Podcasts about slovenije

Slovenski evropski poslanci so po govoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji opozorili na pomanjkljivo uresničevanje predlogov Bruslja, a so jih večino pozdravili. Možnost, da bi Kanada lahko postala prva pridružena članica povezave, pa je pričakovano vznejevolila ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V oddaji tudi o tem: - Javni mediji po mnenju Nemcev branik demokracije, zato je zaupanje vanje veliko. - Mladi so ob vstopu na trg dela pogosto razočarani, saj so njihova pričakovanja zaradi družbenih omrežij povsem drugačna kot realnost. - Slovenski odbojkarji so na evropskem prvenstvu premagali Čehe; nogometaši Celja so v Evropski ligi morali priznati premoč Bayerju iz Leverkusna.

V Postojni se danes začenja 64. Linhartovo srečanje, Festival gledaliških skupin Slovenije. V Galeriji Cankarjevega doma je ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela na ogled razstava Kozmos Kosovel. Za konec pa sledi še povabilo Pokrajinskega muzeja Maribor, ki pripravlja Pozdrav jeseni v mariborskem gradu.

Ne le, kaj se je zgodilo, temveč kateri družbeni mehanizmi so nek prizor ustvarili in kaj ta razkriva o skupnosti, v kateri je nastal – to po mnenju kustosa Sarivala Sosiča kažejo fotografije Boruta Krajnca. Njegovo pregledno razstavo Preobrat bodo danes odprli v Mestni galeriji Ljubljana. V Postojni se je dopoldne začelo tradicionalno, letos že 64. Linhartovo srečanje – festival gledaliških skupin Slovenije. Ljubiteljsko gledališče in igralci se že dvajsetič zapovrstjo vračajo na deske postojnskega kulturnega doma, gledalci pa si bodo lahko do sobote zvečer v tekmovalnem delu ogledali sedem predstav, še dve pa v spremljevalnem programu.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je v okvirju turneje v ZDA v tem tednu obiskala ameriške Brezje v Lemontu pri Chicagu in se srečala s člani slovenske skupnosti v Slovenskem katoliškem centru, je sporočil generalni konzulat Slovenije v Clevelandu. V Jolietu je obiskala cerkev sv. Jožefa, se srečala z županom in obiskala muzej Planinšek Grocery and Meat Market, ki prikazuje zgodovino slovenskih priseljencev na območju ter njihovo podjetniško dejavnost in prispevek k razvoju lokalne skupnosti. V Chicagu je s skupino mladih slovenskih in slovensko-ameriških strokovnjakov govorila o strokovnemu povezovanju ter možnostih za nadaljnjo krepitev vezi med Slovenijo in slovensko skupnostjo v ZDA. Obiskala je tudi MAH Machine, podjetje družine Hozjan, ki letos praznuje 50-letnico in je veliko prispevalo k postavitvi Slovenskega katoliškega centra. Ministrica Lep Šimenko se je nato odpravila v Wisconsin, do konca poti pa bo med drugim obiskala še ameriške Slovence v Clevelandu. Tam bo jutri posebna gostja na literarnem večeru ob 120. obletnice Slovenske narodne knjižnice, v mestu pa potekajo tudi Slovenski dnevi.

Društvo potnikov Slovenije bo na dan brez avtomobilov praznovalo prvo obletnico. Vanj se lahko včlanijo uporabniki javnega potniškega prometa, da bi tako postali poročevalci s terena in da bi skupaj pripomogli k izboljšanju učinkovitosti in uporabnosti slovenskega potniškega prometa. Cirila Štuber se je o možnostih za izboljšave slovenskega potniškega prometa pogovarjala z Matijo Venetom, predsednikom Društva potnikov Slovenije.

Oddajo Gymnasium smo posvetili praznovanju 70-letnice dela z mladimi v planinstvu v okviru Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije. Ta komisija skrbi za vzgojo, izobraževanje in spodbujanje mladih za obiskovanje gora, pri čemer poudarja varnost, odgovorno ravnanje v naravi in ljubezen do gorskega sveta. Komisija organizira tudi številne aktivnosti, kot so planinski tabori, izobraževanja za mladinske voditelje, tekmovanja in različne projekte za mlade. V soboto, 19. septembra, v namen počastitve obletnice v ljubljanskem parku Tivoli pripravljajo festival Gojzarfest, s katerim v mestno okolje prinašajo številna planinska znanja, igre in aktivnosti.

