Podcasts about slovenije

Ob bližajočem prazniku 35-letnici samostojne Slovenije v oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Borisa Golca o Dihotomiji slovensko – kranjsko in pa dr. Tomaža Lazarja na temo: Pogledi od zunaj. Slovenski prostor in njegovi prebivalci v dojemanju poznosrednjeveških sodobnikov.

Tokratna epizoda temelji na pogumni samostojni avanturi po tej južnoazijski državi, ki jo je predstavil izkušeni popotnik Luka Mavrič. Skupaj smo se podali na pot v deželo mogočnih Himalaj, starodavnih tradicij in kultur, ter obiskali živahno prestolnico Katmandu, kjer se prepletajo duhovnost, starodavni templji in kaotične ulice. Poudarek bo bil na pogumu, izzivih ter nepozabnih srečanjih, ki samostojnega popotnika spremljajo na poti daleč od doma.S07E08Gost: Luka MavričModerator: Luca MianPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 17. 06. 2026Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep YouTube: www.youtube.com/popotnistvo

V oddaji Svetovalni servis največ vprašanj o sifilisu in HPV.Poletje je čas, ko se razživi naše spolno življenje. Med rjuhe skočimo večkrat kot običajno, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno zaščito. Statistika ni ohrabrujoča: po zadnjih podatkih iz leta 2024 je po vsej Evropi rekordno poskočilo število primerov spolno prenosljivih bolezni. Tudi zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Na vprašanja odgovarja zdravnica Laura Đorđević Betetto z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Najbolj učinkovita in zanesljiva zaščita je uporaba kondoma. Spolno prenesene okužbe pogosto potekajo brez simptomov, a lahko pustijo trajne posledice, kot so neplodnost, rakava obolenja, kronične bolečine in negativni vplivi na duševno zdravje, so opozorili strokovnjaki. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije tik pred poletjem pripravili kampanjo KONDOM = BONTON. Spoštuj sebe. Varuj druge./ NIJZ Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v najnovejšem poročilu opozarja na rekordne ravni spolno prenesenih bakterijskih okužb v letu 2024, kar je posledica strmega porasta primerov gonoreje in sifilisa. Gonoreja je namreč dosegla najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v vsem obdobju spremljanja od leta 2009 naprej (300 odstoten porast okužb v letu 2024), sifilis pa najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v obdobju 2015-2024, rekordno je tudi število prijavljenih primerov kongenitalnega sifilisa (prenos na plod med nosečnostjo od okužene matere). Klamidija ostaja najbolj pogosto poročana spolno prenesena okužba.

Letos bosta na državni proslavi 24. junija govorca kar dva: predsednica republike in predsednik vlade. Nova vladna spletno stran z informacijami o pridobitvi pomoči države po zadnjih neurjih. Čebelarska zveza Slovenije novi vladi poslala z naborom predlogov: več medovitih rastlin in več ugodnosti za čebelarje. Vse nared pred jutrišnjim romanjem bolnikov, invalidov in starejših k Mariji na Brezje.V izraelskih nočnih zračnih napadih na jug Libanona ubitih najmanj 18 ljudi. Hezbolah ubil štiri izraelske vojake. Šport: Tretja etapa slovenske kolesarske dirke prinesla zahtevna vzpona na Planino na Pohorju in Celjsko kočo. Zmagovalec je Laurence Pithie.

Celjska Mohorjeva družba pripravlja v torek, 23. junija, Mohorski pogovor v knjigarni na Nazorjevi ulici v Ljubljani, ob monografiji z naslovom Matevž Ravnikar: Prenovitelj slovenske proze in Tržaško Koprski škof. V oddaji o kulturi vas bomo povabili na predstavitev. V drugem delu oddaje pa še o pozivu Bralnega društva Slovenije, ki poziva vlado, naj pristopi k razvoju bralne kulture, kajti ugotovitve kažejo, da knjiga vse bolj izgublja svoj prostor.

Slovenija ima bogato mrežo planinskih objektov, saj planinska društva upravljajo 159 planinskih koč, ki obiskovalcem pomenijo zavetje, prostor za počitek in okrepčilo. V Svetovalnem servisu bomo s strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije za področje Gospodarske komisije Dušanom Prašnikarjem govorili o tem, kako so planinske koče organizirane, kakšna pravila veljajo za obiskovalce, kakšno ponudbo lahko v kočah pričakujemo glede na njihovo kategorijo in kdaj je prenočevanje v planinski koči smiselno rezervirati.

V mesecu pred 35. rojstnim dnem samostojne Slovenije smo na Domovini pripravili ciklus podkastov, s katerimi bi radi obudili spomin na dogajanje v obdobju osamosvajanja, nekatere dogodke še dodatno osvetlili, hkrati pa spodbudili razmislek o tem, kako so stvari potekale pozneje ter kje smo danes.

