Podcasts about slovenije

Nekje med stranmi starega Atlasa se skrivajo imena, ki sokot majhne uganke za radovedneže. Zunaj je drsel prvi sneg, v hiši pa je dišalo po kurjeni peči, cimetovih piškotih in sveže skuhani kavi. Maja in Luka sta sedela z brado podprto na roki, spet  pripravljena na novo odkritje. Ravno ali ukrivljeno, le kaj je prav?Pravljice iz starega Atlasa, Nataša Holy, Osnutek generiran s pomočjo UI. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slika: Wikipedija, Google earth, Atlas. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

Tudi podnebne na sfiženem vrhu COP 30 v Braziliji. Tudi geostrateške, zadane v najnovejšem ameriškem predlogu mirovnega sporazuma za končanje vojne v Ukrajini. In če smo prejšnji teden z napovedanim koncem še zadnje slovenske ladje govorili o smrtno ranjeni Sloveniji kot pomorski državi, smo ta teden dočakali še pogreb Slovenije kot alpske, smučarske in nogometne države.

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo ta konec tedna potekala 66. revija goriških pevskih zborov, Cecilijanka 2025. Prireja jo Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije. Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine, ob podpori Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine. Na odru se bo letos zvrstilo 12 zborov z Goriške, Tržaške in Slovenije. Občinstvo bo deležno pisane palete slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Revija je letos posvečena Emilu Komelu ob 150. obletnici rojstva in Ubaldu Vrabcu ob 120. obletnici rojstva. V soboto se bo koncert začel ob 20.30, v nedeljo pa ob 17h. Vstop je prost. Slovenska duhovska zveza na Tržaškem pa vernike ob prazniku Matere Božje od zdravja vabi k sv. maši, ki bo jutri ob 16. uri v cerkvi Marije Velike. Maševal bo škofov vikar za slovenske vernike v tržaški škofiji Tomaž Kunaver ob sodelovanju združenega zbora ZCPZ in ob orgelski spremljavi Alenke Cergol.

Gost sredinega intervjuja je Marjan Osvald, namestnik generalnega direktorja Mednarodnega urada Svetovne poštne zveze, ene najstarejših organizacij v sistemu Združenih narodov, ki že 150 let skrbi za usklajeno delovanje svetovne poštne mreže in ima svoj sedež v Bernu. Eno ključnih vodilnih mest v tej globalni ustanovi Marjan Osvald zaseda od leta 2022, septembra pa je bil skupaj z generalnim direktorjem, Japoncem Masahikom Metokijem, ponovno izvoljen za 4-letni mandat. Pred to mednarodno vlogo je bil višji svetovalec izvršnega vodstva Pošte Slovenije, odgovoren za mednarodne odnose in organizacijsko sodelovanje. Bil je direktor za mednarodno pošto, kjer je vodil logistično dejavnost, carinske postopke, mednarodno obračunavanje, prodajo izdelkov in razvoj poslovanja. Z Marjanom Osvaldom se je prek spletne povezave pogovarjala Cirila Štuber. fotografija: arhiv SPZ

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, tako imenovani Šutarjev zakon, ki ga je v nekoliko popravljeni obliki od vladnega predloga nekaj po polnoči sprejel državni zbor, prinaša več pooblastil policiji, zaostruje kaznovalno politiko in posega v del socialnih pravic. Pričakovati je, da bo zakon pristal na ustavnem sodišču. Tudi danes se namreč vrstijo opozorila, da nesorazmerno posega v človekove pravice. Župani občin jugovzhodne Slovenije menijo, da gre za korak naprej in izboljšanje pravnega okvira za reševanje romskih vprašanj. Ostali poudarki oddaje: Večmilijonska škoda po neurju v Goriških brdih. Tik za mejo v več krajih blatno opustošenje po poplavah. Udeleženci podnebne konference v Belemu tudi o boju proti dezinformacijam in zelenemu zavajanju. Preiskava Mozaik: sedem Slovencev osumljenih spletne izmenjave gradiva o spolnih zlorabah otrok.

Danes pa nekaj o aktualnem trenutku v slovenskem žogobrcu. V času, ko to poslušate, se končuje slovenska nogometna avantura s poskusom preboja na Mundial prihodnje leto. Kot ima slovenski žurnalizem v navadi, ob uspehih govorimo o junakih in pravljici, ob neuspehih pa udrihamo z vsem kar gre po ubogih športnikih. Naša oddaja bo vsaj malo odvzela breme z ramen nogometašev, selektorja in Nogometne zveze Slovenije … Zakaj? Ker na nogomet gledamo širše kot običajna javnost.Osredinimo se samo na zadnji poraz, ki so ga mnogi opisali kot sramotnega, v Stožicah proti reprezentanci Kosova. Kdo je kriv, je bilo odgovorjeno že stokrat. Zvezna vrsta, ki je bila luknjičasta in počasna. Selektor, ki ne spravi skupaj ofenzivne taktike, ali napadalci, ki dajo gol vsako četrto tekmo? Po našem svetem prepričanju nihče od naštetih. Največjo krivdo nosi Janez Janša, za njim pa Danilo Türk. Zgodba je zapletena, hkrati pa enostavna. Na predlog Janševe vlade je Slovenija prve dni marca leta 2008 priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Strinjal se je tudi tedanji predsednik Danilo Türk in poslanci so z nekaj izjemami priznanje potrdili. Torej; če takrat Slovenija Kosova ne bi priznala, ne bi mogla prejšnjo soboto proti njemu izgubiti, ker tekme sploh ne bi igrala. Igrati proti državi, ki ne obstaja, je pač nemogoče. Sobotni nogometni poraz je dal prav Sašu Pečetu in Zmagu Jelinčiču, ki sta že leta 2008 opozarjala, da bo priznanje imelo daljnosežne in negativne posledice za našo državo. Njune besede so ob sobotnem porazu z 2 : 0 postale meso, kar le še enkrat več pomeni, da je politični šovinizem tek na dolge proge. Da bi se izognili podobnim blamažam in v pomoč našemu nogometu tako predlagamo, da za božjo voljo nikarte več priznavati novih neodvisnih držav … Da ne bi recimo komu prišlo na misel priznanje Katalonije … Ob trenutnem stanju v naši reprezentanci pa ne moremo biti samozavestni niti pred tekmo z ekipo Palestine, ki jo gostimo v rehabilitacijskem centru Soča. Če dobro premislimo; slovenskemu reprezentančnemu nogometu bi najbolj pomagali, ako prekinemo diplomatske stike z večino svetovnih držav in potem bi, z neigranjem tekem, dosegli kar precejšnje uspehe. Pač po logiki, da če tekme ne igraš, si še vedno uspešnejši od tega, da jo izgubiš! Ob tekmi pa je bilo še nekaj spornih situacij, ki so burile javnost mogoče celo bolj kot poraz sam. Tribune so namreč zasedli kosovski navijači v številu, ki je najbrž preseglo slovenske navijače in žvižgali so Zdravljici. Kar je vsega obsojanja vredno, ampak nekaj je treba vedeti … Pogumni in neustrašni Iliri iz goratega zaledja Jadranskega morja gojijo do nogometa posebno strast. Pa ne le to. Nogomet je postal njihov izvozni izdelek, ki je mogoče celo bolj pogost, kot nastrgano meso v štručki ali pa popularna poletna osvežitev. Hočemo povedati, da nogometaši pod dvoglavim orlom logično zapolnjujejo nogometno reprezentanco republike Albanije, nato republike Kosovo in v veliki meri še reprezentanco Švice. Proti takšni valilnici nogometnih talentov je majhna Slovenija brez moči in ker smo v kvalifikacijah igrali tako s Kosovom kot s Švico, lahko v maniri duhovičenja športnih komentatorjev pristavimo, da je dvoglavi orel pošteno oskubil slovensko kokoš. Pa gremo k izgubljenemu dvoboju na tribunah. Mlačnost in pomanjkanje energije slovenskih navijačev na tribunah je čudovito sovpadalo z mlačnostjo in pomanjkanjem energije slovenskih nogometašev. In poznejše jokanje po družbenih omrežjih, kako so bili gostujoči navijači bolj glasni, bolj zavzeti, z večjimi zastavami in z več strasti, je klavrni navijaški predstavi le nastavilo ogledalo. Na tem mestu pa ne moremo mimo katastrofalne politike Nogometne zveze Slovenije. Groteskna in zdaj sploh ne več prikrita absolutna in popolna centralizacija Slovenije je dosegla in zadušila tudi nogomet. Vztrajanje, da mora reprezentanca igrati tekme v na pol dograjenih Stožicah, ker je pač v onih betonskih temeljih zakopano bistvo slovenstva, je neumno, če že ni skrajno škodljivo. Nacionalne nogometne zveze, tudi tiste velikih in pomembnih reprezentanc, dosledno skrbijo, da nacionalna moštva domače tekme igrajo na različnih prizoriščih po državi. To ni ne neka novost, ne posebna praksa. Gre za osnovno nogometno dostojnost, bi zapisali. Razen slovenske nogometne zveze, ki je tako zaverovana v Ljubljano, kot da si nogometni uradniki ne bi smeli izplačati dnevnice, če bi se podali kam drugam. Recimo v Celje, kjer trenutno gori še zadnji dostojni utrinek slovenskega nogometa. Da o Mariboru, ki je kljub sramotni prodaji domačega kluba še vedno z naskokom največje slovensko nogometno mesto. Vztrajanje z Ljubljano in s Stožicami, kjer poskušajo umetno vzpostaviti čarobnost nekdanjega Bežigrada, je za slovenski nogomet škodljivo prav toliko, kot porazne igre naše nogometne reprezentance.  

V ljubljanskem Kinodvoru so do konca meseca na ogled fotografije priznanega dokumentarnega fotografa Simona Changa. Na razstavi je združil podobe svojih dveh domovin – Tajvana, kjer je bil rojen in kjer je odraščal, ter Slovenije, kjer živi zdaj. V obeh se počuti le 'na pol doma', tako je poimenoval tudi svojo fotografsko razstavo. O Tajvanu in Sloveniji, življenju tu in tam, se je s Simonom Changom pogovarjala Andreja Čokl. Foto: Matjaž Rušt

V Slovenski Bistrici od Ministrstva za zdravje zahtevajo, da tamkajšnji Zdravstveni dom znova umesti v načrtovano mrežo satelitskih urgentnih centrov po državi. Na Ministrstvu odgovarjajo, da je za občini Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice v načrtu skupni satelitski urgentni center, lokacijo pa morata določiti sami. Kako to komentirajo v omenjenih občinah? Pristojno ministrstvo sicer načrtuje 15 satelitskih urgentnih centrov v državi, med njimi pa nobenega na severovzhodu Slovenije. Kakšni so razlogi za to? Odgovore smo skali v Radijski tribuni.

Kolesarska zveza Slovenije je na Večeru zvezd, včerajšnji slavnostni podelitvi, nagradila najboljše kolesarje in kolesarke letošnjega leta. Na dogodku so bili v ospredju vrhunski dosežki prvega kolesarja sveta, Tadeja Pogačarja. Nekatere evropske košarkarske zvezdnike pa so včeraj v Stožicah gostili igralci Olimpije, ki so se v 7. krogu jadranske lige pomerili s Crveno zvezdo. Beograjska ekipa letošnjega regionalnega tekmovanja ni začela najbolje, je pa v vrhu Evrolige, najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja.

Kolesarska zveza Slovenije je na Večeru zvezd, včerajšnji slavnostni podelitvi, nagradila najboljše kolesarje in kolesarke letošnjega leta. Na dogodku so bili v ospredju vrhunski dosežki prvega kolesarja sveta, Tadeja Pogačarja. Nekatere evropske košarkarske zvezdnike pa so včeraj v Stožicah gostili igralci Olimpije, ki so se v 7. krogu jadranske lige pomerili s Crveno zvezdo. Beograjska ekipa letošnjega regionalnega tekmovanja ni začela najbolje, je pa v vrhu Evrolige, najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja.

Katarina Keček, znana novinarka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica je bila na začetku 90. let izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Takrat je bila stara 20 let in je bila študentka prvega letnika novinarstva. Čez noč je izgubila vse, tudi streho nad glavo. Postala je brezdomka in se v letih, ki so sledila, borila za golo preživetje. Izbris je povzročil nepredstavljive posledice, nepopravljivo škodo in veliko osebno travmo, ki je zaznamovala njeno življenje. Po več kot tridesetih letih je Katarina Keček napisala knjigo z naslovom Okupatorjeva hči, kjer opisuje svojo osebno zgodbo izbrisane, ko je skupaj s 25.670 prebivalci ostala brez državljanstva in brez identitete. V oddaji Med štirimi stenami je spregovorila o svoji osebni izkušnji izbrisa, tega zgodovinskega dogodka, ki ostaja ena izmed največjih in najhujših kršitev človekovih pravic v zgodovini Slovenije. Katarino Keček je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Na ljubljanskem Krakovskem nasipu je bila na ogled razstava Meja, jezik in šola: državni okviri in jezikovna politika v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja. Razstava Slovenskega šolskega muzeja, ki izpostavlja pomen slovenskega jezika v procesih izobraževanja na ozemlju današnje Slovenije pa tudi na obrobjih slovenskega poselitvenega prostora, je povod za pogovor, ki enkrat mesečno nastaja v sodelovanju Programa Ars s slovenskim sporedom ORF v Celovcu in Radiem Trst A. O burnem, pet desetletij trajajočem obdobju nenehnih premikov državnih meja in družbenopolitičnih ustrojev, pa tudi mestoma grobih posegov oblasti v jezikovne politike znotraj posameznih državnih tvorb, razmišljamo z gosti. Sodelujejo: v ljubljanskem studiu strokovni sodelavec Instituta za narodnostna vprašanja dr. Robert Devetak, v celovškega studiu jezikoslovec in zgodovinar dr. Theodor Domej in v tržaškem studiu znanstveni sodelavec Znanstveno-raziskovalnega središča SAZU zgodovinar dr. Aleksej Kalc Na fotografiji je nabiralnik za finančne prispevke v podporo Družbi svetega Cirila in Metoda, okrog leta 1900. Omenjena družba je bila narodnoobrambna organizacija, ki si je ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja prizadevala za gradnjo slovenskih ali dvojezičnih šol na jezikovno mešanih območjih Koroške, Goriške in Istre. Zbirka stalne razstave Slovenskega šolskega muzeja, foto: Andrej Peunik.

Vsak deževen dan ima v sebi malo čarovnije – ko kapljicedrsijo po oknih in je zunaj preveč mračno, se v toplini doma skrivnost kar sama ponuja. Maja in Luka se takrat pogosto spomnita na stari Atlas. V takšnih trenutkih je radovednost največja – ne veš, kaj najdeš, in ne veš, kam te bopopeljala zgodba. Kot bi odprl knjigo, v kateri se na vsaki strani skriva majhna skrivnost: bo to točka na zemljevidu, ki nosi ime po nečem največkrat neopaznem ali pa morda krasi celo podobo pokrajine z nenavadnim navdihom?Pravljice iz starega Atlasa, Nataša Holy, Osnutek generiran s pomočjo UI Perplexity. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slika: Wikipedija, Google earth, Atlas. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

Na 9. svetovni dan ubogih smo se pogovarjali s predstavniki treh karitativnih ustanov:Roman Vučanjk - Malteška pomoč Slovenije,Urška Smerkolj - Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote,Alenka Petek - Škofijska karitas Ljubljana.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila mlada umetnica s Pragerskega, arhitektka, slikarka in ilustratorka Hana Nekrep. Pogovarjali smo se o njenem ustvarjanju, poučevanju, ki je povezano tudi z umetno inteligenco, izkušnjah z delom v tujini in njenem poklicnem in osebnem izkustvu Slovenije po vrnitvi domov. Povedala pa je tudi, komu posveča vsa svoja slikarska dela in o s tem povezani veliki osebni bolečini.

Molitev je vodil salezijanski inšpektor Peter Končan, sodelovali pa so člani Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Poslanci koalicije s številnimi amandmaji nad Šutarjev zakon. Poslanka NSi Čadonič Špelič, čaka končno verzijo zakona.Kako preprečevati samomore, če jih uzakonjamo?Dosežen politični dogovor o proračunu Evropske unije za prihodnje leto.Maver o značilnostih najmlajše generacije politikov, ki jo med drugim predstavlja novi newyorški župan.Jubilej cerkvenih glasbenikov v Ljubljani zbral številne zborovodje, pevce in kantorje.V sklopu evropske prestolnice kulture simpozij o 800-letnici Frančiškovih bratov v Gorici.ŠPORT: Mikaeli Shiffrin zmaga na slalomu za svetovni pokal alpskih smučark na Finskem.ŠPORT: Slovenski nogometaši danes s Kosovom za ohranitev upov za Svetovno prvenstvo.VREME: Popoldne bo večinoma oblačno, le na severovzhodu Slovenije bo še nekaj sonca.

Fižol ni le jed na krožniku. V evropskem projektu INCREASE postaja ambasador genske raznolikosti in most med raziskovalci ter ljudmi, ki imajo namesto laboratorija preprosto – vrt. V pogovoru z dr. Barbaro Pipan s Kmetijskega inštituta Slovenije razkrivamo, kako več kot 25 tisoč Evropejcev pomaga ohranjati stare sorte fižola, zakaj je ta preprosta rastlina tako dragocena za prihodnost prehrane in kako lahko pri poskusu sodelujete tudi sami.

Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«

Osumljenec napada na voznika avtobusa v pridržanju, stanje voznika še vedno resno.Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije po sprejemu zakona o obvezni božičnici predlaga takojšnjo vzpostavitev brezobrestnih mikroposojil.Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je za naš radio pojasnil, da umiranje s pomočjo strupa ni tako mirno in lepo.Vreme: Jutri se bo oblačnost postopno razširila nad večji del Slovenije.

Josip Pangerc je bil politik, podjetnik, glasbenik, borec za slovensko besedo in štiri mandate nadžupan občine Dolina – v tem času so gradili ceste, šole, vodovodno in električno napeljavo, pripeljal je zdraviliški turizem, vodil vinarsko in sadjarsko zadrugo, ustanovil Hranilnico in posojilnico, pa izobraževalno in pevsko društvo. Zavzemal se je za pravice žensk in rabo slovenskega jezika v uradniških postopkih. Letos mineva sto let od njegove smrti, a kljub vsemu še vedno spada med dokaj neznane osebnosti. Morda se bo to vsaj nekoliko spremenilo, ko bo odprt sodobno zasnovan muzej v njegovi domači hiši. Vse do maja smo si v Narodnem muzeju Slovenije lahko ogledali tudi razstavo s pomenljivim naslovom Pišem vam iz Doline pri Trstu, ki bo dobila še virtualno različico, in konec oktobra so na sedežu Slovenske matice pripravili posvet o njem. Foto (izrez): Naslovnica knjige Josip Pangerc. Plemeniti slovenski rodoljub avtorja Marca Manina (Založba Mladika)

Tudi v letošnjem letu smo se v Evropi soočali z vročinskimi valovi, sušo, silovitimi neurji in poplavami. Rekordne temperature zraka, sušna obdobja, huda neurja in drugi ekstremni dogodki so v zadnjih letih vse pogostejši in tudi intenzivnejši. Podnebna kriza, ki zahteva prilagajanje, hitre odzive in dolgoročne celovite ukrepe, se zaostruje. Globalno segrevanje vpliva na kakovost življenja in zdravje ljudi, pri čemer je pojav ekstremne vročine za življenje v mestih še bolj pereče vprašanje kot na podeželju. Približno 75 odstotkov Evropejcev živi na urbanih območjih in v prihodnosti bo ta odstotek še višji. Analize švicarskega inštituta Crowther Lab napovedujejo Ljubljani do leta 2050 dvig temperature za kar 8 °C, kar je največ med vsemi mesti v svetovnem merilu. O odpornosti mest ob poglabljanju podnebne krize in tem, kako so na podnebne spremembe pripravljena slovenska mesta, smo se v tokratni epizodi podkasta Odprto pogovarjali s krajinsko arhitektko in docentko Darjo Matjašec z Oddelka za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete. Z Nejcem Florjancem sta mentorja študentom, ki na mednarodnih natečajih dosegajo vrhunske rezultate tako v Evropi, Aziji in Južni Ameriki. S študenti preizprašujeta razvoj mest in se ukvarjata s trajnostno mobilnostjo, družbeno segregacijo in prilagajanjem na podnebne spremembe. Leta 2022 je bila nominirana za najboljšo mentorico znotraj evropskih krajinskoarhitekturnih šol. Za umetniške dosežke je prejela več stanovskih nagrad in priznanj na državni in mednarodni ravni. Je prejemnica dveh Plečnikovih medalj, dveh zlatih svinčnikov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, priznanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije, nagrade OHS ter številnih mednarodnih nagrad in nominacij. Darja Matjašec je družbeno angažirana strokovnjakinja, ki javno izraža kritični odnos do stanja prostora in sodeluje s civilnimi iniciativami ter jim pomaga artikulirati njihovo pravico do prostora. Prisluhnite podkastu Odprto!

Na drugem izmed Filharmoničnih klasičnih koncertov je v četrtek in petek zvenela Mozartova glasba (dirigent: Jonathan Cohen, sopran: Nika Gorič), na tretjem koncertu za srebrni abonma, klavirskem recitalu zmagovalca 19-tega Mednarodnega tekmovanja Frédérica Chopina Erica Luja, pa smo slišali Chopinovo glasbo. Poleg tega se posvečamo še koncertni sezoni Glasbene mladine Slovenije in koncertu Dua Basili Kosovinc v okviru koncertnega cikla Pr' Goslač'.

Obstaja velika nevarnost da, tudi če boste današnji prispevek poslušali, ga ne boste slišali. Zunaj namreč divjajo martinovanja in alkoholiziranost, pijanost, nabitost, in podobni izrazi so glavna deviza nocojšnjega večera. Seveda ne nastopamo z moralističnih višav, ker bog ve, da smo v naši redakciji ljubitelji kozarčka ali dveh. Moti le nakladanje, da je martinovanje del slovenske tradicije. Nič ni dlje od resnice; edina razlika med martinovanjem in fabricirani prazniki sodobnosti, kot so noč čarovnic, valentinovo in celo božič do neke meje, je ta, da smo si martinovanje izmislili sami. Te vrstice pišemo iz enega središč slovenskega vinskega vesolja in slovenska vinogradniška tradicija ne pozna nič podobnega martinovanju v današnji obliki. Če že, je ob svetem Martinu vinogradnik povabil ljudi, ki so pomagali pri trgatvi, na kozarec vina. In to je bilo vse. Ampak tradicije nekje in nekoč pač morajo nastati, tako zdaj sedimo sredi nastajanja tradicije množičnih bakanalij.Niso pa današnje pijanke kar tako. O ne, gospod. Nocojšnje pijančevanje naj bo še posebej slavnostno. Kajti edina neprijetnost – ob mačku naslednjega dne – ki smo jo do sedaj poznali pri alkoholni omami, je bila prejšnji teden odpravljena. In odpravilo jo je samo Ustavno sodišče. Kar velja, kot da je z žebljem pribito. Namreč; če česa, smo se pijoči bali policistov, ko smo pribiti, opiti ali samo malo pod gasom sedli za volan. Teorija govori o različnih količinah in razmerjih. Mali pir ali špricer sta vedno ok! Velik pir ali pol buteljke že zahtevata mali golaž, vse, kar je več, pa zahteva srečo. Tako smo se tresli pred policijsko patrolo cela desetletja, ker pijančku pač absurdnost vožnje pod vplivom alkohola ne pride do živega. In ko so nas dobili … Oh, kako smo klicali znane pri policiji, znane na občini, znane pri sodniku za prekrške. In kako smo jokali in moledovali … Potem smo zbirali točke, ponovno opravljali izpit in se s psihologom pogovarjali o alkoholizmu. Vse te čirečare je sedaj Ustavno sodišče ukinilo in nam privoščilo srečno in veselo martinovanje in srečen ter veseli december z njegovimi neštetimi priložnostmi. Za kaj gre? Na to vprašanje ne znamo odgovoriti, ker se razumnemu zdi odločitev ustavnega sodišča blazna. Ampak vseeno nekaj podrobnosti. Kot veste, je Ustavno sodišče presodilo, da je 2. odstavek 107. člena  zakona o pravilih cestnega prometa neskladen z ustavo. Ta člen ali odstavek določa, da je opravljen preizkus z alkotestom, če se pihajoči z rezultatom strinja, dovolj, za dokazovanje prekrška. In ta člen je sedaj Ustavno sodišče razveljavilo. Ga dalo na led. Menda zaradi tega, ker pihajoči nima dovolj informacij in znanja, da bi lahko potrdil pravilnost pozitivnega rezultata. Jasno, da nima dovolj znanja in informacij, če pa je nažgan! Ampak gremo lepo po vrsti. Razumnemu se zdi, da je takšna odločitev sodišča nastala nekje v vzporednem vesolju, saj se je do sedaj zdelo, da se nihče, še najmanj pa sodišča, ne bi spuščal v dodatno rahljanje že tako preveč ohlapne zakonodaje glede vožnje pod vplivom alkohola. A očitno smo se motili. In ko se človek vpraša kako lahko institucija, kot je Ustavno sodišče, zvali takšno jajce, moramo vedeti stvar ali dve. Ustavno sodišče ni najbolj pravo sodišče. Hočemo povedati, da tja sodnike, kljub vsemu ugledu in prestižu, delegirajo politiki. Linija subordinacije je: predsednik republike, državni zbor in potem poslanci, ki morajo izvoliti sodnike z dvotretjinsko večino. In kot tudi vemo iz prakse, se različne slovenske politične stranke trudijo inštalirati v sodišče svoje kandidate. Tako da ko pride pred sodišče katera njihovih agend, njihov interes ali celo, bog ne daj, njihov predsednik, imajo zadevo pod nadzorom. Tako se ustavni sodniki ukvarjajo z bolj ali manj tehtnimi družbenimi vprašanji, ki so včasih spekulativna, včasih zapletena, včasih nepotrebna, včasih bizarna. Potem ne čudi, da vrle sodnike normalno vprašanje, kot je: »Ali se vam ne zdi, da pijani voznik nima dovolj znanja in informacij o pozitivnem testu in o indikatorju?« povsem zmede. Zato so tam zbrane žene in možje nekoliko pomodrovali in vzkliknili: »Seveda ga nima, in če ga nima, je sprožiti postopek proti njemu neustavno.« Ob tem nismo najbolj prepričani, če je pijana vožnja sploh ena od kategorij slovenske ustave. Vsekakor pa je ustavna kategorija in to temeljna, da imaš kot prebivalec republike Slovenije ustavno pravico do tega, da te ne nasadi pijan voznik in da ima republika Slovenija ustavno dolžnost te tipe spraviti s cest. Žal pa so ustavni sodniki použili preveč vrhunskega pravnega znanja, da bi znali presoditi tisto, kar je vsem nam ostalim logično, očitno in razumljivo. Seveda je ta sestavek samo beden pamflet, ki nima nobene teže v vzvišenem svetu prava; ampak da nismo niti mi od včeraj, bomo, kot se v boljših družbah pravnikov spodobi, citirali latinski izrek. S temi imajo pravniki, sploh ob kozarčku na večer po simpoziju, veliko veselje. Si equus aut eques ebrius est, numquam contra Romam eris. latinski izrek       Kar se za vas, ki sta vam pravo in latinščina španska vas, bere kot: “Če sta konj ali pač jezdec opita – nikar proti Rimu.”  

Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v poklicu, v katerem dela kot samozaposlena, izjemno zadovoljna. K pogovoru smo jo povabili ob nedavno sprejetem Etičnem kodeksu in poklicnih standardih Lektorskega društva Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o širšem odnosu javnosti do lektorjev. Povedala je, da se ljudje primejo za usta, ko izvedo, kaj je po poklicu.

Vlada je kot odgovor na tragični dogodek v Novem mestu pripravila tako imenovani Šutarjev zakon, v katerem s približno 30imi členi ureja vse mogoče od vstopa policistov v stanovanje brez sodne odredbe, zaostrenih sankcij in pregona nasilnih dejanj, do področja otroških dodatkov in odvzema premoženja davčnim dolžnikom. Župani iz jugovzhodne Slovenije podpirajo predlog, stroka pa svari pred neustavnostjo. Katere ukrepe torej predlaga vlada, kateri bi lahko bili neustavni in ali je med predlogi tudi kak »podtaknjenec«, pa v Studiu ob 17ih.

Med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini nemalo prahu dvigujejo težave nepremičninskega podjetja Dom. Zaradi velikih finančnih težav so morali kar nekaj kulturnih domov že prodati. Skupaj s pristojnimi v Sloveniji pa zdaj iščejo rešitev za prenos lastništva Kulturnega doma v Trstu. Slovenci na avstrijskem Štajerskem si želijo svojo hišo v Gradcu in tudi o tem so se pogovarjali z veleposlanikom Slovenije v Avstriji, ki se je mudil na svojem prvem obisku pri njih. Na pot na Dunaj pospremimo razstavo o pomembnem koroškem deželnem glavarju Hansu Simi, ki se je moral v 70. letih posloviti zaradi dvojezičnih tabel. Skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem praznujemo 35 letnico njihovega delovanja in se ustavimo v Lovranu, kjer slovensko kulturno društvo Snežnik 20 let povezuje rojake. Prisluhnite!Foto (USZS): praznovanje 35 letnice Zveze Slovencev na Madžarskem

Ne le da je umetna inteligenca vse bolj prisotna v naših življenjih, temveč spreminja tudi naš način delovanja, izobraževanja, razmišljanja, pomnjenja itd. V današnjem digitalnem svetu je umetna inteligenca namreč postala nepogrešljiv del našega vsakdana in se domala uporablja vsepovsod, tudi v številnih poklicih. In nekatere od njih tudi ogroža. V mesecu oktobru je potekala kampanja pod geslom UI_zi prevedeno. UI_zi zgrešeno., ki je opozarjala na pasti in prednosti uporabe umetne inteligence pri jezikovnih poklicih. Objavljamo posnetek osrednjega omizja te kampanje, ki je potekalo 24. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, v njem pa so sodelovale Tanja Petrič iz Društva slovenskih književnih prevajalcev, Jerca Kos iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Kristina M. Pučnik iz Lektorskega društva Slovenije, ob njih pa tudi Simon Zupan z Oddelek za prevodoslovje mariborske Filozofske fakultete. Foto: Črt Piksi

Radovednost je kot pogled v stari Atlas – nikoli ne veš, kaj se skriva za naslednjo stranjo. Ko se znajdeš pred imenom, ki morda nosi dva pomena, spoznaš, da so kraji več kot le točke na zemljevidu: postanejo izhodišče za zgodbo, domišljijo in nešteto vprašanj.Pravljice iz starega Atlasa, Nataša Holy, Osnutek generiran s pomočjo UI Perplexity. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slika: Wikipedija, Google earth, Atlas. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

Konec tedna, v petek 14. novembra, bo na Kostanjevici v Novi Gorici potekal Mednarodni simpozij ob 800 letnici prihoda Manjših bratov v Gorico. Razpravljavci različnih strok in zanimanj iz Italije, Hrvaške in Slovenije, bodo govorili o začetkih delovanja Frančiškovih bratov na Goriškem in v Istri, o minoritih in frančiškanih na Goriškem od 16. do 19. stoletja in tudi o frančiškanih in kapucinih na Goriškem od 19. stoletja do danes.

Poslanci na izredni seji državnega zbora obravnavajo predloge priporočil vladi v zvezi z romsko problematiko. Predstavniki vlade in občin podpisali dogovor o povprečnini za prihodnji dve leti, določena je pri 835 evrih.Referenduma o pokojninski reformi ne bo, pobudniki pred iztekom roka daleč od potrebnih 40 tisoč podpisov.Mlada zdravnica o zakonu, ki uvaja pomoč pri samomoru: Nisem se za to odločila za medicino.Nadškof Zore ob jubileju pastoralnih delavcev: Ne pustimo se zavesti lepim besedam o pomoči – gre za pomoč pri samomoru.V brazilski Amazoniji začetek 30. podnebne konference, kjer velikega upanja na nujne spremembe žal ni. Vreme: Sončno bo, z nekaj jutranje in dopoldanske megle.Praznujemo dan znanosti, namenj promociji področja. Po državi več dogodkov.V Sorici pod Ratitovcem obudili spomin na po vojni pobite in deportirane domačine.ŠPORT: Nogometaši Slovenije zbrani na Brdu pri Kranju pred ključnima tekmama kvalifikacij z svetovno prvenstvo.

Gluhe in hudo naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Gorazd Orešnik je od rojstva gluh, je oče dveh gluhih otrok, pa tudi ponosen dedek štirih vnukov. Po izobrazbi je elektromehanik. Po končani diplomi je 20 let delal v podjetju Iskra, nato pa do upokojitve kot snemalec za spletno televizijo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih. 25 let je bil član upravnega odbora Društva gluhih Ljubljana, nato 8 let predsednik društva, letos pa je bil izvoljen za predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. O svoji življenjski zgodbi in o tem, za kaj se zavzema kot predsednik Zveze, da bi se položaj gluhih in naglušnih izboljšal, bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. Današnjo radijsko oddajo Med štirimi stenami smo pripravili tako, da je dostopna tudi ljudem z okvaro sluha, in sicer lahko spremljajo videoprenos na spletni strani prvega programa Radia Slovenija. Oddaja je v celoti tolmačena v slovenski znakovni jezik, opremljena pa je tudi s podnapisi.

V tokratni Kulturni panorami predstavljamo novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. V Kinu Šiška pa je odprl vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem. V Mestni galeriji Ljubljana so odprli pregledno razstavo del na papirju multimedijskega, konceptualnega in performativnega umetnika Staneta Jagodiča. Izvedeli boste tudi, kdo je dobitnica Jermanove nagrade 2025, predstavljamo pa tudi zbirko Rudolfa Maistra o nekaterih prelomnih dogodkih na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju. Ob koncu oddaje pa še nekaj besed o digitalni knjižnici Slovenije, ki praznuje 20 let delovanja.

Jutri v soboto 8. novembra bo v Ormožu v tamkajšnji športni dvorani potekalo 29. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Loški muzej Škofja Loka pa se že intenzivno pripravlja na ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona marca 2026. V sklopu priprav pripravljajo dve novembrski predavanji.

Odkritje paracetomola v vloženih kumaricah odpira številna vprašanja: kako varna je hrana, ki pride na prodajne police; s čim vse je onesnažena, pa niti ne vemo; zakaj mora Slovenija kumarice in še marsikaj uvažati iz drugega konca sveta in ne zagotavlja dovoljšnjih količin iz svoje lastne pridelave; kako različni so predpisi pridelave, ki veljajo za naše kmete in pridelovalce iz tretjih držav; ter nenazadnje kakšen je pomen označevanja porekla, če potrošniku ne zagotavlja hitre in jasne informacije. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane na Upravi za varno hrano, varstvo rastlin in veterinarstvo; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije; Robert Golc, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, tudi zaposlen v javni službi kmetijskega svetovanja in tudi pridelovalec zelenjave iz Gorenjske. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Marija Jereb je prostovoljka, ki je Rdečemu križu predana že štiri desetletja. Vso energijo in prosti čas vlaga v delo z mladimi, jim predaja humanitarne vrednote in v njih spodbuja ljubezen do soljudi. Doma je v Ankaranu. Bila je učiteljica, z mladimi je redno organizirala dobrodelne zbiralne akcije za otroke iz socialno ogroženih družin. Marija Jereb oddaja neverjetno notranjo energijo, ob tem pa nikoli ničesar ne zahteva zase. Kljub temu pa je letos prejela lepo nagrado: je namreč prejemnica najvišjega priznanja Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije, kipca dobrote. Z njo se je pogovarjala Anita Urbančič.

Kitajska je že nekaj časa vse bolj pomemben igralec na svetovnem zemljevidu, česar se vse bolj zavedajo tudi slovenski politiki in gospodarstveniki. Zato ne čudi, da se tja iz Slovenije odpravljajo številne delegacije, trenutno je tako na uradnem obisku na Kitajskem delegacija Državnega sveta Republike Slovenije, z njo pa tudi močna gospodarska delegacija. Poklicali smo v Šanghaj, tretjo postojanko na tej poti, in govorili z dr. Žigo Vavpotičem, predsednikom Slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri Gospodarski zbornici Slovenije. Foto: BOBO

V Narodni galeriji je na ogled razstava del na papirju slikarja Iva Prančiča, Gorenjski muzej in Numizmatično društvo Slovenije sta pripravila razstavo z naslovom »Želim vam vse najboljše« – Voščilnice skozi čas, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), pa slavi 20 letnico.

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.

Na robu Kozjanskega stoji nad zelenimi dolinami hrib z nenavadnim imenom. Čeprav ni ne špičast ne strm, ampakje prijetno okrogel, že dolgo nosi to ime. Ljudje pravijo, da je nekoč res hotel imeti oster vrh, a mu ni uspelo – in zato se danes vsem nasmiha s svojo mehkobo. Ko zapiha veter, pa se zdi, da rahlo vzdihne: »Ah, prav lepo je biti špičast poimenu in okrogel po srcu!«Čarobni zemljevid, Nataša Holy, Osnutek generiran s pomočjo UI Perplexity. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slika: Wikipedija, Google earth, Atlas. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

obeležujemo dan reformacije. Slavnostna govornica na včerajšnji državni proslavi, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, Asta Vrečko je v svojem govoru med drugim poudarila pomembnost dialoga. Ostali poudarki oddaje: - Na varnostno obremenjenih območjih na jugovzhodu Slovenije bi se lahko kmalu policistom pridružile tudi enote Slovenske vojske. - Guvernerji na seji Evropske centralne banke v skladu s pričakovanji niso spreminjali obrestnih mer. - Pred jutrišnjim dnevom spomina na mrtve večje občine obiskovalce pozivajo, da se na pot podajo z mestnimi avtobusi, ki bodo vozili po posebnih voznih redih.

V Novem mestu in okolici je v zadnjih dneh v zraku mogoče čutiti napetost. Mirjana Martinovič pravi, da se je nad mestom razgrnilo trpljenje. Predvsem zaznamovano z ubojem Aleša Šutarja. Prebivalci jugovzhodne Slovenije že dlje časa opozarjajo na nevzdržne varnostne razmere in težave pri sobivanju z romsko skupnostjo. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu že 15 let intenzivno poskuša na različne načine premostiti te težave. Kako razumejo trenutne razmere tisti, ki se vsakodnevno ukvarjajo z otroki iz romskih naselij in jih spodbujajo, da ne bi opustili šolanja ter zašli po poti kriminala.

Mariborska ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico, ki deluje v okvirih nadškofijske Karitas, je dopolnila 20 let delovanja. V tem času je osebje njenih prostovoljcev oskrbelo okoli tisoč ljudi iz kar 39 držav, čeprav je bila več kot polovica pomoči potrebnih državljanov Slovenije. Podobne »pro bono« ambulante delujejo še v Ljubljani, Kopru in Kranju. V tokratnem Studiu ob 17ih se bomo seznanili z njihovim delovanjem, pa tudi z upadom zanimanja mladih zdravstvenih delavcev za takšno delo, čeprav obeti kažejo, da obolelih brez zdravstvenega zavarovanja v prihodnosti zanesljivo ne bo manj. Oddajo pripravlja Stane Kocutar.

Spletnih prevar je iz leta v leto več. Polletno poročilo o smernicah zlonamerne programske opreme in ranljivostih kaže na jasno prevlado državnih akterjev, ki kibernetske napade uporabljajo za strateške in geopolitične cilje. Klasične kriminalne združbe pa izkoriščajo različne ranljivosti predvsem za izsiljevalske napade, krajo podatkov in goljufije. Njihove metode so manj prefinjene od kibernetskih operacij, v ozadju katerih so države, so pa bolj množične. Kako odkrivati te napade, jih preiskovati in se zavarovati pred njimi, vnovič v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Piškur, Zveza potrošnikov Slovenije; Uroš Svete, direktor vladnega urada za informacijsko varnost; Gorazd Božič, direktor SI-CERTA; David Gracer, kriminalistični inšpektor v Upravi kriminalistične policije na GPU.

Prodaja od vrat do vrat, akviziterska prodaja, lahko skriva ogromno pasti, prevar, v zadnjem času je največ takšnih primerov na temo zdravja. Akviziterji znajo prepričati stranke, naj kupijo na primer prehranske dodatke v vrednosti 800 evrov, ali pa magnetno blazino, ki lajša bolečine, izboljšuje spanec, deluje protivnetno in preprečuje kalcinacijo v možganih za  "samo" 1.500 evrov. Pri tem znajo akviziterji opraviti celo domnevno diagnostiko. Njihova najpogostejša tarča so starejši. Sogovornika: Petra Lovišček, vodja pravne pisarne na Zvezi potrošnikov Slovenije Dejan Ciringer, direktor Inšpekcije za splošen nadzor varstva potrošnikov pri Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije  

Gospodarsko sodelovanje med državama je v ospredju obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona pri nas. Macron je izrazil željo, da bi Francija postala strateška partnerica Slovenije, tudi na področju jedrske energije. Po mnenju premierja Roberta Goloba bo to pozitivno pri graditvi drugega bloka krške nuklearke. Ostali poudarki oddaje: Visoki ameriški predstavniki v Izraelu skušajo preprečiti propad krhkega premirja v Gazi Nekdanji francoski predsednik Sarkozy začel prestajati zaporno kazen; vztraja, da je nedolžen Ob svetovnem dnevu jabolk opozorila, da je samooskrba z njimi vse slabša, tudi zaradi neugodnega vremena

Ljubljanski Nebotičnik, zgrajen leta 1933, je simbol modernizacije in poguma predvojne Ljubljane. S svojimi 70 metri je bil najvišja stavba v srednji Evropi in na Balkanu, njegova gradnja pa je pomenila arhitekturni, tehnični in estetski prelom. Ključen del Nebotičnika je tudi njegova pasaža, ki se povezuje s pasažo palače Viktoria z iztekom na današnjo Cankarjevo cesto. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila to ena najsodobnejših in najlepših pasaž v Ljubljani – prostor trgovin, druženja prebivalk in prebivalcev, prostor mestnega utripa in elegance, so zapisali pri zavodu Afront, ki vsako leto organizira festival Odprte hiše Slovenije, v sklopu katerega je letos zaživel projekt Oživitev prve ljubljanske pasaže. Ta je danes, čeprav ima status kulturnega spomenika državnega pomena, zapuščena, zanemarjena in skoraj pozabljena. O zgodovini, arhitekturi in družbeni vlogi Pasaže Nebotičnik in Pasaže Viktoria bo tekla beseda tudi v tokratni oddaji Sledi časa. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila avtorici projekta Oživitev prve ljubljanske pasaže Lenko Kavčič in Evo Eržen ter arhitekturnega zgodovinarja dr. Boga Zupančiča.

Čez dobro leto, tretjo nedeljo v novembru 2026, bodo potekale lokalne volitve. Volilni upravičenci bodo znova volili župane, občinske svetnike in predstavnike v svetih krajevnih skupnosti. A tokrat bodo pravila igre nekoliko spremenjena. Novembra lani je državni zbor namreč potrdil spremembe Zakona o lokalnih volitvah. Ta med drugim zdaj celovito ureja volilni spor, na novo določa, kako se oblikuje občinski svet, kako naj se oblikujejo volilne komisije in odbori. V javnosti je morda najbolj odmevala sprememba glede volitev predstavnikov v svete krajevnih skupnosti. V javnosti pa odmeva razrešitev župana občine Gornji Petrovci, ki je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Zapleta se tudi v Bovcu, kjer bi svetniki odpoklicali župana z referendumom. Tudi o tem v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: Alenka Plahuta, vodja službe za občinski svet in krajevne skupnosti Mestne občine Koper; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan občine Pivka; Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo. Avtorica oddaje Barbara Kampos De Stefani.

V tokratnem Antikvariatu je bilo govora o turbulentnem obdobju Informbiroja, ko je nad Jugoslavijo visel Damoklejev meč spora s Sovjetsko zvezo. Odmik od sovjetskega modela se je seveda poznal tudi v nogometu. Tik pred resolucijo Informbiroja je bila ustanovljena Nogometna zveza Slovenije, konec leta 1948 pa je iz nogometne sekcije Enotnosti nastal Odred. V jugoslovanskem pokalu je nastopilo lepo število slovenskih klubov, a niso bili preveč uspešni. Zelo pestro je bilo v republiški ligi, kjer je ljubljanski Železničar, ki mu je predsedoval kar predsednik NZS, za las prehitel konkurente. Ob pregledu »lig petice« pa zgodba od tragediji, ki je za vedno zaznamovala Torino FC in spremenila tok italijanske nogometne zgodovine. Kot ponavadi vam ob bizarnih zgodbicah, ki smo jih izbrskali iz starega časopisja ne bo dolgčas.

Predstavniki in predstavnice strokovnih združenj in treh slovenskih univerz s področja jezikovnih poklicev so pred kratkim predstavili program meseca jezikovnih poklicev, ki pod sloganom UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno poteka od 29. septembra do 31. oktobra. Z jezikovno kampanjo želijo javnost opozoriti na izzive sodobnega časa, pomembno vlogo in vidnost jezikovnih poklicev ter odgovornost, ki jo za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike nosijo kot skupnost. V tem mesecu poskušajo načeti predvsem vprašanja o prednostih in pasteh uporabe umetne inteligence pri prevajanju, tolmačenju in lektoriranju, pa o etiki, transparentnosti in zaščiti avtorskih pravic v digitalnem okolju.Sogovorniki: Zdravko Duša, upokojeni prevajalec in avtor slogana UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.; dr. Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije; Živa Malovrh, predsednica Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije; Diana Grden Jenko, predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev; Matjaž Juhart iz Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije; Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev in pobudnica kampanje UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.; dr. Nataša Hirci, docentka na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Foto: Domen Pal