Ko so evropski znanstveniki konec 18. stoletja prvič videli kožuh kljunaša, so bili prepričani, da gre za potegavščino. Da je nekdo načrtno sešil dele različnih živali skupaj. A krivec za to, da kljunaši navidezno kršijo mnoga pravila živalskega kraljestva, je evolucija. Izgledajo kot raca, vidra in bober v enem, ležejo jajca, mladiči pa mleko ližejo s kože na trebuhu samice in ne sesajo, kljub temu, da kljunaši spadajo med sesalce. To pa niso njihove edine posebnosti. Še več jih v Torkovem kvizu našteje prof. dr. Boris Kryštufek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Bolnišnice in oba univerzitetna klinična centra, ki so v prvih petih mesecih poslovali negativno, so skupno ustvarili za približno 22 milijonov evrov primanjkljaja, ob koncu leta pa bi ta lahko dosegel od 80 do 100 milijonov evrov. Zdravstveni minister Tadej Ostrc jih je zato pozval k pripravi sanacijskih načrtov in iskanju notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja. Kakšne ukrepe so pripravile bolnišnice? Jim bo uspelo uravnotežiti poslovanje? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sladjana Jelisavčić, vodja področja zdravstvene analitike in zdravstvene ekonomike pri ZZZS; Tatjana Jevševar, direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije; Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje in nekdanji direktor ZZZS.

Zgodbice iz starega Atlasa Slovenije, Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly, beremo Dominika Gorup, Janez Šinkovec in Nataša Holy

V okviru projekta MEDS GARDEN+ je novogoriška občina skupaj s krajani Lokovca uredila gozdno učno pot, ki želi približati dediščino smolarjenja. Na tem koncu Slovenije so domačini začeli smolariti po letu 1948, že dobro desetletje pozneje pa so na deblih črnega bora ostale samo še značilne zareze oziroma smoline. Na sprehod, ki priča o tej pomembni kulturni dediščini gozdnega prostora, vas povabimo tokrat.

Člani Ekonomsko-socialnega sveta so se včeraj seznanili s predlogom rebalansa proračuna za letos. Sindikati so ob tem opozorili na zmanjševanje sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Obravnavali so še tematiko sklada za redke bolezni, predlagane spremembe zakona o tujcih in začasne ukrepe na področju dolgotrajne oskrbe, s katerimi se načelno strinjajo. V oddaji tudi: - Prebivalce Krškega vznemirjajo načrti graditve 200-metrskega hladilnega stolpa za drugi blok nuklearke. - OECD med izzive Slovenije uvršča okoljsko in fiskalno politiko. - Na Trubarjevi domačiji ves dan živahno ob njeni 40-letnici.

Zaradi rekordnih cen pogonskih goriv so poleg splošne javnosti v stiski predvsem kmetje tudi prevozniški sektor, zato je vlada pripravila interventni zakon za subvencije pogonskih goriv. Poslanci ga bodo obravnavali v petek; mi smo v Radijski tribuni gostili predstavnike Sindikata kmetov Slovenije in Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Maribor.

Izrael brani Evropo in njeno varnost ter je utrdba na prvi bojni črti zahodne civilizacije, je ob obisku Slovenije dejal izraelski zunanji minister Gideon Saar. Kritike izraelske politike v Gazi in na Zahodnem bregu je označil za antisemitizem, ki da je zelo moderen po vsem svetu, še posebej v Evropi. Zunanji minister Tone Kajzer je napovedal okrepitev sodelovanja z Izraelom.

8. september je Svetovni dan fizioterapije, zato bo naš gost v torkovem Svetovalnem servisu ob pol devetih Janez Špoljar, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije in vodja fizioterapije na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Letošnja osrednja tema je »Preprečite bolezni srca in žilja z več gibanja«. Kako pomembna je torej preventiva? Kaj bi svetoval 55-letniku, ki v službi ves čas sedi, nič ne telovadi, a za zdaj nima nobenih težav? Je pomembno, da se gibamo vsak dan, ali je dovolj, da se nekajkrat na teden dobro preznojimo?

