POPULARITY
Categories
Vseh posledic še niso odpravli, ta čas med drugim potekajo dela na dveh plazovih in regionalni cesti v občini Grad. Drugi poudarki: - Reševalno službo slovenske Istre povozil čas, načrtujejo prenovo in razširitev. - Priljubljena kolesa iz sistema izposoje v Novem mestu vse pogosteje tarče vandalizma. V obtoku jih je zgolj polovica. - Zelo živahno je v teh poletnih dneh v Notranjskem regijskem parku, ki privablja številne obiskovalce tako iz Slovenije kot iz tujine.
Vse daljši zastoji na cestah otežujejo življenje ter povzročajo veliko gospodarsko in okolijsko škodo. Promet, ki se povečuje sorazmerno z gospodarsko rastjo, je že zdavnaj presegel cestne zmogljivosti. V zadnjih 20-ih letih ni bilo skoraj nobene posodobitve in širitve zmogljivosti prometne infrastrukture, čeprav gospodarstvo zahteva tretji pas okoli Ljubljane in na vseh vpadnicah, saj prek Slovenije potekata dva pomembna koridorja. Kje je v prihodnje pričakovati najdaljše zastoje, kaj lahko naredimo z mehkimi ukrepi, kdaj bo javni potniški promet postal konkurenčen in ali širitve avtocest res izzovejo dodaten promet? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Andrej Ribič, direktor uprave DARS; Darko Trajanov, generalni direktor direktorata za prometno politiko na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Gregor Pretnar, prometni strokovnjak, PNZ; Slovenko Henigman, direktor Združenja za svetovalni inženiring na Gospodarski zbornici; Blaž Cvar, predsednik OZS.
Vrstijo se odzivi na okvirni trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Iz evropskih držav je ob uvedbi 15-odstotnih carin na izvoz slišati mešanico olajšanja in zaskrbljenosti. Na Gospodarski zbornici Slovenije dogovor pozdravljajo, ob tem pa njihov glavni ekonomist Bojan Ivanc opozarja, da to ni sporazum. Ivanc dodaja, da se je s tem vsaj zamaknila, če ne celo ukinila uveljavitev še višjih, 30-odstotnih carin. V oddaji tudi: - Tajska in Kambodža dosegli dogovor o premirju - Pomoč v Gazo prihaja prepočasi, opozarjajo Združeni narodi - Krušljiv strunjanski klif nevaren za kopalce v Mesečevem zalivu
Tudi zato, ker je pred petimi leti izdani Atlas ptic Slovenije že razprodan, smo se odločili za ponovitev takrat nastalega daljšega pogovora v dveh delih s članoma izdajatelja atlasa iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic, varstvenima ekologoma Katarino Denac in Tomažem Miheličem. Prvega z začetka meseca že lahko priklikate na naših spletnih platformah. V nadaljevanju pogovora, pripravil ga je Blaž Mazi, gosta med drugim povesta, zakaj so uredniki zabrisali prikaz poseljenosti ptic kot so npr. velika uharica, planinski orel, sokol selec, črna štorklja in orel kačar. Sogovornika osvetlita tudi pomembnost poznavanja stanja ptic, ki je dejansko pokazatelj stanja okolja. FOTO: Orel kačar (Circaetus gallicus) VIR: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI https://natura2000.gov.si/narava/vrste/A080/
Papež v poslanici za svetovni dan starejših: Ljubimo lahko v vseh življenjskih obdobjih.Škof Štumpf v pismu vernikom: ne potrebujemo pomoči pri samomoru, temveč pomoč pri prepoznavanju dostojanstva življenja.Ob godu svetih Joahima in Ane, srečanje velikih družin Aninega sklada na Brezjah.VREME: Zvečer in ponoči bodo padavine in nevihte od juga znova zajele večji del Slovenije. Temperature danes in jutri ne bodo presegle 27°C.ŠPORT: Pogačar še korak bližje ubranitvi skupne zmage na kolesarski dirki po Franciji. Današnja predzadnja etapa priložnost ponuja ubežnikom.Nasilni dogodki v zdravstvu vse pogostejši. Bodo odločevalci končno ukrepali?Slovenske železnice napovedujejo razvoj omrežja z novimi odseki in krajšimi potovalnimi časi, a opozarjajo na dolgotrajne postopke umeščanja v prostor.ŠPORT: Kristjan Čeh na atletskem mitingu v Estoniji zmagal tako v metu diska, kot suvanju krogle.
Tokrat predstavljamo pravnico Mariano Poznič iz Argentine. Rojena je slovenskim staršem v Buenos Airesu, po poklicu pa odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Zelo je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je tudi urednica tednika Svobodna Slovenija, že nekaj let pa je tudi predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade republike Slovenije za Slovence po svetu.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije obravnava pobudo za razglasitev ljubljanskega Semenišča za kulturni spomenik državnega pomena. Varovanje objekta semenišča se navezuje na razprave o prenovi tržnice, v okviru katere bi zgradili podzemno parkirno hišo. Prirodoslovni muzej Slovenije je izdal spominski bankovec ob 140-letnici začetka gradnje osrednje muzejske stavbe v Sloveniji ter ob 10. obletnici izdajanja spominskih bankovcev v Evropi.
Rim v pričakovanju največjega svetoletnega dogodka - jubileja mladih, ki se ga bo udeležilo tudi 500 predstavnikov iz Slovenije.Fizični napadi na ribniškega župana in nedolžnega kmeta v Klečah, tokrat še grožnje s smrtjo poslancu NSi Aleksandru Reberšku.Sodnika Barbara in Jan Zobec o napadih Romov: Problem je, da policije tam, kjer bi morala biti, preprosto ni.Koalicija v državnem zboru znova izglasovala sporne zakone. Aleš Primc napoveduje vložitev podpisov za referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Čakš: Zdaj imamo motiv za Subotičevo imenovanje v svet zavoda SB Celje, ki ga je premier Golob vseskozi tajil.Šport: Po dnevu za sprinterje, na kolesarski dirki po Franciji kraljevska gorska etapa. Pogačar ostaja v udobnem skupnem vodstvu.Vreme: Danes in jutri bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki bodo bolj pogoste danes.V romskem naselju streljali v zrak, krogla za las mimo moškega v bližnji vasi.Nov krog pogajanj med Kijevom in Moskvo brez preboja. Strani sta se dogovorili le o novi izmenjavi vojnih ujetnikov in posmrtnih ostankov padlih vojakov.Šport: Olimpija po zaostanku z 0:2 do zmage s 4:2 na prvi tekmi drugega predkroga Konferenčne lige. Drevi na evropskem delu nogometaši Celja, Kopra in Maribora.