Gymnasium smo namenili izzivom, s katerimi se mladi srečujejo kot potrošniki. Za mlade je lahko to okolje, v katerega šele vstopajo, polno pasti, zato morajo pridobiti številna znanja, da se izoblikujejo v opolnomočene potrošnike. Z nami so bile dijakinje s Strokovnega izobraževalnega centra Alme Karlin Celje, ki so ta znanja med drugim pridobivale na strokovnih delavnicah, ki jih je na njihovi šoli izvedla Zveza potrošnikov Slovenije. Predstavile so nam, kaj vse so izvedele na omenjenih delavnicah, govorili smo tudi o njihovih potrošniških navadah in tem, kako lahko rešimo morebitne zagate ali težave, ki nastanejo pri nakupu izdelkov v fizični trgovini ali pri ponudnikih na spletu. Ker bodo po koncu izobraževanja na programu Gastronomija in turizem tudi same na strani ponudnikov storitev, smo nekaj besed namenili tudi temu. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Banka Slovenije naši državi za letos napovedala 1,9 odstotno gospodarsko rast in 3,6 odstotno inflacijo.OECD kljub odpornosti slovenskega gospodarstva vladi priporoča dodatne ukrepe.Večji del opozicije zavrnil sodelovanje v Janševem sodelovanju za razvoj Slovenije.Juhant ob Lipi sprave: Ko bomo skupaj pokopali mrtve in opravili spravno sedmino, bo Slovenija vstala k novemu življenju.Trump: Hormuška ožina je delno že odprta, v petek bo v celoti. Teheran: ZDA so se zavezale umiku sankcij in poplačilu škode.Michelinove zvezdice desetim slovenskim restavracijam, Hiša Franko ohranja tri, restavracija Milka dve.Luka Svetina je prevezel vodenje Združenja novinarjev in publicistov. Kje so največji izzivi?ŠPORT: Na svetovnem prvenstvu v nogometu, za nami dan neodločenih rezultatov. V Tivoliju začetek močnega namiznoteniškega turnirja WTT Star Contender.VREME: Popoldne in jutri bo večinoma sončno z možnostjo ploh in neviht.

-Napoved gospodarske rasti je Banka Slovenije za letos spet znižala, kje so razlogi?-Resnica še ni odločila o sklenitvi partnerstva za uspešno Slovenijo.-Pogovor z novim predsednikom Združenja novinarjev in publicistov Luko Svetino.-Vodenje Gospodarske zbornice Slovenije ostaja v rokah Vesne Nahtigal.-Kaj pravijo voditelji G7 glede sankcij proti Rusiji?-Vreme- prihodnji dnevi vse bolj vroči, jutri proti večeru možna kakšna ploha.

Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti popravila navzdol in tako sledila napovedim drugih mednarodnih institucij. Rast bruto domačega proizvoda je z 2,2 odstotka znižala na 1,9, inflacija bo višja. Manj obetavne kratkoročne napovedi so posledica zaostrenih mednarodnih razmer, napovedi za prihodnja leta pa so bolj optimistične, pravi guverner centralne banke Primož Dolenc. Druge teme: - ZDA in Iran v petek o Hormuški ožini, Teheran bo vsak napad na Libanon obravnaval kot kršitev memoranduma. - Javni holding Maribor z rekordnimi prihodki, mestni svetniki tudi o zamenjavi nadzornikov. - Ob treh posavskih hidroelektrarnah vse več bobrov žrtev prometa zaradi premalo prehodov.

V dvorani Tivoli v Ljubljani se danes začenja namiznoteniški turnir svetovne serije. Jutri bo v Slovenskem olimpijskem izobraževalnem centru v Ljubljani 38. volilni zbor članov Rokometne zveze Slovenije.