Tokratni Studio ob 17ih je nastal v Postojni, kjer se pred nedeljskim praznovanjem prvega mednarodnega dneva jam in krasa zbirajo speleologi z vsega sveta. Jame in kraški svet pokrivajo skoraj petino kopnega in so vir pitne vode za približno milijardo ljudi. O pomenu kraškega sveta, jam, vplivu podnebnih sprememb na življenje v jamah, njihovi onesnaženosti, o neodkritih skrivnostih v podzemlju podrobneje v Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Nadja Zupan Hajna, znanstvena svetnica na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v središču Postojne mag. Peter Volasko, direktor Urada za UNESCO in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO; dr. Nataša Ravbar, predstojnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v središču Postojne; dr. Rosana Cerkvenik, naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame in članica Slovenske nacionalne komisije za Unesco; Igor Benko, predsednik Jamarske zveze Slovenije.

Predstavljajte si: dobite sporočilo dostavne službe, da boste prejeli paket, ki ga je treba odkupiti. Ker veliko naročate prek spleta, niste prepričani, ali ste kaj naročili. Znesek odkupnine pa ni visok, nekaj deset evrov. V tem času namesto vas doma nekdo drug prevzame in plača paket. V njem pa je v resnici ničvreden predmet, ki ga je poslalo podjetje izven meja Evropske unije. Kaj lahko v tem primeru oškodovanec sploh naredi? Odgovore smo iskali na Zvezi potrošnikov Slovenije, Tržnem inšpektoratu, Policiji in tudi na Pošti Slovenije, ki je enemu izmed takšnih podjetij brezplačno dodelila posebno poštno številko.

V romarskih svetiščih po Sloveniji slovesno ob današnjem malem šmarnu, prazniku Marijinega rojstva.Radio Ognjišče z mašo v Komnu sklenil 15. kolesarsko romanje Od Marije k Mariji. Škof Štumpf poudaril pomen varovanja življenja otrok in mater za mir v svetu.Pred odprtjem izraelskega veleposlaništva protesti in ovadba. Vlada z intervencijskim zakonom za ublažitev naftne krize.Slovenski petnajstletniki pod povprečjem pri matematiki in branju.UKC Ljubljana po incidentih z dronom na heliportu v testno pasivno protidronsko zaščito.Suša vse močneje ogroža evropsko kmetijstvo.Rusija po premoru znova napadla Kijev.Ursula Von der Leyen in Antonio Costa kritična zaradi sodelovanja srbskih uradnikov na Mladićevem pogrebu.Šport: Danes začetek nove sezone evropske nogometne lige prvakov.Vreme: Danes bo sončno in vroče, jutri se bodo nevihte razširile nad večji del Slovenije.

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

Bančna digitalizacija prinaša velike prihranke, tako denarja kot časa, toda ne vsem. Dostop do gotovine je z zapiranjem bankomatov in poslovalnic dodatno otežen, zlasti za številne starejše prebivalce na podeželju. To naj bi rešili s predlaganim zakonom o finančni vključenosti, ki naj bi poskrbel tako za zadostno število bankomatov kot tudi za brezplačne bančne račune za najranljivejše. V kolikšni meri je to ekonomsko vzdržno, kdo bo plačal dodaten dostop do gotovine – banke ali komitenti prek višjih cen drugih storitev – ter ali ne gre morda za poseg v zasebno gospodarsko dejavnost? O vsem tem vnovič tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Peter Papež, državni sekretar na ministrstvu za finance; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica združenja bank Slovenije; Tanja Piškur, generalna sekretarka na Zvezi potrošnikov; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Drugi poudarki iz oddaje: -V tem času se v različnih delih Slovenije začenjajo težko pričakovane prenove in graditve: poročamo o novosti v Gozdu Martuljk, na Ptuju in Šentjanžu nad Sevnici. -V Mariboru bi izboljšali povezljivost med avtobusno postajo in mestnim središčem. -Klasika bo zaznamovala novo gledališko sezono v Celju.

