Podcasts about gostja

Namesto da zgodovino delimo na različna področja (kot so politika, gospodarstvo, kultura in socialna zgodovina), jo raje preučujmo celostno. Le tako bomo lažje razumeli, zakaj so pri intelektualnih delih nesorazmernosti pri tem, kakšen je bil prispevek moških in kakšen žensk. Zgodovinarka dr. Manca G. Renko se v svojem projektu, imenovanem WILA19-91 in ki ga izvaja na Univerzi na Dunaju, ukvarja s tem, kako so bile številne ženske spregledane ravno zaradi raziskovalne omejenosti, ko se pri intelektualni zgodovini ni upoštevalo zgodovine dela. S to okoliščino lahko tudi lažje pojasnimo, zakaj se žensk in njihovega intelektualnega prispevka pogosto ni cenilo v času njihovega življenja ali celo pozneje na časovni premici. Kako so se – zgodovinsko gledano – postopno odpirala karierna, intelektualna, umetniška vrata za ženske v širšem slovenskem prostoru od začetka 20. stoletja? Gostja: dr. Manca G. Renko Foto: Posavski muzej Brežice (fotografija prikazuje posavsko šiviljsko mojstrico Valerco – Valerijo Auguštin, pri kateri se je šiviljske obrti učilo veliko deklet; ob sebi je hkrati imela od 4 do 6 vajenk in pomočnic)

Izteka se javna razprava za novi pravopis. Ta temeljni jezikoslovni priročnik nastaja v stalnem dialogu z javnostjo. Kaj lahko pričakujemo po večletni javni razpravi v Pravopisu 8.0, osmem po vrsti, kako velike bodo spremembe? Največje spremembe se nanašajo na napovedano odločitev pri veliki začetnici, pri izjemah zapisa z malo začetnico pri pisanju krajevnih imen (vas, mesto, trg, selo, selce …). Odločitev, ali bomo od letos, ko naj bi bil dokončan Pravopis 8.0, zapisovali npr. Novo Mesto in ne več Novo mesto, sicer še ni dokončno sprejeta. Gostja oddaje je dr. Helena Dobrovoljc, vodja skupine za pripravo novega pravopisa.

Gostja epizode je Marija Štremfelj, alpinistka, ki je dosegla vrh Mount Everesta kot prva Slovenka in trinajsta ženska na svetu ter skupaj z možem vpisana v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov kot prvi zakonski par, ki je stal na Mount Everestu. ============================= V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Odraščanje v revni, a številni družini Vrednote, moč vere in materina zapuščina Gore kot prostor za zdravljenje notranjih bolečin 88 dni čez Nepal: Pot katarze in razmisleka Smrt sestre Barbare v steni in soočanje z izgubo Razvoj zakonskega odnosa z Andrejem Štremfljem Zgodovinski vzpon na Everest in alpinistični duh Razlika med nekdanjimi in današnjimi komercialnimi odpravami Fizični in psihični izzivi višine (aklimatizacija) Duhovni utrip Nepala, sočutje in osebna vera Preizkušnja v El Capitanu in iskanje prave duhovne poti

Neva Lepenik z družino živi v Keniji, ob plaži Diani ob Indijskem oceanu. Leta 2000 je s prijateljem, danes možem Romanom Biondičem, z enosmerno letalsko vozovnico in 10.000 dolarji v žepu odpotovala v Kenijo. Z načrtom: odpreti enega prvih kulturnih kampov in turistom omogočiti vpogled v masajsko kulturo. Pred tem je na potovanju namreč spoznala “očeta” Masaja, ki jo je povabil domov in ohrabril, da odpre kamp. V hribih Loita sta nato Slovenca postavila Maji Moto Eco Camp, s podjetjem Eyes On Africa pa organizirata tudi večdnevne safarije. Gostja govori o tem, zakaj po petindvajsetih letih več ne opazuje levov, temveč ptice v ozadju, zakaj izbere govejo juho pred sicer ljubim karijem in kako doma mešajo tri jezike.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Simona Kostanjšek Brglez iz Poljčan, doktorica humanističnih znanosti, umetnostna zgodovinarka in konservatorka. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje sakralne umetnosti na Štajerskem. Poznamo jo po številnih projektih, med drugim je vodja obnove samostana Studenice v Poljčanah, trenutno pa sodeluje tudi pri obnovi zvonika slovenskobistriške cerkve Svetega Jerneja, in še kje.

Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. Poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kakšna so cenovna razmerja med posameznimi vrstami biomase? Prednosti in slabosti polen, peletov in sekancev? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Gostja oddaje je državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se ozira na poglavitne dogodke in delo Urada v minulem letu, postregla je z nekaterimi novostmi , ki so povezane s področjem Slovencev po svetu in nanizala tudi nekaj konkretnih informacij, ki zadevajo delovanje slovenskih skupnosti po svetu. Gostimo tudi raziskovalko migracij dr. Julijo Sardelič Winikoff, rojakinjo iz Prekmurja, ki že več kot šest let biva in deluje na Novi Zelandiji. Pogovarjamo pa se tudi s predsednico slovenskega društva Planika iz Zrenjanina in učiteljico slovenskega jezika in kulture na tem območju dr. Mileno Spremo.

Starejši delavci in delavke imajo z novim letom možnost krajšega delovnega časa po modelu 80/90/100, to pomeni, da delajo v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejemajo 90 odstotkov osnovne plače, pri tem pa se jim ohrani pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gostja v studiu: odvetnica Tina Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo.

Z letošnjim letom so nekoliko spremenjeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka za starejše. Sprememba omogoča pridobitev tega dodatka širšemu krogu prejemnikov, predvsem pa je pomembno, da za pridobitev ne bo več potrebno mučno pridobivanje (notarsko overjenih) potrdil o tem, v kolikšni meri se k preživljanju staršev zavezujejo njihovi otroci. Kako pridobivanje dodatka poteka po novem, kako je z vračljivostjo prejete pomoči po smrti prejemnika in kaj v praksi pomeni podaljševanje te pravice po uradni dolžnosti, kar je tudi novost, ki velja z letošnjim letom. Gostja: Špela Zupan, strokovna delavka pri Skupnosti centrov za socialno delo

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila Ina Lutarič Horvat, mariborska tetoverka, ki s svojimi tetovažami osvaja mednarodne konvencije in v mesto ob Dravi že privablja tudi ljudi iz tujine. Spregovorila je o svojih začetkih, o nagradah in zanimivih zgodbah iz sveta tetovaž.

Mnogi so prepričani, da brez prehranskih dopolnil, ki naj bi krepila imunsko odpornost ali imela druge blagodejne učinke na naše zdravje in počutje, čez zimo ne bi ostali zdravi. Vendar strokovnjaki poudarjajo, da so ta dopolnila le morebitna dopolnitev zdrave prehrane in zdravega načina življenja nasploh. Kdaj potem sploh seči po prehranskih dopolnilih, kako v res široki ponudbi izbrati pravo in ga pravilno tudi uporabljati? Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo mag. Martina Puc, avtorica baze prehranskih dopolnil P3 Professional; vprašanja zanjo že sprejemamo na prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega.

Tokrat nas med zvezde na temnem nebu popelje Nada Ihanec, astronomka in astrofizičarka na skupini teleskopov Isaac Newton (ING) na kanarskem otoku La Palmi. Pogovarjali smo se o odročnih observatorijih, kjer je Nada pridobila dragocene astronomske izkušnje, o raziskovanju supermasivnih črnih lukenj, o tranzientih, vulkanih in plantažah banane. Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Nada IhanecING - Isaac Newton Group of Telescopes (La Palma, Kanarski otoki)Novice |Vera Rubin Observatoryhttps://science.nasa.gov/mission/roman-space-telescope/Artemis II Umetni sateliti na posnetkih vesoljskih teleskopov [novica Portal v vesolje]Opazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Gostja, asistentka na TEOF, Liza Primec, bo govorila o genezi praznika Svete družine. Kristjanke in kristjani so jo že v zgodnjih obdobjih zelo cenili in dajali za zgled vsem družinam. Praznik pa se je uveljavil v poznejših obdobjih.

