Podcasts about slovenije

Misijonsko središče Slovenije ima novega ravnatelja. Matjažu Križnarju smo se zahvalili za delo in sodelovanje z radiem, Gregorju Bregarju pa zaželeli veliko uspeha. Prisluhnili bomo tudi kratkemu povzetku papeževe misijonske poslanice.

Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.

Na predvečer Marijinega vnebovzetja maše in procesije po slovenskih romarskih središčih.Obhajamo god sv. Maksimiljana KolbejaPapež bo oktobra na pobudo Čebelarske zveze Slovenije na osebni avdienci sprejel čebelarje.Princesa Nobuko je postala prva krščena katoličanka na čelu samostojne veje japonske cesarske družine.Potres v Kolumbiji: Duhovnik vernike iz cerkve pospremil z Najsvetejšim.

Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Žal smo tudi ta teden že poročali o tragični nesreči v visokogorju. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že več kot 450-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V Studiu ob sedemnajstih vnovič o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. Gostje: Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije; Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske; Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Na območju gradnje Potniškega centra Ljubljana od začetka aprila potekajo arheološke raziskave, ki so razkrile veliko grobov severnega emonskega grobišča, ki je eno najzanimivejših in najbolje raziskanih rimskih grobišč v Evropi. Raziskave pod vodstvom Mestnega muzeja Ljubljana izvaja ekipa Arheološkega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano. Več pa v oddaji Razgledi in razmisleki; z dr. Bernardo Županek, muzejsko svetnico in kustosinjo za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana, in Matjažem Jenkom iz Skupine Stik, ki je vodja arheoloških raziskav, se je pogovarjala Staša Grahek. Izjemno najdbo, o kateri sta govorila strokovnjaka, rimski nagrobnik iz nabrežinskega apnenca, izdelan v 1. stoletju našega štetja, so medtem dvignili in prepeljali v Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot beremo na spletni strani Zavoda, bo nagrobnik po doslej prepoznavnih značilnostih predvidoma sodil med najpomembnejše in najlepše ohranjene tovrstne predmete ne le v zbirki Mestnega muzeja Ljubljana, temveč v celotni dediščini Emone, saj ga odlikujeta izjemno bogato dekorativno oblikovanje in visoka raven kamnoseške izvedbe. Ton in montaža Maks Pust.

Vročinski rekordi, rekordno število tednov brez padavin, upadanje vode v rečnih strugah, presihanje virov pitne vode in požari zaznamujejo letošnje poletje. To, da vode zmanjkuje za vse, niso več samo občasne podnebne motnje, ampak nova realnost. Prizadeto je kmetijstvo, gospodarstvo, obremenjen je zdravstveni sistem. Ocene finančnih posledic letijo v nebo. Bo država še milijone namenjala za odškodnine po suši in s tem spodbujala neprilagajanje, namesto, da bi podpirala rešitve za večjo odpornost tako kmetijstva kot drugih dejavnosti. Kako se bomo odzvali, glede na napovedi, da se bodo ekstremni vremenski pojavi v prihodnjih desetih letih in več samo še stopnjevali? Bomo res kot žabe, ki ne opazijo, da se počasi kuhajo v loncu, dokler ni prepozno? O tem se bo Jernejka Drolec v sredinem Intervjuju pogovarjala z agrometeorologinjo Andrejo Sušnik z Agencije republike Slovenije za okolje.

V samostanu Dobrla vas na avstrijskem Koroškem bo nocoj potekal tradicionalni Gorenjski večer, ki že več kot štiri desetletja povezuje ljubitelje narodno-zabavne glasbe, petja in slovenske kulturne dediščine na Koroškem. Letošnja prireditev bo še posebej slovesna, saj bodo nastopajoči obeležili pomembne jubileje: organizator Slovensko prosvetno društvo Srce praznuje 120 let delovanja, Alpski kvintet praznuje izjemnih 60 let delovanja, Mešani pevski zbor Srce obhaja 50-letnico neprekinjenega delovanja, ansambel Rosa zaznamuje več kot 25 let uspešnega sodelovanja z Gorenjskim večerom. Prireditev bo tudi letos združila vrhunske glasbenike, pevce in obiskovalce iz Slovenije, Avstrije ter širšega alpskega prostora. V farni cerkvi v Tinjah pa bo jutri zvečer zaključek Mojstrskega tečaja, ki sta ga v tamkajšnjem Domu prosvete v organizaciji Krščanske kulturne zveze vodila svetovno znana pevca in odlična pevska pedagoga Bernarda in Marko Fink.

