Podcasts about gostja

Gostja 203. epizode AIDEA podkasta je bila Erika Žnidaršič, slovenska novinarka in televizijska voditeljica, najbolj znana kot dolgoletna voditeljica informativne oddaje Tarča na RTV Slovenija. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj novinarstvo? Svoboda govora Zakaj je pomembno raziskovalno novinarstvo? Razlika med komercialno in javno televizijo? Vloga podkasta v političnih kampanjah RTV prispevek, javni sektor in pogoji dela Oddaja o RTV na RTV Katere medije spremlja Erika Žnidaršič? Volitve 2026, politika in sprejemanje odgovornosti

Padec lahko privede do nezmožnosti na vseh ravneh človekovega delovanja. Pri starejših gre največkrat za posledico kombinacije različnih dejavnikov tveganja. Večina padcev se zgodi doma oziroma v bližini doma, zato bi že manjše spremembe v življenju in najprej v stanovanju marsikateri padec lahko preprečili, kot preventivo pa je nujno vpeljati tudi vadbo za ravnotežje. Gostja petkovega svetovalnega servisa bo dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ. diplomirana organizatorka. Pokličite ali nam pišite.

Gostja oddaje je lektorica slovenskega jezika na Univerzi v Banjaluki Barbara Hanuš, ki predstavlja bogato dogajanje v okviru slovenskega lektorata, ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu, kjer so med drugim prav v tednu slovenske hrane pripravili tudi tradicionalni slovenski zajtrk, slovenski rojaki v Zürichu pa so pripravili tradicionalno prireditev slovenskega Planinskega društva Triglav, s katero simbolično zaključujejo društveno dejavnost za letos.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila mlada umetnica s Pragerskega, arhitektka, slikarka in ilustratorka Hana Nekrep. Pogovarjali smo se o njenem ustvarjanju, poučevanju, ki je povezano tudi z umetno inteligenco, izkušnjah z delom v tujini in njenem poklicnem in osebnem izkustvu Slovenije po vrnitvi domov. Povedala pa je tudi, komu posveča vsa svoja slikarska dela in o s tem povezani veliki osebni bolečini.

Gostja epizode 201 je dr. Tanja Petrović, jezikoslovka in antropologinja. Dr. Petrović je predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU in redna profesorica na Podiplomski šoli ZRC SAZU. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Pomen vojaških izkušenj Kompleksne pripovedi socializma in vojaškega življenja Identiteta in družbene strukture v Jugoslaviji Nostalgija in dediščina jugoslovanskega socializma Mediji, informacije in javna razprava Socializem, kapitalizem in sodobni izzivi Vloga države in družbe Globalni pogledi na socializem in kapitalizem Zgodovinski konteksti in sodobne implikacije

Umetnost je velikokrat odsev sveta, v katerem živimo, poskuša ga razlagati in napovedovati njegove jutrišnje podobe. Včasih težko razumemo oboje, svet in umetnost. V oddaji Kulturni fokus je govora o vsebinah, temah in pojavih vizualne in likovne umetnosti v Črni gori, ki nam včasih odkriva svet v jasnini, drugič pa je prekrita z metaforami in simboli. Približala nam jo bo kustosinja Teodora Nikčević iz Muzeja sodobne umetnosti Črne gore iz Podgorice. Tako, kot ni nobena umetnostna praksa, črnogorska ali katera druga, stisnjena v zgolj lokalne kontekste, tudi črnogorska ni, čeprav je prav krajina, posejana s posebnimi miti in kulti, verovanji, starimi navadami in vrednotami, zelo navdihujoč in neizčrpen vir sododobnih umetniških interpretacij. Veliko je vzporejanj med aktualnim, kulturnim, družbenim in političnim dogajanjem in preteklo stvarnostjo. Tu so vprašanja dobro in slabo vrednotenih človekovih položajev, pozicij, ki jih skozi čas zavzemajo umetniki ali njihovi motivi. Med njimi so pogosto upodobljene ženske, ki so se morale v preteklosti marsičemu odreči, bile v neenakovrednih položajih z moškimi. Več je premislekov o časih, ki so bili polni upanja, vendar so minili, utvare pa so se na koncu zrušile, podobno kot nekdaj dobro delujoči industrijski centri, na mestu katerih zdaj kraljuje degradirana urbana pokrajina. Gostja: Teodora Nikčević, Muzej sodobne umetnosti Črne gore Fotografija: Le Danse, avtor umetniškega dela Srđa Dragović  (iz kataloga Na liniji pobega – možnim svetovom naproti, Galerija Vžigalica)