Ste se kdaj vprašali, zakaj kruh sčasoma otrdi, piškoti pa postanejo mehki? In zakaj se nikoli ne dogovorijo za menjavo vlog? V prazničnem uredništvu Radiovednih so zaradi ene same uganke odložili kekse in odhiteli na teren. Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, kjer je že dišalo po kruhu in piškotih, so se dodobra podkrepili tudi z napotki o tem, kako praznične dobrote pravilno shranjevati in ali je Božičku ali Dedku Mrazu bolje nastaviti potico ali piškote.Gostja: Petra Mole, BIC Ljubljana

Gostja epizode je dr. Jasna Podreka, sociologinja, ki se posveča raziskovanju nasilja v družbi, s posebnim poudarkom na nasilju v družini, nasilju nad ženskami, femicidu, družinskih umorih ter nasilju med mladimi. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodovinski kontekst in razvoj feminizma Spolne vloge in socializacija Vpliv svetovnih vojn na spolno dinamiko Sodobni feminizem in spolna identiteta Izzivi in kritike feminizma Transspolna vprašanja in feminizem Moškost in sodobni izzivi Mladina, identiteta in družbeni vplivi

Gostja 206. epizode je Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic in dolgoletna strokovnjakinja na področju spremljanja umirajočih ter podpore žalujočim. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Izzivi vodenja v Hospicu Osebna rast in intuicija Soočenje s smrtnostjo in življenjskim poslanstvom Intuicija in nepričakovani življenjski dogodki Kulturni pogledi na smrt in umiranje Pomen poslovitve Skupnost in podpora v žalovanju Zapuščina in življenjski cikel

Predstavili smo knjigo založbe KUD Logos: LEPŠE VPRAŠANJE. Avtor je Glenn Hughes, gostja v studiu je bila pesnica in prevajalka Miljana Cunta.

V nepravdnem zapuščinskem postopku se razdeli dediščino med oporočne ali zakonite dediče, volilojemnike in morebitne upnike. Kdaj nastopi zakonito dedovanje in kako na delitev dediščine vpliva oporoka? Kakšen davek se plača na dediščino? Kaj je lahko predmet dedovanja in kaj pomeni izločitev v korist potomcev? Kako se dedič odpove dedovanju? Gostja petkovega Svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar. Zapišite vprašanje na spletni strani prvi.rtvslo.si, pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je tokrat mariborska frizerka Viktorija Jarc. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ji je ob 55-letnici njenega salona podelila naziv – najstarejša obrtnica leta 2025. Zgodba o njeni vztrajnosti, strokovnosti in ljubezni do dela navdihuje generacije mladih frizerjev. Foto: Anton Šijanec

Sicer je mesec črnih petkov že mimo, ampak našo sedemletno poslušalko iz Rogoze še vedno zanima, zakaj je črni petek dobil tako ime. Ker je imela v zvezi s tem toliko dodatnih vprašanj, na katera pa njen oče ni znal odgovoriti, ji je predlagal, naj o ozadju in razlogih za to poimenovanje vpraša Radiovedne. In je. Gostja: Nina Česnik s Srednje ekonomske šole v Ljubljani.

Gostja 203. epizode AIDEA podkasta je bila Erika Žnidaršič, slovenska novinarka in televizijska voditeljica, najbolj znana kot dolgoletna voditeljica informativne oddaje Tarča na RTV Slovenija. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj novinarstvo? Svoboda govora Zakaj je pomembno raziskovalno novinarstvo? Razlika med komercialno in javno televizijo? Vloga podkasta v političnih kampanjah RTV prispevek, javni sektor in pogoji dela Oddaja o RTV na RTV Katere medije spremlja Erika Žnidaršič? Volitve 2026, politika in sprejemanje odgovornosti

Padec lahko privede do nezmožnosti na vseh ravneh človekovega delovanja. Pri starejših gre največkrat za posledico kombinacije različnih dejavnikov tveganja. Večina padcev se zgodi doma oziroma v bližini doma, zato bi že manjše spremembe v življenju in najprej v stanovanju marsikateri padec lahko preprečili, kot preventivo pa je nujno vpeljati tudi vadbo za ravnotežje. Gostja petkovega svetovalnega servisa bo dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ. diplomirana organizatorka. Pokličite ali nam pišite.

