Podcasts about slovenije

Pozdravljeni v novi epizodi podkasta, kjer odkrivamo zanimiva zemljepisna imena skozi kratke, hudomušne zgodbe za otroke in vse radovedne člane družine. Besedila zgodbic mi je pomagal ustvariti UI. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana,1985,  slike: Artistly. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

V pripravi na letošnji božič so v Stuttgartu v Nemčiji velik poudarek dali angelom. Na četrto adventno nedeljo so si rojaki z zanimanjem ogledali monodramo oz. monokomedijo Moj sinko, Jezus, ki jo je predstavil Igor Korošec iz Slovenskega narodnega gledališča Kranj. Na sveti večer so imeli večerno sveto mašo skupaj z nemško skupnostjo pri svetem Konradu, praznična maša je bila tudi na božič in na god svetega Štefana, ko so v dvorani pod cerkvijo pripravili še tradicionalno božično tombolo. Nekoliko drugačna pa je bila nedelja Svete družine. Pri njih so se ustavili mladi romarji iz Slovenije na novoletno taizejsko srečanje v Parizu. Postanek v Stuttgartu bodo naredili tudi ob vračanju domov. Tako nam je povedal slovenski župnik v Stuttgartu dr. Zvone Štrubelj, ki je pripravil tudi zanimivo božično meditacijo.

Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.

Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti dotedanjo skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in izid razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990.

Oglaševanje prehranskih izdelkov se v zadnjem obdobju hitro prenaša v digitalno okolje. Potrošniške raziskave kažejo na razširjenost prikritega oglaševanja prehranskih vplivnežev na družabnih omrežjih, kot so Tik-Tok, Instagram, You Tube in SnapChat. Evropska potrošniška raziskava iz leta 2023 je pokazala, da se skoraj ¾ potrošnikov srečuje z vplivneži, ki promovirajo izdelke, več kot polovica pa jih izdelke ali storitve tudi kupi. To lahko vpliva na oblikovanje potrošniških preferenc in prehranskih navad. Evropska krovna potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, pozivajo Evropsko Unijo, naj nujno omeji vplivnostni marketing s posodobitvijo evropske zakonodaje in prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila. Eden od fokusov letošnjih raziskav je bila prehrana in s tem povezana tveganja za uživanje nezdravih živil in pijač. Kako ščititi otroke pred trženjem nezdrave hrane na družabnih omrežjih? O vsem tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Matjažem Pircem, vodjo prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja za najbolj skrbne lastnike gozdov. Letos je prejemnik tega priznanja tudi Nadškofija Ljubljana. V oddaji je bil z nami Franc Pogačnik, upravnik gozdov Nadškofije Ljubljana. Z njim smo se pogovarjali o izzivih in načrtih pri gospodarjenju.

Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj. Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.

Pred 35-imi leti smo se Slovenci odločili za samostojno državo, to odločitev pa obeležujemo z današnjim praznikom, dnevom samostojnosti in enotnosti. Plebiscit je namreč pokazal izjemno enotnost Slovenije, ki je od takrat nismo več zares občutili, za kar številni krivijo politične delitve. V oddaji tudi: - Kako napreduje krepitev evropske vojaške obrambe? - Združene države v Nigeriji napadle džihadistične skupine - Ob godu svetega Štefana potekajo tradicionalni blagoslovi konj

Danes je praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Le dva dneva sta minila od tedaj, ko smo še sedeli v šolskih klopeh. Je takrat že kaj dišalo po tem prazniku? Je stekla beseda o njem? Smo učence spodbudili, jih povabili in zapeljali v pogovor o časih, ki so bili za nas, Slovence, tako zelo pomembni in odločilni?Komentar je pripravila članica Društva katoliških pedagogov Slovenije, Marija Pisk.

Ob izteku minulega tedna je v Ljubljani potekal osrednji dogodek Društva v tujini izobraženih Slovencev - Vtis leta 2025. V okviru slavnostnega srečanja, ki se je vsebinsko oziralo v strateško prihodnost in vlogo povezovanja Slovenije z diasporo za doseganje ciljev ter odgovornost do okolja, so podelili tudi priznanje VTIS leta, ki ga je prejel dr. Jure Knez; strojnik, vizionar, mentor in podjetnik, ki deluje doma in v tujini. Letošnji VTISOV nagrajenec dr. Jure Knez je gost v oddaji, gostimo pa tudi umetnika, fotografa, kuratorja in predavatelja na westminsterski univerzi Tadeja Vindiša, ki že desetletje biva in dela v Veliki Britaniji.

Na dan samostojnosti in enotnosti je naš gost dr. Dušan Plut, ki ga pomnimo kot člana osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, profesorja na Oddelku za geografijo ljubljanske filozofske fakultete in v zadnjem obdobju po vztrajnih prizadevanjih za nujnost uveljavite regionalnega razvojnega koncepta v Sloveniji. Foto: Bobo

Današnji datum je v slovensko zgodovino zapisan kot dan razglasitve izidov plebiscita o samostojnosti Slovenije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu samostojnosti in enotnosti poudarila, da naša država gradi in ohranja vrednote pravne države, človekovih pravic, spoštovanja in dostojanstva, kar ne bi bilo mogoče, če se pred 35-imi leti kot narod ne bi usodno zazrli vase in se vprašali, kdo smo in kaj želimo postati. Druge teme: - Ukrajina in Rusija napovedali nadaljevanje ločenih mirovnih pogajanj z Američani - V eksploziji v alavitski mošeji v Siriji ubitih najmanj 8 ljudi - Elektro Maribor naj bi še danes zagotovil elektriko vsem po izpadu zaradi snegoloma

Naj novorojeni Odrešenik napolni naša srca s svojo močjo, tolažbo in mirom, so v božičnem voščilu zaželeli slovenski škofje.Papež Leon XIV. mestu in svetu: Mir je skupna odgovornost.Na sveti večer zagorelo v domu starejših občanov v Notranjih Goricah, ranjenih k sreči ni.Osem dolenjskih in belokranjskih občin v tem tednu podpisalo pogodbo o sodelovanju pri projektu hiše hospica.Rojaki v Benečiji se na Božič spominjajo priljubljenega duhovnika Emila Cenčiča.V prazničnem popoldnevu si lahko ogledate dokumentarni film Za srce Afrike.Vreme: Jutri bo na zahodu in severu Slovenije delno jasno, drugod bo oblačno kot danes.

Yukio Mori prihaja iz Tokia na Japonskem, a njegov drugi dom je postala Murska Sobota. Prihodnje leto bo praznoval 90 let. Je podjetnik, prodajalec vina, ljubitelj kulinarike, poznavalec svetovne politike, glasbenik in človek, ki je svoje življenje posvetil povezovanju Japonske in Slovenije. Z njim smo obiskali tradicionalni Miklavžev sejem v Murski Soboti in se pogovarjali o njegovih podjetniških podvigih, o prekmurskih specialitetah, kulturi, jeziku in domačinih.

Tretji gost podkasta 254,5, ki ga pripravljata Luka Dolar in Cene Prevc, je Bine Norčič. Štiriinštiridesetletni glavni trener švicarske reprezentance v smučarskih skokih je v Švico prišel po treh letih delovanja na Norveškem, izkušnje ima tudi z delom onstran Atlantika, v Turčiji in v začetku trenerske kariere tudi iz Slovenije. Bine Norčič razkrije, da je zimzeleni Simon Ammann visoko motiviran in si znova želi biti med najboljšimi, pohvali razmere za delo v Švici, beseda pa seveda teče tudi o letošnji prevladi Domna Prevca, ki je na tekmah v Engelbergu še povečal prednost v seštevku svetovnega pokala pred konkurenco. Zaradi delovanja na Norveškem ne čuti sovražnih pogledov na trenerski tribuni, razkrije pa tudi, ali ga zanima delo v slovenskih smučarskih skokih.

Mladost Pesem Prijateljstvo, s kratico MPP, je katoliški študentski pevski zbor, ki deluje v Ljubljani v Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje na Tromostovju pri bratih frančiškanih. Zbor šteje 92 aktivnih članov – pevcev in pevk ter instrumentalistov (cajon, klaviature, akustična kitara, bas kitara, violina). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen sredinih študentskih večernih maš. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let. Nekaj članov zbora (Niko Rovtar, Katarina Kokalj, Jakob Kavčič, Klara Štukelj) na čelu z zborovodkinjo Ano Pučnik in duhovnim vodjo, mladim frančiškanskim bratom Filipom Mlinarjem, je Liana BUršič gostila v studiu 51 nacionalnega radia za iskreno debato o njihovem doživljanju Božiča, katoliške vere, pomena glasbe in skupnosti v njihovih mladih življenjih. V oddaji lahko slišite tudi dve njihovi pesmi.

Tretji gost podkasta 254,5, ki ga pripravljata Luka Dolar in Cene Prevc, je Bine Norčič. Štiriinštiridesetletni glavni trener švicarske reprezentance v smučarskih skokih je v Švico prišel po treh letih delovanja na Norveškem, izkušnje ima tudi z delom onstran Atlantika, v Turčiji in v začetku trenerske kariere tudi iz Slovenije. Bine Norčič razkrije, da je zimzeleni Simon Ammann visoko motiviran in si znova želi biti med najboljšimi, pohvali razmere za delo v Švici, beseda pa seveda teče tudi o letošnji prevladi Domna Prevca, ki je na tekmah v Engelbergu še povečal prednost v seštevku svetovnega pokala pred konkurenco. Zaradi delovanja na Norveškem ne čuti sovražnih pogledov na trenerski tribuni, razkrije pa tudi, ali ga zanima delo v slovenskih smučarskih skokih.

Sneg pobelil več delov Slovenije, na Primorskem zaradi močne burje omejitve v prometu.Ustavno sodišče ostro proti zakonu o zdravstveni dejavnosti, zdravniška zbornica zadovoljna.Pred nami je prvi sveti večer. Na trgu sv. Petra v Vatikanu jaslice v neapeljskem slogu, jaslice v dvorani Pavla XIV. pa z osrednjim sporočilom zaščite življenja od spočetja naprej. Slovenski škofje v božičnih poslanicah: življenje, upanje in pogum brez strahu.V predprazničnem času strm porast potrjenih primerov gripe in povečan pritisk na urgence.Otrokom je za božič najbolj pomembna sv. maša in molitev ob jaslicah. Kaj pa želijo nam?Vreme: Danes bo v notranjosti marsikje snežilo, na Primorskem bo pihala močna burja. Jutri bo oblačno, burja bo čez dan počasi slabela.Letošnja božična igra na radiu Ognjišče bo nekoliko drugačna, kot smo je vajeni. Igralci nad procesom navdušeni.Ob krhkem premirju med Hamasom in Izraelom praznujejo božič tudi kristjani v Gazi.Šport: Cedevita Olimpija dobila prvo tekmo četrtfinala domačega pokala proti Iliriji.

Pred 35-imi leti je potekal plebiscit o samostojnosti Slovenije in pred petkovim dnevom samostojnosti in enotnosti, ko so razglasili izid glasovanja, je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala osrednja državna slovesnost. Premier Robert Golob je v govoru med drugim dejal, da 35 let, kolikor je minilo od odločitve za samostojno Slovenijo, v življenju človeka pomeni zrelost. V skrbi za naslednje generacije pa je pozval k povezovanju. Pred tem so prihajajoči praznik s slavnostno sejo zaznamovali tudi v Državnem zboru.

Danes je dan ustavnosti. Triindvajsetega decembra 1991 so vsi trije zbori takratne skupščine sprejeli in razglasili prvo ustavo Republike Slovenije. Ustavno besedilo je bilo doslej spremenjeno 12-krat. Zadnjič v začetku tega meseca, ko je ustava dobila nov ustavni člen, ki zagotavlja pravico do uporabe gotovine. Ustavo smo dobili natanko leto dni po plebiscitu o samostojnosti Slovenije. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, s katerim se je ob dnevu ustavnosti pogovarjala Jolanda Lebar, ocenjuje, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni s stanjem varstva človekovih pravic. V pogovoru sta se najprej dotaknila kadrovskih menjav na ustavnem sodišču. Letos sta se zamenjala dva ustavna sodnika, prihodnje leto se bodo še trije in prav zdaj poteka postopek izbire kandidatov. Foto: Agencija Bobo

Tokrat bomo podrobneje spoznali Brazilca Angela Condeja, ki se je iz 11-milijonskega São Paula, največjega brazilskega mesta, preselil v kraj z le nekaj sto prebivalci – Črni Vrh nad Idrijo. Kot pravi, ga je k nam pripeljala ljubezen, a brez zapletov ter preprek na tej poti vendarle ni šlo. Gradbeni inženir, trenutno zaposlen na komunali v Idriji, kot glavne prednosti Slovenije v primerjavi z Brazilijo našteje hrano, vreme in bližino Italije, počasi, a vztrajno pa napreduje tudi pri učenju slovenščine. V učilnici ga je obiskal Jure Čepin.

Naša država bo po napovedih Banke Slovenije letos z enim odstotkom dosegla najnižjo rast po letu 2020. Letna inflacija bo predvidoma dosegla 2 odstotka in pol, zlasti zaradi rasti cen hrane, ki so bile v minulih mesecih 2-krat višje kot v evrskem območju. Razmere v predelovalnih dejavnostih in šibkejši izvoz pa so vplivali tudi na trg dela. Drugi poudarki: - Rusija zvezi Nato očita provokacije in trdi, da ne ogroža Evrope - Parlamentarne volitve bodo 22. marca, kampanje so v polnem razmahu. - Bo novela zakona o izenačevanju možnosti invalidov odpravila njihovo diskriminacijo?

Banka Slovenije je v danes objavljeni zimski napovedi letošnjo gospodarsko rast, kot rečeno, zmanjšala z 1,3 odstotka na odstotek, napoved inflacije pa ohranila pri 2,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se gospodarska aktivnost zvišala na 2,2 odstotka, predvsem na račun izdatkov države za plače v javnem sektorju in naložbe. V oddaji tudi: - Datum parlamentarnih volitev 22-i marec prihodnje leto. - Vlada sprejela predlog novele zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. - Napad s solzivcem na temnopoltega otroka v Mariboru sprožil val ostrih obsodb.