Na začetku pomladne sezone marca 2018 so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprli razstavo z naslovom »Znanje brez meja«. Predstavili so 14 uspešnih inovatorjev in znanstvenikov s področij znanja, znanosti in tehnike, ki so zaradi različnih razlogov odšli v svet ali pa jih je od tam življenje napotilo v naše kraje. Šlo je za imena kot npr. Trubar, Zois, Codelli, Potočnik Noordung, Jožef Stefan in ustanovitelj po vojni po njem imenovanega inštituta Anton Peterlin, Nobelovec Friderik Pregl, mednje pa sta osrednji kustosinji razstave uvrstili tudi Ljubljančanko Marijo Strojnik in njenega očeta Aleša Strojnika, leta 1955 avtorja prvega elektronskega mikroskopa v takratni Jugoslaviji. Z njo in avtoricama razstave Ireno Marušič iz muzeja in novinarko angleškega servisa takratne STA Evo Horvat smo kmalu po otvoritvi posneli pogovor o pozitivnem vplivu tovrstnih migracij, ki same po sebi nikoli niso škodovale temveč nasprotno, koristile družbi. FOTO: prof.dr. Marija Strojnik VIR: https://365.rtvslo.si/arhiv/

Deželno vlado v Saški-Anhaltu v Nemčiji bo po včerajšnjih volitvah skoraj nemogoče sestaviti, je ugotavljal doktor Aleš Maver.Cene črnega zlata v nebo, vlada na čelu z ministrom Vrtovcem pa zgolj z obljubami o nižjih cenah.Virus Zahodnega Nila se pojavlja tudi v okolici Slovenije, posamezne avtohtone okužbe pa so že zabeležili tudi pri nas.Vreme: Jutri še sončno potem pa nas čaka deževna jesen.

Zmaga skrajno desne Alternative za Nemčijo na deželnih volitvah v Saški - Anhaltu pretresa nemško in evropsko politično dogajanje. Po začasnih neuradnih rezultatih je prejela 43,8 odstotka glasov, kar so v stranki označili za zgodovinsko zmago, a ji je za las zmanjkalo za absolutno večino. Kandidat za predsednika deželne vlade Ulrich Siegmund je ob tem izrazil prepričanje, da so jim volivci dali mandat in da si čim prej želijo začeti vladati. V oddaji tudi o tem: - Iran kmalu z novim načrtom plovnih poti skozi Hormuško ožino. - Stroka kot ključni del energetske prihodnosti izpostavlja jedrsko energijo. - Kulturna dediščina postaja pomembno izhodišče za odkrivanje Slovenije.

Osrednji pogovor oddaje smo namenili mednarodnemu strokovnemu in pastoralnemu srečanje o vzgoji mladih za kritično mišljenje, ki ga vsako leto pripravijo na Salezijanski papeški univerzi. Letos sta na njej iz Slovenije sodelovala dr. Janez Vodičar in s. Barbara Poredoš, ki smo ju povabili pred radijski mikrofon. V oddaji pa ste lahko slišali tudi o papeževih načrtih za september in oktober, dnevu varovanja stvarstva in odgovoru Cerkve na migrantsko krizo v Ceuti.

Po izobrazbi je Pavla Peterle Udovič univerzitetna diplomirana arheologinja in magistrica znanosti. Zaposlena je na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, na območni enoti Novo mesto, kjer je bila tudi rojena. Je mati treh otrok, o katerih govori s ponosom, že drugi mandat predseduje Društvu prijateljev mladine Lavrica, svoje znanje in izkušnje pa udejanja tudi v podjetju ArheoVed, ki med drugim skrbi za promocijo arheološkega poklica. Njeno delo je tesno povezano s prizadevanji za boljše poznavanje in pozitivno vrednotenje kulturne dediščine – tako med odraslimi kot tudi med otroki in mladino. Vsakdan ji prinaša nove izzive, spoznanja in priložnosti za pridobivanje znanja. O njenem poklicu, odnosu do kulturne dediščine, delu z mladimi in številnih izzivih, ki jih prinaša njeno vsakdanje delo, se je s Pavlo Peterle Udovič pogovarjala Tadeja Bizilj.