Več kot sto let že v Sloveniji pripravljajo tabore mladih planincev, ki so vpisani tudi v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Mladi več dni bivajo v gorskem svetu, osvajajo vrhove in planinske veščine, sklepajo prijateljstva in še marsikaj. Vsako leto tako poletne počitnice preživlja kakih 1100 mladih planincev iz vse Slovenije. Metka Pirc je obiskala 41. tradicionalni tabor mladih planincev v Podvolovljeku v Zgornji Savinjski dolini, ki so ga pripravila planinska društva Savinjske regije.Ta teden tam šotorijo planinci iz treh društev: Rogatca, Kostrivnice in Zagorja ob Savi.

Slovenija je junija praznovala 35 let samostojnosti. Za našo državo pravimo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Antiša Korljan, politični analitik Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije.

Letošnja junij in julij sta bila najtoplejša meseca v zgodovini meritev v Zahodni Evropi. Posledice se kažejo v suši in obsežnih požarih, od začetka leta je v Evropski uniji pogorelo pol milijona hektarjev površin, oziroma območje v velikosti približno četrtine ozemlja Slovenije. A z dolgimi in hudimi vročinskimi valovi in drugimi ekstremnimi vremenskimi pojavi se ne spopada samo Evropa Ostali poudarki oddaje: Na Kitajskem se pripravljajo na prihod tajfuna, na območju Šanghaja so oblasti evakuirale več kot milijon ljudi Opolnoči občutna pocenitev pogonskih goriv Okoljsko ministrstvo objavilo državni prostorski načrt za nadgradnjo železniške proge na odseku Ljubljana-Kranj-Naklo

V oddaji je bila naša gostja nekdanja finančnica, pravnica in vodja Direkcije Banke Slovenije Vera Mejak. Z njo smo govorili o aktualnih političnih, gospodarskih in družbenih razmerah v Sloveniji. Kako ocenjuje slovensko politično kulturo in kako jo primerja z razmerami v Španiji? Dotaknili smo se tudi pravosodja, upravljanja javnih financ ter prihodnosti Slovenije.

Opolnoči se bodo občutno znižale cene bencina, dizla in kurilnega olja.Letošnja junij in julij najtoplejša v zgodovini meritev v zahodni Evropi.Je mir na Bližnjem vzhodu sploh še mogoč in kje so meje slovenske diplomacije – o tem z diplomatom Božom Cerarjem.Referendum o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bo po oceni gospodarske zbornice podaljšal negotovost, zakon pa bi bilo treba podpreti.Poletni čas za delodajalce tudi priložnost za uvajanje ukrepov, ki lahko prispevajo k zmanjševanju bolniških odsotnosti, menijo na NIJZ.Na predzadnji od tridesetih maš za mučence, žrtve komunističnega nasilja, so se spomnili neznanih slovenskih mučencev.Vreme: Sončno in vroče bo, z možnostjo popoldanskih neviht na severu.V Nazarjah slovesno ob skorajšnjem godu zavetnice klaris. Sporočilo svete Klare ohranja svežino še danes, to je zvestoba Kristusu, veselje in svoboda duha.Planinstvo in alpinizem odslej del nesnovne kulturne dediščine Slovenije – ne zaradi njune priljubljenosti, ampak zaradi zgodovine, poudarja predsednik Planinske zveze Martin Šolar.ŠPORT: Slovenski rokometaši do 18 let evropski podprvaki.