Kaj če bi klasične jedi, kot so čufti, polnjene paprike in burgerji, kdaj poskusili pripraviti na brezmesni način? Z živili rastlinskega izvora lahko pripravimo tudi dobro poznane sladice: različne biskvite, čokoladni mousse, kremno rezino, tiramisu. S čim v takem primeru nadomestimo smetano, maslo, jajca in mleko? In kako pri pretežno rastlinski prehrani zagotoviti polnovrednost obrokov, s tem pa tudi zadosten beljakovinski vnos? Gostja torkovega Svetovalnega servisa je Barbara Radojlović, certificirana mojstrica priprave presnih in veganskih jedi.

Ko smo odrasli, skoraj povsem rutinsko uporabljamo besede, kot so 'včeraj', 'lani', 'prihodnjo pomlad' ali pa 'čez eno uro'. A da to zmoremo, smo morali abstrakten pojem časa osvojiti postopoma. Radiovedni smo v svoj nabiralnik prejeli vprašanje: Kdaj razvijemo občutek za čas?, ki je izvrstno izhodišče, da o njem razmislimo prav na dan, ko se še toliko bolj zavedamo minljivosti. Gostja: - prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Gostja epizode 198 je dr. Tina Bregant, slovenska zdravnica, strokovnjakinja za razvoj možganov in otroško nevroznanost, predavateljica ter avtorica. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zanimanje za možgane in prehod v pediatrijo Razvoj možganov in vpliv okolja Meja preživetja novorojenčkov in razvojne motnje Evolucija in človeška narava Zavest in njen razvoj Ljubezen in človeški odnosi Družbena odgovornost in vzgoja Zdravje in duševne motnje Zaključek in refleksija

Fuzija je tista izmuzljiva tehnologija, za katero nekoliko v šali pravijo, da bo čez 20 let praktično brezmejni vir energije. Žal je že pol stoletja 20 let v prihodnosti in marsikdo se boji, da bo za vedno ostala – v prihodnosti. A bodimo optimisti. Po svetu stoji že kar nekaj eksperimentalnih fuzijskih reaktorjev, ki služijo raziskovalnemu delu. Z nekaterimi so že uspeli doseči magično mejo, ko iz reaktorja dobijo več toplotne energije, kot je vložijo. Medtem pa se v Franciji gradi eden izmed največjih projektov v zgodovini človeštva, fuzijski reaktor ITER. Kod hodi ITER, se v najnovejši Frekvenci X sprašujeta Maja Ratej in strokovni sodelavec oddaje dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. Gostje: Sabina Griffith, ITER Dr. Boštjan Končar, Institut 'Jožef Stefan' Dr. Igor Lengar, Institut 'Jožef Stefan' Brali so: Ana Bohte, Igor Velše in Bernard Stramič Gostja v Xpertizi, ki jo najdete ob koncu oddaje, pa je dr. Tina Kamenšek z Zdravstvene in Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je svojo karierno pot začela kot medicinska sestra, nato pa je pod mentorstvom dr. Janeza Žiberta spisala doktorat in zdaj prihodnje medicinske sestre kot asistentka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje, kako bolje brati, analizirati in uporabljati podatke v zdravstvu.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.Smo v tednu Nobelovih nagrad in tudi letos v Frekvenci X spremljamo, katera odkritja tokrat prinese pod žaromete. Ponedeljek je tradicionalno namenjen medicini, torek fiziki, sreda kemiji, ob čemer bomo v Valovi znanstveno najbolj podmazani oddaji s strokovnjaki pokomentirali, kam seže domet letos izpostavljenih odkritij. Gostje: Dr. Alojz Ihan, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v LjubljaniDr. Rok Žitko, Institut Jožef StefanDr. Tomaž Prosen, Fakulteta za matematiko in fizikoDr. Matjaž Mazaj, Kemijski inštitut Gostja v rubriki Xpertiza je Lana Vogrinec z Nacionalnega inštituta za biologijo.   V oddaji smo omenili tudi Kvantni dan 202. Če ga še niste poslušali, ga najdete tu.  **Ob vnovičnem poslušanju smo ugotovili, da smo v oddaji napačno navedli, da celice T nastajajo v priželjcu. Tam dozorevajo, medtem ko nastajajo v kostnem mozgu. Limfociti B pa tako nastajajo kot dozorevajo v kostnem mozgu. 