Gostja oddaje je lektorica slovenskega jezika na Univerzi v Banjaluki Barbara Hanuš, ki predstavlja bogato dogajanje v okviru slovenskega lektorata, ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu, kjer so med drugim prav v tednu slovenske hrane pripravili tudi tradicionalni slovenski zajtrk, slovenski rojaki v Zürichu pa so pripravili tradicionalno prireditev slovenskega Planinskega društva Triglav, s katero simbolično zaključujejo društveno dejavnost za letos.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila mlada umetnica s Pragerskega, arhitektka, slikarka in ilustratorka Hana Nekrep. Pogovarjali smo se o njenem ustvarjanju, poučevanju, ki je povezano tudi z umetno inteligenco, izkušnjah z delom v tujini in njenem poklicnem in osebnem izkustvu Slovenije po vrnitvi domov. Povedala pa je tudi, komu posveča vsa svoja slikarska dela in o s tem povezani veliki osebni bolečini.

Gostja epizode 201 je dr. Tanja Petrović, jezikoslovka in antropologinja. Dr. Petrović je predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU in redna profesorica na Podiplomski šoli ZRC SAZU. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Pomen vojaških izkušenj Kompleksne pripovedi socializma in vojaškega življenja Identiteta in družbene strukture v Jugoslaviji Nostalgija in dediščina jugoslovanskega socializma Mediji, informacije in javna razprava Socializem, kapitalizem in sodobni izzivi Vloga države in družbe Globalni pogledi na socializem in kapitalizem Zgodovinski konteksti in sodobne implikacije

Umetnost je velikokrat odsev sveta, v katerem živimo, poskuša ga razlagati in napovedovati njegove jutrišnje podobe. Včasih težko razumemo oboje, svet in umetnost. V oddaji Kulturni fokus je govora o vsebinah, temah in pojavih vizualne in likovne umetnosti v Črni gori, ki nam včasih odkriva svet v jasnini, drugič pa je prekrita z metaforami in simboli. Približala nam jo bo kustosinja Teodora Nikčević iz Muzeja sodobne umetnosti Črne gore iz Podgorice. Tako, kot ni nobena umetnostna praksa, črnogorska ali katera druga, stisnjena v zgolj lokalne kontekste, tudi črnogorska ni, čeprav je prav krajina, posejana s posebnimi miti in kulti, verovanji, starimi navadami in vrednotami, zelo navdihujoč in neizčrpen vir sododobnih umetniških interpretacij. Veliko je vzporejanj med aktualnim, kulturnim, družbenim in političnim dogajanjem in preteklo stvarnostjo. Tu so vprašanja dobro in slabo vrednotenih človekovih položajev, pozicij, ki jih skozi čas zavzemajo umetniki ali njihovi motivi. Med njimi so pogosto upodobljene ženske, ki so se morale v preteklosti marsičemu odreči, bile v neenakovrednih položajih z moškimi. Več je premislekov o časih, ki so bili polni upanja, vendar so minili, utvare pa so se na koncu zrušile, podobno kot nekdaj dobro delujoči industrijski centri, na mestu katerih zdaj kraljuje degradirana urbana pokrajina. Gostja: Teodora Nikčević, Muzej sodobne umetnosti Črne gore Fotografija: Le Danse, avtor umetniškega dela Srđa Dragović  (iz kataloga Na liniji pobega – možnim svetovom naproti, Galerija Vžigalica)

Kaj če bi klasične jedi, kot so čufti, polnjene paprike in burgerji, kdaj poskusili pripraviti na brezmesni način? Z živili rastlinskega izvora lahko pripravimo tudi dobro poznane sladice: različne biskvite, čokoladni mousse, kremno rezino, tiramisu. S čim v takem primeru nadomestimo smetano, maslo, jajca in mleko? In kako pri pretežno rastlinski prehrani zagotoviti polnovrednost obrokov, s tem pa tudi zadosten beljakovinski vnos? Gostja torkovega Svetovalnega servisa je Barbara Radojlović, certificirana mojstrica priprave presnih in veganskih jedi.