V Sloveniji živimo relativno dobro. Imamo visoko kakovost življenja, dostop do narave, športno infrastrukturo in močno regionalno povezanost. A hkrati vse več ljudi skrbi prihodnost. Stopnja nezaupanja v politične institucije je izjemno visoka, zdravstveni sistem se sooča z resnimi težavami z dostopnostjo, absentizem narašča, mladi so vse bolj negotovi glede perspektive, vprašanja dolgoročne vzdržnosti pokojnin pa ostajajo odprta. Kaj vse to pomeni za prihodnost Slovenije? Kako bo umetna inteligenca transformirala slovenska podjetja in ali bomo ujeli ta vlak? Katere veščine bodo sploh prinašale višje plače v prihodnosti in zakaj slovenska politika namesto dolgoročne strategije še vedno raje vlada na podlagi javnomnenjskih anket in nagrajevanja z "bombončki"? Vse to in še več razkriva poročilo o kakovosti življenja v Sloveniji, ki so ga pripravili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar)? Pred mikrofonom: dr. Peter Wostner, Umar Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo https://www.youtube.com/marjamilic Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Aleš Mustar, pesnik in prevajalec makedonske in romunske književnosti, v zbirki z naslovom Nad rušo tematizira zgodovinski, družbeni, politični in kulturni kontekst pokopališč, ki jih skupaj s hčerko obiskuje od Slovenije prek vzhodne in deloma zahodne Evrope vse do Azije. Zbirka je glede na geografsko oddaljenost razdeljena na pet sklopov z naslovi Na rodni ruši, Pri sosedih, Malo dlje, Še malo dlje in Daleč stran. Začne se s sklopom Žale, kjer se pesnik ustavi ob skromnem grobu Jožeta Plečnika, igralcev Duše Počkaj in Lojzeta Rozmana, ob grobnici žrtev korziške letalske nesreče ter ob skupnem nagrobnem znamenju predstavnikov slovenske moderne, kjer ob ločenem Župančičevem grobu provokativno zapiše: “Je Cankarjeva / nesojena nevesta, / ko je dala urediti / skupni grob, / na četrtega, / še živega / mušketirja moderne / pozabila / ali pa takrat še ni bilo v modi, / da nekomu nagrobnik postaviš / že za časa življenja, / in je večno počivališče / našel pri nogah kolegov?” Pot na ljubljanskih Žalah, ki predstavlja uverturo v raziskovanje večjih pokopališč po svetu, se začne ob prihodu na bodoči družinski grob, kjer se ob maminem obrezovanju grmičevja zave smrtnosti staršev in nekega Janeza, ki je umrl na isti dan, kot se je on rodil. Sprašuje se, ali gre pri tem za naključje ali morebiti za reinkarnacijo. Obišče tudi grob starih staršev na pokopališču Videm-Dobrepolje ter se v pesmi Čebelje poslednje počivališče pomudi pri otroških spominih, ko je iz lista ustvaril improvizirana nosila, s katerimi se je trudil rešiti utapljajočo se čebelo: “… Obideta me otožnost / in strah pred smrtjo, / ki sem ju občutil / na mrliškem vozu, / ko me je dedek, / vaški furman, / vzel s sabo, / da sem v roki držal lanterno. / Na bregu po spominu iz lista / naredim mrtvaški oder, / položim jo nanj in odidem, / pustim prehranjevalni verigi, / da opravi svoje.” Pesmi v zbirki Nad rušo niso temačne, so preplet prvinske otroške radovednosti in antropološko-filozofskega pristopa pesnika, ki se čedalje bolj zaveda svoje minljivosti, obenem pa ga fascinira pokopališko ozračje na različnih koncih sveta, kjer se živi in mrtvi stikajo na obrobju velemest, državnih mej in različnih kulturoloških kontekstov. Tako se v prvem sklopu knjige odpravi v Rožno dolino na staro judovsko pokopališče pa tudi na pokopališče v Miren, kjer se sprašuje, “kaj so pili podpisniki Pariškega mirovnega sporazuma, da so kar sredi pokopališča zarisali državno mejo”. V drugem sklopu z naslovom Pri sosedih se po obisku zagrebškega Mirogoja odpravi na novo in staro judovsko pokopališče, kjer ga pot zanese h grobu prvega knjigarnarja v Splitu, Vida Morpurga, čigar knjigarna je preživela dve svetovni vojni in tri režime, vendar v njej ne najde antologije sodobne hrvaške poezije: “Če si je med knjižnimi uspešnicami / prostor priborila / antologija sodobne hrvaške proze, / poezija nima te sreče. / Bi kaj zaleglo, če bi na / grob položil dva kamna?” V osrednjem delu zbirke Nad rušo pot vodi Aleša Mustarja v Beograd v Hišo cvetja, kjer s hčerko obišče Titov in Jovankin grob, nato pa nadaljujeta pot v Skopje na britansko in francosko vojaško pokopališče ter na turško pokopališče, kjer se nahajajo krste na izposojo – tam se pesnik zgrozi nad diskrepanco, ki jo zazna med pokopališči: pri nas morajo svojci še za upepelitev kupiti krsto iz masivnega lesa, medtem ko je v Skopju izposoja krste brezplačna. Pokopališče Stadion v Sarajevu ga spomni na tragična devetdeseta leta, ko je umrlo ogromno mladih ljudi, ki bi na nekdanjem nogometnem igrišču zagotovo raje igrali nogomet kot bili tako zgodaj pahnjeni v vojno in smrt. V pesmi z naslovom Ado (1981-1994) se v Mostarju prikloni mlademu borcu v majhnem parku sredi mesta. Zaključni del tretjega sklopa je namenjen romunskim pokopališčem, kjer se sprehodi po Aleji pisateljev in ves radosten zapiše: “Končno je pravici zadoščeno. / Na bukareškem pokopališču / so grobovi pesnikov bolje obiskani / od grobov pisateljev. / Krasijo jih / sveže cvetje, lončnice in sveče, / da se ti milo stori. / Pri prozaistih najdeš umetne rože in vence, / prav nič drugačni niso / od zadnjih počivališč navadnih smrtnikov. / Redosled ne upošteva literarne vrednosti. / Kdo ve, ali se zaradi tega veliki kritik, / avtor zgodovine romunske književnosti, / ki je tudi našel večni pokoj med njimi, / ne obrača v grobu.” Čeprav se zdi, da gre Mustarju predvsem za primerjavo med grobovi pesnikov in prozaistov, je pozoren tudi na druge podrobnosti: na grobu Sylvie Plath najprej zazna počečkan priimek njenega moža, med sprehodom po gozdnatem pokopališču v Rigi, kjer išče grob latvijske pesnice, pa zapiše, da se “počuti kot Janko brez Metke”: “Občutek imam, / da bom vsak trenutek / pred seboj zagledal / hišico iz medenjakov, / zato začnem pri priči / brskati po nahrbtniku, / da bi našel piškot, / ki sem ga dobil / ob jutranji kavi, / in si označil pot nazaj. / Večina spomenikov nima / letnic rojstva / niti letnic smrti. / Popade me strah, / da sem ostal ujet v brezčasju.” V ospredju je vendarle bivanjska tematika, saj se iz pesnikovega nezavednega sproti vzpostavljajo potlačene vsebine, vezane na najbolj intimne strahove ... kot bi pogled na pokopališče odpravil blokado oz. cenzuro med zavednim in nezavednim delom duševnosti. Ko se v zadnjem pesniškem sklopu z naslovom Daleč stran sprehodi po pokopališčih na Baliju, v Šrilanki, Egiptu in na Japonskem, je v zadnji pesmi z naslovom Hirošima mogoče začutiti najbolj prvinsko žalost in bolečino: “Po obisku / spominskega muzeja miru / nimam moči, / da bi poiskal / pokopališče.” V zbirki Nad rušo nas Aleš Mustar seznanja z zanimivimi podrobnostmi s pokopališč doma in v tujini, iz katerih lahko izluščimo tudi običaje posameznih kultur; ob tem pa se pokloni pokojnim prijateljem in pesnicam po vsem svetu. Gre za zbirko, ki si jo bomo večkrat zaželeli prijeti v roke …