Oktobra Radiovedni eksperimentiramo z zvokom. Pridružil se nam bo Nik Škrlec, ki se na svoji prvi zvočni misiji sprašuje, zakaj so nam določeni zvoki prijetni, drugi pa nas spravijo v stres. Za našpičena, kosmata ušesa, majhna, velika ušesa, oslovska in še kakšna ušesa!Gostja: dr. Anka Slana Ozimič, Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je zgodovinarka Ane Marie Herceg, asistentka, mlada raziskovalka in doktorska študentka na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Za magistrsko delo z naslovom Nasilje nad Slovenci na avstrijskem Koroškem (med letoma 1945 in 1947) je lani prejela Miklošičevo priznanje mariborske Filozofske fakultete za najboljše magistrsko delo v zgodovinopisju in letos tudi Priznanje Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in v tujini.

V Triglavskem narodnem parku imamo vsaj 200 izvirov, ki s svežo vodo polnijo številne vodotoke. V tem krhkem okolju je kakovost vode nujno natančno spremljati, saj iz podatkov lahko razberemo dolgoročne trende, ki bi lahko porušili naravno ravnovesje. Raziskovalci TNP zato trikrat na leto vzorčijo vodo na devetih izvirih in v enem visokogorskem jezeru. V Xkurziji smo se jim pridružili pri odvzemu vzorcev na treh izvirih - povzpeli smo se tudi nad mogočni slap Savica. Gostja: Tanja Menegalija, oddelek za varstvo narave pri Triglavskem narodnem parku

Gostja tokratne Svetovalnice bo biologinja dr. Tadeja Trošt Sedej iz Biotehniške fakultete. Tema pogovora pa bo med in njegovi zdravilni učinki. Med drugim bomo gostjo vprašali o izvoru medu in kako le tega ločimo od ponaredkov. Oddaja bo potekala v živo, zato boste lahko zastavljali tudi vprašanja.

Gostja tokratne Svetovalnice bo biologinja dr. Tadeja Trošt Sedej iz Biotehniške fakultete. Tema pogovora pa bo med in njegovi zdravilni učinki. Med drugim bomo gostjo vprašali o izvoru medu in kako le tega ločimo od ponaredkov. Oddaja bo potekala v živo, zato boste lahko zastavljali tudi vprašanja.

Slovenci postajamo v kolesarstvu pravi fenomen, ne le po dosežkih profesionalnih tekmovalcev, ampak tudi po številu kolesarjev, ki jih je na cestah vse več. Če se bo to nadaljevalo, bomo nekoč lahko rekli, da smo tako kot narod jezika tudi na neki način narod kolesarstva. O tem, kako se slovenski kolesarski fenomen kaže v jeziku, boste slišali v ponovitvi oddaje Jezikovni pogovori. Gostja je Urška Vranjek Ošlak, avtorica monografije Slovensko kolesarsko izrazje, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Gostja je bila Patricija Lovišček, direktorica zavoda Modri december, Zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Slišali smo, kako danes pomaga drugim in kaj pravi na možnosti, ki jih imajo v realnem življenju.