Ko smo odrasli, skoraj povsem rutinsko uporabljamo besede, kot so 'včeraj', 'lani', 'prihodnjo pomlad' ali pa 'čez eno uro'. A da to zmoremo, smo morali abstrakten pojem časa osvojiti postopoma. Radiovedni smo v svoj nabiralnik prejeli vprašanje: Kdaj razvijemo občutek za čas?, ki je izvrstno izhodišče, da o njem razmislimo prav na dan, ko se še toliko bolj zavedamo minljivosti. Gostja: - prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Gostja epizode 198 je dr. Tina Bregant, slovenska zdravnica, strokovnjakinja za razvoj možganov in otroško nevroznanost, predavateljica ter avtorica. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zanimanje za možgane in prehod v pediatrijo Razvoj možganov in vpliv okolja Meja preživetja novorojenčkov in razvojne motnje Evolucija in človeška narava Zavest in njen razvoj Ljubezen in človeški odnosi Družbena odgovornost in vzgoja Zdravje in duševne motnje Zaključek in refleksija

Fuzija je tista izmuzljiva tehnologija, za katero nekoliko v šali pravijo, da bo čez 20 let praktično brezmejni vir energije. Žal je že pol stoletja 20 let v prihodnosti in marsikdo se boji, da bo za vedno ostala – v prihodnosti. A bodimo optimisti. Po svetu stoji že kar nekaj eksperimentalnih fuzijskih reaktorjev, ki služijo raziskovalnemu delu. Z nekaterimi so že uspeli doseči magično mejo, ko iz reaktorja dobijo več toplotne energije, kot je vložijo. Medtem pa se v Franciji gradi eden izmed največjih projektov v zgodovini človeštva, fuzijski reaktor ITER. Kod hodi ITER, se v najnovejši Frekvenci X sprašujeta Maja Ratej in strokovni sodelavec oddaje dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. Gostje: Sabina Griffith, ITER Dr. Boštjan Končar, Institut 'Jožef Stefan' Dr. Igor Lengar, Institut 'Jožef Stefan' Brali so: Ana Bohte, Igor Velše in Bernard Stramič Gostja v Xpertizi, ki jo najdete ob koncu oddaje, pa je dr. Tina Kamenšek z Zdravstvene in Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je svojo karierno pot začela kot medicinska sestra, nato pa je pod mentorstvom dr. Janeza Žiberta spisala doktorat in zdaj prihodnje medicinske sestre kot asistentka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje, kako bolje brati, analizirati in uporabljati podatke v zdravstvu.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.Smo v tednu Nobelovih nagrad in tudi letos v Frekvenci X spremljamo, katera odkritja tokrat prinese pod žaromete. Ponedeljek je tradicionalno namenjen medicini, torek fiziki, sreda kemiji, ob čemer bomo v Valovi znanstveno najbolj podmazani oddaji s strokovnjaki pokomentirali, kam seže domet letos izpostavljenih odkritij. Gostje: Dr. Alojz Ihan, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v LjubljaniDr. Rok Žitko, Institut Jožef StefanDr. Tomaž Prosen, Fakulteta za matematiko in fizikoDr. Matjaž Mazaj, Kemijski inštitut Gostja v rubriki Xpertiza je Lana Vogrinec z Nacionalnega inštituta za biologijo.   V oddaji smo omenili tudi Kvantni dan 202. Če ga še niste poslušali, ga najdete tu.  **Ob vnovičnem poslušanju smo ugotovili, da smo v oddaji napačno navedli, da celice T nastajajo v priželjcu. Tam dozorevajo, medtem ko nastajajo v kostnem mozgu. Limfociti B pa tako nastajajo kot dozorevajo v kostnem mozgu. 

Oktobra Radiovedni eksperimentiramo z zvokom. Pridružil se nam bo Nik Škrlec, ki se na svoji prvi zvočni misiji sprašuje, zakaj so nam določeni zvoki prijetni, drugi pa nas spravijo v stres. Za našpičena, kosmata ušesa, majhna, velika ušesa, oslovska in še kakšna ušesa!Gostja: dr. Anka Slana Ozimič, Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je zgodovinarka Ane Marie Herceg, asistentka, mlada raziskovalka in doktorska študentka na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Za magistrsko delo z naslovom Nasilje nad Slovenci na avstrijskem Koroškem (med letoma 1945 in 1947) je lani prejela Miklošičevo priznanje mariborske Filozofske fakultete za najboljše magistrsko delo v zgodovinopisju in letos tudi Priznanje Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in v tujini.