Sodobni muzeji poskušajo najti nove poti za boljši obisk, in tako so v sobi v 2. nadstropju Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v glavnem mestu junija letos postavili stalno razstavo z naslovom Vonj po tobaku. Iz stotin pripomočkov za kajenje tobaka iz muzejskih depojev je kustos za cerkvene predmete, tekstil, glasbila in ljudsko kulturo mag. Darko Knez pripravil izbor različnih predmetov, in eno vitrino namenil tudi vohanju tobaka. Z njim smo se pogovarjali o vidiku sodobne nesnovne kulturne dediščine, vonju in vohu, s katerima se ukvarja tudi t. i. antropologija vonja. Med drugim letos mineva 22 let od sprejetja UNESCOVE Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki je vključila tudi vonj in voh, kulturno-zgodovinsko pogojena fenomena kulturnih praks človeških skupin. Knez sodeluje tudi v raziskovalnem projektu Vonj in nesnovna kulturna dediščina (2024-2027), bil pa je član mednarodne raziskovalne skupine v okviru projekta Odotheka – knjižnica muzejskih in zgodovinskih vonjav. Leta 2024 je izšla njegova monografija Vonj po tobaku. Pribor za kajenje iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije. FOTO: Izsek z zajemom iz videa Srečka Lotriča, izdelovalca pip v Gorjušah pri Bledu, na njegovi strani FB oziroma meta VIR: https://www.facebook.com/gorjuskepipe/

Zgodbice iz starega Atlasa Slovenije, Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly, bereta NatašaHoly in Janez Šinkovec

Pred tremi leti se je Slovenija soočala z največjo naravno nesrečo v zgodovini samostojne Slovenije. Povodenj je prizadela dve tretjini države in povzročila za skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Obnova je v drugi polovici izvajanja, končala naj bi se leta 2028. Več kot dve tretjini prebivalcev je po podatkih ministrstva za okolje in prostor obnovo že uspešno končalo, v obravnavi je še kakih 5200 škodnih primerov. A podnebnim spremembam ne moremo ubežati, treba se bo prilagoditi. O tem pa bi morali razmišljati tudi tisti, ki nikoli niso bili poplavljeni. Z našo dopisnico Metko Pirc se spominjamo silovite ujme in predvsem preverimo, kako naprej.

Bliža se višek planinske sezone, zato smo govorili o tem, kako pomembna sta dobra priprava in odgovoren odnos vseh, ki se podajajo v gore. Gostili smo podpredsednika Gorske reševalne zveze Slovenije Žana Karničarja, ki je svetoval, kako se pravilno pripraviti na planinsko turo, katero opremo potrebujemo in kako izbrati cilj, primeren svoji telesni pripravljenosti.

Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih gorniških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo in osvobajajo. Že štiriindvajseto leto je urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije, kakor bomo slišali v ponovitvi oddaje. Njegova najnovejša knjiga z naslovom Na samotnih poteh – Peš čez Karnijce in skozi življenje pa je osebna zgodba in svojevrsten pregled avtorjeve življenjske poti. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.

Po podatkih Agencije za okolje je danes še zadnji dan rekordno dolgega vročinskega vala. Krajšo ohladitev si lahko obetamo jutri, ko bo od severovzhoda pritekal nekoliko hladnejši zrak. Tako bo v notranjosti Slovenije jutri in v soboto vročina prehodno nekoliko popustila, na Primorskem bodo vztrajale visoke temperature. Od nedelje se bodo dvigovale tudi drugod. Stroka napoveduje, da bodo sušne razmere po državi vztrajale še vsaj deset dni. Drugi poudarki oddaje: - Naraščajoči proizvodni stroški zaradi vremena in vojn bi lahko povzročili novo zvišanje cen hrane. - Zelenski svari, da bo Rusija pred zimo še povečala proizvodnjo in uporabo balističnih raket. - Uefa ostaja zavezana bojkotu tekmovanj pod pokroviteljstvom Fife.

Papež mladim v Assisiju: Gradite civilizacijo ljubezni, ne delitev.V Medžugorju se je končal Mladifest, ki je letos zbral rekordno število udeležencev.Krška nuklearka zmanjšuje delovanje na 80 odstotkov moči. V Elesu zagotavljajo, da sistem lahko obvlada tudi izpad nuklearke.Jambrek zanikal, da zoper Pirc Musarjevo pripravlja ustavno obtožbo. Videtič: vprašanje politične in moralne odgovornosti predsednice legitimno.Kmetijsko ministrstvo: razvoj razmer ob pojavu novega virusa, ki skrbi povzroča med živinorejci, pozorno spremljamo.Publicistka Alenka Puhar o političnih zlorabah kulture in očitkih o fašizmu ob menjavah oblasti.Na jugu Libanona spet zaostritev razmer. Kaj to pomeni za pogajanja?V Hirošimi ob 81. obletnici eksplozije atomske bombe pozivi k omejitvi tega orožja.ŠPORT: Mednarodna nogometna zveza Fifa v zadevi s prodajo pravic komercialnih pravic svetovnega prvenstva s korakom nazaj in opravičilom. Švicarska alpska smučarka Lara Gut-Behrami pri 35-ih letih sklenila kariero.VREME: Danes še vroče in suho, jutri krajša ohladitev s plohami in nevihtami predvsem na severu Slovenije. Najvišje dnevne temperatur bodo med 26 in 35 °C.

Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že 440-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V tokratnem Studiu ob sedemnajstih, ki bo v živo potekal z Jezerskega, bomo govorili o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. Gostje: Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije; Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske; Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

V popoldanskih športnih minutah lahko poslušate pogovor s Simonom Hočevarjem, nekdanjim slalomistom na divjih vodah, ki je danes trener najmlajših članov slovenske reprezentance.V Izoli pa v teh dneh poteka vsakoletni kamp Judo zveze Slovenije, na kateri sodelujejo številni slovenski in tuji judoisti.

Začenjamo z odmevno odločitvijo ustavnih sodnikov, da je referendum o interventnem zakonu o razvoju Slovenije mogoč. Kot je znano, so ga zahtevali sindikati, državni zbor pa je sklenil, da je nedopusten, saj vključuje davčne določbe. Referenduma pred novembrom ni pričakovati. Sindikati so zadovoljni z odločitvijo ustavnega sodišča, češ da je vrnilo upanje, da živimo v pravni državi. Delodajalce pa odločitev žalosti. V oddaji tudi o tem: - Evropski notranji ministri danes o španski eksklavi Ceuta, ki jo je prejšnji teden preplavilo več deset tisoč prebežnikov - Bela hiša znova zagotovila, da pogajanja z Iranom potekajo in da napredek pričakuje v prihodnjih dneh. Teheran ni potrdil navedb. - Ob tretji obletnici katastrofalnih poplav državo pestita suša in vročina - za večji del razglasili rdeče opozorilo.

Po celotni Evropi zaradi vročine prihaja do omejitev delovanja jedrskih elektrarn.Mariborski vodovod prepovedal uporabo pitne vode za nenujne namene. Tri leta po poplavah: obnova na polovici, največji projekti še potekajo.Referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije je po mnenju ustavnega sodišča dopusten. Janša: Ljudstvo bo odločilo, ali želi nižje davke, cenejšo hrano, višje plače in pokojnine.V gospodarstvu po odločitvi ustavnega sodišča opozarjajo na negotovost glede ukrepov za podjetja in ljudi.Evropski notranji ministri danes o nedavnem vdoru migrantov v špansko Ceuto.Na god zavetnika duhovnikov sv. Janeza Marije Vijaneja posebej slovesno v Čatežu ob Savi.Vreme: Jutri bo pretežno jasno in s temperaturami do 38 stopinj.Kako Slovenci doživljajo Mladifest v Medžugorju?Slovenska ameriška zveza v Minnesoti sklenila konvencijo ob 100. obletnici delovanja.

Mineva tri leta od najhujših poplav v zgodovini naše države. Občine so sanirale večino škode, ostaja pa nekaj trših orehov, kot so plazovi in mostovi, ki zahtevajo velike posege v prostor. Interventni ukrepi države so se izkazali kot uspešni, pravi predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan ene bolj prizadetih občin - Medvod - Nejc Smole. Največji izziv po njegovih besedah ostajajo nepotrebni birokratski postopki, predvsem prostorski. V oddaji ne preslišite še: - Na Bovškem nadaljujejo gašenje; vročina, suša in požari pestijo več evropskih držav. - Izrael kljub dogovorom okrepil napade na Gazo, še naprej blokira dostavo nujne pomoči. - Dopust ni le pravica, ampak odgovornost do zdravja; pripomore tudi k produktivnosti zaposlenih. - Slovenski košarkarji do 18 spisali novo pravljico - postali evropski prvaki.

Ustavno sodišče je odločilo, da je referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije dopusten. Koalicija meni, da o omnibusnem zakonu zaradi davčnih vsebin ne bi smeli glasovati, opozicija in sindikati pa vztrajajo, da morajo državljani imeti možnost odločanja. Drugi poudarki oddaje: - Teheran in Washington z nasprotnimi navedbami o nadaljevanju pogajanj. - Bencin bo od polnoči nekoliko cenejši, dizel se bo podražil. - Tadej Pogačar bo konec meseca lovil svojo prvo zmago na Vuelti.