Gostja je bila Patricija Lovišček, direktorica zavoda Modri december, Zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Slišali smo, kako danes pomaga drugim in kaj pravi na možnosti, ki jih imajo v realnem življenju.

Gostja današnje oddaje je Barbara Baloh, doktorica jezikoslovnih znanosti, izredna profesorica na Pedagoški fakulteti v Kopru in raziskovalka, ki se ukvarja z didaktiko književnosti. Je ljubiteljica slikanic brez besedila, o katerih je pripravila tudi razstavo. V osebni zbirki jih ima že več kot 160 iz različnih držav. Sicer pa raziskuje zanimiv svet ustvarjalnosti, besed, večjezičnosti in pripovedovanja.

Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je Tanja Matijašević, pesnica, pedagoginja, gledališka ustvarjalka in kulturna aktivistka. Pri svojem družbenem delovanju zastopa vrednote enakosti, pravičnosti in solidarnosti. V svojem pesniškem izrazu pa uporablja narečni jezik, s katerim poskuša razbijati družbene mite in stereotipe, za katere opaža, da se v zadnjem času ponovno krepijo. Kljub sedanjim družbenim razmeram, ko se razraščata nestrpnost in sovraštvo do ranljivih družbenih skupin, verjame v moč vztrajnosti in skupnosti. Tanjo Matijašević je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Gostja tokratne oddaje Modrost v očeh je bila gospa Andreja iz Novega mesta, ki s svojim življenjem pričuje o pomenu dobrote, zaupanja in vere v Boga. Med drugim tudi obiskuje stanovalce v domovih za starejše, ki so nenadejano postali vir nastajajoče knjige življenjskih zgodb. Oddaja je bila na sporedu na predvečer državnega praznika Dneva državnosti in med drugim naša gostja deli tudi misli o tem, kaj ji pomeni Slovenija.

Gostja tokratne oddaje Modrost v očeh je bila gospa Andreja iz Novega mesta, ki s svojim življenjem pričuje o pomenu dobrote, zaupanja in vere v Boga. Med drugim tudi obiskuje stanovalce v domovih za starejše, ki so nenadejano postali vir nastajajoče knjige življenjskih zgodb. Oddaja je bila na sporedu na predvečer državnega praznika Dneva državnosti in med drugim naša gostja deli tudi misli o tem, kaj ji pomeni Slovenija.

Danes živimo v debelilnem okolju – to je v okolju, v katerem je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne energijske porabe. Kako naj načrtujemo prehrano in gibanje za normalno telesno težo ter za zdravo in dolgoročno znižanje telesne teže? Gostja v studiu Prvega dr. Tina Sentočnik, specialistka interne medicine in psihoterapevtka.

»Pravičnost in enakopravnost sta bili vedno moji vodilni načeli,« pravi sociologinja profesorica doktorica Maca Jogan, nekdanja redna profesorica Fakultete za družbene vede, ki je svoje življenje posvetila sociologiji. Zadnjih štirideset let raziskuje različne vidike družbene konstrukcije hierarhije med spoloma. Je avtorica devetih knjig, številnih znanstvenih in strokovnih člankov kot tudi poljudnih publicističnih besedil. Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je neomajna zagovornica pravic žensk in velja za pionirko slovenskega feminizma. Pred mikrofon jo je povabila Tita Mayer.

Mešani pevski zbor Anton Foerster letos s koncerti praznuje petdeset let delovanja. Dirigentka Damijana Božič Močnik je povabila v koprsko stopnico, kjer bo koncert abonmaja ob obletnici. Zbor se bo predstavil z bogatim programom velikonočnih in Marijinih skladb.