Pred tremi leti se je več kot tisoč 500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev spopadalo z največjim požarom v zgodovini samostojne Slovenije. Goreči Kras je zaposloval še veliko drugih služb iz sistema zaščite in reševanja, na delu so bili prostovoljci, gozdarska stroka je še danes vpeta v sanacijo. Tri leta pozneje nas na kraški požar opomnita pogled na pokrajino ter spraševanje, kaj bo drugače, če se ponovi. O novostih in pridobitvah, ki so posledica kraškega požara, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Leon Behin, generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje; Mitja Vidmar, vodja Sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka; Simon Vendramin, poveljnik Gasilske enote Nova Gorica; Matej Kravanja, območna enota Zavoda za gozdove Sežana; Boris Budal. namestnik direktorja Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle
Bistvo te epizode predstavlja tisto, kar je pogosto nespregovorjeno, pred čemer si svet zatiska oči in kjer se izgublja človečnost. Gosta sta izpostavila tragične zgodbe staroselskih ljudstev, kot so Nubijci, poleg tega sta osvetlila svoje poslanstvo in vlogo, ki jo imata v tamkajšnjih skupnostih. Predstavljata pomemben glas vseh ljudi, ki so združeni v trpljenju, s čimer želita pritegniti širšo pozornost preostalega sveta. Prikazane so razmere v povezavi z nezdravljenjem gobavosti, birokratskimi ovirami, ki onemogočajo ustrezen dotok pomoči, in ostalimi težavami, ki vplivajo, da se razmere v tem delu Afrike ne spreminjajo. V času, ko se po svetu odvijajo vojne, je pomembno ozaveščanje o grozotah in izpostavljanje vloge, ki jo ima preostanek sveta pri reševanju in iskanju miru. S06E08Gosta: Bojana in Tomo KrižnarModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 23. 07. 2025Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: www.youth-hostel.si/siFacebook PZS: www.facebook.com/popotnistvoInstagram PZS: www.instagram.com/higlobetrotterPopotniški snep Youtube: www.youtube.com/popotnistvo
Ptice so izjemno raznovrstne živali. V Sloveniji živi malo manj kot 400 različnih. Pred kratkim je v slovenščini izšel prevod enega najbolj znanih priročnikov ljubiteljev ptic z naslovom Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Urednik te izdaje in direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije Tilen Basle je govoril o položaju ptičjih vrst pri nas in po svetu. Najbolj ogrožene so ptice kulturne krajine, predvsem zaradi krčenja njihovih habitatov. Število ptic po svetu se zmanjšuje, nekatere vrste pa se podnebnim in drugim spremembam uspešno prilagajajo.
Tokrat smo v studiu gostili Jelka Kacina, ki je prehodil zanimivo pot od ministra za informiranje do predstavnika Slovenije pri zvezi NATO. Spregovoril je o demokratičnih spremembah pred 35 leti in več, ki so pripeljale do samostojnosti; o manj znanem dejstvu, da je bil Janša leta 1988 aretiran z zamudo, da je jugoslovanska armada pripravljala vojaški udar, a se je zataknilo in seveda o odločilnih dneh pred osamosvojitvijo in vojni za Slovenijo. Posebno pozornost je namenil zvezi Nato ter njenem pomenu za Evropo in Slovenijo, tudi zadnjemu dogajanju v povezavi z izdatki za obrambo, tudi Rusiji oziroma Putinu, ki se ne bo spremenil. Komentiral je tudi aktualno dogajanje pri nas in demokratične procese, ki so se povsem ustavili.
V tokratni Intelekti govorimo o mirovnih politikah v času zaostrenih militantnih retorik. Preverjamo, kako in kje so mirovne politike lahko uspešne, kako misliti pacifizem v času, ko se nam pred očmi dogaja genocid in ali lahko mirovne politike uspejo brez pravice in pravičnosti za žrtve konfliktov? In še: kakšna je vloga žensk v mirovnih gibanjih ter s kakšnimi pritiski se soočajo nevladne organizacije, ki zagovarjajo mirovne politike? Kakšno vlogo ima izobraževanje pri dolgoročni vzpostavitvi miru in zakaj je mirovna politika tudi socialna politika? V oddaji gostimo Sonjo Lokar iz Ženskega lobija Slovenije in Iztoka Šorija, direktorja Mirovnega inštituta.
Novela zakona o zaščiti živali, o kateri bo po vetu državnega sveta vnovič odločal državni zbor, razdvaja zagovornike zaščite živali in prašičerejce. Zakonske spremembe med drugim predvidevajo obvezno kastracijo pujskov z uporabo analgetikov in anestetikov. Tomo Wankmüller, predsednik upravnega odbora veterinarske zbornice Slovenije, pojasnjuje razloge za kastracijo in morebitne težave ob uveljavitvi zakona. Veterinarji, ki bi izvajali anestezijo, zaradi upoštevanja biovarnosti ne bi mogli pravočasno kastrirati mladih pujskov, opozarja. Obstaja pa enostavna rešitev s spremembo samega zakonskega besedila pravi. ''Kompromis bi bil dosežen, če bi kastracijo do 7. dneva obvezno izvajali s protibolečinskimi sredstvi, če je pa pujsek večji pa z narkozo in analgetiki.''
Pred skorajšnjo drugo obletnico največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije je finančni minister Klemen Boštjančič ocenil, da se je vlada odzvala hitro, odločno in učinkovito. Ob tem je poudaril, da delo še ni zaključeno in napovedal nadaljevanje obnove po poplavah. Vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic pa je med drugim dejal, da je na seznamu za odstranitev več kot 340 objektov in da so za več kot 200 objektov lastnikom izplačali odškodnine v skupni vrednosti približno 64 milijonov evrov.