Požar na Planji pod nadzorom, ekipe ostajajo v visoki pripravljenosti.Ustavno sodišče dopustilo referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.O vzrokih, odzivu in uravnavanju migracij na ravni Evropske unije, je za Radio Ognjišče spregovoril geopolitični analitik dr. Bogomil Ferfila.Vreme: Zvečer in ponoči bo jasno. Jutri bo pretežno jasno in zelo vroče.

Ustavno sodišče je s 7-imi glasovi za in enim proti razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu. Medtem se vrstijo odzivi na odločitev ustavnega sodišča, s katero so poleg vladajoče koalicije nezadovoljni predvsem delodajalci. Preostali poudarki oddaje: Neupoštevanje varnostne razdalje vzrok petkove prometne nesreče, v kateri je bila udeležena predsednica republike Nataša Pirc Musar. Krška nuklearka zaradi visoke temperature Save vse bliže scenariju zmanjšanja moči obratovanja. Grčija v primežu obsežnih gozdnih požarov.

Ustavno sodišče je razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40 tisoč podpisov za razpis referenduma. Medtem se vrstijo odzivi na odločitev ustavnega sodišča - premier Janez Janša je dejal, da je bila odločitev pričakovana.

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

Burja je Slovenski orel kačar, ki so mu lani poleti pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije namestili satelitsko sledilno napravo, ki omogoča izjemno natančen vpogled v kačarjevo selitveno pot in zadnjo noč. S pomočjo naprave so ugotovili, da se je Burjino življenje končalo na njegovi selitveni poti na turškem daljnovodu. Daljnovodi so sploh nevarni objekti za večje ptice in pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, si prizadevajo, da bi bilo čim več srednje napetostnih daljnovodov izoliranih. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala s Tomažem Miheličem iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.

Vročina s temperaturami nad 35 stopinj Celzija bo vztrajala še vse do konca prihodnjega tedna, napovedujejo vremenoslovci. Toplotna obremenitev se bo z jugozahoda in osrednje Slovenije pomikala proti vzhodu, temperature pa se bodo bližale rekordu, ki je 40,8 stopinje Celzija.

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici: 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja uvrščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra.

Poklicna izbira dijakinje iz programa Botrstvo se je zgodila naključno, ko je med družinskim obiskom bazena ekipa reševalcev pomagala starejšemu obiskovalcu, potrdila pa na kariernem sejmu, ko je delo reševalcev spoznala še podrobneje. Kljub navdušenju in dejstvu, da je dijakinja zdravstvene šole, še nikoli ni imela priložnosti obiskati reševalne postaje. Zato jo je na obisk povabila ekipa službe nujne pomoči Zdravstvenega doma Maribor, presenetili pa smo jo tudi z obiskom dispečerskega centra, ki skrbi za zdravstveno oskrbo več kot polovice prebivalcev Slovenije.

Andrej Žido, podpredsednik društva Transplant, je eden od sedmerice športnic in športnikov, ki so konec junija na Nizozemskem zastopali Slovenijo na evropskih športnih igrah transplantiranih in ledvičnih bolnikov. Domov so se vrnili z rekordno bero odličij; s kar 6 zlatimi in 3 srebrnimi medaljami. Med dobitniki zlatega odličja je bil tudi naš sogovornik, zmagovalec na tekmi v kronometru. Gre za potrditev truda, ki ga vložiš v pripravo, še pomembnejša pa so srečanja z ljudmi, s podobnimi izkušnjami, ki jih spoznaš na teh igrah, in prijateljstva, ki se stkejo, pravi. Želi si, da bi jih pod svoje okrilje vzel Olimpijski komite Slovenije in bi tako lahko postali prava reprezentanca. Danes lahko pripoveduje o zahtevni toda uspešni presaditvi jeter, leta 2019, in koreniti spremembi, ki jo je prinesla. Življenje se mu je namreč povsem spremenilo, vse se je sestavilo, kot se mora. Vsak dan, ki ga preživim, je darilo in zato čutim, da moram družbi vrniti, pojasnjuje. To počne tudi v društvu Transplant. Kako? Prisluhnite!