Nasilje v šolah, nezmožnost nenasilne komunikacije, premajhna motivacija za učenje jezika in kulture so nekateri izzivi učnega modela Tilka za medkulturno in istočasno poučevanje jezika in književnosti. Učitelji več jezikov se bodo lahko v prihodnjih dneh na ljubljanski pedagoški fakulteti udeležili usposabljanja za rabo tega modela. Gostja je avtorica modela in predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Vesna Mikolič (fotografija: Michal Jarmoluk / Pixabay).

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila novinarka in urednica časnika Večer, tudi nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije, Petra Lesjak Tušek. Da smo jo pred mikrofon povabili prav zdaj, ni naključje, kajti v teh dneh tako Večer kot Radio Maribor praznujeta častitljivi jubilej, osemdeseti rojstni dan, pred nekaj dnevi pa smo praznovali tudi dan svobode medijev.

Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.

V prvem majskem večeru je zazvenela mladost. Z mlado pevko, ki stopa v svet zabavne glasbe. Sedmošolka, ki ve, kaj hoče: péti,, živeti na odrih in ustvarjati v studijih. Maláika prihaja z Bleda, pogovarjali smo se o o talentu, mladosti, ciljih in vzornikih. Slišali tudi, kako zveni dekle, katerega ime pomeni Angel - Maláika.

V prvem majskem večeru je zazvenela mladost. Z mlado pevko, ki stopa v svet zabavne glasbe. Sedmošolka, ki ve, kaj hoče: péti,, živeti na odrih in ustvarjati v studijih. Maláika prihaja z Bleda, pogovarjali smo se o o talentu, mladosti, ciljih in vzornikih. Slišali tudi, kako zveni dekle, katerega ime pomeni Angel - Maláika.

Pri demenci pomoči in podpore ne potrebuje samo oseba z demenco, ampak tudi svojci in skrbniki. Potrebujejo informacije o bolezni, praktične nasvete, psihosocialno podporo za premagovanje stresa in izkušnje drugih svojcev. Kakšna naj bo komunikacija z osebo z demenco? Kaj svojcem nudi Spominčica Alzheimer Slovenija? Gostja je predsednica združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec.

V sredinem Svetovalnem servisu bomo govorili o refleksoterapiji, komplementarni terapevtski metodi, pri kateri s pritiskanjem na točke in masiranjem vplivamo na sproščanje in ravnovesje telesa. Na stopalih, dlaneh, obrazu in ušesih so namreč točke, ki so povezane z vsakim delom, žlezo in organom telesa. Kaj lahko pričakujemo, ko obiščemo refleksoterapevta, ali bo metoda vedno učinkovita recimo pri lajšanju bolečin in nespečnosti? Gostja: refleksoterapevtka Nada Tomazin Dokl.

V zadnjih letih je bil na področju razvoja tehnologij, priprave in rabe lesne biomase narejen velik napredek. Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. In tako poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kako pravilno pripraviti drva za naslednjo kurilno sezono? Gostja torkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Eko sklad z nepovratnimi finančnimi spodbudami in eko krediti investitorjem olajša odločitev za naložbo v rabo obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti. Vgradnja solarnega sistema, prezračevanje, vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe, toplotna izolacija fasade, menjava oken in še marsikaj je v naboru ukrepov, ki so finančno spodbujeni. Katere pogoje mora izpolnjevati investitor za pridobitev nepovratnih sredstev? Kdaj lahko začnete izvedbo naložbe? Zakaj se bolj izplača celovita obnova kot posamezni ukrepi? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo sekretarka Eko sklada Vesna Črnilogar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Darilna pogodba je dogovor s katerim darovalec neodplačno prepusti obdarjencu kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Kakšna je razlika med darilom in naklonilom? Kdaj je primerno premoženjska razmerja urediti s pogodbo o izročitvi? Kako izročilna pogodba učinkuje na poznejše dedovanje? Kako je pri darilu s plačilom davka? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa na Prvem je odvetnica Sonja Dolinar.

