena osebnost, ki tej skupnosti vseskozi tudi veliko vrača.

Ne mine vrh Evropske unije ali srečanje evropskih ministrov, ne da bi razpravljali tudi o migracijah. Kje je po množičnem sprejemu beguncev leta 2015 evropska azilna in migracijska politika? Kam umestiti italijanski dogovor o migracijskem centru v Albaniji? In napoved poljske vlade o začasni ukinitvi pravice do azila? Kaj bo pomenil nov evropski migracijski pakt? Kako je v Sloveniji? Gostja v studiu: Urša Regvar, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, pravnica na področju azila in migracij.

Razveza zakonske zveze je lahko sporazumna ali na podlagi tožbe. Kako poteka postopek za razvezo in v katerih primerih se zakonska zveza lahko razveljavi? Kaj storiti, če se zakonec noče razvezati? Kako skleniti sporazum o delitvi skupnega premoženja? Kaj je potrebno za deljeno oziroma skupno skrbništvo? Kdaj je bivši zakonec upravičen do preživnine? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa po deveti na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko že zdaj zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pošljete na prvi@rtvslo.si.

Rentgen, ultrazvok, CT, magnetna resonanca. Vse to so radiološke preiskave. Razlikujejo se glede namena uporabe in vira energije. Koliko bomo obsevani in ali lahko kakšna druga metoda nadomesti tisto, ki uporablja ionizirajoče sevanje? To sta najpogostejši vprašanji za radiologe. Gostja: prof. dr. Vladka Salapura, dr. med., specialistka radiologije.

Na mednarodni dan starejših se bomo posvetili starejšim in njihovi telesni dejavnosti. Zakaj je telesna vadba priporočljiva tudi po 65. letu starosti in kako jo prilagoditi glede na zdravstveno stanje? Kakšna vaje so koristne za boljše ravnotežje in zmanjšanje možnosti za padce? Gostja v studiu Prvega bo dr. Petra Zupet, dr. med., specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.

Gostja je Mojca Kranjc, dramaturginja v SNG Drama, prevajalka in urednica gledaliških listov, ki je pred dokončno izselitvijo zaradi prenove Drame poskrbela za vso knjižnično in literarno gradivo. "V tistem gledališču, kjer imamo dialog, ta verbalni element, je pa jezik zelo pomemben."

Temeljno pravilo sosedskega prava je, da je vsakemu od sosedov prepovedano vznemirjanje in povzročanje škode drugim sosedom. Kaj storiti, ko se lastnika ne strinjata z ureditvijo meje? Kaj je namen instituta nujne poti? Kaj narediti v primeru motenja posesti? Kaj pomeni drevo na meji in kaj narediti v primeru odtekanja meteornih padavin na sosednjo parcelo? Gostja sredinega svetovalnega servisa po deveti uri na prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Pokličite, pišite na elektronski naslov ali zapišite vprašanje na spletni strani prvega programa.

Gostja letošnjega festivala Fabula ruska pisateljica in pesnica Marija Stepanova v svojih esejih in v pogovoru govori o življenju v izgnanstvu, o velikem vplivu, ki jo je nanjo imela Marina Cvetajeva, o svojem ustvarjanju, ki se v zadnjem času, ko živi v Berlinu, od poezije bolj pomika proti prozi. Avtor in prevajalec Tomaž Gerden, bralka Ana Bohte, ton in montaža Mirta Berlan.

Kdaj v pasjo šolo? Kadarkoli, pravijo kinološki inšturktorji. Za šolanje in vzgojo psa ni nikoli prepozno, bistvo učenja pa je komunikacija s psom in medsebojno razumevanje. Katere so najpogostejše napake, ki jih delamo pri učenju pasjega vedenja in zakaj se v pasji šoli dejansko učijo lastniki? Gostja ponedeljkovega Svetovalnega servisa bo Medtoda Mikuž, svetovalka za vedenje družnih živali in kinološka inštruktorica.

Kakšna je razlika med troslojnim in trislojnim papirjem ali med petimi in petero jabolki? Gremo skozi dvojna vrata ali dvoje vrat? Današnja oddaja nas uči pravilne rabe števnikov. Gostja dr. Helena Dobrovoljc razlaga, kako jih pravilno sklanjamo, kako se najpogosteje izgovarjajo in kakšna je raba množine oziroma dvojine pri števnikih.