V Triglavskem narodnem parku imamo vsaj 200 izvirov, ki s svežo vodo polnijo številne vodotoke. V tem krhkem okolju je kakovost vode nujno natančno spremljati, saj iz podatkov lahko razberemo dolgoročne trende, ki bi lahko porušili naravno ravnovesje. Raziskovalci TNP zato trikrat na leto vzorčijo vodo na devetih izvirih in v enem visokogorskem jezeru. V Xkurziji smo se jim pridružili pri odvzemu vzorcev na treh izvirih - povzpeli smo se tudi nad mogočni slap Savica. Gostja: Tanja Menegalija, oddelek za varstvo narave pri Triglavskem narodnem parku

Danes živimo v debelilnem okolju – to je v okolju, v katerem je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne energijske porabe. Kako naj načrtujemo prehrano in gibanje za normalno telesno težo ter za zdravo in dolgoročno znižanje telesne teže? Gostja v studiu Prvega dr. Tina Sentočnik, specialistka interne medicine in psihoterapevtka.

Pri demenci pomoči in podpore ne potrebuje samo oseba z demenco, ampak tudi svojci in skrbniki. Potrebujejo informacije o bolezni, praktične nasvete, psihosocialno podporo za premagovanje stresa in izkušnje drugih svojcev. Kakšna naj bo komunikacija z osebo z demenco? Kaj svojcem nudi Spominčica Alzheimer Slovenija? Gostja je predsednica združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec.

V sredinem Svetovalnem servisu bomo govorili o refleksoterapiji, komplementarni terapevtski metodi, pri kateri s pritiskanjem na točke in masiranjem vplivamo na sproščanje in ravnovesje telesa. Na stopalih, dlaneh, obrazu in ušesih so namreč točke, ki so povezane z vsakim delom, žlezo in organom telesa. Kaj lahko pričakujemo, ko obiščemo refleksoterapevta, ali bo metoda vedno učinkovita recimo pri lajšanju bolečin in nespečnosti? Gostja: refleksoterapevtka Nada Tomazin Dokl.

V zadnjih letih je bil na področju razvoja tehnologij, priprave in rabe lesne biomase narejen velik napredek. Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. In tako poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kako pravilno pripraviti drva za naslednjo kurilno sezono? Gostja torkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Eko sklad z nepovratnimi finančnimi spodbudami in eko krediti investitorjem olajša odločitev za naložbo v rabo obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti. Vgradnja solarnega sistema, prezračevanje, vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe, toplotna izolacija fasade, menjava oken in še marsikaj je v naboru ukrepov, ki so finančno spodbujeni. Katere pogoje mora izpolnjevati investitor za pridobitev nepovratnih sredstev? Kdaj lahko začnete izvedbo naložbe? Zakaj se bolj izplača celovita obnova kot posamezni ukrepi? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo sekretarka Eko sklada Vesna Črnilogar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Darilna pogodba je dogovor s katerim darovalec neodplačno prepusti obdarjencu kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Kakšna je razlika med darilom in naklonilom? Kdaj je primerno premoženjska razmerja urediti s pogodbo o izročitvi? Kako izročilna pogodba učinkuje na poznejše dedovanje? Kako je pri darilu s plačilom davka? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa na Prvem je odvetnica Sonja Dolinar.

Vsi si želimo izpolnjujočih partnerskih odnosov, resničnost pa je največkrat zelo drugačna. Nezavedni vzorci iz otroštva, projekcije pričakovanj drugih, nezmožnost iskrene, avtentične komunikacije, manko spolnosti pa tudi pričakovanja družbe glede vloge žensk in moških se spreminjajo. Kako vzpostaviti in negovati zdravo dvojino in kako pri grajenju čustvene in telesne intimnosti lahko pomaga partnerska terapija? Gostja torkovega Svetovalnega servisa je bila Špela Gornik, partnerska in spolna terapevtka.

Z novim letom zaposleni dobijo novo odmero letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Kolikšen je minimalni letni dopust in kako se določi število dni letnega dopusta? Ali je pri odmeri dopusta razlika med javnim in zasebnim sektorjem? Kako je s prenosom dopusta ob podpisu nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu? Gostja v studiu ja odvetnica Tina Šnajder, specialistka za področje delovnega prava.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se preživljalec zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika, ki izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja. Kakšni so dednopravni učinki pogodbe o dosmrtnem preživljanju? Kaj storiti v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti in kdaj se lahko pogodba o dosmrtnem preživljanju razveže? Kako se razlikuje pogodba o preužitku? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar.