V času jutranje Svetovalnice smo gostili evropskega poslanca Mateja Tonina. Govorili smo o pozitivnih premikih na področju preganjanja kristjanov, pa o reviziji ciljev na področju prizadevanj za zmanjšanje izpustov CO2 ter o obrambni strategiji znotraj Evropske unije. Evropski poslanec je komentiral tudi strožjo migrantsko politiko in se odzval na varnostno situacijo v Perzijskem zalivu.

V oddaji sta zaslužni profesor dr. Janez Juhant, ki je tudi predsednik Združenja ob Lipi sprave in sociolog kulture, publicist, pedagog in glasbenik Blaž Podobnik razmišljala o 35 letih samostojne Slovenije, času osamosvajanja, domoljubju ter pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina. Kako danes mladim približati vrednote osamosvojitve, odgovornost do domovine in pomen slovenske samostojne poti? Prav tako nismo mogli mimo aktualnih političnih zadev po oblikovanju nove vlade.

Na Dunaju živi več tisoč rojakov z avstrijske Koroške in iz Slovenije. Da bi ohranili slovenski jezik in identiteto, si že več let prizadevajo za ustanovitev dvojezične šole, bi delovala pod okriljem zasebne šole Komensky. Zatika pa se pri avstrijskih zveznih oblasteh, ki zdaj predlagajo ustanovitev evropske šole, čemur pa koroški Slovenci nasprotujejo. Kaj to pomeni, pojasnjuje Bernard Sadovnik, ki je tudi predsednik konference vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti. Krepitev šolstva v slovenskem jeziku je ena od prednostnih nalog, ki si jih je zastavil tudi Ištvan Peter Kondor, novi predsednik krovne porabske Državne slovenske samouprave. V Zagrebu preverjamo, kako je z razvojem gospodarske dejavnosti Slovencev na Hrvaškem, v Gabrovcu, na tržaškem Krasu, pa obiščemo cvetlično farmo Jagode Castellani.

Generalni konzulat Slovenije v Clevelandu je prejšnji teden gostil osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti. Dogodek je bil posvečen 35. obletnici slovenske neodvisnosti in prijateljstvu z ZDA. Generalna konzulka Suzana Češarek je v nagovoru poudarila pomembno vlogo slovensko-ameriške skupnosti pri ohranjanju slovenske identitete in povezovanju z matično domovino. V kulturnem delu programa je sodeloval pevski zbor Fantje na vasi, violinistki Clevelandskega orkestra sta izvedli slovensko in ameriško himno. Omenjeni orkester bo namreč oktobra imel prvo gostovanje Sloveniji, nastopil bo v Ljubljani. Američani slovenskega rodu v Bethlehemu v zvezni državi Pensilvanija so dan državnosti obeležili s svečanim dvigom ameriške in slovenske zastave, župan Murske Sobote Damjan Anželj pa je ob tem Stephenu Antalicsu podelil plaketo častnega občana Murske Sobote. Med drugim zaradi pobude za pobratenje obeh mest.

Oči svetovne javnosti so usmerjene v morebitno sklenitev mirovnega sporazuma med Iranom in Združenimi državami. Teheran je sicer zavrnil navedbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo dogovor podpisali še danes. Nasprotujoča si mnenja imata strani tudi o vsebini dogovora. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Z veliko in malo Franjo se bo sklenila 45. najbolj množična kolesarska prireditev pri nas - Nova zakonodaja po prizadevanjih Čebelarske zveze Slovenije prinaša natančno označevanje izvora medu - Košarkarji New Yorka po 53 letih osvojili naslov prvaka v severnoameriški ligi NBA

Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba v torek zvečer obeležili v Ljubljani. Slišali smo, kaj je povedala državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch in predsednik zveze ter glavni urednik mesečnika Izidor Pečovnik. Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 32. Tabor Slovencev po svetu. Več so nam povedali Boštjan in Anja Kocmur iz društva ter novinarka Vida Petrovčič, ki bo povezovala okroglo mizo [od 23:55 naprej]. Društvo katoliških pedagogov Slovenije na mednarodno konferenco o domoljubju vabi tudi zdomce in izseljence. Več nam je povedala predsednica društva Helena Kregar [od 33:52 naprej]

Na Velenjskem festivalu poezije LIRIKONFEST so prejemnikom podelili letošnje nagrade, med njimi velenjico, ki jo je za pesnjenje v zadnjem desetletju prejel Milan Dekleva. Sredi tedna so v Ljubljani Svetlani Slapšak za življenjsko delo podelili Župančičevo nagrado mestne občine. V koprskem Mestnem stolpu, v zvoniku stolne cerkve je na ogled nova stalna razstava z naslovom Pokončna zgodovina Kopra. Eden od šestih regionalnih arhivov, Zgodovinski arhiv Celje, letos beleži svojo 70-letnico. Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v glavnem mestu je iz korpusa 2000 državnih daril našim dosedanjim predsednikom na razstavi na ogled postavil izbranih 200. V okviru 61. Borštnikovega srečanja, festivala slovenskih gledališč v Mariboru (8. – 21. junij), so pripravili tudi razstavo fotografij predstav pokojnega režiserja Tomaža Pandurja – letos mineva 10 let od njegove smrti. FOTO: Pokrajinski arhiv Koper v sedanji organizacijski obliki in Zgodovinski arhiv Celje letos beležita 70 let od ustanovitve. VIR: BoBo, RTVSLO