Vsi si želimo izpolnjujočih partnerskih odnosov, resničnost pa je največkrat zelo drugačna. Nezavedni vzorci iz otroštva, projekcije pričakovanj drugih, nezmožnost iskrene, avtentične komunikacije, manko spolnosti pa tudi pričakovanja družbe glede vloge žensk in moških se spreminjajo. Kako vzpostaviti in negovati zdravo dvojino in kako pri grajenju čustvene in telesne intimnosti lahko pomaga partnerska terapija? Gostja torkovega Svetovalnega servisa je bila Špela Gornik, partnerska in spolna terapevtka.

Z novim letom zaposleni dobijo novo odmero letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Kolikšen je minimalni letni dopust in kako se določi število dni letnega dopusta? Ali je pri odmeri dopusta razlika med javnim in zasebnim sektorjem? Kako je s prenosom dopusta ob podpisu nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu? Gostja v studiu ja odvetnica Tina Šnajder, specialistka za področje delovnega prava.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se preživljalec zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika, ki izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja. Kakšni so dednopravni učinki pogodbe o dosmrtnem preživljanju? Kaj storiti v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti in kdaj se lahko pogodba o dosmrtnem preživljanju razveže? Kako se razlikuje pogodba o preužitku? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar.

Kajenje sprošča, pomirja. S tem bi se strinjal skoraj vsak četrti prebivalec Slovenije. Vendar ta nemir, ki ga čuti kadilec in ga pomiri s cigareto, povzroča prav padec nikotina v telesu. Kajenje torej pomirja tisto, kar povzroča. Morda je to zato ena najtežjih oblik zasvojenosti. Gostja: mag. Jožica Mesarič, prof. zdr. vzg., vodja Centra za krepitev zdravja v enoti Moste - Polje Zdravstvenega doma Ljubljana.

Za praznike si v dobri veri podarjamo darila in domove odevamo v bleščeč sijaj. Premalo pa se zavedamo, da s prazničnim kičem pridejo tudi nezaželeni vsiljivci: svinec, kadmij in krom v božičnih okraskih, brom v svetlečih napeljavah, ftalati v umetnih drevescih. Gostja dr. Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan, znanstvenica, ki že vrsto let spremlja obremenjenost naših teles s strupenimi kemikalijami v okolju, opozarja na previdno zmernost.

Pravica do odklopa omogoča vsakemu zaposlenemu, da v času dnevnega ali tedenskega počitka, dopusta ali druge upravičene odsotnosti ni dosegljiv za delodajalca in mu v tem času ni treba odgovarjati na klice ali e-poštna sporočila. Ali pravica velja za vse zaposlene ali so pri tem kakšne izjeme? Katere so nujne in izredne okoliščine, pri katerih pravica do odklopa ne velja? Kako se pravica do odklopa uresničuje v primeru, ko zaposleni dela od doma? Gostja v studiu bo odvetnica Tina Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo.

Kaki odlikuje bogata vsebnost vitaminov in mineralov ter prehranskih vlaknin ob nizki vsebnosti beljakovin in maščob. Kaki pomaga pri razstrupljanju organizma, poživlja presnovo, deluje proti utrujenosti in povečuje odpornost. Kaki je v kulinariki vsestransko uporaben. Uživamo ga lahko v pecivih, z mesom ali ribami. V peki lahko nadomesti jabolko, iz njega pa je mogoče pripraviti marmelado in sladoled. Gostja petkovega svetovalnega servisa bo Polona Hribar, kuharska mojstrica z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.

Gostja oddaje je Alenka Mali, 25-letna potomka dveh alpinistov; Slovenca in Argentinke, ki se je pred desetletji preselila v Slovenijo, tako da je otroštvo preživela izmenjaje v Evropi in v Južni Ameriki, največ v gorovju Patagonije. Starša sta jo s svojo strastjo do preživljanja časa v hribih in premagovanja lastnih telesnih omejitev "okužila" že zelo zgodaj.Alenka se je pri 16 preselila v Kanado, kjer se med drugim ukvarja s turnim smučanjem, z base jumpingom in deskanjem na snegu (prosti slog). S slednjim tudi tekmovalno, a si menda nikoli ni izrecno želela biti športnica, tako da se predvsem v zadnjem času raje posveča promociji aktivnega življenjskega sloga in občutka svobode, ki ga nudijo tovrstne aktivnosti. Pri čemer se ji zdi bistveno boljši karierni cilj od tega, da si "za kakšno leto ali dve prvak, potem pa se te nihče več ne spomni", to, da postaneš v okvirih svoje dejavnosti (o deskanju denimo pravi, da je prej kot šport kultura) relevantna in cenjena osebnost, ki tej skupnosti vseskozi tudi veliko vrača.

Ne mine vrh Evropske unije ali srečanje evropskih ministrov, ne da bi razpravljali tudi o migracijah. Kje je po množičnem sprejemu beguncev leta 2015 evropska azilna in migracijska politika? Kam umestiti italijanski dogovor o migracijskem centru v Albaniji? In napoved poljske vlade o začasni ukinitvi pravice do azila? Kaj bo pomenil nov evropski migracijski pakt? Kako je v Sloveniji? Gostja v studiu: Urša Regvar, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, pravnica na področju azila in migracij.

Razveza zakonske zveze je lahko sporazumna ali na podlagi tožbe. Kako poteka postopek za razvezo in v katerih primerih se zakonska zveza lahko razveljavi? Kaj storiti, če se zakonec noče razvezati? Kako skleniti sporazum o delitvi skupnega premoženja? Kaj je potrebno za deljeno oziroma skupno skrbništvo? Kdaj je bivši zakonec upravičen do preživnine? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa po deveti na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko že zdaj zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pošljete na prvi@rtvslo.si.

Rentgen, ultrazvok, CT, magnetna resonanca. Vse to so radiološke preiskave. Razlikujejo se glede namena uporabe in vira energije. Koliko bomo obsevani in ali lahko kakšna druga metoda nadomesti tisto, ki uporablja ionizirajoče sevanje? To sta najpogostejši vprašanji za radiologe. Gostja: prof. dr. Vladka Salapura, dr. med., specialistka radiologije.

Na mednarodni dan starejših se bomo posvetili starejšim in njihovi telesni dejavnosti. Zakaj je telesna vadba priporočljiva tudi po 65. letu starosti in kako jo prilagoditi glede na zdravstveno stanje? Kakšna vaje so koristne za boljše ravnotežje in zmanjšanje možnosti za padce? Gostja v studiu Prvega bo dr. Petra Zupet, dr. med., specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.

Temeljno pravilo sosedskega prava je, da je vsakemu od sosedov prepovedano vznemirjanje in povzročanje škode drugim sosedom. Kaj storiti, ko se lastnika ne strinjata z ureditvijo meje? Kaj je namen instituta nujne poti? Kaj narediti v primeru motenja posesti? Kaj pomeni drevo na meji in kaj narediti v primeru odtekanja meteornih padavin na sosednjo parcelo? Gostja sredinega svetovalnega servisa po deveti uri na prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Pokličite, pišite na elektronski naslov ali zapišite vprašanje na spletni strani prvega programa.

Kdaj v pasjo šolo? Kadarkoli, pravijo kinološki inšturktorji. Za šolanje in vzgojo psa ni nikoli prepozno, bistvo učenja pa je komunikacija s psom in medsebojno razumevanje. Katere so najpogostejše napake, ki jih delamo pri učenju pasjega vedenja in zakaj se v pasji šoli dejansko učijo lastniki? Gostja ponedeljkovega Svetovalnega servisa bo Medtoda Mikuž, svetovalka za vedenje družnih živali in kinološka inštruktorica.