Pogledali smo na zahod Slovenije, kjer smo prirpavili letošnje kolesarjenje od Marije k Mariji. V oddaji smo spregovorili o projektih in razvoju Tolmina, se ustavili v Dornberku, kjer oživljajo avtohtono sorto vina klarnico, slišali pa boste tudi o nekaterih znanih osebnostih Gradišča nad Prvačino. V drugem delu oddaje smo pogledali tudi v Kamnik, kjer prihodnji konec tedna pripravljajo 53. dneve narodnih noš in oblačilne dediščine.

Opozicijske poslanske skupine so vložile zahtevo za ustavno presojo novele zakona o lokalnih volitvah, ki državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzamejo volilno pravico. Če ustavno sodišče ne bo začasno zadržalo izvajanja zakona, ki je začel veljati v sredo, bodo tujci volilno pravico izgubili že za novembrske lokalne volitve. V oddaji tudi o tem: - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške za postopno reševanje odprtih vprašanj. - Tri leta po poplavah številni prebivalci Letuša še brez nadomestnih domov. - V Mariboru bodo pod zvezdami uprizorili balet Romeo in Julija.

Premier Janša gosti predsednika evropskega sveta Costo, v ospredju pogovorov prihodnji večletni proračun Evropske unije.Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške na srečanju v Ljubljani o krepitvi sodelovanja in odnosih med državama.Del opozicije vložil zahtevo za ustavno presojo novele zakona o lokalnih volitvah.Ministrica Polona Rifelj: Razprava o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije temelji na zamolčanih dejstvih.Dan Triglava razdelil parlamentarni odbor, poslanci pa potrdili predlog o preimenovanju praznika Prekmurcev in Primorcev.Junijska neurja povzročila za 46 milijonov evrov škode, kar upravičuje pomoč iz državnega proračuna.Urad Varuha opozarja na pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov.Dirka po Španiji: Omrzel najmlajši Slovenec z etapno zmago na tritedenskih dirkah.Vreme: Večinoma bo sončno, jutri popoldne lahko v notranjosti države nastane nekaj ploh in neviht.

Sloveniji se obeta razgreta politična jesen, nakazali so jo poletni meseci in potrdili prvi septembrski dnevi, dogajanje je komentiral urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pozdravljajo napovedane vladne ukrepe za znižanje stroškov goriva za kmete.Junijska neurja povzročila za 46 milijonov evrov škode. Vreme: Ponoči se bo v notranjosti prehodno zmerno pooblačilo.Jutri bo pretežno jasno z nekaj jugozahodnega vetra in spet bolj vroče.

Malo gospodarstvo veliko pričakuje od zdajšnje vlade; na tradicionalnem forumu obrti in podjetništva so ji postavili 149 zahtev in jih povezali v Strategijo razvoja malega gospodarstva do leta 2030. Zadovoljni so s prvimi potezami, poudarjajo interventni zakon za razvoj Slovenije. Tudi predsednik vlade Janez Janša pri tem računa na podporo gospodarstva, njihove zahteve pa da so v veliki meri že vgrajene v vladno koalicijsko pogodbo. V oddaji tudi o tem: - Ruski hibridni napadi po Evropi v ospredju srečanja zunanjih ministrov držav članic Unije. - Svet ljubljanskega kliničnega centra razrešil generalnega direktorja Marka Juga. - V Sloveniji pomanjkanje zdravila z adrenalinom Epipen, v lekarnah naj bi bil na voljo v drugi polovici meseca.

Obrtna zbornica je dopoldne v Ljubljani pripravila tradicionalni 21. forum obrti in podjetništva, na katerem so predsedniku vlade in ministrom predstavili 149 zahtev, povezanih v Strategijo razvoja malega gospodarstva do leta 2030. Od zdajšnje vlade pričakujejo zelo veliko, so poudarili, zadovoljni so s prvimi potezami, izpostavljajo interventni zakon za razvoj Slovenije. Tudi vlada pri referendumu o tem zakonu in uvajanju ukrepov nasploh računa na podporo gospodarstva, ocenjuje pa, da so zahteve malega gospodarstva v veliki meri že vgrajene vladno koalicijsko pogodbo. Povzemamo sporočila vlade in obrtne zbornice, dodajamo izjave po sestanku prevoznikov s pristojnim ministrom glede subvencioniranja pnevmatik in nafte, pogovarjali smo se tudi s finančnim ministrom Andrejem Šircljem.