Zgodbice iz starega Atlasa Slovenije, Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly, bere Nataša Holy

Več let so se članice Evropske unije dogovarjale o reformi azilnega in migracijskega sistema EU, pakt je stopil v veljavo pred dobrim mesecem dni. Kakšen učinek sprejete reforme je pričakovati na obmejnih območjih jugozahodne Slovenije, oziroma v čezmejnem pasu med Furlanijo – Julijsko krajino, Primorsko ter Istro in Kvarnerjem? Kje se kažejo učinki »razpadanja« schengenskega sistema in kako se to pozna v vsakdanjem življenju več tisoč prebivalcev, ki mejo prehajajo zaradi dela, šolanja, prostočasnih dejavnosti. O tem v oddaji, ki je na slovensko - hrvaški in slovensko - italijanski meji. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Leta 2020 se je končal čezmejni evropski projekt »CLAUSTRA +« med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. Šlo je za poskus trasiranja dostopnih delov 17 stoletij stare poznoantične zapore Claustra Alpium Iuliarum, ki je potekala od Kvarnerja do doline Soče. Na novinarski predstavitvi takrat nove pohodniške poti ob tako imenovanem Ajdovskem zidu nad Vrhniko smo se pogovarjali z vodjo projekta, arheologinjo dr. Katharino Zanier, ki je takrat zastopala nosilca projekta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in pozneje postala predstojnica Katedre za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Na terenu pa je bil tudi njen kolega iz Narodnega muzeja Slovenije dr. Jure Kusetič. Posebnost tega zidu, ki ni bil limes – starorimska zapora meja imperija od tretjega stoletja pa do propada v petem – kot na primer Hadrijanov ali zid ob Renu oziroma ob Donavi, temveč je šlo za nekaj, kar je cesarski Rim postavil znotraj takratne X. regije Venetia et Histria, torej na pragu vstopa v osrednji del države. Zakaj se je to dogajalo, je na začetku pojasnjeval arheolog dr. Jure Kusetič. FOTO: Območje poznorimske zapore znotraj Regio X. je označeno na zemljevidu imperija VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Claustra_Alpium_Iuliarum#/media/Slika:Claustra_Alpium_Iuliarum.jpg

Stevanović napovedal ukrepanje zoper poslanca svoje stranke Resnica, Mijića.Janša na taboru SDS: vseh sprememb ne bo mogoče doseči čez noč, a smer je prava. Prednostna naloga vlade, demografija.Papež Leon XIV. na Krištofovo nedeljo pozval k prekinitvi spopadov na Bližnjem vzhodu in posvaril pred potrošništvom.Danes svetovni dana starih staršev in ostarelih. Papež za geslo izbral misel iz Svetega pisma: »Nikoli te ne bom pozabil.«Ob deseti obletnici umora p. Jacquesa Hamela, v Franciji dogodki za krepitev medverskega dialoga med kristjani in muslimani.Škof Jamnik v oddaji Spoznanje več, predsodek manj o 35. obletnici samostojne Slovenije in 30. obletnici obiska sv. Papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.Iz Irana poročajo o napredku v pogajanjih z Omanom na področju pomorskega prometa. Komentar Nejca Krevsa.ŠPORT: S skrajšano etapo po Parizu se končuje 113. kolesarska dirka po Franciji. Pogačar dirko osvaja petič v karieri.VREME: Ponoči se bo ozračje postopno umirilo. Jutri bo dokaj sončno, popoldne bo v notranjosti Slovenije lahko nastala kakšna kratkotrajna ploha in nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo od 25 do 30 °C.

Kaj je narobe z državo, v kateri hišo zgradimo hitreje, kot zanjo pridobimo gradbeno dovoljenje, inovativne rešitve lažje prodamo v tujini kot doma, kapital pa še vedno prevečkrat miruje na bančnih računih? Slovenski gospodarstveniki vse glasneje opozarjajo, da največja ovira razvoja niso pomanjkanje idej, znanja ali podjetnosti, temveč sistem, ki je pogosto prepočasen, preveč birokratski in premalo razvojno naravnan. O poslovnem okolju, konkurenčnosti, digitalizaciji in prihodnjih izzivih Slovenije so v podkastu Srce bije za posel razmišljali direktor in lastnik družbe Lumar Marko Lukič, predsednik uprave in lastnik borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger, direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc ter direktor družb Plan-net Solar in Plan-net Avto Marko Femc. Čeprav prihajajo iz različnih panog, jih povezuje podobno sporočilo: svet se spreminja hitreje, kot se mu zna prilagajati Slovenija. Nekaj njihovih najbolj zanimivih razmišljanj smo zbrali v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gost epizode je dr. Peter Wostner. Strokovnjak za razvoj, konkurenčnost in teritorialne politike, proračun in kohezijsko politiko EU. V epizodi: Uvod, AI in odločanje s podatki Šolstvo, motivacija otrok in veščine prihodnosti Kitajska, Evropa, ZDA in globalna konkurenčnost Vloga države, varnostne mreže in tehnološki razvoj Evropa, AI, strateška avtonomija in platformna ekonomija Evropske strategije, STEP, IPCEI in verige vrednosti Slovenija: industrija, znanje, materiali in pametna specializacija Stanovanjska problematika, Ljubljana in regionalni razvoj Država kot razvojni katalizator in povezovanje podjetij Reforme, pozitivni narativ in skupni imenovalci prihodnosti

Iran je bil ponoči tarča novega vala ameriških napadov, odgovoril je z napadi na ameriške baze v regiji. V luči nove zaostritve je bil v Ankari vrh Nata, ki se je kljub vse večjemu razkolu med ZDA in evropskimi zaveznicami končal poenoteno. Ameriški predsednik Trump je bil sicer znova kritičen do zaveznic, ker so ga pustile na cedilu in se niso vključile v vojno. Druge teme: - Grims izključen iz Evropske ljudske stranke. Napovedal nadaljevanje dela v parlamentu in nastop na naslednjih volitvah. - Vse več podjetij seli sedeže iz Slovenije. Razlogi: visoki davki in toga delovna zakonodaja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes zahtevna gorska etapa, na mundialu prvi četrtfinalni obračun.

S podelitvijo spričeval se je danes za približno 256.000 osnovnošolcev in dijakov končalo šolsko leto 2025/26, ki je prineslo tudi nekaj novosti in zakonskih sprememb. Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević se je v poslanici vsem otrokom in zaposlenim v vzgoji in izobraževanju zahvalil za opravljeno delo in predanost šoli, izrazil pa je tudi željo, da šolski sistem ostane navdihujoča in povezana skupnost, ki gradi na zaupanju in spoštovanju. Drugi poudarki: - Rusija in Ukrajina medsebojne napade usmerjata na energetsko in oskrbovalno infrastrukturo, Kijev in Moskva z nasprotnimi trditvami glede napredka v vojni. - Evropo duši vročinski val, v povezavi s katerim je v Franciji umrlo najmanj 50 ljudi, v Veliki Britaniji zaprtih več kot tisoč šol, za del Slovenije za konec tedna razglasili rdeče vremensko opozorilo. - Slovenski turizem se krepi predvsem na račun tujih gostov; ob tem v stroki svarijo pred pretirano odvisnostjo od tujih trgov.

Za Slovenijo lahko po 35 letih samostojnosti rečemo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Antiša Korljan, politični analitik Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

V oddaji Svetovalni servis največ vprašanj o sifilisu in HPV.Poletje je čas, ko se razživi naše spolno življenje. Med rjuhe skočimo večkrat kot običajno, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno zaščito. Statistika ni ohrabrujoča: po zadnjih podatkih iz leta 2024 je po vsej Evropi rekordno poskočilo število primerov spolno prenosljivih bolezni. Tudi zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Na vprašanja odgovarja zdravnica Laura Đorđević Betetto z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Najbolj učinkovita in zanesljiva zaščita je uporaba kondoma. Spolno prenesene okužbe pogosto potekajo brez simptomov, a lahko pustijo trajne posledice, kot so neplodnost, rakava obolenja, kronične bolečine in negativni vplivi na duševno zdravje, so opozorili strokovnjaki. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije tik pred poletjem pripravili kampanjo KONDOM = BONTON. Spoštuj sebe. Varuj druge./ NIJZ Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v najnovejšem poročilu opozarja na rekordne ravni spolno prenesenih bakterijskih okužb v letu 2024, kar je posledica strmega porasta primerov gonoreje in sifilisa. Gonoreja je namreč dosegla najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v vsem obdobju spremljanja od leta 2009 naprej (300 odstoten porast okužb v letu 2024), sifilis pa najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v obdobju 2015-2024, rekordno je tudi število prijavljenih primerov kongenitalnega sifilisa (prenos na plod med nosečnostjo od okužene matere). Klamidija ostaja najbolj pogosto poročana spolno prenesena okužba.

Slovenija ima bogato mrežo planinskih objektov, saj planinska društva upravljajo 159 planinskih koč, ki obiskovalcem pomenijo zavetje, prostor za počitek in okrepčilo. V Svetovalnem servisu bomo s strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije za področje Gospodarske komisije Dušanom Prašnikarjem govorili o tem, kako so planinske koče organizirane, kakšna pravila veljajo za obiskovalce, kakšno ponudbo lahko v kočah pričakujemo glede na njihovo kategorijo in kdaj je prenočevanje v planinski koči smiselno rezervirati.

Oči svetovne javnosti so usmerjene v morebitno sklenitev mirovnega sporazuma med Iranom in Združenimi državami. Teheran je sicer zavrnil navedbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo dogovor podpisali še danes. Nasprotujoča si mnenja imata strani tudi o vsebini dogovora. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Z veliko in malo Franjo se bo sklenila 45. najbolj množična kolesarska prireditev pri nas - Nova zakonodaja po prizadevanjih Čebelarske zveze Slovenije prinaša natančno označevanje izvora medu - Košarkarji New Yorka po 53 letih osvojili naslov prvaka v severnoameriški ligi NBA

Ameriški predsednik Donald Trump je, kot kaže, vse manj zadovoljen s potekom dogodkov na Bližnjem vzhodu. Vztraja sicer, da je dogovor, in to zelo dober, blizu, a se zdi, da se vsakič nekaj zalomi. Telefonska linija s siceršnjim zaveznikom Izraelom je vse pogosteje vklopljena. Druge teme: - Primopredaja bo danes končana tudi na zunanjem ministrstvu. Novi minister napoveduje krepitev mednarodne vloge Slovenije. - Združenje mestnih občin proti spreminjanju volilne zakonodaje manj kot pol leta pred lokalnimi volitvami. - Na primorski avtocesti med Ravbarkomando in Postojno so se začela nočna dela, ki naj bi izvedbo projekta pospešila za največ 30 dni.

Tillian se je srečno vrnil iz Kitajske, Luka je kupil 67-metrski katamaran, Matko je pa narejen iz jekla in gre kolesariti preko Slovenije. Iskreno opravičilo tudi vsem fenicam, ker nismo snemali več kot mesec dni in se niso mogle naslajati nad našimi vročimi telesi. Sicer pa o finalih. Konferenc in lige. Lp, BAI, čao Dvokorak […]

Poslanke in poslanci bodo danes po pričakovanjih sprejeli sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Da je referendum nedopusten, menijo v strankah skorajšnje vladne koalicije. V sindikatih, kjer so pod pobudo za razpis referenduma zbrali več kot 47 tisoč podpisov, napovedujejo, da bodo sklep izpodbijali na ustavnem sodišču. V oddaji tudi o tem: - V še enem obsežnem izraelskem obstreljevanju ubitih več kot 30 Libanoncev, številni bežijo z obleganega juga države - Ameriško javnost razburja ustanovitev sklada za poplačilo domnevno političnih pregonov privržencev predsednika Donalda Trumpa - Ob današnji stoti obletnici smrti Srečka Kosovéla bodo v njegovi rojstni Sežani premierno predstavili eklektično uprizoritev "Daj mi besedo"

Človek neposredno povzroča usihanje biotske pestrosti na vseh celinah in v vseh ekosistemih, je potrdila najnovejša obsežna znanstvena analiza več kot 2.000 študij. Kot dodajajo njeni avtorji, so človeški vplivi že zmanjšali lokalno raznolikost vrst v povprečju za skoraj petino, pri čemer so najbolj prizadete dvoživke, plazilci in sesalci. Strokovnjaki opozarjajo, da se nam narava preobraža pred očmi: habitati izginjajo z rekordno hitrostjo, izjemno pereči so onesnaževanje, podnebne spremembe, pohod invazivnih vrst in prekomerno izkoriščanje virov. Je torej izguba biotske pestrosti dandanes večji problem, kot pa so podnebne spremembe? Gosta: Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo Irena Bertoncelj, Kmetijski inštitut Slovenije