Zgodbice iz starega Atlasa Slovenije, Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly, bere Nataša Holy

Prvič po prevzemu finančnega resorja se je minister Andrej Šircelj srečal z evropskimi kolegi v Luksemburgu in jim predstavil prednostne naloge pri upravljanju javnih financ. Bruselj Slovenijo opozarja, da bo po napovedih presegla še dovoljeno mejo proračunskega primanjkljaja, Šircelj pa je ob robu zasedanja dejal, da še ni jasno, ali jim bo uspelo primanjkljaj zmanjšati še letos, češ da časovnica zniževanja primanjkljaja še ni jasna, prav tako še niso jasni učinki interventnega zakona za razvoj Slovenije na državni proračun, dodaja minister. Drugi poudarki oddaje: - V medijih različne interpretacije predlaganega dogovora med ZDA in Iranom. - Vlada zvišala najvišje dovoljene marže trgovcev z gorivi. - Zavod za zdravstveno zavarovanje predlaga samodejni prepis zavarovancev na novega zdravnika.

V oddaji se posvečamo filmskemu festivalu Kino Otok, ki bo s pestrim filmskim programom vse do nedelje obarval obmorsko mesto Izola. Nadaljujemo v Ljubljani, saj so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odprli občasno razstavo z naslovom Darila državi, kjer si je mogoče ogledati darila, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki in še aktualna predsednica Republike Slovenije. Vsem dobro znan roman Na klancu, ki govori o revščini in družbeni neenakosti skozi življenje protagonistke Francke, bo danes v režiji Tina Grabnarja dobil dramsko obliko. V Ljubljani se je danes začel 19. festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Na današnji dan pa mineva 100 let od smrti katalonskega arhitekta Antonija Gaudija. Oddajo končujemo v Mariboru, kjer bo danes ob 19-ih odprtje skupinske razstave Drugačne ptice Anje Smaka in A. Steiner. Vabljeni k poslušanju!

V oddaji se posvečamo filmskemu festivalu Kino Otok, ki bo s pestrim filmskim programom vse do nedelje obarval obmorsko mesto Izola. Nadaljujemo v Ljubljani, saj so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odprli občasno razstavo z naslovom Darila državi, kjer si je mogoče ogledati darila, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki in še aktualna predsednica Republike Slovenije. Vsem dobro znan roman Na klancu, ki govori o revščini in družbeni neenakosti skozi življenje protagonistke Francke, bo danes v režiji Tina Grabnarja dobil dramsko obliko. V Ljubljani se je danes začel 19. festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Na današnji dan pa mineva 100 let od smrti katalonskega arhitekta Antonija Gaudija. Oddajo končujemo v Mariboru, kjer bo danes ob 19-ih odprtje skupinske razstave Drugačne ptice Anje Smaka in A. Steiner. Vabljeni k poslušanju!

Ameriški predsednik Donald Trump je, kot kaže, vse manj zadovoljen s potekom dogodkov na Bližnjem vzhodu. Vztraja sicer, da je dogovor, in to zelo dober, blizu, a se zdi, da se vsakič nekaj zalomi. Telefonska linija s siceršnjim zaveznikom Izraelom je vse pogosteje vklopljena. Druge teme: - Primopredaja bo danes končana tudi na zunanjem ministrstvu. Novi minister napoveduje krepitev mednarodne vloge Slovenije. - Združenje mestnih občin proti spreminjanju volilne zakonodaje manj kot pol leta pred lokalnimi volitvami. - Na primorski avtocesti med Ravbarkomando in Postojno so se začela nočna dela, ki naj bi izvedbo projekta pospešila za največ 30 dni.

Dars je včeraj zvečer na avtocestnem delovišču pri Postojni začel izvajati dela tudi ponoči. Poudarjajo, da nočno delo ni nič novega, ga pa zdaj stopnjujejo. Izvajalec Kolektor CPG pojasnjuje, da gre za načrtovano časovnico, ker je nočno delo v pogodbi predvideno, aneksov ne bo. Strokovnjaki medtem opozarjajo, da ima nočno delo številne posebne zahteve in lahko nekoliko pospeši obnovo, ne more pa rešiti vsega, ter da vse skupaj lahko reši le manj istočasno odprtih gradbišč. V oddaji tudi o tem: - Kot zadnji od novih ministrov uradno prevzema posle minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. - Italija izraelskega ministra za nacionalno varnost obtožuje nezakonitega pridržanja in mučenja članov humanitarne flotilje za Gazo. - V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odpirajo razstavo protokolarnih in osebnih daril, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki Republike Slovenije.

Hrvatska nogometna reprezentacija pobijedila je drugu prijateljsku, pripremnu utakmicu prije odlaska na Svjetsko nogometno prvenstvo u Americi. Hrvatski reprezentativci pobijedili su najbolji sastav Slovenije, rezultatom 2:1.

Šakal, ki je še pred nekaj desetletji veljal za redkost na evropskem zemljevidu, se po Stari celini širi hitreje kot kadarkoli prej, nova raziskava pod vodstvom slovenskih znanstvenikov pa kaže, da so pri tem ključni volkovi … in pa človek. Zakaj šakali vse pogosteje prihajajo v bližino naselij, kako nanje vplivajo podnebne spremembe in vračanje velikih zveri ter kaj njihovo širjenje pomeni za naravo in ljudi? Smo priča novemu ekološkemu ravnovesju ali novim konfliktom, raziskujemo v tokratnem Vročem mikrofonu. Gostje:Miha Krofel, Biotehniška fakultetaMatija Stergar, Zavod za gozdoveIztok Rožič, starešina lovske družine Novo mesto Boris Grabrijan s kmetije Vučji ogrizek iz Bele krajine Oddaja je nastala v sodelovanju z radijskim dopisnikom za Dolenjsko Jožetom Žuro. Posnetek šakala je posnel: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej SlovenijeFotografija: Martin Steenhaut Poglavja: 00:00:51 Kako prepoznamo šakala? 00:01:28 Število šakalov pri nas eksponentno raste 00:02:25 Kako ravnamo, če med sprehodom srečamo šakala? 00:04:51 Šakal kot nadloga kmetom z drobnico, kako se zavarovati? 00:07:46 Šakal in njegov vpliv na stalež divjadi; nevaren predvsem za srnjad 00:12:36 Volkovi so ključen dejavnik, ki vpliva na širjenje zlatega šakala po Evropi 00:16:45 Za šakala primernih kar 75 odstotkov celinske Evrope 00:17:51 Kaj pa pozitivne plati prisotnosti šakala? 00:18:58 Šakal v porastu, kaj pa zdaj? Delanje drame ni rešitev

Tillian se je srečno vrnil iz Kitajske, Luka je kupil 67-metrski katamaran, Matko je pa narejen iz jekla in gre kolesariti preko Slovenije. Iskreno opravičilo tudi vsem fenicam, ker nismo snemali več kot mesec dni in se niso mogle naslajati nad našimi vročimi telesi. Sicer pa o finalih. Konferenc in lige. Lp, BAI, čao Dvokorak […]

Državni zbor bo o četrti Janševi vladi odločal v četrtek. Medtem se na delovnih telesih nadaljujejo predstavitve kandidatov za ministre in njihovo potrjevanje. Kandidat za vodenje resorja za notranje zadeve Franci Matoz je napovedal ločene plačne sisteme za policijo, vojsko, zdravstvo, socialno-varstvene storitve ter izobraževanje in kulturo. Kandidat za zunanjega ministra Tone Kajzer, ki je prav tako uspešno prestal zaslišanje, se ni želel izreči o tem, ali bo naša država umaknila priznanje Palestine. Med drugim se je zavzel za krepitev vloge Slovenije v Evropski uniji in zvezi Nato ter odnosov z Združenimi državami. Drugi poudarki oddaje: - Obsežni napadi po Ukrajini zahtevali več kot deset življenj, številni ujeti pod ruševinami, Rusija trdi, da je ciljala vojaško industrijo. - Ameriški kongres predlaga širjenje in utrjevanje vojaškega sodelovanja z Izraelom. - Ljubljanski referendum o prometu po prepričanju župana Jankovića ne bo spremenil ničesar, češ da je bil odlok že umaknjen.

Zdravo. Tokrat začnemo z razkritjem stoletja: krivec za nakup Patrij je končno znan: to je en opraskan Pinzgauer v Pivki, ki ga je “nekdo” obdrgnil. Izumimo tudi vilkend (vikend vila) in se vprašamo zakaj se otroci v šoli ne učijo (vse)življenjskih veščin in se pripeljemo do angelčkov parkiranja in do osnovnega vprašanja kapitalizma: če moraš po 23 letih popiti 100% več piva, da bi sledil triodstotni rasti, sistem očitno ne deluje. Dokazano na gajbi piva. QED.Vmes obdelamo še Marxa in razliko med idejo in tem, kar so iz nje naredili boljševiki, Stalin in še kdo. Pridemo do dognanja, da je srečen človek slab potrošnik in da, če bi se dolgčasa malo navadili, bi bil svet drugačen. Pri 4. poglavju Zadnje priložnosti pa skočimo na Novo Zelandijo, kjer so fjordi lepi, Douglas pa sedi v helikopterju, kar pa vemo, da ne pomeni nič dobrega. Vsaj zanj.

Prejšnji teden je iz Nemčije prišla informacija, da je po najnovejših javnomnenjskih anketah prvo mesto med političnimi strankami zasedla skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo. Namerili so ji skoraj 30 odstotkov. Kaj ta primer pomeni v kontekstu naraščajočega populizma v Evropi, od Velike Britanije do Slovenije? Sogovorniki: - Dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije Maja Derčar - prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Shefieldu

Darja Pergovnik: "Plečnikov opus v Ljubljani je velik in raznolik, podrobno je obravnavan v številnih knjigah, strokovnih besedil in na razstavah. Vendar pa je med objavami manj podrobnih analiz njegovega urejanja odprtega prostora, čeprav je bilo prav to eno ključnih poglavij Plečnikovega dela. To potrjuje tudi uvrstitev nekaterih njegovih del na Unescov seznam." Darja Pergovnik je krajinska arhitektka, konzervatorska svetnica na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Poslanke in poslanci bodo danes po pričakovanjih sprejeli sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Da je referendum nedopusten, menijo v strankah skorajšnje vladne koalicije. V sindikatih, kjer so pod pobudo za razpis referenduma zbrali več kot 47 tisoč podpisov, napovedujejo, da bodo sklep izpodbijali na ustavnem sodišču. V oddaji tudi o tem: - V še enem obsežnem izraelskem obstreljevanju ubitih več kot 30 Libanoncev, številni bežijo z obleganega juga države - Ameriško javnost razburja ustanovitev sklada za poplačilo domnevno političnih pregonov privržencev predsednika Donalda Trumpa - Ob današnji stoti obletnici smrti Srečka Kosovéla bodo v njegovi rojstni Sežani premierno predstavili eklektično uprizoritev "Daj mi besedo"