Zgodbice iz starega Atlasa Slovenije, Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly, beremo Dominika Gorup, Janez Šinkovec in Nataša Holy

Tudi letos so na voljo za štipendije za zamejce in izseljence, ki študirajo v Sloveniji. Prijaviti se je potrebno do konca tega meseca pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS. To velja za tiste s stalnim prebivališčem zunaj Slovenije, ki bodo prvič vpisani v višješolski ali visokošolski program 1. ali 2. stopnje v Sloveniji. Za razpis je namenjenih 275.000 evrov, osnovna štipendija znaša 258,40 evrov mesečno, možen je tudi dodatek za zdravstveno zavarovanje. Kandidati ne smejo prejemati državne ali Zoisove štipendije, biti zaposleni ali opravljati samostojne dejavnosti. Izbor temelji na treh merilih: učnem uspehu, aktivnem sodelovanju v slovenskih organizacijah zunaj Slovenije ter oceni Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Štipendija se lahko dodeli do zaključka izobraževalnega programa, štipendisti pa morajo uspešno napredovati in redno izpolnjevati razpisne pogoje.

Ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja smo gostili v radijskem studiu v nedeljo 30. avgusta. Po 30. posvetu slovenske diplomacije in tik pred začetkom 21. Blejskega strateškega foruma. Pa tudi pred pohvalo izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja na omrežju X, namenjeno premierju Janezu Janši, ker naša država ni podprla skupne izjave EU, v kateri bi ta obsodila nadaljevanje izraelske gradnje na nezakonito zasedenih palestinskih ozemljih. Nataša Štefe se je z ministrom pogovarjala o perečih premikih zunanje političnih stališč do Izraela, o pričakovanjih pred Blejskim forumom, o prihodnosti Evrope in Evropske unije, o pogledih na vojno v Ukrajini in o usklajenosti oziroma neusklajenosti slovenske zunanje politike.

Tolmačenje na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu velja za eno izmed najzahtevnejših ne le jezikovno, ampak tudi psihološko. Priče so opisovale okrutna dejanja, obtoženci so žalili sodišče, eden izmed njih pa je pred sodniki storil celo samomor. Uporabljali so različna bosanska narečja in turcizme, zato se je včasih zgodilo, da noben tolmač ni poznal pravega pomena besede. O intenzivni izkušnji tolmačenja v Haagu smo se pogovarjali z Milojko Popović, častno članico Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. V pogovoru nam je predstavila tudi sodelovanje na škotskem sodišču na Nizozemskem, ki se je ukvarjalo z zadevo Lockerbie. V strmoglavljenju potniškega letala v tej škotski vasi je leta 1988 umrlo vseh 259 oseb v letalu in 11 vaščanov. Za vzrok nesreče so sumili, da je na letalu eksplodirala bomba (ponovitev).

186 tisoč osnovnošolcev in 88 tisoč dijakov po počitnicah spet zasedlo šolske klopi. Začenja se tudi novo veroučno leto.Državni zbor bo jutri na izredni seji odločal o imuniteti prvaka Svobode Roberta Goloba v zadevi Bobnar.Sindikati začeli z zbiranje podpisov za referendum o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Kaj pravi gospodarstvo?Vreme: Jutri večinoma sončno, zlasti na severu zvečer možne krajevne plohe in nevihte.

Zgodba o počitniški prikolici Adria je poseben industrijski, oblikovalski in uporabniški fenomen, ki je v šestih desetletjih močno zaznamoval mnoge tudi na naših tleh. Kako je majhna ideja z Dolenjske postala evropski simbol svobode? Pri čemer s tem izrazom prav nič ne pretiravamo, če govorimo o zgodbi o uspehu slovenskega izdelka. Sogovornik: Matevž Šlabnik, kustos v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki.

Zunanjo politiko vodi vlada in samo to je uradna politika Slovenije, v ospredju pa morajo biti interesi naše države, je diplomatom na letnem posvetu dejal premier Janez Janša. Izjava sledi kritikam slovenske blokade skupne evropske izjave o obsodbi izraelskih širitev naselbin na Zahodnem bregu. Zunanji minister Kajzer meni, da izjave ne bi spremenile razmer na terenu. Druge teme: - Umrl obsojeni vojni zločinec Ratko Mladić. - Plazovi in poplave v Nepalu in na Kitajskem terjali najmanj 350 življenj, pogrešajo približno tisoč ljudi. - Prvi odzivi na predlagano novelo zakona o Radioteleviziji po večini kritični.

Letošnje poletje so zaznamovali trije vročinski valovi, izjemno visoke povprečne temperature in dramatično pomanjkanje padavin. In posledice dolgotrajne suše ne občutijo le kmetje na poljih, v sadovnjakih, vinogradih in na travnikih, ampak močno vplivajo tudi na gozdove, reke, morje in podzemne vode ter celo podzemno infrastrukturo. Kako se na letošnjo sušo in vročino odzivajo slovenski gozdovi, kako vpliva na življenje v rekah in morju? Koliko se je letos zmanjšal nivo podtalnice in kako hitro se lahko po koncu suše obnovi? Preverili bomo tudi, kako dolgotrajna suša vpliva na kakovost vode ter na vodovodne in kanalizacijske sisteme. Ali se lahko zaradi izsuševanja tal zgodijo premiki tal in poškodbe cevi? Sogovorniki:  Gregor Danev, Zavod za gozdove Slovenije   Kaja Pliberšek, Zavod za ribištvo Slovenije   Barbara Čenčur Curk, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani   Nataša Atanasova, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani Jože Tomec, JP VOKA SNAGA    Irena Fonda, Zavod You sea  Andreja Ramšak, Morska biološka postaja Piran 

Bančna digitalizacija prinaša velike prihranke, tako denarja kot časa, toda ne vsem. Dostop do gotovine je z zapiranjem bankomatov in poslovalnic dodatno otežen, zlasti za številne starejše prebivalce na podeželju. To naj bi rešili s predlaganim zakonom o finančni vključenosti, ki naj bi poskrbel tako za zadostno število bankomatov kot tudi za brezplačne bančne račune za najranljivejše. V kolikšni meri je to ekonomsko vzdržno, kdo bo plačal dodaten dostop do gotovine – banke ali komitenti prek višjih cen drugih storitev – ter ali ne gre morda za poseg v zasebno gospodarsko dejavnost? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Peter Papež, državni sekretar na ministrstvu za finance; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica združenja bank Slovenije; Tanja Piškur, generalna sekretarka na Zvezi potrošnikov; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Počinje dvodnevna saborska sjednica sa samo jednom temom: opasni otpad u Gospiću. Državno odvjetništvo istražuje i 4.500 tona opasnog otpada iz Slovenije odloženog u Zagorju. Policija traga za 47-godišnjakom koji joj je pobjegao ispred suda u Velikoj Gorici.

Xkurzija se je odpravila na iskanje druge najbolj strupene vrste žuželk na svetu. Toda ni nam bilo treba v kakšno puščavo ali pragozd, šli smo kar na slovensko obalo. V okolici Kopra so namreč lani odkrili prva gnezda orientalskih sršenov, v Sloveniji invazivne vrste, ki je zelo nevarna za domače čebele in druge opraševalce. Pa tudi za človeka, saj gnezdi tudi v mestih in vaseh, v luknjah v starih zidovih. Že kratek sprehod po središču Kopra je razkril srhljivo hitrost razmnoževanja tujerodnih sršenov. Ti bi se lahko v prihodnjih letih zaradi vse toplejšega podnebja razširili tudi v druge slovenske regije. V Kopru smo iskali gnezda sršenov, pogovorili pa smo se tudi z enim najboljših poznavalcev sršenov v Evropi.Gosta:  Aleš Bozovičar, vodja opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije dr. Alexandros Papachristoforou, Univerza Thessaly

Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Žal smo tudi ta teden že poročali o tragični nesreči v visokogorju. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že več kot 450-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V Studiu ob sedemnajstih vnovič o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. Gostje: Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije; Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske; Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Na območju gradnje Potniškega centra Ljubljana od začetka aprila potekajo arheološke raziskave, ki so razkrile veliko grobov severnega emonskega grobišča, ki je eno najzanimivejših in najbolje raziskanih rimskih grobišč v Evropi. Raziskave pod vodstvom Mestnega muzeja Ljubljana izvaja ekipa Arheološkega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano. Več pa v oddaji Razgledi in razmisleki; z dr. Bernardo Županek, muzejsko svetnico in kustosinjo za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana, in Matjažem Jenkom iz Skupine Stik, ki je vodja arheoloških raziskav, se je pogovarjala Staša Grahek. Izjemno najdbo, o kateri sta govorila strokovnjaka, rimski nagrobnik iz nabrežinskega apnenca, izdelan v 1. stoletju našega štetja, so medtem dvignili in prepeljali v Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot beremo na spletni strani Zavoda, bo nagrobnik po doslej prepoznavnih značilnostih predvidoma sodil med najpomembnejše in najlepše ohranjene tovrstne predmete ne le v zbirki Mestnega muzeja Ljubljana, temveč v celotni dediščini Emone, saj ga odlikujeta izjemno bogato dekorativno oblikovanje in visoka raven kamnoseške izvedbe. Ton in montaža Maks Pust.

Slovenija je junija praznovala 35 let samostojnosti. Za našo državo pravimo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Antiša Korljan, politični analitik Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije.

Pred tremi leti se je Slovenija soočala z največjo naravno nesrečo v zgodovini samostojne Slovenije. Povodenj je prizadela dve tretjini države in povzročila za skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Obnova je v drugi polovici izvajanja, končala naj bi se leta 2028. Več kot dve tretjini prebivalcev je po podatkih ministrstva za okolje in prostor obnovo že uspešno končalo, v obravnavi je še kakih 5200 škodnih primerov. A podnebnim spremembam ne moremo ubežati, treba se bo prilagoditi. O tem pa bi morali razmišljati tudi tisti, ki nikoli niso bili poplavljeni. Z našo dopisnico Metko Pirc se spominjamo silovite ujme in predvsem preverimo, kako naprej.

Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že 440-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V tokratnem Studiu ob sedemnajstih, ki bo v živo potekal z Jezerskega, bomo govorili o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. Gostje: Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije; Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske; Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Začenjamo z odmevno odločitvijo ustavnih sodnikov, da je referendum o interventnem zakonu o razvoju Slovenije mogoč. Kot je znano, so ga zahtevali sindikati, državni zbor pa je sklenil, da je nedopusten, saj vključuje davčne določbe. Referenduma pred novembrom ni pričakovati. Sindikati so zadovoljni z odločitvijo ustavnega sodišča, češ da je vrnilo upanje, da živimo v pravni državi. Delodajalce pa odločitev žalosti. V oddaji tudi o tem: - Evropski notranji ministri danes o španski eksklavi Ceuta, ki jo je prejšnji teden preplavilo več deset tisoč prebežnikov - Bela hiša znova zagotovila, da pogajanja z Iranom potekajo in da napredek pričakuje v prihodnjih dneh. Teheran ni potrdil navedb. - Ob tretji obletnici katastrofalnih poplav državo pestita suša in vročina - za večji del razglasili rdeče opozorilo.

Mineva tri leta od najhujših poplav v zgodovini naše države. Občine so sanirale večino škode, ostaja pa nekaj trših orehov, kot so plazovi in mostovi, ki zahtevajo velike posege v prostor. Interventni ukrepi države so se izkazali kot uspešni, pravi predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan ene bolj prizadetih občin - Medvod - Nejc Smole. Največji izziv po njegovih besedah ostajajo nepotrebni birokratski postopki, predvsem prostorski. V oddaji ne preslišite še: - Na Bovškem nadaljujejo gašenje; vročina, suša in požari pestijo več evropskih držav. - Izrael kljub dogovorom okrepil napade na Gazo, še naprej blokira dostavo nujne pomoči. - Dopust ni le pravica, ampak odgovornost do zdravja; pripomore tudi k produktivnosti zaposlenih. - Slovenski košarkarji do 18 spisali novo pravljico - postali evropski prvaki.

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici: 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja uvrščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra.