Podcasts about slovenije

obeležujemo dan reformacije. Slavnostna govornica na včerajšnji državni proslavi, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, Asta Vrečko je v svojem govoru med drugim poudarila pomembnost dialoga. Ostali poudarki oddaje: - Na varnostno obremenjenih območjih na jugovzhodu Slovenije bi se lahko kmalu policistom pridružile tudi enote Slovenske vojske. - Guvernerji na seji Evropske centralne banke v skladu s pričakovanji niso spreminjali obrestnih mer. - Pred jutrišnjim dnevom spomina na mrtve večje občine obiskovalce pozivajo, da se na pot podajo z mestnimi avtobusi, ki bodo vozili po posebnih voznih redih.

V Novem mestu in okolici je v zadnjih dneh v zraku mogoče čutiti napetost. Mirjana Martinovič pravi, da se je nad mestom razgrnilo trpljenje. Predvsem zaznamovano z ubojem Aleša Šutarja. Prebivalci jugovzhodne Slovenije že dlje časa opozarjajo na nevzdržne varnostne razmere in težave pri sobivanju z romsko skupnostjo. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu že 15 let intenzivno poskuša na različne načine premostiti te težave. Kako razumejo trenutne razmere tisti, ki se vsakodnevno ukvarjajo z otroki iz romskih naselij in jih spodbujajo, da ne bi opustili šolanja ter zašli po poti kriminala.

Če bi morali gosta tokratne oddaje Storž predstaviti z eno besedo, bi rekli, da je vedoželjen. Janez Ovsec je bil rojen v Loški dolini, zdaj že dolgo časa živi v Logatcu. Po izobrazbi strojni inženir, ki tudi po upokojitvi ostaja povezan s tehniško stroko, saj je predsednik Sveta Tehniškega muzeja Slovenije. Kot ljubiteljski slikar najraje ustvarja akvarele, vodi Društvo likovnikov Logatec, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje je slušatelj angleškega jezika. Prepričan je, da je tango kralj plesa.

Pred časom so bile s pomočjo laserskega skeniranja na območju Krasa odkrite monumentalne suhozidne strukture, ki predstavljajo v Evropi še nedokumentirano obliko obsežne prazgodovinske lovske infrastrukture. Najdba opuščenih, iz kamna zgrajenih ostalin – tudi več kilometrov dolgih pasti – priča, da so tukajšnje človeške skupnosti uprizarjale množične, organizirane in zelo premišljene love na divjad, kar osvetljuje tudi takratno družbeno in družabno življenje. Predstavljamo si lahko, da je bilo zgrajeno prav okrog intenzivnega sezonskega lovskega plenjenja divjih živali, saj je bilo za uspešno izpeljavo akcije potrebno vsakič mobilizirati večjo skupino lovcev iz širšega sorodstva ali več sorodstvenih skupin. Po usmerjanju čred, verjetno kopitarjev, skozi daljše ali krajše kamnite ograde v obliki lijakastih sistemov, ki so vodili do končnih, pogosto prepadnih pasti, v katere so padle ujete živali, je sledilo skupinsko pobijanje plena, temu pa pojedine, praznovanja, festivali in ceremonije. Čeprav v Evropi ni primerljive najdbe, veliko število odkritij podobnih pasti dokazuje razširjenost te tehnike lova na različnih koncih sveta. Gost oddaje Glasovi svetov: dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik, arheolog, pedagog na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, publicist in skupaj z arheologom dr. Tomažem Fabcem s Centra za preventivno arheologijo Zavoda za kulturno dediščino Slovenije odkritelj kraških prazgodovinskih konstrukcij. Slika: Dimitrij Mlekuž Vrhovnik 

Poznavalka srednjeveškega gradiva na Slovenskem, umetnostna zgodovinarka Nataša Golob je predstavila novo knjigo Pozdravljen, ti, ki bereš: Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo. V Ljubljani pred ljubljansko Dramo pa je na ogled ulična razstava z naslovom Simfonija narave v Ljubljani Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Si kdaj tako utrujen ali pa samo len, da bi kar poležaval, strmel v lepo drevo ali sončni zahod in ne počel nič, prav nič. Skratka, da bi počival. Počitek je vedno prijetno opravilo in marsikateri pohodnik nadvse uživa, ko lahko počiva na vrhu vzpetine. Prisluhni Maji in Luki, kaj bosta odkrila tokrat.Čarobni zemljevid, Nataša Holy, Osnutek generiran s pomočjo AI DeepSeek, Gemini in Perplexity. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slika: Wikipedija, Google earth, Atlas. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

Mariborska ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico, ki deluje v okvirih nadškofijske Karitas, je dopolnila 20 let delovanja. V tem času je osebje njenih prostovoljcev oskrbelo okoli tisoč ljudi iz kar 39 držav, čeprav je bila več kot polovica pomoči potrebnih državljanov Slovenije. Podobne »pro bono« ambulante delujejo še v Ljubljani, Kopru in Kranju. V tokratnem Studiu ob 17ih se bomo seznanili z njihovim delovanjem, pa tudi z upadom zanimanja mladih zdravstvenih delavcev za takšno delo, čeprav obeti kažejo, da obolelih brez zdravstvenega zavarovanja v prihodnosti zanesljivo ne bo manj. Oddajo pripravlja Stane Kocutar.

V Novem mestu sta se z minuto molka ob 17. začela shod pred mestno hišo in izredna seja mestnega sveta, na katero je župan Gregor Macedoni povabil predstavnike vlade, pravosodja in policije. Seja se je nadaljevala z govori županov iz jugovzhodne Slovenije in Posavja, ki zahtevajo konkretne ukrepe za reševanje romskih vprašanj. Radikalne ukrepe je napovedal premier Robert Golob, predstavil naj bi jih že danes. Drugi poudarki oddaje: - Odbor za infrastrukturo potrdil podaljšanje veljavnosti letnih vinjet za štiri mesece. - Ruska vojska po letu obleganja Pokrovska in njegovem zavzetju napreduje v notranjost Ukrajine. - Izraelski premier zaradi domnevnih Hamasovih kršitev premirja ukazal napade na Gazo.

Piše Meta Kušar, bere Mateja Perpar. V zadnjem času različna gibanja apelirajo, da je treba dejstva ponotranjiti. Imeti podatke, ni dovolj. Politika, ki ne implementira demokratičnih vrednot, je vredna še manj. Za dobro življenje moramo uresničevati Ustavo RS, zakone, dogovore – politiki in državljani. O tem v zborniku Soglasje za zgodovinski trenutek ali Novi prispevki za slovenski pomladni program razmišlja 74 različnih strokovnjakov, komplementarnih levemu delu politike. Levi del nam je vladal 24 let, desna sredina 9 let, kljub temu je mnogi niso uzavestili kot legitimno. Tokrat ni možnosti, da bi se poglabljali v vzroke duševne zanemarjenosti Slovencev, ki nas duši kot masivna banalnost na vseh področjih. V veliki meri jo zaradi nepoznavanja preteklosti, in trganja vezi z njo, povzroča izkoreninjenost ljudi. Neobčutljivi smo za bistvene stvari. Strokovnjaki so napisali, kar opažajo v naših družbenih sistemih in podsistemih. Slovenija, ki je bila ob osamosvojitvi vesela, rdečelična nevesta, se spreminja v nesamozavestno, anoreksično tridesetletnico. In s tokom, ki ga je ubrala, ne more biti zadovoljen prav nihče, ki je vsaj malo resnicoljuben. Zbornik je opozorilo vsem državljanom, saj smo vsi prišli v tisto stanje n u j e, na katero je treba dejavno odgovoriti, če ne želimo izgubiti svoje države, ki ni samoumevna. Veliko gre narobe in krute realnosti si ne smemo prikrivati, če naj se osvobodimo in ozdravimo izkoreninjenosti. Samo svoboden človek je sposoben ustvarjati dodano vrednost. Kakor jo Zahodni Evropejec, ki je tudi veliko hudega preživel, a ga rane niso pohabile. Ivan Cankar nam je kazal nesvoboden in eksistenčno ogrožen narod, katerega pripadnik je bil. Pokazal svoje prvo osvobajanje: erotično, z zbirko Erotika. Župančič, je šel s Čašo opojnosti v isto smer. Prvoborca modernizma, nista erotiki izborila svobode za zmeraj in za vse. Pokazala sta, da je eros prva točka osvobajanja. Druga je svobodno doživljanje, tretja svobodno mišljenje in četrta svoboda govora – in še mnogo zraven imenujemo svoboda – demokracija. Zato nacija zahteva demokracijo, ko enkrat to doseže. Če je nima, bodo lucidne, svobodne posameznike skrivali pod pisker. V naši zgodovini so imeli vsak svoj pisker za onemogočanje razsvetljevanja; najprej klerikalci petsto let, kasneje komunistična partija 45 let. Zdaj pa v plamenček pihajo zavezniki kontrakulture, prepričani, da je Slovenija njihova torta. Njim pripada sladkanje. Trinajst poglavij lahko samo naštejemo: v Uvodu Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk in Tomaž Zalaznik osvetlijo naravo in namen knjige, sledijo Kontekst slovenske osamosvojitve, Vrednote liberalne demokracije in vrnitev na Zahod, Pretres iz ZDA, Prispevki v času in za čas ter Prispevki za odločilne trenutke. Sledijo poglavja: Slovenija v prelomnem času, Mednarodne zadeve in globalizacija, Kriza Evrope in Unije, Revolucija in sprava, Gospodarstvo in razvoj, Zdravstvo in socialna pravičnost, Izobraževanje in znanost, Kultura, umetnost in etika, Identiteta in civilna družba, Demokracija in ustava, Zgodovinske perspektive, nacionalni program. Sklep je Srečanje misli za odločilne trenutke. Veliko je bistvenih opažanj, kot so: Vzrok erozije razsvetljenstva je šibkost duha. Humanisti in družboslovci, ki pri nas diplomirajo, zagovarjajo izstop iz zahodnega civilizacijskega kroga. Splošna javnost je sprejela, da je slovenska pomlad zgrešen projekt, osamosvojitelji pa so domala kriminalci. Omamljeni od večnega čara socializma so pozabili, da je Slovenija startala v samostojnost s 1250-odstotno inflacijo. Dejanska vladavina prava je ključna, ker pogojuje izboljšanje življenja in blaginje. Prva stvar za narodno spravo je, da prevlada resnica. Slovenci smo neodporni na izkrivljanje zgodovinskih dejstev in izkrivljanje današnje resničnosti. Povejmo nekaj več o slovenski identiteti, ki jo je raziskoval Andrej Drapal: Ali vemo, zakaj nekateri funkcionarji nosijo droben logo I feel Slovenia, ki se je ponesrečeno prekucnil v turistično dejavnost, čeprav gre za 107 strani dolg poslovni dokument iz leta 2008 in velja še danes. To je njegovo delo. Raziskovali so osrednje poteze slovenskosti, ki se nenehno razvijajo, a v temelju ostajajo enake in bodo podlaga razvoju Slovenije tudi v prihodnje. Smo prizadevni v vsem, kar radi počnemo in tam dosegamo presežke. V športu je to prednost, pri drugih zaposlitvah si nakopljemo težave. Organski razvoj je jedrni del naše vizije. Globoko v sebi smo konservativni, zato je naše geslo Naprej z naravo. Slovenščino vidimo kot vrednoto. Igor Grdina potrjuje naše nacionalne lastnosti, opozarja na težke izgube, ki so nas doletele v letih 1941 do 1945. Od poldrugega milijona Slovencev je izgubilo življenje približno 100.000 ljudi, kar primerja z Norveško, ki je imela okoli 10.300 žrtev. A mi smo imeli pol manj prebivalcev kot Norveška. V zvezi z obdobjem 2020–2022 opaža, da je kultura postala tarča kontrakulture, in ta je zdaj ni pripravljena niti tolerirati. Opaža tudi, da so eksponenti komunističnega režima začeli obvladovati neodvisno Slovenijo in širiti jugoslovansko mentaliteto. Mračen cilj vidi v agresivnem propagiranju egalitarnosti, katere približek je mogoč edino v revščini. Premalo je vznemirjenja ob izidu tega pomembnega zbornika. Se ogroženost nacije, skupaj z maloštevilčnostjo, po stotih letih ni končala? Kljub herojem NOB in članstvu v EU! Zatrti smo v doživljanju, mišljenju in izražanju. Potrebujemo holističen pristop, skupno vizijo in uveljavljanje meritokracije, ki se lahko uresniči samo iz celotne nacije. Brez kritike do lastne partije ne bo šlo. Zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek ali Novi prispevki za slovenski pomladni program je knjiga o pomembnih rečeh. Iztok Simoniti je pred šestimi leti, v Vodah svobode, na 200 straneh napisal priročnik za demokracijo. Take knjige zahtevajo dosti in veliko dajejo in današnjemu času so prepotrebne.

Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije je že več let tudi možnost prostovoljstva. Več o tem je povedal direktor omenjenega združenja p. Robin Scheweiger. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko, med drugim polletne podatke o prosilcih za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji.

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč.

Vir:  Čarobni zemljevid, Nataša Holy (Zasnovano, urejeno in finalizirano s strani avtorja. Osnutek generiran s pomočjo AI modela DeepSeek.), Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985, vir slike: Wikipedija, bere Nataša Holy

34 let je minilo od odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, s katerim je naša država dokončno postala suverena, je ob današnjem prazniku suverenosti poudaril slovenski državni vrh. Prava moč naroda ni bogastvo ali vojska, temveč njegov pogum, je povedala predsednica republike Nataša Pirc Musar, zato naj bo po njenih besedah danes priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so prispevali k samostojni državi. Kot je dodala, se suverenost kaže tudi v sposobnosti povezovanja in zaščiti šibkejših, ki sta med drugim ključna za uspešno prihodnost države. Drugi poudarki. - Venezuela in Brazilija kritični do ameriške vojaške navzočnosti v Karibskem morju. - V primernih slovenskih zakloniščih prostora le za dva odstotka državljanov. - Ob 70. obletnici ustanovitve prvih gasilskih zvez pri nas pozivi k ohranjanju tradicije.

Prva knjiga iz globalno odmevnega, sedem-delnega niza romanov, ki pripovedujejo zgodbo o Tari, francoski knjigarnarki, ki se je brez razvidnega razloga zataknila v času, saj se ji iz dneva v dan ponavlja 18. november. V zadnjih letih smo se bralke in bralci z vsega sveta – tudi iz Slovenije – navadili sodobno književnost, ki prihaja iz nordijskih dežel, asociativno povezovati predvsem z literarno zvrstjo kriminalke. Jo Nesbø, Camilla Läckberg, Stieg Larsson in drugi so nas pač osvojili s svojimi zapeljivo mrakobnimi, moralno sivimi detektivkami, ki skušajo pokazati, kaj se v resnici dogaja v podpodju na videz urejenih, dobro delujočih, razsvetljenih skandinavskih družb. Seveda pa to še ne pomeni, da se morajo nordijski avtorji in avtorice, če si želijo prodreti na globalni knjižni trg, za vsako ceno oprijeti prav kriminalk. Nikakor ne; obstajajo pač tudi drugi literarni žanri, druge poti do uspeha. In po eni od teh je po letu 2020, ko je luč sveta ugledal prvi del njene načrtovane in ta čas še vedno ne do kraja dokončane romaneskne septologije, naslovljene O prostornini časa, zelo odločno stopila danes 63-letna pisateljica Solvej Balle, ki je bralke in bralce navdušila najprej doma, na Danskem, potem širom po Skandinaviji, no, letos, ko je bila nominirana še za prestižnega mednarodnega bookerja, pa pravzaprav že povsod po svetu; tudi pri nas, kjer je pod založniškim okriljem Mladinske knjige ob začetku poletja izšel prvi del iz serije O prostornini časa. Naslov, ki ga je danska pisateljica poiskala svoji septologiji, je brez najmanjšega dvoma intriganten, mamljiv, a kakšna je zgodba, ki se za njim skriva? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prevajalca Solvej Balle, Darka Čudna. Foto: Goran Dekleva

Spletnih prevar je iz leta v leto več. Polletno poročilo o smernicah zlonamerne programske opreme in ranljivostih kaže na jasno prevlado državnih akterjev, ki kibernetske napade uporabljajo za strateške in geopolitične cilje. Klasične kriminalne združbe pa izkoriščajo različne ranljivosti predvsem za izsiljevalske napade, krajo podatkov in goljufije. Njihove metode so manj prefinjene od kibernetskih operacij, v ozadju katerih so države, so pa bolj množične. Kako odkrivati te napade, jih preiskovati in se zavarovati pred njimi, vnovič v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Piškur, Zveza potrošnikov Slovenije; Uroš Svete, direktor vladnega urada za informacijsko varnost; Gorazd Božič, direktor SI-CERTA; David Gracer, kriminalistični inšpektor v Upravi kriminalistične policije na GPU.

V oddajo Odprto za srečanja smo tokrat povabili Marjanco Velišček iz Kobarida, dolgoletno sekretarko tolminskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije. Letos poleti se je upokojila, vendar kljub temu še naprej ostaja dejavna kot prostovoljka. Z Marišo Bizjak sta se spominjali preteklih let, ki so ji dale potrpežljivost, razumevanje in predvsem zavedanje, kako pomembno je, da v vse bolj individualiziranem svetu še vedno ostajamo ljudje - ljudje, ki opazimo drug drugega in si med seboj pomagamo.

V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.

Gospodarsko sodelovanje med državama je v ospredju obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona pri nas. Macron je izrazil željo, da bi Francija postala strateška partnerica Slovenije, tudi na področju jedrske energije. Po mnenju premierja Roberta Goloba bo to pozitivno pri graditvi drugega bloka krške nuklearke. Ostali poudarki oddaje: Visoki ameriški predstavniki v Izraelu skušajo preprečiti propad krhkega premirja v Gazi Nekdanji francoski predsednik Sarkozy začel prestajati zaporno kazen; vztraja, da je nedolžen Ob svetovnem dnevu jabolk opozorila, da je samooskrba z njimi vse slabša, tudi zaradi neugodnega vremena

Prodaja od vrat do vrat, akviziterska prodaja, lahko skriva ogromno pasti, prevar, v zadnjem času je največ takšnih primerov na temo zdravja. Akviziterji znajo prepričati stranke, naj kupijo na primer prehranske dodatke v vrednosti 800 evrov, ali pa magnetno blazino, ki lajša bolečine, izboljšuje spanec, deluje protivnetno in preprečuje kalcinacijo v možganih za  "samo" 1.500 evrov. Pri tem znajo akviziterji opraviti celo domnevno diagnostiko. Njihova najpogostejša tarča so starejši. Sogovornika: Petra Lovišček, vodja pravne pisarne na Zvezi potrošnikov Slovenije Dejan Ciringer, direktor Inšpekcije za splošen nadzor varstva potrošnikov pri Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije  

Danes je svetovni dan jabolk, prav ta sadna vrsta je daleč najbolj razširjena v slovenski pridelavi sadja, čeprav se v zadnjih letih razvija tudi pridelava jagodičevja in lupinarjev. Stopnja samooskrbe z jabolki je bila lani 27%. Letošnja letina bo kot kaže tretja najslabša v zadnjem desetletju, ko se je začela kriza v sadjarstvu. Pridelava jabolk je izpostavljena številnim tveganjem zaradi podnebnih sprememb, največ škode povzročajo spomladanske pozebe. To je glavni razlog za več kot 40 % nižjo letino kot lani. Ker je zavarovanje predrago, največja zavarovalnica pa tega zavarovanja sploh ne ponuja več, večina sadjarjev, razen največjih, pa pridelkov ne zavaruje. Ob tem sadjarje jezi odločitev naše države, da ne bo izvedla uradnega popisa letošnje škode, kar pomeni, da Slovenije ne more zaprositi za evropsko pomoč, medtem pa je Evropska komisija nekaterim državam že odobrila pomoč zaradi letošnje pozebe sadja. Pridelovalec za kg jabolk dobi med 40 in 50 centi, to je skoraj polovica manj od lanske povprečne odkupne cene. Kako dolgo bodo slovenski sadjarji še kljubovali neugodnemu vremenu, omejitvam glede rabe fitofarmacevtskih sredstev, nedostopnosti do sredstev pri razpisih za investicije za večjo odpornost na podnebne razmere in nizkim odkupnim cenam. Ali rečeno drugače - kako dolgo bomo še jedli slovenska jabolka?

Olimpijski komite Slovenije je predstavil akcijski načrt za prihodnja štiri leta, na seji izvršnega odbora pa so bile ena od osrednjih tem tudi prihajajoče zimske olimpijske igre v Italiji.

Ime tedna je Helena Fojkar Zupančič, zborovodkinja Zbora svetega Nikolaja Litija, ki so v konkurenci osmih azijskih in evropskih zborov na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru navdušili s tehnično pripravljenostjo zbora, zahtevnostjo programa in prepričljivostjo izvedbe. Z zmago je zbor samodejno postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026. Kandidati so bili še: Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in Tomaž Fabec, raziskovalca z Oddelka za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z ekipo arheologov sta na Krasu našla več kilometrov dolge strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najdbe svetovnega pomena predstavljajo eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi. Janez Vodiškar, srčni kirurg, ki je v sodelovanju s strokovnjaki ljubljanskega UKC-ja uspešno izvedel prvo implantacijo mehanskega podpornega sistema berlinsko srce pri otroku v Sloveniji. Gre za prelomni dogodek, saj do zdaj otroci s hudimi srčnimi boleznimi v Sloveniji pogosto niso imeli realne možnosti, da bi dočakali presaditev srca. Bili so bili odvisni od začasnih podpornih sistemov, ki pa niso namenjeni dolgotrajni uporabi.

Več sto gospodarstvenikov se je danes na Brdu pri Kranju zbralo na jubilejnem dvajsetem vrhu gospodarstva. Razpravljali so o prihodnjem gospodarskem razvoju Slovenije v času hitrih geopolitičnih, ekonomskih in varnostnih sprememb. Ob tem je bilo slišati zagotovila, da vlada posluša gospodarstvenike in se trudi najti rešitve. Gospodarska zbornica opozarja, da se razvojni model, ki je prinesel blaginjo, izteka. Kot pravi predsednik zbornice Tibor Šimonka, so zato pripravili program razvoja konkurenčnosti Slovenije do leta 2035. Zbrane je nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je dejala, da je temelj vsake razvite in sodobne države dobro delujoče, inovativno in ustvarjalno gospodarstvo, saj to zagotavlja delovna mesta, plače in blaginjo. Dodala je, da se tega premalo zavedamo, ter pozvala k vzpostavitvi konkurenčnega in predvidljivega poslovnega okolja.

V Portorožu ob poostrnih varnostih ukrepih vrh sredozemskih držav, s francoskim predsendikom Macronom in predsednico Evropske komisije von der Leyenovo.Izrael in Hamas z obtožbami o kršitvi premirja, ZDA pripravljene na nadaljevanje pogovorov o mirovnem načrtu.Gospodarstvo na Brdu pri Kranju o prihodnjem razvoju Slovenije.Fiskalni svet opozarja, da se fiskalna politika vlade odmika od začrtane poti.ŠPORT: Ljubljanski maraton rekorden po številu udeležencev.Vreme: Popoldne bo oblačno s padavina, jutri bo dež zajel vso državo.Janija Prednika na poslanskem stolčku zamenjala Janja Rednjak.Na območju Kamnika in Komende obvezno prekuhavanje vode.V Ihanu v diakona posvečen bogoslovec Luka Anžič.

Na Brdu pri Kranju se je končal dvajseti vrh gospodarstva, na katerem so razpravljali o prihodnjem gospodarskem razvoju Slovenije v času hitrih geopolitičnih, ekonomskih in varnostnih sprememb. Prisotne je nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je ob priložnosti odlikovanje Republike Slovenije zlati red za zasluge podelila predsedniku uprave farmacevtske družbe Krka Jožetu Colariču. Druge teme: - Voditelji MED9 v Portorožu pozvali k večji konkurenčnosti Unije in mirovnemu sporazumu za Gazo. - Zagrebčani na protestu zaradi nasilja mladoletnikov zahtevali več policistov in znižanje starostne meje za kazensko odgovornost. - Politični boj za nadzor Javnega holdinga Maribor: županu očitajo manever prek sveta delavcev.

Ljubljanski Nebotičnik, zgrajen leta 1933, je simbol modernizacije in poguma predvojne Ljubljane. S svojimi 70 metri je bil najvišja stavba v srednji Evropi in na Balkanu, njegova gradnja pa je pomenila arhitekturni, tehnični in estetski prelom. Ključen del Nebotičnika je tudi njegova pasaža, ki se povezuje s pasažo palače Viktoria z iztekom na današnjo Cankarjevo cesto. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila to ena najsodobnejših in najlepših pasaž v Ljubljani – prostor trgovin, druženja prebivalk in prebivalcev, prostor mestnega utripa in elegance, so zapisali pri zavodu Afront, ki vsako leto organizira festival Odprte hiše Slovenije, v sklopu katerega je letos zaživel projekt Oživitev prve ljubljanske pasaže. Ta je danes, čeprav ima status kulturnega spomenika državnega pomena, zapuščena, zanemarjena in skoraj pozabljena. O zgodovini, arhitekturi in družbeni vlogi Pasaže Nebotičnik in Pasaže Viktoria bo tekla beseda tudi v tokratni oddaji Sledi časa. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila avtorici projekta Oživitev prve ljubljanske pasaže Lenko Kavčič in Evo Eržen ter arhitekturnega zgodovinarja dr. Boga Zupančiča.

S Frankfurtskega knjižnega sejma smo pripravili prve vtise med katerimi izstopa tudi oceno branja Evropejcev, menda jih polovica ne prebere niti ene knjige. Društvo slovenskih skladateljev je te dni sklenilo večdnevno praznovanje 80. obletnice delovanja, ob kateri se je odvilo še gostovanje in generalna skupščina ECSA – Evropskega združenja skladateljev in tekstopiscev. Podelili so tudi dve Lipovškovi nagradi. Tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU letos obeležuje 80. letnico delovanja, pogovarjali smo se s predstojnikom dr. Kozmo Ahačičem. V Centru EPIC v Novi Gorici so odprli razstavo o po vojni ustanovljenih novih mestih po Evropi, predstavili pa so tudi zbornik. V petek so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani predstavili zbornik »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč« - bilo jih je okoli 60 tisoč, podatki pa so zbrani tudi iz najobsežnejšega svetovnega arhiva o žrtvah in preživelih v času nacionalsocializma, Arhiva Arolsen. Ta vsebuje podatke o približno 17,5 milijona ljudeh, ki so jih nacisti imeli zaprte in registrirane. Besedila za zbornik je prispevalo 16 institucij in 5 posameznikov, z sourednico in avtorico 18 prispevkov dr. Moniko Kokalj Kočevar iz muzeja pa smo pripravili pogovor. FOTO: Izsek posterja prvega frankfurtskega knjižnega sejma iz l.1949 VIR: https://www.dw.com/en/75-years-of-frankfurt-book-fair-world-stage-for-protests/a-70283991

Trump in Zelenski v Beli hiši sinoči tudi o raketah Tomahawk. Dogovora o dobavi še ni.Hamas Izraelu predal truplo še enega talca. Nejc Krevs v komentarju opozarja: »Mir v Gazi je krhek.«Vatikanska komisija za zaščito mladoletnih Cerkve poziva k jasnejši komunikaciji v primeru zlorab.Slovensko gospodarstvo se še naprej ohlaja, zaposlenost pada. V združenjih delodajalcev za aktivacijo sheme skrajšanega delovnega časa.Državni zbor potrdil: referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo v nedeljo 23. novembra, v Kranju molitvena veriga za življenje.Jutri Misijonska nedelja z geslom: »Misijonarji upanja med ljudmi.«ŠPORT: Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca drevi z Romuni za veliki finale ekipnega evropskega prvenstva v Zadru.VREME: Ponoči se bo v notranjosti Slovenije od vzhoda pooblačilo. Dopoldne se bo razjasnilo, dan bo večinoma sončen. Najvišje dnevne temperature bodo od 11 do okoli 17 °C.

Darja Reichman je članica ansambla Prešernovega gledališča v Kranju. Na tem odru ustvarja že trideset let, pred tem je bila v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, igrala je v filmih, na televiziji, pogosto nastopa v literarnih oddajah in radijskih igrah našega radia. Prejela je več nagrad, omenimo nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Takrat je bilo v utemeljitvi nagrade zapisano, da je »Darja Reichman ustvarjalka izredno širokega igralskega razpona.« Lani je prejela Sterijevo nagrado za vlogi Maruše in Marte v uprizoritvi Deževen dan v Gurlitschu (gúrliču) v Novem Sadu, pa nagrado julija za igro v predstavi Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija in letos Borštnikovo nagrado za isto vlogo. Ta mesec je praznovala okrogli jubilej, zato ji posvečamo tokratno oddajo. Z Darjo Reichman se je pogovarjala Tadeja Krečič. Tehnična izvedba Vladimir Jovanovič, produkcija 2020.

Dr. Andrej Godec je kemik po duši in srcu. Predan je mladim, vedoželjnim rodovom, ki presežejo mentorja, in prav je tako, pravi. Njegov strokovni življenjepis zajema kopico dosežkov. Je avtor številnih učbenikov za kemijo in drugih publikacij, vsestransko že desetletja skrbi za promoviranje kemije, pred leti je začel z organizacijo poletne šole kemijskih znanosti, ki je postala tradicionalna, pripravlja številne delavnice, seminarje in izobraževanja za učitelje, organizira priprave in vodi dijake na kemijske olimpijade, s katerih se vedno vračajo z medaljami, in tu se seznam njegovih dejavnosti še ne konča. Pri organizaciji Evropske naravoslovne olimpijade leta 2018 je bil odgovoren za izvedbo strokovnega dela tekmovanja. V šolsko prenovo je vključen tudi danes. Andrej Godec je prejemnik številnih nagrad in priznanj, tudi dobitnik Prometeja znanosti Slovenske znanstvene fundacije in častnega znaka Zveze za tehniško kulturo Slovenije, pa Priznanja Državnega sveta in Samčeve nagrade Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Kot asistent in predavatelj na Katedri za fizikalno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter dolgoleten sodelavec ZOTKe svoje delo zdaj prepušča drugim – mlajšim rodovom. In kakšni so zdaj njegovi načrti?

V oddaji gostimo nekdanjo atletinjo iz Oplotnice Natalijo Mucyo Waldhuber, ki zadnja štiri leta dela in živi v Ruandi, v tujino pa jo je pot iz Slovenije odpeljala že pred skoraj dvema desetletjema. Ustavljamo se tudi v nemškem Augsburgu, kjer letos v organizaciji slovenskega društva Drava poteka tradicionalna že 37. Folkloriada - srečanje slovenskih folklornih skupin iz Nemčije. Pozornost pa je namenjena tudi nedavnemu Srečanju otrok slovenske dopolnilne šole v Srbiji - Mavrica, ki ga je v Subotici pripravilo tamkajšnje slovensko društvo Triglav.

Čez dobro leto, tretjo nedeljo v novembru 2026, bodo potekale lokalne volitve. Volilni upravičenci bodo znova volili župane, občinske svetnike in predstavnike v svetih krajevnih skupnosti. A tokrat bodo pravila igre nekoliko spremenjena. Novembra lani je državni zbor namreč potrdil spremembe Zakona o lokalnih volitvah. Ta med drugim zdaj celovito ureja volilni spor, na novo določa, kako se oblikuje občinski svet, kako naj se oblikujejo volilne komisije in odbori. V javnosti je morda najbolj odmevala sprememba glede volitev predstavnikov v svete krajevnih skupnosti. V javnosti pa odmeva razrešitev župana občine Gornji Petrovci, ki je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Zapleta se tudi v Bovcu, kjer bi svetniki odpoklicali župana z referendumom. Tudi o tem v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: Alenka Plahuta, vodja službe za občinski svet in krajevne skupnosti Mestne občine Koper; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan občine Pivka; Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo. Avtorica oddaje Barbara Kampos De Stefani.

Ambulanta Karitas za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico Maribor je dopolnila 20 let delovanja. Od leta 2005 je njeno osebje oskrbelo okoli tisoč pomoči potrebnih iz 39 držav, čeprav je bila več kot polovica vseh državljanov Slovenije. Podobne pro bono ambulante delujejo še v Ljubljani, Kopru in Kranju.

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Vas jezijo oglasi za nezdravo hrano, s katerimi smo ves čas obkroženi? Vas moti oglaševanje kosmičev, ki imajo preveč sladkorja, a ustvarjajo vtis zdrave hrane? Ste opazili, da se kot Naša super hrana najmočneje promovirajo mesni in mlečni izdelki, ne pa tudi zelenjava, ki jo po prehranskih nutricionistkinih priporočilih v Sloveniji zaužijemo premalo. Ta opažanja in dejstvo, da država z javnimi sredstvi podpira porabo in proizvodnjo hrane, ki je v nasprotju s podnebnimi cilji so zmotili Umanotero in Zvezo potrošnikov Slovenije. Omenjeni organizaciji ob svetovnem dnevu poudarjata, da je oglaševanje najmočnejše orodje, ki vpliva na to, kaj bomo kupili in kaj bomo jedli. Zato pozivata državo k celovitim sistemskim spremembam, kot ključne ukrepe predlagata zakonsko omejevanje oglaševanja škodljive hrane ter prenovo državnega sistema promocije hrane, zakonodajno omejevanje ali prepoved oglaševanja škodljive hrane, podporo kmetom pri preusmeritvi v trajnostne prakse in med drugim prehransko opismenjevanje v šolskih programih.

V tokratnem Antikvariatu je bilo govora o turbulentnem obdobju Informbiroja, ko je nad Jugoslavijo visel Damoklejev meč spora s Sovjetsko zvezo. Odmik od sovjetskega modela se je seveda poznal tudi v nogometu. Tik pred resolucijo Informbiroja je bila ustanovljena Nogometna zveza Slovenije, konec leta 1948 pa je iz nogometne sekcije Enotnosti nastal Odred. V jugoslovanskem pokalu je nastopilo lepo število slovenskih klubov, a niso bili preveč uspešni. Zelo pestro je bilo v republiški ligi, kjer je ljubljanski Železničar, ki mu je predsedoval kar predsednik NZS, za las prehitel konkurente. Ob pregledu »lig petice« pa zgodba od tragediji, ki je za vedno zaznamovala Torino FC in spremenila tok italijanske nogometne zgodovine. Kot ponavadi vam ob bizarnih zgodbicah, ki smo jih izbrskali iz starega časopisja ne bo dolgčas.

Predstavniki in predstavnice strokovnih združenj in treh slovenskih univerz s področja jezikovnih poklicev so pred kratkim predstavili program meseca jezikovnih poklicev, ki pod sloganom UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno poteka od 29. septembra do 31. oktobra. Z jezikovno kampanjo želijo javnost opozoriti na izzive sodobnega časa, pomembno vlogo in vidnost jezikovnih poklicev ter odgovornost, ki jo za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike nosijo kot skupnost. V tem mesecu poskušajo načeti predvsem vprašanja o prednostih in pasteh uporabe umetne inteligence pri prevajanju, tolmačenju in lektoriranju, pa o etiki, transparentnosti in zaščiti avtorskih pravic v digitalnem okolju.Sogovorniki: Zdravko Duša, upokojeni prevajalec in avtor slogana UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.; dr. Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije; Živa Malovrh, predsednica Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije; Diana Grden Jenko, predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev; Matjaž Juhart iz Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije; Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev in pobudnica kampanje UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.; dr. Nataša Hirci, docentka na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Foto: Domen Pal

Relikvije so otipljivi ostanki, ki so povezani s svetimi osebami, kot so na primer svetniki, mučeniki in tudi sam Jezus Kristus. Čaščenje teh svetih predmetov je bilo prisotno po vsem katoliškem svetu in je dodobra zaznamovalo srednjeveško in do manjše mere tudi poznejšo zgodovino. Zaradi njihovega statusa se je okoli njih razvila bogata tradicija šeg, navad in običajev, ki so v vernikih vzbujali pobožnost. Za ohranjanje teh predmetov so izdelovali tudi relikviarije, skrinjice in šatuljice, ki so bile same po sebi verske umetnine.Več o relikvijah in relikviarijih so nam povedali tokratni gosti Sledi časa mag. Darko Knez, kustos v Narodnem muzeju Slovenije, dr. Nataša Kavčič, profesorica na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti in Monika Simonič Roška, etnologinja in kustosinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož.

Spletnih prevar je iz leta v leto več. Polletno poročilo o smernicah zlonamerne programske opreme in ranljivostih kaže na jasno prevlado državnih akterjev, ki kibernetske napade uporabljajo za strateške in geopolitične cilje. Klasične kriminalne združbe pa izkoriščajo različne ranljivosti predvsem za izsiljevalske napade, krajo podatkov in goljufije. Njihove metode so manj prefinjene od kibernetskih operacij, v ozadju katerih so države, so pa bolj množične. Kako odkrivati te napade, jih preiskovati in se zavarovati pred njimi, v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Piškur, Zveza potrošnikov Slovenije; Uroš Svete, direktor vladnega urada za informacijsko varnost; Gorazd Božič, direktor SI-CERTA; David Gracer, kriminalistični inšpektor v Upravi kriminalistične policije na GPU.

Slovenija je po številu tednov bolniške odsotnosti v evropskem vrhu, bolniške odsotnosti pa se z leti le še povečujejo. Kako presekati gordijski vozel za tiste, ki bolniško odsotnost nujno potrebujejo, in tiste, ki izigravajo sistem? Težave so tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu, kjer morajo dodatno delo opraviti drugi, kar vodi v preobremenitve in nove bolniške odsotnosti. Še posebej v gospodarstvu opozarjajo, da tako še težje konkurirajo na svetovnih trgih. Kakšne kratkoročne in dolgoročne ukrepe potrebujemo, da se rešimo iz primeža absentizma? To ni izziv le za zdravstvo in delodajalce, temveč je širše družbeno vprašanje. Gostje: Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Vlasta Mežek, Generalna direktorica Direktorata za dostopnost in ekonomiko na ministrstvu za zdravje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko–šaleške Gospodarske zbornice Slovenije; Aljaž Sečnjak, vodja kadrovske službe v BSH Nazarje; Dušan Poslek, detektiv, Detektivska agencija Enigma.

Voditelji Evropske unije v Koebenhavnu razpravljajo o sodelovanju na področju varnosti in obrambe. V ospredju sta krepitev obrambe pred brezpilotnimi letalniki in pomoč članicam Unije na vzhodu, ki so najbolj izpostavljene ruskim grožnjam. Premier Robert Golob je dejal, da je Slovenija v tem trenutku varna. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pravna stroka opozarja, da izrekanje delavcev o izplačilu božičnice ne bi bilo v skladu z zakonodajo. - Dokler ne bo sprejet nov zakon o proračunski porabi, bo več sto tisoč zveznih uslužbencev v Združenih državah na začasnem neplačanem dopustu. - Začelo se je novo študijsko leto, za več kot 15 tisoč bruck in brucev pripravili posebno dobrodošlico v akademski svet.

Za skoraj 65 tisoč študentk in študentov se začenja novo študijsko leto, ki prinaša tudi nekaj sistemskih sprememb. Prenovljen zakon o visokem šolstvu uvaja financiranje visokega šolstva po novem in predvideva ustanavljanje zgolj javnih univerz na predlog vlade ter javnih študentskih domov kot njihovih članic. V akademsko okolje na novo uvajajo tako imenovana mikrodokazila, eden od novih programov pa je magistrski študij umetne inteligence. O novostih, ki so pred študenti, profesorji in vodstvi fakultet, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.

Danes je na sporedu prelomna oddaja. Ker so prelomni časi, v katerih živimo. Kot vidimo, medijsko panogo počasi jemlje hudič, zato pa se krepi obrambna panoga. Tako je povsem normalno, da se kreativni del naše skromne redakcije razpušča in se seli, skupaj s kreativnostjo, na področje obrambne in vojaške industrije. Kako kmalu se bomo vključili v slovenski obrambni grozd, še ni povsem jasno; je pa zanimiv podatek, da se je, čim smo se Evropejci zavezali v obrambo pognati milijarde evrov, obrambni grozd povečal s petdesetih jagod na več kot sto trideset podjetij. Tako se bomo le preimenovali iz »zapisov iz močvirja« v pošasti iz močvirja in začeli služiti denar. Nasproti nam je prišla država v podobi nenadkriljivega Damirja Črnčeca. Kjerkoli se srečajo obramba, vpliv in denar, je najti tudi tega podjetnega strokovnjaka za obrambo; tako ne čudi, kako mu vsi priznavajo, da je prav njemu uspelo znotraj Slovenskega državnega holdinga ustanoviti podjetje, imenovano Dovos. »Družbo za obrambo, varnost in odpornost Slovenije«. Ker se bomo danes s kraticami še srečevali, naj izrazimo samo razočaranje, saj bi bilo ime družbe mnogo bolj zveneče, če bi prvi o spremenili v a, ali pa vsaj zadnji s v z. Kakorkoli; v kratkem – nekje do konca oktobra – je pričakovati javni poziv za prijavljanje obrambnih projektov, ki jih bo sofinancirala ali pa v celoti financirala država. Ker gre za eno največjih naložbenih priložnosti zadnjih desetletij, smo v našem novem obrambnem podjetju takoj zagnali nekaj projektov, ki jih kanimo prijaviti na javni poziv. Prvi projekt se imenuje P.E.N.I.S, kar je kratica za »Prenosni eliptični napadalni izstrelek Slovenije«. Do konca ga bomo sicer razvili, ko dobimo državne milijone; za zdaj lahko z javnostjo delimo samo osnovne taktične karakteristike in potrebne resurse za izdelavo tega obrambnega sistema. Za začetek potrebujemo močno leskovo palico in nekaj leskovih šib. Nato je treba palico elipsoidno upogniti in jo v elipsi držati z uporabo motvoza ali pa plastične vrvi za obešanje perila. Nato je treba s kuhinjskim nožem opremiti visokotehnološke leskove šibe – z utorom na eni in z bojno konico na drugi strani. Tako dobimo multifunkcijski obrambni sistem, saj je mišljeno, da se lahko P.E.N.I.S uporablja proti ciljem na kopnem, v morju in v zraku. YYYDrugi obrambni sistem, na katerem delamo v našem obrambno-raziskovalnem laboratoriju, se imenuje N.A.T.E.G, kar stoji za »natezni avtomatsko-taktični eruptor granat«. Kot za penis imamo tudi za nateg že izdelane prve inženirske skice; kot rečeno, pa ga bomo do konca razvili šele, ko dobimo od države nakazanih približno sto milijonov evrov, kolikor naj bi veljala fabrikacija tega orožja.  Za osnovo smo si zamislili rogovilo, najbolje bukovo, ki jo prirežemo v obliki črke ipsilon. Na zgornji tretjini obeh krajših delov rogovile, z visokotehnološkim »3D« rezkalnikom oziroma pipcem urežemo dva utora, v katera pritrdimo gumico, ki so jo mati zavrgli s kozarca vloženih hrušk. To orožje, v Natovi terminologiji imenovano »launcher« ali »frača« po domače, je enkratno predvsem zaradi velike prilagodljivosti kalibra posameznega izstrelka. Lahko izstreljuje gramoz kalibra »poljčanar«, posamezne prodnike, pa vse do klasičnega Natovega kalibra 7,62 mm. Edino, kjer bomo morali biti pazljivi, in Damir Črnčec bo pri tem kot nadzornik Dovosa še posebej natančen, je dvojna raba vojaških projektov, sprejetih v program. Kot vemo, evropske države, tako tudi Slovenija, ne bodo slepo in po ameriškem diktatu investirale v obrambno industrijo, ki ne bo znala početi nič drugega, kot ubijati sovražnika; oziroma kot se vidi v Združenih državah, pobijati naključne mimoidoče. Ob vojaški rabi morajo projekti imeti vsaj nekakšno funkcijo tudi v civilni sferi, in na srečo ga naša projekta P.E.N.I.S  in N.A.T.E.G imata. Ko bodo ostali vojaški projekti, ki se prav v tem trenutku globalno rojevajo v podobnih državnih podjetjih, kot je Dovos, realizirani … Se pravi, ko bodo damirji črnčeci po vsem planetu odlično opravili svoje delo in mirnodobski denar transformirali v ne-mirnodobskega ter posledično požgali civilizacijo …  Takrat bo mogoče s penisom zalezovati mamuta in ga ob sodelovanju vsega plemena tudi upleniti. In ko bomo mamutovine siti Slovenci zrli v nočno nebo, bomo lahko, kot dvojno rabo, vrhovnemu nategu posvetili plemensko daritev.  

Proračun je eden od temeljnih dokumentov vladne ekonomske politike. Za prihodnji dve leti vlada predlaga rekordno porabo države, ta naj bi postopno presegla 18 milijard evrov, a naj bi primanjkljaj ostal tik pod dovoljeno mejo, dolg pa naj bi se glede na BDP nekoliko znižal. Kako tvegan je tak proračun v negotovih geopolitičnih razmerah v svetu in volilnem letu doma? Kako modro so razporejeni rekordni obrambni izdatki in ali proračun sledi usmeritvam novega razvojnega modela države? O vsem tem s predstavniki države, gospodarstva in ekonomske stroke. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik Evropske unije; Bojan Ivanc, prvi analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

Predstavljamo feljton, ki govori o manj znanem obdobju protifašističnega upora, ki se je dogajalo v okupiranem Mariboru od druge polovice leta 1943 naprej. Upor v mestu se je soočal s specifičnimi razmerami, ki jih ni bilo najti v nobenem drugem delu Slovenije. Predvsem zaradi večinske naklonjenosti prebivalcem mesta nemški zasedbi so imeli uporniki skoraj nemogočo nalogo povezati svobodomiselne sile, ki bi se zoperstavile genocidni politiki nemškega Reicha.

Če zagori v kotu sobe, se požar širi štirikrat hitreje, ob steni pa dvakrat hitreje, kot če bi zagorelo v sredini sobe. To je dobro vedeti, ko razmišljamo o tem, kje bi prižgali dišeče sveče ali kam bi postavili novoletno smrečico. Še več uporabnih nasvetov o tem, kako poskrbeti za večjo požarno varnost naših domov, pa smo v zadnji letošnji Xkurziji iskali v laboratoriju, kjer strokovnjaki zažigajo tudi dobesedno. Obiskali smo namreč požarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.Začetek meseca je zaznamovala polna Luna, ki je za nameček še mrknila. Kljub oblačnemu zastoru, ki je pogled na ta redek, a čaroben nebesni pojav oviral v pretežnem delu Slovenije, smo na Valu 202 mrk pospremili z obširnim naborom vsebin. Slišani v oddaji: Žan Arsov, prejemnik zlate medalje na mednarodni olimpijadi iz astrofizike v Mumbaju Andrej Guštin, Zavod Cosmolab Urban Razpotnik, nekdanji olimpijec na olimpijadah iz znanja, študent Fakultete za matematiko in fiziko dr. Al Vrezec, Prirodoslovni muzej in Nacionalni inštitut za biologijo Aljoša Masten, multimedijski portal MMC dr. Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej  Več pa slišite tu. 

"Če razumemo prometno kulturo kot skupek spoznanj, pravil in norm medsebojnih odnosov udeležencev v prometu, imamo pri nas s prometno kulturo težavo, saj je ta na precej nizki ravni" - tako v svoji najnovejši raziskavi ugotavljajo pri Avto-moto zvezi Slovenije, kjer dodajajo, da se nizka raven odraža tudi v neupoštevanju pravil vožnje, kot so uporaba smernikov, upoštevanje rdeče luči na semaforju, uporaba telefonov med vožnjo in podobno. Kaj torej lahko vsi udeleženci v prometu storimo za izboljšanje prometne kulture, glede na to, da preventivne akcije pri marsikom ne zaležejo in na koncu ostane le še izrek kazni? Na aktualna vprašanja, povezana s prometom, bo v sredinem svetovalnem servisu odgovarjal vodja področja varna mobilnost na AMZS-ju Erik Logar.

Polletno poročilo o smernicah zlonamerne programske opreme in ranljivostih kaže na jasno prevlado državnih akterjev, ki kibernetske napade uporabljajo za strateške in geopolitične cilje. Klasične kriminalne združbe pa izkoriščajo različne ranljivosti predvsem za izsiljevalske napade, krajo podatkov in goljufije. Njihove metode so manj prefinjene od kibernetskih operacij, v ozadju katerih so države, so pa bolj množične. Kako odkrivati te napade, jih preiskovati in se zavarovati pred njimi, v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Piškur, Zveza potrošnikov Slovenije; Uroš Svete, direktor vladnega urada za informacijsko varnost; Gorazd Božič, direktor SI-CERTA; David Gracer, kriminalistični inšpektor v Upravi kriminalistične policije na GPU. Avtor oddaje Robert Škrjanc.

Gost epizode 194 je Božo Dimnik, slovenski podjetnik in lobist, ki je igral ključno vlogo pri osamosvajanju in mednarodnem priznanju Slovenije. =================== Vstopnice za dogodek v živo (AIDEA 200.) https://aidea.si/200  =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodnje življenje in zgodovinski kontekst Izkušnje med drugo svetovno vojno Povojni izzivi in družinske preizkušnje Kariera v medicini in poslovni podvigi Sodelovanje pri osamosvojitvi Slovenije Razmisleki o slovenski politiki in gospodarstvu Okoljske skrbi in osebni premisleki