Dramaturginja, dramatičarka, režiserka in pedagoginja Ira Ratej je letošnja prejemnica nagrade Polde Bibič za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. V oddaji Oder smo se z nagrajenko pogovarjali o njeni dosedanji bogati in raznoliki gledališki poti, za katero je prejela stanovsko priznanje. Foto: Peter Giodani
Razprave o upravičenosti dodatnega oboroževanja ostajajo pregrete. Zagovorniki še več milijard za obrambo kažejo na vojne; nasprotniki pa načrtovano vrednost preračunavajo v dobrine, ki bi jih lahko pridobili namesto orožja. Pritiski zavezništva ostajajo; večja poraba terja tudi ostrejši nadzor, poudarja stalni predstavnik Slovenije pri Natu Andrej Benedejčič. Druge teme: - Zapleti pri vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe na domu. - Kaj se je spremenilo in uredilo dve leti po katastrofalni vodni ujmi? - Slovenski odbojkarji na sklepni turnir Lige narodov.
4. avgusta bosta minili dve leti od poplav, ki so bile najhujša naravna nesreča v zgodovini Slovenije. Tudi po skoraj dveh letih je ljudem na prizadetih območjih težko. Večina odškodnin je izplačanih, v postopku za odstranitev je ali je bilo skupno 428 objektov. Skozi zgodbe ljudi, ki so utrpeli škodo, bomo v tokratnem Studiu ob 17.00 orisali poplavno obnovo. Odgovorili bomo na vprašanji, kako smo pripravljeni na takšne naravne dogodke v prihodnosti in ali lahko na táko pomoč, kot so jo dobili poplavljenci pred dvema letoma, prebivalci računajo tudi ob morebitni podobni naravni ujmi. Gostje: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah; Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem; Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor.
V tokratni oddaji predstavljamo raziskavo Patmos - največjo raziskavo o Svetem pismu in veri v zadnjih desetletjih. Obravnava temeljna vprašanja sodobnega razumevanja vere, odnosa do Svetega pisma in razširjenosti krščanstva v različnih delih sveta. Gre za projekt, ki ni zgolj znanstveni podvig. Naš gost je generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije, Matjaž Črnivec.
Koalicija Proti zastrupitvi bolnikov zbira podpise za referendum proti zakonu o samomoru s pomočjo.Naš veleposlanik pri Natu pozdravil razveljavitev referenduma o obrambnih izdatkih.Župani Zgornje-savinjske doline zadovoljni s potekom sanacije vodotokov po ujmi 2023.Novi spopadi na jugu Sirije; oblasti so tja znova napotile sile, da bi vzpostavile red.Pri Mariji v Lurdu skupina invalidov, bolnikov in njihovih spremljevlcev iz Slovenije.V Lepeni se je začel jubilejni 30. poletni tabor SDS in Gorniškega kluba Henrika Tume. VREME: Proti večeru prehodna pooblačitev, na zahodu lahko kakšna nevihta. Jutri sončno!
Trg Evrope, stičišče mest Nova Gorica in Gorica, je bil v četrtek 17. julija prizorišče težko pričakovanega koncerta domačina, mednarodno priznanega pianista Alexandra Gadjieva, ambasadorja Evropske prestolnice kulture 2025. Program dogodka s pomenljivim naslovom Točka srečanja je skupaj z njim sooblikovalo okrog 120 glasbenikov iz Slovenije in tujine. Poroča Metka Sulič. Umetniško najtehtnejši, poglobljen in vsebinsko najrazkošnejši izmed vseh glasbenih dogodkov uradnega programa GO! 2025 je Alexander Gadjiev uresničil s prijatelji, izvrstnimi glasbeniki, ki jih spoznal v Salzburgu in Berlinu. V prvem delu je bil mozaik komornih skladb, v veliki večini intimnejšega in subtilnejšega izraza, ki so ga ti izjemni glasbeniki, med njimi tudi violinistka Petra Kovačič in klarinetist Andraž Golob, tudi dosegli. Z izjemo Mozartovega in Puccinijevega dela, je Gadjiev nastopil v vseh zasedbah od dua do seksteta. Ta del je združeval skladatelje, na katere so vplivale druge kulture, Brahmsa, Bartoka, Prokofjeva, Bravničarja. Pred vrhuncem je nastopil združeni zbor pod vodstvom Ane Erčulj s štirimi ljudskimi priredbami. Fantazijo za klavir, zbor in orkester Ludviga van Beethovna je izvedel Orkester Slovenske filharmonije, dirigiral je Giuseppe Mengoli. Veličasten zaključek Fantazije je množico navdajal z značilno Beethovnovo odrešitveno svetlobo, z optimizmom. Alexander Gadjiev bo sklenil svoje ambasadorsko delo za Evropsko prestolnico kulture na recitalu v nedeljo v romarski cerkvi, v Baziliki na Sveti Gori.
V začetku julija je novinarka Dnevnika Tina Jereb prva poročala o tem, da je več nekdanjih judoistk podalo prijavo zoper trenerja Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja. Sledilo je več izpovedi žrtev, ki jih je nekdanja atletinja in olimpijka Brigita Langerholc pospremila z besedami, da je že pred leti opozarjala, da je v športu veliko fizičnega in spolnega nasilja. To je pokazala tudi prva obsežna raziskava o zlorabah mladih športnikov, ki jo je izvedla psihologinja Ines Lebar z Univerze na Primorskem in razkriva alarmantne podatke. Več kot polovica športnikov je do 18. leta starosti doživela eno ali več oblik zlorabe. Med 352 sodelujočimi člani Olimpijskega komiteja Slovenije jih je 54 odstotkov poročalo o čustveni zlorabi (o žaljenju, kričanju, ignoriranju in grožnjah), 51 odstotkov o fizičnem nasilju, 47 odstotkov o zanemarjanju, 18 odstotkov pa o spolni zlorabi, tudi o prisilnih spolnih odnosih. O normalizaciji zlorab v imenu višjih ciljev, o odzivih družbe in pristojnih, tudi tožilstva in sodstva, in o tem, kako spolna zloraba vpliva na žrtev, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Tina Jereb, novinarka Dnevnika; Jerneja Munc, predsednica Združenja za moč; Brigita Langerholc, nekdanja atletinja in olimpijka.
Slovenija je članica zveze Nato že več kot dve desetletji. A razprave o njeni vlogi v zavezništvu so zaradi napetih varnostnih razmer v svetu ter vojne na evropskih tleh in njeni neposredni soseščini danes bolj aktualne kot kdaj prej. Dodatno je razpravo o članstvu v zvezi Nato in zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP do leta 2035, kakor so se dogovorili zavezniki na nedavnem vrhu v Haagu, pregrelo domače politično dogajanje, saj je Državni zbor na predlog Levice potrdil sklep o izvedbi referenduma o višini obrambnih izdatkov. V odzivu na to odločitev je premier Robert Golob napovedal, da bo v tem primeru predlagal referendum o nadaljnjem članstvu Slovenije v Natu, če bomo na posvetovalnem referendumu pod vprašaj postavljali haaški dogovor 32 zaveznic. Kaj to pravzaprav pomeni, kako te izjave razumejo znotraj zavezništva in kakšno vlogo Slovenija trenutno igra v Bruslju – o vsem tem se je Aleš Kocjan pogovarjal z veleposlanikom Republike Slovenije pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem.
V Svečah v Rožu na avstrijskem Koroškem je tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo Kočna organiziralo že 43. Slikarski teden. Na njem sodelujejo Nika Rupnik in Borut Popenko iz Slovenije, Francesca Piovesan iz Italije, Nataša Sienčnik, Gottfried Loiskandl in Rudolfine P. Rossmann iz Avstrije. V ateljejih so ves teden veseli tudi obiska obiskovalk in obiskovalcev. Sinoči so na Vrbnikovem vrtu pred galerijo Gorše pripravili družabni večer, nocoj ob 20h pa bo v Einspielerjevem centru jazz koncert, na katerem bosta nastopila pianist Tonč Feinig in Joscho Stephan, eden najboljših gypsy-kitaristov na svetu. Obljubljata polno virtuoznosti in presenečenj. Zaključek Slikarskega tedna v Svečah bo to soboto ob 18.00 s predstavitvijo umetnin.
Slovenija je prepredena z gosto mrežo teh poti, skupaj več kot 10 tisoč kilometrov. Če bi jih raztegnili v ravno črto, bi po njih iz Slovenije lahko prišli do Tokia ali Los Angelesa. Za planinske poti pri nas skrbijo za to ustrezno usposobljeni markacisti Planinske zveze Slovenije. Pri planinski zvezi planinske poti delijo v tri kategorije, ki se med seboj razlikujejo po zahtevnosti in seveda glede na to, kam se odpravljamo, od nas zahtevajo ustrezen nivo znanja. O planinskih poteh in njihovem vzdrževanju je Aleš Ogrin govoril s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom.
Piše Ifigenija Simonović, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Ne morem pisati drugače, kakor izreči iskreno, kratko in jedrnato priporočilo radovednemu, resnicoljubnemu, slovenski jezik občudujočemu in trpki duhovitosti odprtemu bralcu, naj esejistično spominsko pričevanje Aleksandra Zorna Neumno kakor kakšno dejstvo nemudoma vzame v roke. Preprosto ga je treba prebrati v celoti, morda objaviti tudi kot nadaljevanko, kot radijski ali časopisni podlistek. Takoj zdaj. Bolj je ne morem pohvaliti, kritizirati nimam česa. Knjiga je preprosto odlična. Ko bom v naslednjih vrsticah skušala povedati, zakaj jo priporočam v branje, bom trepetala pred njegovo pravično oznako kritiških zapisov, ki jo sprejemam, kakor da leti tudi name. Takole se glasi: "Govorim o tistih pravih recenzijah, ki jih beremo v neresnem tisku, kjer lahko knjige ocenjuje vsaka dama, ki se ob večernih damskih bralnih krožkih z drugimi finimi gospicami predaja sanjarijam o ezoterični dobroti, ki veje iz kakšne knjige ..." Ja, tako je in bo. Sem spadam. Naslanjam se, tako kot avtor knjige, na izkušnjo branja mnogih drugih knjig, vsekakor sem jih prebrala manj kot on, knjig, ki so mi ostale v spominu, ki so me oblikovale ali razgradile. A nova knjiga Aleksandra Zorna gotovo ni samo ena od sto in sto knjig, ki izidejo vsak teden, temveč je ena redkih, ki so bile v zadnjih osemdesetih letih napisane iz želje po sledenju resnici, ki ni moja, tvoja, njihova, temveč je tista ena, ki je dosegljiva le brez tavanja po stranpoteh. Aleksander Zorn piše spomine, nenehno zavedajoč se bralca, ki ga sproti naslavlja, kakor da bi mu pisal pismo ali ga opogumljal, naj bere naprej, naj bere pozorno in naj sproti preverja svoje predsodke o zgodovini. Ta se še vedno piše, dopolnjuje in nadaljuje. Pisateljevi osebni spomini so kot plapolajoče zastavice na zemljevidu Slovenije, ki kljub osamosvojitvi še ni dokončno izrisan. Zastavice nakazujejo točke, ki jih je treba še razsvetliti ali celo razstreliti. Vetrovi se še niso pomirili. Zorn opozarja na dejstva, ki bojo morda vplivala na prepotreben konec potvarjanja zgodovine, dejstva, o katerih, kot pravi, "so v tistih časih mnogo manj govorili kot molčali". Kot dragi, drugič zvedavi ali tudi butasti bralec se počutim osebno nagovorjeno. S pisateljem, ki piše v prvi osebi ednine ali v imenu svoje generacije v prvi osebi množine, sva v neposrednem stiku. Ker sem doživljala iste čase, se mi Zornova "dejstva" niti malo ne zdijo neumna, mlajšemu bralcu pa bo knjiga morda zamajala vero v čas, ko je bilo lepo biti v domovini mlad. A Zorn opisuje tudi čase po osamosvojitvi. Ta čas se mi zdi še posebej zamegljen. Zornovi uvidi so jasni. Dejstva o sprijenosti današnjega sveta utegnejo zanimati tudi mlajše bralce. Pisatelj me kot bralca lepo po vrsti pospremi od drobnih spominov iz otroštva na ožjem obrobju Ljubljane, kjer so bolj zgrda kot zlepa s prišleki zamenjali predvojne lastnike, zavije v šolo, v knjižnico, v gimnazijo, na univerzo, vmes v glasbeno šolo in v delavsko brigado. Vsak doživljaj ima vlogo pri likanju dečka, da je postal literarni kritik, esejist, gledališki in filmski dramaturg, ustanovitelj ali soustanovitelj časopisov, urednik, politik in pisatelj, predvsem pa resnici predan intelektualec povojne generacije. Knjigo konča s poglavjem o osemnajstletnem delu urednika za leposlovje na založbi Mladinska knjiga. O knjigah, ki jih omenja in bi jih bilo skoraj nujno spet brati, pravi na primer takole: "Vse te čudovite knjige so na skrivnosten način vplivale na naša življenja tam zadaj nazaj v sedemdesetih letih, ne da bi se tega zavedali tedaj, kakor tega ne vemo še zdaj. Takšne so knjige in takšna je njihova pretekla in pozabljena, nezavedna in speča, pa spet prebujena in v nas reinkarnirana živa moč." A knjiga Aleksandra Zorna Neumno kakor kakšno dejstvo nikakor ni knjiga o knjigah, kakršne dobivajo nagrade kot nekakšni osebni vodniki po knjižnicah – čeprav ji je vredno slediti tudi zaradi naslovov knjig, ki jih omenja. Aleksander Zorn piše o predanosti literaturi, ki mu je nobeno poleno pod noge ni moglo spremeniti v malodušje ali ignoranco: "Bolj kot se poglabljaš med njene platnice, bolj skrivnostna postaja. In kakor vsaka prava skrivnost je tudi mnogo več kot predmet iz papirja, saj so na njej premišljeno postavljeni tiskarski madeži duše. To ni kar neka zamisel, ki se potem natisne. To je ideja, ki se materializira, da lahko ostane ideja za vse." Kakor vsi citati je tudi ta vzet iz konteksta, zato je pisanje o knjigah tako nehvaležno početje. Knjiga Neumno kakor kakšno dejstvo je napisana v sosledju, ki ga opisovalci, kritiki, recenzenti nimamo pravice trgati in mešati posameznih odstavkov. Avtor v njej postavlja merila za ocenjevanje literature. Zelo dragoceno. Aleksander Zorn je začel objavljati v šestdesetih letih v reviji Mlada pota, kjer je že dvajsetleten postal urednik, od tam je odšel na Tribuno, na radio Študent, v gledališče Glej, na Viba film, na Naše razglede, na Novo revijo, na Mladinsko knjigo in v kabinet predsedstva Vlade, kjer je bil med letoma 2005 in 2008 državni sekretar nato pa poslanec v Državnem zboru. Same kultne postaje! Vsaki je posvečeno poglavje. V vsakem poglavju se kdo najde. Razkrit je marsikdo, ki ni imenovan. In v knjigi beremo o njegovih kultnih odhodih. Kdo jih je povzročil, kaj je bilo zadaj? Zorn je študiral je primerjalno književnost. V poglavju Moj profesor takole piše: "Pirjevec je svoja zahtevna predavanja o ustroju evropskega romana predaval tako, kakor nisem slišal predavati nikoli več nikogar. To je bil oratorsko, miselno, z glasovnimi poudarki eksaktno intoniran nastop, ki bi ga lahko imenoval samo kot modernizirano antično govorništvo, kakršno najdeš v zapisih. In to v teatru seveda. To je nastop govornika igralca, ki potegne dvorano za seboj v svoj miselni tok, da potihne in sledi brez diha besedi za besedo, tudi premoru za premorom. Nato ponovitev zadnje misli, da bo naslednja misel njeno presenetljivo zanikanje, ker sledi potem iz prej povedane in potem iz zanikane nekaj tretjega, nepričakovanega in osupljivega. Zatem taktično listanje po zapiskih." Ta nepopolni zapis o knjigi Aleksandra Zorna Neumno kakor kakšno dejstvo naj dopolnim z omembo štirih knjig, ki jih je pisatelj sam posebej izpostavil kot ključne knjige, ki so izšle v času njegovega urednikovanja na Mladinski knjigi. To sta knjigi Janeza Janše Premiki in Okopi, potem knjiga Janeza Drnovška Moja resnica in knjiga Aleksandra Bajta Bermanov dosje. Zapis, kako so te knjige nastajale, je romaneskno slikovit, bolj resničen kot vsaka neumnost, ki bi bila lahko dejstvo, če je ne bi pogledali še z druge plati.
Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.
Pred parlamentarnimi počitnicami, ko bi se lahko vsi veselili poletnega odmora, je v slovenski politiki močno počilo. Očitno se bomo jeseni odpravili na posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih, ki ga je izglasovala zelo nenavadna koalicija. Gibanje Svoboda kot protiudarec napoveduje referendum o članstvu Slovenije v Natu. Koalicijski odnosi so prignani do roba. Ali je mogoče še zakrpati razpoke; se res sramotimo v mednarodni skupnosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Miro Cerar, nekdanji premiere, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Miro Haček, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.
Napoved dveh referendumov s področja obrambe je razburkala slovensko politično krajino, zatresla pa tudi temelje vlade. Premier Robert Golob, ki je v petek napovedal referendum o članstvu Slovenije v Natu, zdaj napoveduje vrsto posvetovanj. Kako bodo vplivala na nadaljnje korake vladajoče politike, bomo videli v drugi polovici tedna. Drugi poudarki oddaje: - Kaj si od vnovičnega obiska v Beli hiši obeta izraelski premier Netanjahu? - Države skupine Brics želijo večjo zastopanost v mednarodnih organizacijah. - Kranjska osnovna šola Jakoba Aljaža bo za pomoč pri imenovanju vodstva zaprosila ministrstvo.
O zvišanju obrambnih izdatkov, ki je povzročilo kar nekaj trenj med koalicijskimi partnericami, bomo odločali na posvetovalnem referendumu. Predlog Levice so namreč podprli tako poslanci SD-ja kot tudi SDS-a in NSi-ja. Kljub temu v SD-ju in Levici zagotavljajo, da to ne pomeni težav koalicije. V Gibanju Svoboda pa so v odzivu napovedali, da bodo k temu primaknili še posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v Natu. Drugi poudarki oddaje: - Hamas s pozitivnimi odzivi na predlog o prekinitvi ognja v Gazi - Prvi vrh Unije in Moldavije z jasno podporo Bruslja tej državi na njeni poti v povezavo - Ob 120-letnici rudniškega predora Štoln odkritje spominske table
Suša pa ima svoj vpliv tudi v gozdovih, zaradi česar divjad hrano išče drugod. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bodo sušne razmere prizadele celotno Slovensko kmetijstvo od poljščin, vrtnin, travinja do vinogradov in sadovnjakov. Zaradi negativnih posledic na pridelavo krme pa tudi živinorejo. Drugi poudarki oddaje: Nas čaka tudi referendum o zakonu, ki ureja nadomestila za brezposelne? Vlada in Petrol v pat položaju: v Črnem vrhu in Kostelu bodo protestirali Trump okrnil vojaške dobave Ukrajini, omenja možnost premirja v Gazi
Pred počitnicami pa še temeljno vprašanje, s katerim si boste lahko krajšali poletne večere: Zakaj in čemu se še nihče ni spomnil slogana: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Bojni vzklik neopopulizma se širi po planetu kot vihar in samodržci, diktatorji, avtokrati ali pa samo populisti, so k znameniti Trumpovi pogruntavščini že prilimali ime svoje dežele. »Ponovno velike« države rastejo kot gobe po dežju. Ponovno velika je skoraj postala Romunija, Izrael tako ali tako, ponovno velika je postala Madžarska, predlagano je, da se k stari slavi vrne Evropa kot celota in še bi lahko naštevali. Le v Sloveniji se še ni našel junak, ki bi se lotil delanja ponovno velike Slovenije. Kar je nenavadno, ker ni, da bi ne imeli kandidatov. V predvolilnem letu, ko se rojevajo nove stranke ena za drugo, stare pa se utrjujejo na svojih pozicijah, bi človek pričakoval, da bo kdo zagrabil geslo, ki je dokazano najbolj učinkovito politično geslo enaindvajsetega stoletja. Pa ne samo to: »MAGA« je geslo in politični program hkrati, kar je vsaj za večino ameriških volivcev zelo udobno. Istočasno pa si v slovenskih strankarskih štabih že belijo glavo, s katerim sloganom naj gredo na državnozborske volitve leta 2026. In medtem ko bodo izumljali slogane, ki bodo vsebovali besede »naprej« in »zaupanje« in »Slovenija«, v političnem kotu stoji in čaka garancija za uspeh, če ne že za zmago na volitvah: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Poglejmo morebitne ovire, ki stojijo na poti uvedbe trumpizma v Sloveniji. Predvsem dve besedi v sloganu sta sporni. In sicer »veliko« ter »spet.« Slovenija je mala. Majhna. Majcena. Povezovati jo na kakršenkoli način s pojmom »velika« je smešno. Razen v prenesenem imenu, ko imajo naši športniki veliko srce. Drugače pa je naša majhnost ne le geografsko dejstvo, temveč tudi primerjalna prednost in dobrodošel turistični atribut. Če bi kdo zdaj začel znotraj trumpistične agende govoriti o Sloveniji kot o »veliki«, bi si zaslužil samo posmeh in njegove politične pozicije bi se kvečjemu oslabile, nikakor pa ne povečale. Potem pa je tu besedica »spet«, ki jo lahko iz originala ustrezneje prevajam kot »ponovno«. V državah, ki geslo uporabljajo, seveda mislijo na nekdanjo slavo teh držav. Madžari na srečna leta znotraj črno-žolte monarhije, Izraelci na srečne čase kralja Davida in tako naprej in tako nazaj. Niti ni povsem jasno, na katero od dob v slavni ameriški zgodovini se navezuje Donaldov vzklik. Večina njegovih privržencev misli na dobo po koncu druge svetovne vojne, do sredine šestdesetih let, ko so se Američanom končno spuntali otroci; omenjenih dvajset let velja za nekakšno idealizirano predstavo o ameriških sanjah. Mogoča pa slovenski zet celo misli na reaganavsko dobo, ko je Ronald – sicer ne tako vneto in tako pogosto – tudi sam uporabljal zelo podobno geslo o vrnitvi k ameriški veličini. Problem pri Sloveniji je, da zgodovinsko gledano ni bila nikoli velika. Sicer bi tudi težko bila, ker nikoli ni imela državnega okvirja, ampak skozi vso slovensko zgodovino, bi lahko za velika označili samo izbrana poglavja, celotno dobo pa izjemno težko. Kar nas napeljuje na misel, da bi lahko pomladniki začeli poudarjati pomen slovenske osamosvojitve, saj »Naredimo Slovenijo spet veliko« z mislijo na recimo sedemdeseta leta dvajsetega stoletja ne zdrži resne analize. Obstaja seveda možnost, da bi kdo z uvedbo slogana imel v mislih Karantanijo, ampak to se zdi celo za trenutne slovenske populiste že korak predaleč nazaj. Še tretja možnost, zakaj še tako zagreti slovenski populisti ne izkoristijo potenciala slogana »Naredimo Slovenijo spet veliko«, pa se skriva v nerodnem sorodstvu s sloganom: »Naredite mi to deželo spet nemško!« Obstaja pa še ena resnica … Slovenci smo imeli, pa smo ga ali zavrgli ali pozabili, popoln politični slogan, ki pa je bil žal premalo enostranski, premalo politikantski in preveč vključujoč, da bi se obdržal, in ga je stampedo politike razdvajanja poteptal in odvrgel na smetišče zgodovine: »Slovenija, moja dežela.« Nič drugega ni treba.