Kajenje sprošča, pomirja. S tem bi se strinjal skoraj vsak četrti prebivalec Slovenije. Vendar ta nemir, ki ga čuti kadilec in ga pomiri s cigareto, povzroča prav padec nikotina v telesu. Kajenje torej pomirja tisto, kar povzroča. Morda je to zato ena najtežjih oblik zasvojenosti. Gostja: mag. Jožica Mesarič, prof. zdr. vzg., vodja Centra za krepitev zdravja v enoti Moste - Polje Zdravstvenega doma Ljubljana.

Pravica do odklopa omogoča vsakemu zaposlenemu, da v času dnevnega ali tedenskega počitka, dopusta ali druge upravičene odsotnosti ni dosegljiv za delodajalca in mu v tem času ni treba odgovarjati na klice ali e-poštna sporočila. Ali pravica velja za vse zaposlene ali so pri tem kakšne izjeme? Katere so nujne in izredne okoliščine, pri katerih pravica do odklopa ne velja? Kako se pravica do odklopa uresničuje v primeru, ko zaposleni dela od doma? Gostja v studiu bo odvetnica Tina Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo.

Kaki odlikuje bogata vsebnost vitaminov in mineralov ter prehranskih vlaknin ob nizki vsebnosti beljakovin in maščob. Kaki pomaga pri razstrupljanju organizma, poživlja presnovo, deluje proti utrujenosti in povečuje odpornost. Kaki je v kulinariki vsestransko uporaben. Uživamo ga lahko v pecivih, z mesom ali ribami. V peki lahko nadomesti jabolko, iz njega pa je mogoče pripraviti marmelado in sladoled. Gostja petkovega svetovalnega servisa bo Polona Hribar, kuharska mojstrica z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.

Gostja oddaje je Alenka Mali, 25-letna potomka dveh alpinistov; Slovenca in Argentinke, ki se je pred desetletji preselila v Slovenijo, tako da je otroštvo preživela izmenjaje v Evropi in v Južni Ameriki, največ v gorovju Patagonije. Starša sta jo s svojo strastjo do preživljanja časa v hribih in premagovanja lastnih telesnih omejitev "okužila" že zelo zgodaj.Alenka se je pri 16 preselila v Kanado, kjer se med drugim ukvarja s turnim smučanjem, z base jumpingom in deskanjem na snegu (prosti slog). S slednjim tudi tekmovalno, a si menda nikoli ni izrecno želela biti športnica, tako da se predvsem v zadnjem času raje posveča promociji aktivnega življenjskega sloga in občutka svobode, ki ga nudijo tovrstne aktivnosti. Pri čemer se ji zdi bistveno boljši karierni cilj od tega, da si "za kakšno leto ali dve prvak, potem pa se te nihče več ne spomni", to, da postaneš v okvirih svoje dejavnosti (o deskanju denimo pravi, da je prej kot šport kultura) relevantna in cenjena osebnost, ki tej skupnosti vseskozi tudi veliko vrača.

Razveza zakonske zveze je lahko sporazumna ali na podlagi tožbe. Kako poteka postopek za razvezo in v katerih primerih se zakonska zveza lahko razveljavi? Kaj storiti, če se zakonec noče razvezati? Kako skleniti sporazum o delitvi skupnega premoženja? Kaj je potrebno za deljeno oziroma skupno skrbništvo? Kdaj je bivši zakonec upravičen do preživnine? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa po deveti na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko že zdaj zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pošljete na prvi@rtvslo.si.

Rentgen, ultrazvok, CT, magnetna resonanca. Vse to so radiološke preiskave. Razlikujejo se glede namena uporabe in vira energije. Koliko bomo obsevani in ali lahko kakšna druga metoda nadomesti tisto, ki uporablja ionizirajoče sevanje? To sta najpogostejši vprašanji za radiologe. Gostja: prof. dr. Vladka Salapura, dr. med., specialistka radiologije.

Na mednarodni dan starejših se bomo posvetili starejšim in njihovi telesni dejavnosti. Zakaj je telesna vadba priporočljiva tudi po 65. letu starosti in kako jo prilagoditi glede na zdravstveno stanje? Kakšna vaje so koristne za boljše ravnotežje in zmanjšanje možnosti za padce? Gostja v studiu Prvega bo dr. Petra Zupet, dr. med., specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.