Pozdravljeni v novi epizodi podkasta, kjerodkrivamo zanimiva zemljepisna imena skozi kratke, hudomušne zgodbe za otroke in vse radovedne člane družine. Besedila zgodbic mi je pomagal ustvariti UI. Nataša HolyVir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Osrednja pobudnica zbornika in ena od njegovih urednic, hkrati pa avtorica skoraj polovice od 45 prispevkov, muzejska svetnica, zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, pripoveduje o njegovem nastajanju in še neodkritih taboriščnih aspektih tragičnega obdobja druge svetovne vojne. Zbornik je razdeljen v 3 vsebinske sklope, v prvem zasledimo splošne orise in razlage kontekstov zapiranj, drugi del vključuje taboriščne zgodbe nekaj taboriščnikov, tretji del pa ponuja prispevke sodelavcev iz slovenskih muzejev iz vseh regij. Gre za doslej najbolj celovit prispevek za razumevanje nacističnega taboriščnega sistema, ki v treh vsebinskih sklopih in 45 prispevkih predstavlja znane in manj raziskane teme ter pripovedi posameznikov. Besedila je prispevalo 16 dediščinskih ustanov in muzejev iz vse države, 5 avtorjev pa je pripravilo tematske prispevke. Besedila izpostavljajo nekaj osebnih zgodb oseb, od katerih nekatere niso bile v taboriščih, so pa bile vpete v nacistični preiskovalni zaporniški sistem. Članki so se lotili opisov tako osebnih predmetov, dokumentov, pisem, spominskih in kuharskih taboriščnih knjižic, v korpus taboriščnikov pa sta vključena tudi prispevka o taboriščnih usodah Slovencev iz obmejnih delov z Italijo in Avstrijo FOTO: Naslovnica zbornika VIR: Program Ars

S pomočjo poslanke Romane Tomc, ki prihaja iz SDS, ki sodi v Evropsko ljudsko stranko, smo osvetlili večletni finančni okvir, ki ga postavljajo v tem času in bo začel veljati z letom 2027, ki je že sprožil proteste evropskih kmetov, pogledali, kako kaže s pomočjo Ukrajini in se dotaknili tudi resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Kako gleda na demografske izzive in migracije?

Papež delodajalce poziva, naj v ospredje ne postavljajo dobička, ampak človekaBut: V svetem letu v Vatikan iz Slovenije prišlo 120 romarskih skupin, morda celo več.Na mestnem stolpu v Kopru bodo znova vključili uroUmrl je duhovnik ljubljanske nadškofije Jože Dolenc

Marsikdo se je z novo sezono severnoameriške košarkarske lige NBA znašel pred televizijskim zaslonom, kjer pa tekem ni mogel spremljati. V svetu športnih pravic se spremembe dogajajo pogosto, a tokrat so posledice zelo občutne tudi za gledalce v Sloveniji. Z začetkom nove sezone se prenosi lige NBA v Sloveniji ne predvajajo več na programu Arena Sport, temveč na programu Sportklub. Arena Sport je vključen v ponudbo večine večjih operaterjev: Telekom Slovenije, T2, A1 in drugih, medtem ko je Sportklub na voljo izključno pri Telemachu.Gre za običajen tržni mehanizem športnih pravic, zatrjujejo slovenski operaterji, v praksi pa to pomeni, da je del uporabnikov čez noč ostal brez vsebine, ki je bila doslej samoumevno del njihove naročnine. Nekateri so naročniške pakete sklenili tudi izključno zaradi teh prenosov. Kdo je v takšnih primerih odgovoren? Kaj lahko naročniki zahtevajo, ko se vsebina, zaradi katere so sklenili paket, nenadoma umakne? In ali imamo v Sloveniji sploh mehanizme, ki bi uporabnike v takih primerih zaščitili? Sogovorniki: Tomaž Šaunik, poslušalec, ki pri svojem ponudniku nima dostopa do Arene Sport Luka Štucin, odgovorni urednik televizije Arena Sport Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije Marko Simeunovič, pomočnik direktorja televizije Sportklub Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing in direktor agencije Sport Media Focus Marko Milosavljević, profesor novinarstva in medijske regulacije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani

Sončni žarki že zbirajo moč, Maja in Luka pa hitita z zajtrkom, saj ju čaka izlet s starši v hribe. Domača naloga je bila končana sinoči in vse skrbi so ostale v starem zvezku. V kuhinji se pečejo palačinke, smeh skače iz sobe v sobo. Pred odhodom imata še uro časa, ki je kakor ustvarjena za raziskovanje. Zgodbice iz starega Atlasa Slovenije, Pozdravljeni v novi epizodi podkasta, kjer odkrivamo zanimiva zemljepisna imena skozi kratke, hudomušne zgodbe za otroke in vse radovedne člane družine. Besedila zgodbic mi je pomagal ustvariti UI. Nataša Holy Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

Tudi letos bodo nekateri odvetniki v Sloveniji ponudili t. i. PRO BONO oziroma brezplačno pravno pomoč, in to ta petek, 19. decembra. Odvetniki še vedno zbirajo prijave za svetovanje, njihov seznam je objavljen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije. Dva od njih sta bila gosta Radijske tribune, za pravni nasvet pa sta bila na voljo tudi poslušalcem.

Slovenija je pripravila prvi nacionalni razpis za generativno umetno inteligenco, ki naj bi vsem državljanom, za delo ali zabavo, zagotovil brezplačen dostop do najbolj zmogljivih modelov generativne umetne inteligence. Platforma naj bi zagotavljala tudi varnost podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora.Umetna inteligenca velja za odločilno tehnologijo 21. stoletja, odvisnost Evrope od ameriških ponudnikov na tem področju pa je eden od evropskih strateških problemov, saj pri razvoju konkretnih tehnologij in infrastrukturi zanje zaostaja.Koliko je torej nakup licenc za dostop do plačljivih modelov ameriških podjetij koristen za nadaljnji razvoj Slovenije, koliko pa le povečuje prav to odvisnost, je tema oddaje Studio ob 17ih.Gostje:dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije;dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino;prof. dr. Blaž Zupan, fakulteta za računalništvo in informatiko.

Projekt Transport je omnibus šestih lutkovnih miniaturk in povezuje šest gledališč iz Slovenije, Poljske, Estonije, Litve in Češke. Pod vodstvom avtorja in režiserja Tina Grabnarja ustvarjalci preiskujejo trajnostni pristop h gledališču, tako v vsebinskem kot produkcijskem smislu ter raziskovanje uprizoritvenih strategij združujejo s tehnološko inovativnostjo. O projektu razmišlja gledališka kritičarka in publicistka Nika Arhar. Refleksijo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v okviru spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Vabimo vas k poslušanju! foto: Miha Fras, lgl.si, izsek

Potem ko so konec novembra vodilni v Združenju evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih kmetijskih zadrug COPA-COGECA sprejeli odločitev o pripravi demonstracij proti nerazumnim korakom Evropske komisije na področju kmetijstva in preskrbe s hrano, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. V Bruslju tako v četrtek 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov, mobilizacija po državah članicah pa nakazuje, da bi tam lahko protestiralo celo še nekajkrat več ljudi. Udeležbo napoveduje tudi KGZS, ZZS in Sindikat kmetov Slovenije.

V prvi epizodi 7. sezone z naslovom »Albanija - od bunkerjev do plaž« smo se odpravlili na jug balkanskega polotoka v domovino silovitega generala Skanderbega, črnega orla in nekoč strogega komunističnega režima, ki je močno zaznamoval zgodovino te vedno bolj priljubljene (turistične) destinacije.O slikovitih pokrajinah in naravnih biserih, trenutnem razvpitem razvoju turizma ter pestri preteklosti Albanskega naroda sta nam pripovedovala mlada popotnika Teja Makuc in Tilen Nipič, ki sta nedavno nazaj obiskala in izkusila način življenja v tej zanimivi državi. S07E01Gosta: Teja Makuc & Tilen NipičModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 11. 12. 2025Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep Youtube: www.youtube.com/popotnistvo

Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.

Drugi poudarki oddaje: - Varnostne razmere v Pomurju so dobre, vendar policisti obravnavajo več ilegalnih prehodov državne meje. - V štirih kraško-brkinskih občinah bodo pili dražjo vodo. - V Zeliščarskem centru jugovzhodne Slovenije v Zágradu se bodo posvetili tudi vzpostavitvi poslovnega modela izkoriščanja zelišč. - Leto 2026 so na Vrhniki razglasili za Cankarjevo leto. Ob 150-ti obletnici rojstva velikega pisatelja so izdali Cankarjev koledar in novo številko zbornika Vrhniški razgledi.

V tokratni Frekvenci X se posvečamo tistim, ki so s svojim znanstvenim delom sooblikovali obraz slovenske znanosti. Predstavljamo sedem portretov letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev, raziskovalcev in inovatorjev, ki so z nami delili raziskovalne vpoglede in ozadja projektov, s katerimi prispevajo k boljšemu razumevanju sveta in h konkretnim rešitvam v praksi. V rubriki Xpertiza (od 00:32:24) se predstavlja Nina Vodnjov, mlada raziskovalka na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino. Nagrajencem, ki jih predstavljamo v tokratni oddaji, pa lahko podrobneje prisluhnete v oddajah Podobe znanja 3. programa Radia Slovenija. Zoisova nagrada za življenjsko delo akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (medicinska virologija) prof. dr. Tomaž Pisanski (diskretna matematika) Zoisove nagrade za vrhunske dosežke prof. dr. Andrej Rahten (preučevanje slovenske politične zgodovine) prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl in prof. dr. Igor Plazl (kemijsko in mikro-biokemično mikroprocesno inženirstvo) prof. dr. Matjaž Humar (mikroskopski izvori laserske in kvantne svetlobe) prof. dr. Kristina Gruden (sistemska in molekularna biologija) Zoisova priznanja za pomembne dosežke doc. dr. Luka Vidmar (interdisciplinarne raziskave literature in kulture (16.–19. stoletje)) dr. Jožica Gričar (biologija dreves) prof. dr. Urban Bren (biomolekularne simulacije) dr. Marko Jošt (fotovoltaika) dr. Andrej Zorko (kvantni materiali) dr. Miroslav Verbič (raziskovanje finančne negotovosti in ekonomskih politik) Puhova nagrada za življenjsko delo prof. dr. Franc Vrečer (razvoj farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov v industriji) Puhove nagrade za vrhunske dosežke Mateja Gabrijel Blatnik, prof. dr. Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, prof. dr. Matjaž Jeras, dr. Robert Zorec (razvoj in uporaba napredne celične imunoterapije pri zdravljenju raka prostate) Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije prof. dr. Uroš Seljak (prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike) Poglavja: 00:32:24 Xpertiza: Nina Vodnjov

Vlada je v državni zbor po nujnem postopku poslala nekoliko spremenjen interventni zakon na področju zdravstva. Nekatere spremembe so bile nujne, da bi se obravnava v državnem zboru sploh lahko začela, saj bi jo lahko blokiral eden od že vloženih zakonov. Danes bo interventni zakon na mizah članov Ekonomsko-socialnega sveta, ki bodo med drugim obravnavali zakon o zdravstveni negi in babištvu, o katerem vlada še ni odločala, in nekatere druge zakone. Drugi poudarki: - Veljati je začela shema skrajšanega delovnega časa; država bo pod določenimi pogoji pomagala podjetjem v 10 panogah. - Delegacija varnostnega sveta Združenih narodov po obisku Sirije pot nadaljuje v Libanonu. - Slovenije ne bo na evrovizijskem tekmovanju prihodnje leto v Avstriji, saj bo na njem lahko nastopil tudi Izrael.

December je najbolj delaven mesec za Pošto Slovenijo, se je pa obdobje povečanega prometa premaknilo v mesec november predvsem zaradi črnega petka in razprodaj. Kako spremenjene potrošniške navade vplivajo na delo Pošte? Bo v prihodnosti več paketomatov? Ali se bo čas dostave paketov bolj prilagodil potrošnikom? Kako ukrepati, če je pošiljka prispela poškodovana ali če se izgubi? Kateri so ključni skrajni datumi za pošiljanje pisemskih in paketnih pošiljk? S katerimi priložnostnimi znamkami bo pošta zaokrožila letošnje leto? V petkovem svetovalnem servisu bo z nami Simona Glodež, strokovna sodelavka Oddelka za razvoj in tehnologijo poštnih storitev pri Pošti Slovenije.

Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič. V rubriki Xpertiza se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Poglavja: 00:02:35 Dr. Boštjan Udovič: ključno pri pogajanjih je zaupanje 00:04:20 Kakšen pogajalec je Donald Trump 00:07:15 Pogajanja okrog palestinskega vprašanja 00:14:23 Primer vrnitve umetniške slike v Piran 00:16:42 Dr. Janez Potočnik: pogajanja Slovenije in EU 00:23:10 Značilnosti uspešnega političnega pogajalca 00:27:47 Pogajanja kot pustolovščina 00:30:20 Xpertiza: Anže Štrancar

Igor Akrapovič je ogenj naučil peti, varjenje je spremenil v umetnost in titan v umetnino. Z nenehnim stremenjem k popolnosti je ustvaril tehnološki kult in danes najbolj prepoznavno znamko Slovenije. Podcast spelje na Pony expressu, nadaljuje s prestopništvom na divjem Kawasakiju in se (med drugim) zadrži na prelomnih novoletnih faks sporočilih s sedeža velike Honde. Kako je odreagirala ekipa, ko je podlegel trenutnemu impulzu in kupil stroj za 1,5 milijona takratnih nemških mark? Kaj pa Akrapovič ponaredki in kdo jih odkriva? Kaj Igorja resnično frustrira danes? Pogovor z audiofilom in domoljubom..ZAPISKI:Podjetniški inkubator Bela Krajina:https://inkubator-belakrajina.si/Izpušni sistemi Akrapovič:https://www.akrapovic.com/sl.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠

Odpravljamo se na potovanje od Makedonije do Slovenije z Galino Branko, tokratno gostjo oddaje Evropa osebno. Z nami bo delila svojo zgodbo; od makedonskih ritmov in babičinih skrivnih receptov, do radosti, ki ji pomagajo, da se počuti doma, kjerkoli že je. Kako je postala ‘prava Slovenka' in kako se s pomočjo prijateljev uči jezika, a hkrati ohranja stik s svojim domom, sončnimi zahodi na Ohridskem jezeru in pristnimi makedonskimi tradicijami?

Slovenja je deklarirano pomorska država. A kaj več kot spominov in tradicije, v glavnem zbrane v Pomorskem muzeju v Piranu, nimamo. Našo, nekdaj mogočno ladijsko floto smo razprodali skupaj s propadom Splošne plovbe Piran. Z njo je na dno morja potonila tudi tradicija poimenovanja plovil po slovenskih krajih in Ljubljane, Slovenije, Triglavi so le še spomin tistih, ki so sedeli pred sprejemniki in poslušali oddajo »Kje so naše ladje.« Ni pa le Splošna plovba poimenovala ladij s slovenskimi kraji. Tudi Jadrolinija oziroma njena predhodnica »Jadranska Plovidba« je imela v floti nekaj ladij s slovensko konotacijo. Najbolj zanimiva in seveda povsem neznana je življenjska pot in žalostna usoda ladje, imenovane Maribor.

Tudi podnebne na sfiženem vrhu COP 30 v Braziliji. Tudi geostrateške, zadane v najnovejšem ameriškem predlogu mirovnega sporazuma za končanje vojne v Ukrajini. In če smo prejšnji teden z napovedanim koncem še zadnje slovenske ladje govorili o smrtno ranjeni Sloveniji kot pomorski državi, smo ta teden dočakali še pogreb Slovenije kot alpske, smučarske in nogometne države.

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, tako imenovani Šutarjev zakon, ki ga je v nekoliko popravljeni obliki od vladnega predloga nekaj po polnoči sprejel državni zbor, prinaša več pooblastil policiji, zaostruje kaznovalno politiko in posega v del socialnih pravic. Pričakovati je, da bo zakon pristal na ustavnem sodišču. Tudi danes se namreč vrstijo opozorila, da nesorazmerno posega v človekove pravice. Župani občin jugovzhodne Slovenije menijo, da gre za korak naprej in izboljšanje pravnega okvira za reševanje romskih vprašanj. Ostali poudarki oddaje: Večmilijonska škoda po neurju v Goriških brdih. Tik za mejo v več krajih blatno opustošenje po poplavah. Udeleženci podnebne konference v Belemu tudi o boju proti dezinformacijam in zelenemu zavajanju. Preiskava Mozaik: sedem Slovencev osumljenih spletne izmenjave gradiva o spolnih zlorabah otrok.

Danes pa nekaj o aktualnem trenutku v slovenskem žogobrcu. V času, ko to poslušate, se končuje slovenska nogometna avantura s poskusom preboja na Mundial prihodnje leto. Kot ima slovenski žurnalizem v navadi, ob uspehih govorimo o junakih in pravljici, ob neuspehih pa udrihamo z vsem kar gre po ubogih športnikih. Naša oddaja bo vsaj malo odvzela breme z ramen nogometašev, selektorja in Nogometne zveze Slovenije … Zakaj? Ker na nogomet gledamo širše kot običajna javnost.Osredinimo se samo na zadnji poraz, ki so ga mnogi opisali kot sramotnega, v Stožicah proti reprezentanci Kosova. Kdo je kriv, je bilo odgovorjeno že stokrat. Zvezna vrsta, ki je bila luknjičasta in počasna. Selektor, ki ne spravi skupaj ofenzivne taktike, ali napadalci, ki dajo gol vsako četrto tekmo? Po našem svetem prepričanju nihče od naštetih. Največjo krivdo nosi Janez Janša, za njim pa Danilo Türk. Zgodba je zapletena, hkrati pa enostavna. Na predlog Janševe vlade je Slovenija prve dni marca leta 2008 priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Strinjal se je tudi tedanji predsednik Danilo Türk in poslanci so z nekaj izjemami priznanje potrdili. Torej; če takrat Slovenija Kosova ne bi priznala, ne bi mogla prejšnjo soboto proti njemu izgubiti, ker tekme sploh ne bi igrala. Igrati proti državi, ki ne obstaja, je pač nemogoče. Sobotni nogometni poraz je dal prav Sašu Pečetu in Zmagu Jelinčiču, ki sta že leta 2008 opozarjala, da bo priznanje imelo daljnosežne in negativne posledice za našo državo. Njune besede so ob sobotnem porazu z 2 : 0 postale meso, kar le še enkrat več pomeni, da je politični šovinizem tek na dolge proge. Da bi se izognili podobnim blamažam in v pomoč našemu nogometu tako predlagamo, da za božjo voljo nikarte več priznavati novih neodvisnih držav … Da ne bi recimo komu prišlo na misel priznanje Katalonije … Ob trenutnem stanju v naši reprezentanci pa ne moremo biti samozavestni niti pred tekmo z ekipo Palestine, ki jo gostimo v rehabilitacijskem centru Soča. Če dobro premislimo; slovenskemu reprezentančnemu nogometu bi najbolj pomagali, ako prekinemo diplomatske stike z večino svetovnih držav in potem bi, z neigranjem tekem, dosegli kar precejšnje uspehe. Pač po logiki, da če tekme ne igraš, si še vedno uspešnejši od tega, da jo izgubiš! Ob tekmi pa je bilo še nekaj spornih situacij, ki so burile javnost mogoče celo bolj kot poraz sam. Tribune so namreč zasedli kosovski navijači v številu, ki je najbrž preseglo slovenske navijače in žvižgali so Zdravljici. Kar je vsega obsojanja vredno, ampak nekaj je treba vedeti … Pogumni in neustrašni Iliri iz goratega zaledja Jadranskega morja gojijo do nogometa posebno strast. Pa ne le to. Nogomet je postal njihov izvozni izdelek, ki je mogoče celo bolj pogost, kot nastrgano meso v štručki ali pa popularna poletna osvežitev. Hočemo povedati, da nogometaši pod dvoglavim orlom logično zapolnjujejo nogometno reprezentanco republike Albanije, nato republike Kosovo in v veliki meri še reprezentanco Švice. Proti takšni valilnici nogometnih talentov je majhna Slovenija brez moči in ker smo v kvalifikacijah igrali tako s Kosovom kot s Švico, lahko v maniri duhovičenja športnih komentatorjev pristavimo, da je dvoglavi orel pošteno oskubil slovensko kokoš. Pa gremo k izgubljenemu dvoboju na tribunah. Mlačnost in pomanjkanje energije slovenskih navijačev na tribunah je čudovito sovpadalo z mlačnostjo in pomanjkanjem energije slovenskih nogometašev. In poznejše jokanje po družbenih omrežjih, kako so bili gostujoči navijači bolj glasni, bolj zavzeti, z večjimi zastavami in z več strasti, je klavrni navijaški predstavi le nastavilo ogledalo. Na tem mestu pa ne moremo mimo katastrofalne politike Nogometne zveze Slovenije. Groteskna in zdaj sploh ne več prikrita absolutna in popolna centralizacija Slovenije je dosegla in zadušila tudi nogomet. Vztrajanje, da mora reprezentanca igrati tekme v na pol dograjenih Stožicah, ker je pač v onih betonskih temeljih zakopano bistvo slovenstva, je neumno, če že ni skrajno škodljivo. Nacionalne nogometne zveze, tudi tiste velikih in pomembnih reprezentanc, dosledno skrbijo, da nacionalna moštva domače tekme igrajo na različnih prizoriščih po državi. To ni ne neka novost, ne posebna praksa. Gre za osnovno nogometno dostojnost, bi zapisali. Razen slovenske nogometne zveze, ki je tako zaverovana v Ljubljano, kot da si nogometni uradniki ne bi smeli izplačati dnevnice, če bi se podali kam drugam. Recimo v Celje, kjer trenutno gori še zadnji dostojni utrinek slovenskega nogometa. Da o Mariboru, ki je kljub sramotni prodaji domačega kluba še vedno z naskokom največje slovensko nogometno mesto. Vztrajanje z Ljubljano in s Stožicami, kjer poskušajo umetno vzpostaviti čarobnost nekdanjega Bežigrada, je za slovenski nogomet škodljivo prav toliko, kot porazne igre naše nogometne reprezentance.  

Josip Pangerc je bil politik, podjetnik, glasbenik, borec za slovensko besedo in štiri mandate nadžupan občine Dolina – v tem času so gradili ceste, šole, vodovodno in električno napeljavo, pripeljal je zdraviliški turizem, vodil vinarsko in sadjarsko zadrugo, ustanovil Hranilnico in posojilnico, pa izobraževalno in pevsko društvo. Zavzemal se je za pravice žensk in rabo slovenskega jezika v uradniških postopkih. Letos mineva sto let od njegove smrti, a kljub vsemu še vedno spada med dokaj neznane osebnosti. Morda se bo to vsaj nekoliko spremenilo, ko bo odprt sodobno zasnovan muzej v njegovi domači hiši. Vse do maja smo si v Narodnem muzeju Slovenije lahko ogledali tudi razstavo s pomenljivim naslovom Pišem vam iz Doline pri Trstu, ki bo dobila še virtualno različico, in konec oktobra so na sedežu Slovenske matice pripravili posvet o njem. Foto (izrez): Naslovnica knjige Josip Pangerc. Plemeniti slovenski rodoljub avtorja Marca Manina (Založba Mladika)

Vlada je kot odgovor na tragični dogodek v Novem mestu pripravila tako imenovani Šutarjev zakon, v katerem s približno 30imi členi ureja vse mogoče od vstopa policistov v stanovanje brez sodne odredbe, zaostrenih sankcij in pregona nasilnih dejanj, do področja otroških dodatkov in odvzema premoženja davčnim dolžnikom. Župani iz jugovzhodne Slovenije podpirajo predlog, stroka pa svari pred neustavnostjo. Katere ukrepe torej predlaga vlada, kateri bi lahko bili neustavni in ali je med predlogi tudi kak »podtaknjenec«, pa v Studiu ob 17ih.

Odkritje paracetomola v vloženih kumaricah odpira številna vprašanja: kako varna je hrana, ki pride na prodajne police; s čim vse je onesnažena, pa niti ne vemo; zakaj mora Slovenija kumarice in še marsikaj uvažati iz drugega konca sveta in ne zagotavlja dovoljšnjih količin iz svoje lastne pridelave; kako različni so predpisi pridelave, ki veljajo za naše kmete in pridelovalce iz tretjih držav; ter nenazadnje kakšen je pomen označevanja porekla, če potrošniku ne zagotavlja hitre in jasne informacije. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane na Upravi za varno hrano, varstvo rastlin in veterinarstvo; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije; Robert Golc, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, tudi zaposlen v javni službi kmetijskega svetovanja in tudi pridelovalec zelenjave iz Gorenjske. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

obeležujemo dan reformacije. Slavnostna govornica na včerajšnji državni proslavi, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, Asta Vrečko je v svojem govoru med drugim poudarila pomembnost dialoga. Ostali poudarki oddaje: - Na varnostno obremenjenih območjih na jugovzhodu Slovenije bi se lahko kmalu policistom pridružile tudi enote Slovenske vojske. - Guvernerji na seji Evropske centralne banke v skladu s pričakovanji niso spreminjali obrestnih mer. - Pred jutrišnjim dnevom spomina na mrtve večje občine obiskovalce pozivajo, da se na pot podajo z mestnimi avtobusi, ki bodo vozili po posebnih voznih redih.