Premier Robert Golob bo koalicijskim partnericam predstavil načrt o izpolnjevanju zaveze o zvišanju obrambnih izdatkov. Mini koalcijski vrh je sklical, potem ko sta Levica in SD izrazili nezadovoljstvo z zavezo Slovenije o njihovem zvišanju na 5 odstotkov bruto domačega proizvoda v prihodnjih desetih letih na nedavnem vrhu Nata. V oddaji tudi: - Ob Trumpovih napovedih o morebitnem premirju v Gazi Netanjahu zahteva vrnitev preostalih talcev - Upokojenci in invalidi bodo danes prejeli letni dodatek - Slovenska atletska reprezentanca napredovala v prvo ligo
Slovenci smo kljub morda drugačnemu vtisu v javnosti zadovoljni s svojim življenjem. Ko se moramo oceniti sami, se uvrstimo na 7. mesto med članicami Evropske unije. Objektivni podatki nas uvrstijo nižje. Še nižje pa se Slovenija uvršča na lestvicah konkurenčnosti. Javna razprava o kakovosti življenja in razvoju države v minulih tednih in mesecih je pokazala, da se je dozdajšnji razvojni model Slovenije izčrpal. Da bo izkoristila vse svoje potenciale in še okrepila blaginjo ljudi, potrebuje novega, kjer bodo rast poganjale inovacije, šole spodbujale ustvarjalnost, skupnost pa povezovale temeljne vrednote. O novem razvojnem modelu smo se pogovarjali s predstavniki gospodarstva, države in civilne družbe. Gostje: dr. Peter Wostner, urednik in avtor publikacije Urada za makroekonomske analize in razvoj z naslovom: Kakovost življenja v Slovenji – Poročilo o razvoju 2025; dr. Jure Knez, ustanovitelj in solastnik visokotehnološkega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult; Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, nevladne organizacije za trajnostni razvoj.
Območje Ilirske Bistrice in širšega območja Pivške kotline ima zelo pomembno strateško lego, saj tu tečejo prometne povezave osrednje Slovenije s pristaniščema Reko in Trstom. Zato ne preseneča, da je tu pred 80 leti potekala ena največjih vojaških operacij na slovenskem ozemlju. Zgodba o tej tako imenovani tržaško-reški operaciji oziroma sklepnih bojih v drugi svetovni vojni se je začela v začetku leta 1945, ko so se enote Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije preoblikovale v Jugoslovansko armado. Nastale so prva, druga, tretja in četrta armada. Še posebno zadnja je bila v zadnjih dneh vojne v Ilirski Bistrici in na Pivškem v težkih preizkušnjah. Njene enote so se namreč spopadle s pripadniki 97. nemškega armadnega korpusa. Po srditih bojih se je potem partizanskim enotam predalo 16.000 nemških vojakov, pripadnikov omenjenega korpusa.Več v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.
V Haagu poteka vrh Severnoatlantskega zavezništva, na katerem bodo voditelji najverjetneje potrdili zgodovinsko zvišanje obrambnih izdatkov. V novi realnosti, ko drug za drugim vznikajo novi konflikti, je Evropa postavljena pred dejstvo, da mora bolj odločno poskrbeti za svojo varnost. A med članicami so velike razlike v občutku ogroženosti, zato tudi precej različen občutek nujnosti vlaganj v svojo varnost. Ko v enačbo dodamo še ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je razumljivo, da bo tokratni vrh precej manj enoten, skupna izjava pa zelo kratka in splošna. O izzivih pred Natom in enotnosti zavezništva se bo z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00 pogovarjal Matej Hrastar. – Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister in stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO (2015–2019) – Boštjan Pavlin, državni sekretar na ministrstvu za obrambo – Iztok Prezelj, profesor obramboslovja in dekan Fakultete za družbene vede UL
Rad ima štruklje, presenečen je nad tem, da v Sloveniji še vedno poslujemo z gotovino, hkrati pa je navdušen nad našo naravo, lokalno hrano in prijaznostjo ljudi. Aaron Arnold je ameriški študent, ki se je pred osmimi meseci preselil v Slovenijo in se nad njo tako navdušil, da si želi ostati tudi po študiju. Všeč mu je bolj umirjen življenjski slog, daljši poletni dopusti, o katerih lahko v ZDA le sanjajo, saj da je tam bolj značilno pehanje za denarjem in zasledovanje tako imenovane "korporativne Amerike". O naši državi govori v samih presežnikih, zato ni nič nenavadnega, da ga v Evropi osebno gostimo prav na rojstni dan Slovenije.
Razmere v občinah z evidentiranimi romskimi naselji se spet zaostrujejo. Narašča število primerov nasilja, vlomov in tatvin, zato policija na nekaterih območjih na jugovzhodu države krepi svojo prisotnost. Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja ob tem pozivajo vlado k sistemskim spremembam na področju romske problematike. Kakšna je varnostna situacija v občinah, kjer so romska naselja? Zakaj se kljub ukrepom razmere zaostrujejo? Zakaj so bivanjske razmere v nekaterih naseljih še vedno neurejene in slabe? Kaj bi morale za izboljšanje situacije storiti občine, kaj država in kaj sama romska skupnost? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Helga Dobrin – državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve in vodja medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike Dan Juvan – državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Jože Simončič – župan občine Šentjernej Darko Rudaš – predsednik Foruma romskih svetnikov.
Kraj Starošince v središču severovzhodne Slovenije je po spletu naključij postal domovanje Zavoda Nazaj na konja. Ob obisku tega gostoljubnega posestva in ekipe, ki ga vodi, obiskovalec občuti takojšen mir, nekakšno spokojnost, ki jo ponujata čreda konj in neokrnjena narava, ki oblikuje tisto, kar blagohotno vpliva na otroke, mlade, na družine in druge obiskovalce. Ta center oziroma zavod že več kot 15 let orje ledino na področju sistematičnega razvoja terapij in drugih psihosocialnih intervenc ob pomoči konja. In ravno to je odlično izhodišče za celostno obravnavo otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami in težavami na področju duševnega zdravja.
Sezona 1946/47 je bila prelomna v zgodovini jugoslovanskega nogometa, saj je bilo odigrano prvo povojno državno prvenstvo. V štirinajstčlanski prvi ligi je sodeloval tudi predstavnik Slovenije, lendavska Nafta, ki je prvič nastopala pod tem imenom. Liga je bila precej kaotična, saj so jo zaznamovale politične, ne športne odločitve. Tudi v slovenski ligi je bilo zelo pestro, da ne rečemo kaotično. Začela se je z dvanajstimi ekipami, po nekaj krogih narasla na štirinajst, nato pa se je v zimskem premoru zaradi združitev nekaterih klubov (oziroma fizkulturnih društev) skrčila na enajst moštev in bila zaradi časovne stiske razdeljena v dve skupini. Poleg številnih zabavnih anekdot z domače scene, smo naredili tudi pregled dogajanja v tujih ligah, ki so po koncu druge svetovne vojne spet zadihale s polnimi pljuči.
Kako urediti dolgotrajno oskrbo za zapuščene živali? To je le ena od predlaganih sprememb v noveli o zaščiti živali, ki jo bo prihodnji teden obravnaval državni zbor. Med novostmi, ki pa so naletele na odpor zavezancev, med drugim predlog za prenos finančnega bremena dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih iz države na občine, obvezno čipiranje mačk in odprava kletk za kokoši nesnice po letu 2028. Zakaj nasprotovanje, kakšni so pomisleki in kakšni so drugi predlogi? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti. To so: Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Gregor Košir, predstavnik Skupnosti občin Slovenije; Maša Cerjak Kastelic, predstavnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in Lina Debeljak, iz Društva za zaščito živali Novo mesto.
Da bo korak v gore varnejši, v Planinski zvezi Slovenije ob začetku poletne sezone pozivajo k preudarnosti in dobri pripravi na turo, ki med drugim zahteva tudi informacije o stanju planinskih poti. Pomembna dejavnika sta še pohodnikova psihofizična pripravljenost in pravilna oprema. Na vaša vprašanja o tem, kako se v poletni sezoni pravilno pripraviti na turo, kje poiskati informacije o cilju in katere so glavne nevarnosti v gorah, je v Svetovalnem servisu odgovarjal podpredsednik Planinske zveze Slovenije in gorski vodnik z mednarodno licenco Miha Habjan.
Po včerajšnjem strelskem napadu na srednji šoli v Gradcu se je danes v Avstriji začelo tridnevno žalovanje. Zastave so spuščene na pol droga, javne prireditve so odpovedali ali jih preložili. Prebivalci so počastili spomin na ubite z minuto molka ob 10-ih, že sinoči pa se je v središču Gradca zbralo več sto ljudi. 21-letni napadalec je ubil devet učencev in učiteljico, nato pa storil samomor. Drugi poudarki oddaje: - Iz Gaze znova poročajo o napadih izraelske vojske na Palestince, ki so čakali na razdeljevanje hrane; danes naj bi ubili več 10 ljudi. - Poljski premier Donald Tusk v parlamentu preverja zaupnico svoji vladi po porazu njenega kandidata na predsedniških volitvah. - Vročinski val, ki je zajel jugozahodno Evropo, se bo konca tedna dotaknil tudi zahoda Slovenije, kjer bodo možne temperature do 34 stopinj.
Mediacija je eden izmed načinov mirnega, zunajsodnega reševanja sporov. Kaj je lahko predmet mediacije? Kako sta zagotovljeni nepristranost in neodvisnost mediatorja? Zakaj je dobro vnaprej vedeti, kaj in koliko lahko pričakujemo od mediacije? Je mediacijski dogovor pravno zavezujoč? V sredo po deveti na Prvem bo naša gostja podpredsednica Društva mediatorjev Slovenije, upokojena višja sodnica, magistrica Gordana Ristin.
Slovenija je ena izmed biotskih vročih točk Evrope. Kako tudi ne, ko pa naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, zato ga zaznamujejo razgiban relief, raznovrstna kamninska podlaga ter pestre talne in podnebne razmere. Tik pred koncem maja, ko nam travniki zunaj kažejo svoj najbolj bujen obraz, se v Frekvenci X sprašujemo, zakaj so ti tako zelo pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in kako se razlikujejo od tako imenovanih zelenih puščav. Obiskali smo nekaj rajskih travniških kotičkov na biosfernih območjih Julijskih Alp, Krasa in Kozjanskega in Obsotelja in za tokratno Frekvenco X spisali pravo senzorno razglednico z njih. Bral: Igor Velše Oddaja je bila posneta na biosfernih območjih Slovenije. V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. To so geološko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, skupna pa so jim bogastvo biotske raznovrstnosti in navdihujoče prepletanje naravnih vrednot s kulturno dediščino.
Svetovni dan čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov praznuje ves svet, pomembno zaznamuje dediščino čebelarjenja na Slovenskem. Najmlajše poslušalce želimo s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Tretja v nizu sedmih je pravljica Sanje Janša: Cof pa hop! Ah, ti cofi, kako potujejo, kje vse se ustavijo in kje vse se srečamo z njimi. Cofasta miniatura iz domišljijskega sveta, ki pa nas opomni, da imajo tudi predmeti svoje življenje. Pripovedovalka: Gaja Filač. Avtorica besedila: Sanja Janša. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.
Praznovanju svetovnega dneva čebel, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že osmo leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci!. Nocoj bodo najmlajše pospremile v svet sanj tople, iskrive in navihane pesmi Neže Maurer, ki nas, med drugim opomnijo na srečico, na previdnost, na to, da nikoli ni prav, na pomladni veter ali zlate copatke. Pa tudi na to, kaj je strah. Skratka, pogledajo na naš svet z zvedave in bolj vedre plati. Četudi kdaj ni takšen in se v njem ne počutimo prav doma. Na današnji svetovni dan čebel se bomo z dramsko igralko Nino Valič in zbirko pesmi Televizijski otroci, ki je v Knjižnici Čebelica izšla leta 1986, poklonili Neži Maurer ob njenem nedavnem slovesu. Pripovedovalka: Nina Valič. Avtorica besedila: Neža Maurer. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.
Med 19. in 25. majem v počastitev svetovnega dneva čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri OZN 20. maja praznuje ves svet, na Prvem programu Radia Slovenija že osmo leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Na situ letošnje, osme sezone so se znašle tri zbirke pesmi in štiri pravljice. Eden od namenov cikla Čebelice je slušno opismenjevanje otrok, eden od ciljev pa ustvarjanje poetičnih, toplih, človeških vsebin za najmlajše s skrbno izbrano literaturo in njeno interpretacijo.V prvem večeru prisluhnite omnibusu treh zgodb Barbare Hanuš. O obližu za moč in pogum, pa o tem, da je kašljanje in kihanje lahko prav zabavno in tem, kaj pomiri Marka, da ne kriči več. Kako pogumni morajo biti otroci … Pripovedovalec: Blaž Šef. Avtorica besedila: Barbara Hanuš. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.