Najbolj razširjena prepovedana droga med prebivalci Slovenije je konoplja, sledijo ji ekstazi (amfetamin), kokain in heroin. Različne droge imajo različne učinke in posledice, se jih pa še vedno držijo številni stereotipi. Katera droga je v Sloveniji največji zdravstveni in družbeni problem, kako zmanjšati škodljive posledice drog in alkohola med mladimi? Kakšni so sploh znaki zasvojenosti ali odvisnosti? Kdaj poiskati pomoč in kako se izviti iz primeža (prepovedanih) drog? O tem smo se v Svetovalnem servisu pogovarjali z Anjo Mihevc, vodjo svetovalnice pri Združenju DrogArt.   Kam po pomoč?

Poslanci so z 48-imi glasovi odločili, da referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni dopusten. Predlagatelji – to so trojček NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica – so utemeljevali, da referendum ni mogoč, ker zakon vključuje številne davčne določbe. Opozicija pa je zatrjevala prav nasprotno. Sindikati, pobudniki referenduma, so že napovedali, da bodo v prihodnjih dneh oddali zahtevo za ustavno presojo sklepa, sprejetega danes v državnem zboru. - Od danes onemogočeno odpiranje bolniškega staleža za nazaj, pacient mora zdravniku odsotnost sporočiti isti dan. - Izrael ob okrepljenih napadih na jug Libanona tamkajšnjim prebivalcem grozi s prisilnim izseljevanjem. - Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je Aleš Valič, dolgoletni član Drame, ki je zaznamoval tudi radio, film, televizijo in pedagoško področje.

Vsak zaposleni v Sloveniji je bil v letu 2024 povprečno bolniško odsoten 21 dni. Največ bolniških odsotnosti je bilo v pomurski statistični regiji, najmanj v osrednjeslovenski. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so marca objavili sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo, ki določajo, kje in kako se v tem času lahko zadržuje posameznik. Podrobneje nam jih bo v torkovem Svetovalnem servisu predstavila mag. Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri ZZZS.

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici - 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja umeščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra. Avtorica oddaje Petra Medved.

Človek neposredno povzroča usihanje biotske pestrosti na vseh celinah in v vseh ekosistemih, je potrdila najnovejša obsežna znanstvena analiza več kot 2.000 študij. Kot dodajajo njeni avtorji, so človeški vplivi že zmanjšali lokalno raznolikost vrst v povprečju za skoraj petino, pri čemer so najbolj prizadete dvoživke, plazilci in sesalci. Strokovnjaki opozarjajo, da se nam narava preobraža pred očmi: habitati izginjajo z rekordno hitrostjo, izjemno pereči so onesnaževanje, podnebne spremembe, pohod invazivnih vrst in prekomerno izkoriščanje virov. Je torej izguba biotske pestrosti dandanes večji problem, kot pa so podnebne spremembe? Gosta: Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo Irena Bertoncelj, Kmetijski inštitut Slovenije

Čebelarji so v tem delu leta več kot polno zaposleni. Skrben čebelar pripomore k dobremu in skladnemu razvoju čebeljih družin. Poskrbeti je treba, da imajo čebelje družine vedno dovolj prostora za nemoteno širjenje gnezda. Kateri so apitehnični ukrepi za zatiranje varoj? Kako spodbuditi zaleganje matice in preprečiti rojenje? Kako ustvarimo nove družine z narejenci in ometanci? Gost svetovalnega servisa na Svetovni dan čebel bo Aleš Bozovičar, diplomirani inženir zootehnike in vodja opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije.

Teden pred nami skoraj gotovo prinaša vložitev kandidature Janeza Janše za novega mandatarja. Že prvi zakonodajni predlog prihodnje koalicije, interventni zakon za razvoj Slovenije, pa bodo skušali ustaviti sindikati, ki naj bi danes v državni zbor vložili zbrane podpise za sklic zakonodajnega referenduma. V oddaji tudi o tem: - Po Trumpu se na Kitajsko odpravlja tudi Putin. Evropa medtem kljub zadržanosti Nemčije razmišlja o ukrepih, ki bi zajezili uvoz cenejših kitajskih izdelkov - Združeni narodi želijo še letos rešiti vprašanje razdeljenost Cipra, kjer pa glede združitve grškega in turškega dela niso optimistični - Slovenski rokometaši potrdili vozovnico za svetovno prvenstvo. Hokejisti medtem na drugi tekmi svetovnega prvenstva premoč priznali Norvežanom

V Evropskem parlamentu so tik pred sprejetjem nova zakonska pravila, ki bodo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami z manjšimi spremembami genetskega materiala, izenačile s konvencionalnimi in jih ne bo treba označevati. Ali gre za prvi korak k odpiranju evropskega trga gensko spremenjenim organizmom? Kakšne so prednosti te sodobne metode žlahtnenja? Zakaj temu nasprotujejo potrošniške organizacije in ali bo to uničilo ekološke kmete? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Zlata Luthar, poznavalka genskih transformacij kmetijskih rastlin, profesorica genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleš Fister, podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije; Matjaž Pirc, predstavnik Zveze potrošnikov Slovenije.

Državni zbor je potrdil interventni zakon za razvoj Slovenije. Predlagana dopolnila odhajajoče koalicije so poslanci na glasovanju zavrnili, predlagatelji zakona pa so svoja dopolnila umaknili. V Svobodi, SD ter Levici in Vesni razmišljajo o zakonodajnem referendumu. Začetek zbiranja podpisov za zakonodajni referendum so napoedali tudi sindikati. V oddaji tudi o tem: - Američani premirje z Iranci umetno ohranjajo pri življenju, trdi Trump, in napoveduje popolno zmago - V Bosni in Hercegovini po predčasnem odhodu Schmidta pričakovati večji vpliv Washingtona kot pa Bruslja in Berlina - 79-ti mednarodni filmski festival v Cannesu bo drevi odprla francoska romantična komedija Električni poljub.

Na današnji dan pred 4 leti je Slovenijo pretresla največja delovna nesreča pri nas, eksplozija v tovarni Melamin v središču Kočevja. Umrlo je sedem delavcev. Število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se kljub varnostnim zagotovilom hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem vnovič tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu; dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa; Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire; Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.

Politika začenja teden, ko naj bi nastajajoča koalicija po napovedih uskladila koalicijsko pogodbo, s potrditvijo interventnega zakona za razvoj pa začela preusmerjati gospodarsko in zdravstveno politiko. Državni zbor bo že danes na izredni seji obravnaval zakon, ki so ga vložili Demokrati, stranka Resnica in trojček okoli NSi, podpira pa ga še SDS. Sprožil je burne odzive v politiki, med socialnimi partnerji in v ključnih državnih blagajnah. Osrednja kritika zadeva učinke na javne finance, saj naj bi povzročil povečanje primanjkljaja za dodaten odstotek BDP. - Nov pravilnik o potrjevanju učnih gradiv razburja založnike. Svarijo pred poslabšanjem aktualnosti in kakovosti pouka. - Trump zavrnil iranski predlog za končanje vojne. Ali začasno premirje še velja, ni jasno. - Amnesty International pred jutrišnjim prvim polfinalnim večerom Evrovizije ostro nad EBU zaradi sodelovanja Izraela.

Državni zbor danes odloča o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki je tako rekoč povsem razdelil javnost. Zagovorniki trdijo, da zakon z zmanjšanjem DDV-ja ščiti prebivalstvo pred energetsko draginjo, z davčno ugodnejšo obravnavo pa razbremenjuje podjetja in normirance ter tako izboljšuje konkurenčnost gospodarstva. Nasprotniki pa poudarjajo, da bodo na boljšem zgolj že zdaj najbolje plačani v državi, da bo v javne finance navrtal milijardo evrov globoko luknjo ter da se z njim posega v pridobljene pravice na področju pokojnin in zdravstva. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Danijel Lamperger, direktor Obrtne zbornice Slovenije; Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije sindikatov Pergam; Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus; Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.

Kolegij predsednika državnega zbora bo danes predvidoma potrdil obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na ponedeljkovi izredni seji, potem ko ga je včeraj potrdil skupni parlamentarni odbor. Kritik na predlog zakona ne manjka, predlagatelji pa jih s sprejetimi dopolnili niso utišali. Nad zakonom že visita tudi obljubi opozicije o naknadnem zakonodajnem referendumu. V oddaji tudi: - Trump Uniji zagrozil z višjimi carinami, če do 4. julija ne začne izvajati trgovinskega sporazuma. - Iran naj bi kljub ameriški blokadi izvažal del svoje nafte. V Hormuški ožini sinoči spet obstreljevanje. - Košarkarji Olimpije izgubili prvi četrtfinalni obračun s Crveno zvezdo.

Poslanci bodo na skupnem odboru pretresali predlog interventnega zakona, ki ga je pripravil tako imenovani tretji blok. Mnenja o predlogu se krešejo, Fiskalni svet svari pred poglobitvijo javnofinančne luknje. Njegov predsednik Davorin Kračun opozarja, da morajo biti ukrepi, ki režejo javnofinančne prihodke, kompenzirani z javnofinančnimi  prihodki drugje ali pa z zmanjšanjem javnofinančnih izdatkov. Drugi poudarki oddaje: - V Iranu še preučujejo ameriški mirovni predlog; Washington trdi, da je sklenitev dogovora blizu, v nasprotnem primeru grozi z obnovitvijo napadov. - Ob 50-i obletnici potresa, ki je prizadel Furlanijo in zgornje Posočje, so v Kobaridu z reševalno vajo preverili pripravljenost služb Civilne zaščite. - Nasprotnik Arsenala v finalu nogometne lige prvakov bo branilec naslova Paris Saint-Germain.

Boštjan Nachbar bivši reprezentativac Slovenije i NBA igra" a sada je direktor @the_elpa , u razgovoru za #jaomilepodcast govori o dosadašnjim rezultatima #ELPA, ali i o tome šta još može da se unapredi u zaštiti igrača i klubova.Uživajte u razgovoru. Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Boštjan Nachbar Datum:  29. April 2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #bostjannachbar #elpa #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic