Podcasts about slovenije

Mladi naravoslovci, ki so maja tekmovali na evropski naravoslovni olimpijadi na Švedskem, so se odrezali odlično: prvič se je zgodilo, da sta obe slovenski tričlanski ekipi osvojili zlato medaljo. Na tem tekmovanju znanja je sodelovalo 46 ekip iz 23 evropskih držav, iz Slovenije naši gosti v studiu: Živa Majcen, Niko Habinc, Staš Grčar Vidmar, Marcel Juršič, Andraž Čadež (vsi Gimnazija Bežigrad) in Tian Kobal (Gimnazija Nova Gorica). Za kakšno tekmovanje gre, kako težke naloge so imeli, kako so si razdelili področja znanja in kaj so doživeli na Švedskem, izvemo v oddaji Gyamsnium.

Gostje oddaje Pogovor o so bili izr. prof. dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek in dr. Matej Gregorič iz NIJZ, s katerimi smo pokomentirali Slovenske prehranske smernice 2025, ki jih je 25 maja letos objavila nekdanja vlada Roberta Goloba tik pred svojim odhodom.

Dars je včeraj zvečer na avtocestnem delovišču pri Postojni začel izvajati dela tudi ponoči. Poudarjajo, da nočno delo ni nič novega, ga pa zdaj stopnjujejo. Izvajalec Kolektor CPG pojasnjuje, da gre za načrtovano časovnico, ker je nočno delo v pogodbi predvideno, aneksov ne bo. Strokovnjaki medtem opozarjajo, da ima nočno delo številne posebne zahteve in lahko nekoliko pospeši obnovo, ne more pa rešiti vsega, ter da vse skupaj lahko reši le manj istočasno odprtih gradbišč. V oddaji tudi o tem: - Kot zadnji od novih ministrov uradno prevzema posle minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. - Italija izraelskega ministra za nacionalno varnost obtožuje nezakonitega pridržanja in mučenja članov humanitarne flotilje za Gazo. - V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odpirajo razstavo protokolarnih in osebnih daril, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki Republike Slovenije.

Hrvatska nogometna reprezentacija pobijedila je drugu prijateljsku, pripremnu utakmicu prije odlaska na Svjetsko nogometno prvenstvo u Americi. Hrvatski reprezentativci pobijedili su najbolji sastav Slovenije, rezultatom 2:1.

Povod za tokratno temo je bilo vabilo Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki na ogled kovanja v stari muzejski kovačnici pred dobrima dvema tednoma. Tam že kar nekaj let kovač iz Cerkelj na Gorenjskem Janez Globočnik obiskovalcem demonstrira kovanje na nakovalu. Ob tem je nastal pogovor v katerem sva govorila o tem vedno redkejšem poklicu, in o tem, zakaj poklica kovač ni več v naboru priznanih poklicev pri nas. Z Globočnikom nisva govorila o kovačih kot enih od predhodnikov knjige narave, torej spoznavanja lastnosti snovi, rude, za preoblikovanje v človeku koristne predmete. Je pa ta del nadomestil uvod v pogovor. V uvodu sem na kratko povzel izvor kovaštva in starodavne začetke človekovega spoznavanja z lastnostmi snovi. To se je pri ljudstvih, ki so izumila zgodovino zrcalilo tudi v njihovih mitologijah. Stari Grki, oziroma Heleni, kot se sami imenujejo še danes v svojem jeziku - njihova dežela je bila nekoč Helada, danes pa je »Eliniki dimokratia – grška republika« - Heleni so torej imeli Pantheon, skupek bogov, Olimpskih in starejših Titanskih bogov. Menda je bil najgrši in celo malce pohabljen, tako da je šepal, Hefajst, sin Zeusove žene Here, ki pa ga je po rojstvu zaradi iznakaženosti zavrgla in ga vrgla v morje. Po dnevih padanja (značilno pretiravanje) se je znašel nekje, kjer se je naučil taliti rude in kovati kovine. S tem znanjem se je tudi maščeval Heri tako, da je zanjo skoval zlati prestol, ki je sedečega priklenil. Cena za izpust Here, ki so jo moledujoči bogovi morali plačati Hefajstu , da jo izpustijo, je bila roka najlepše od lepih – Afrodite. Bog ognja, kovačev in obrtnikov Hefajst je z veščino razumevanja transformacije rude, torej snovi v bolj uporabno snov – kovino, pokazal vztrajnost tako kot jo je pokazal pri tem, da je zaradi nje dobil najlepšo žensko. Ki ga je sicer varala z bogom vojne Aresom, ampak se je tako kot materi, maščeval tudi Afroditi in njenemu ljubimcu. Ko sta bila v postelji pred vrhuncem je nanju vrgel mrežo, in na ogled golega ujetega para povabil vse bogove z Olimpa, ki so se ob tem menda celo zabavali. Ta zgodba pove veliko o naravi starogrških bogov, boginj in njihovih podobnikov in podobnic. Gre za personifikacije človekovih osebnostnih lastnosti in prikaze fenomenov narave – Pozejdon je bil npr. bog morja. No, kovaštvo je bila ena od prvih začetnih dejavnosti spoznavanja snovi. In tako nemara eden od začetnikov znanosti, ki se od vere razlikuje v preprostem dejstvu. V verski fenomen verjamemo brez dokaza o njegovem dejanskem obstoju, znanost pa z dogovorjenim pojmovnim aparatom in metodami potrebuje dokaz o obstoju neke lastnosti, procesa ali prehoda iz enega v drugo stanje, agregatno, bi rekli kemiki. FOTO: Kovač Janez Globočnik kuje podkev, ki jo je pravkar iz žerjavice s kleščami potegnil na nakovalo v Tehniškem muzeju Slovenije VIR: Program Ars, Goran Tenze

Grofje Celjski so po političnem dometu pa najpomembnejša plemiška rodbina v slovenskem prostoru med sredino 14. in 15. stoletja. Izvirali so iz svobodnih gospodov Žovneških iz Savinjske doline. Leta 1341 jih je cesar Ludvik Bavarski povzdignil v grofe. Zgodovinski vrhunec so dosegli v omenjenem obdobju, ko so s spretno politiko, diplomacijo, vojaškimi pohodi in porokami z evropskimi vladarskimi družinami postali ena najmočnejših rodbin v Srednji Evropi. Njihova zapuščina še danes vznemirja in navdušuje, pa čeprav se v širši javnosti o njej ne ve veliko. Vzrok tega je tudi v pomankanju obsežnejših in nadrobnih zgodovinskih študij te rodbine. Še posebej je v senci ostal njihov osrednji zgodovinski vidik – vojaško delovanje. Grofje Celjski so kot pripadniki plemenitega stanu bili namreč po osnovnem poslanstvu bojevniki. Po družbeni lestvici so se največkrat povzpeli z orožjem – in prav pod udarci meča tudi sklenili svojo pot. Še več, njihove zgodovine ni mogoče razumeti brez poznavanja njihove rodbinske strategije in odnosa do obkrožene sile kot instrumenta politike, sredstva denarnega zaslužka, krepitev osebnega ugleda in ustvarjanja mednarodnih povezav. O tem z dr. Tomažem Lazarjem, avtorjem znanstvene monografije Grofje Celjski: zgodovina bojevite rodbine (Založba ZRC in Narodni muzej Slovenije, 2026). Na fotografiji Celjski grad, detajl iz naslovnice knjige Grofje celjski: zgodovina bojevite rodbine dr. Tomaža Lazarja.

Ime tedna je Ana Gros, slovenska rokometašica, ki je po 25 letih kariere, po sklepnem turnirju četverice v EHF ligi prvakinj v Budimpešti, končala svojo bogato športno pot. Velja za eno najboljših levorokih strelk v zgodovini evropskega rokometa, za slovensko reprezentanco pa je zbrala 159 nastopov in dosegla rekordnih 767 golov. Leta 2013 je osvojila srebrno kolajno na sredozemskih igrah, kot dolgoletna kapetanka slovenske reprezentance pa je z njo nastopila tudi na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024. Kandidata sta bila tudi:   Beti Bricelj, umetnica in predstavnica geometrične abstrakcije, ki sodeluje na razstavi ob 200. obletnici ustanovitve Kraljeve škotske akademije v Edinburghu. Na eni najpomembnejših razstav sodobne umetnosti in arhitekture na Škotskem se s sliko Prostorski premik predstavlja ob izboru del umetnikov iz Združenega kraljestva in širšega mednarodnega prostora. Po besedah umetnice na letni razstavi akademije doslej še ni razstavljal noben umetnik iz Slovenije.    Urban Rotnik, soustanovitelj podjetja HeroLabs, kjer skupaj z ekipo razvijajo pametne ovratnice za krave MooHero. Te rejcem pomagajo spremljati obnašanje živali, njihovo reprodukcijo in zdravstveno stanje. Podjetje je zraslo iz družinske kmetije kot odgovor na izzive, s katerimi se soočajo številne slovenske kmetije. Za rešitev MooHero je ekipa prejela naziv slovenski startup leta 2026. 

Ženska nogometna reprezentanca je včeraj gostovala na Dunaju, z domačo reprezentanco se je pomerila v 5. krogu kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Reprezentanci Avstrije in Slovenije lovita tretje mesto v skupini, ki pomeni obstanek v ligi A. Slovenske odbojkarice pa so včeraj v Baru začele prvi turnir v evropski ligi, nasprotnik je bila domača izbrana vrsta.

Ob mednarodnem dnevu multiple skleroze (MS) želijo pri Združenju multiple skleroze Slovenije spomniti, da so osebe z MS predvsem ljudje z neštetimi zgodbami, sanjami, talenti, družinami in upanjem. Ljudje, ki kljub vsakodnevnim izzivom živijo, ustvarjajo, ljubijo, delajo in pogumno premagujejo ovire, ki pogosto ostajajo nevidne očem. Osebe z MS, ki je pogosto nevidna bolezen, ne potrebujejo le zdravljenja, temveč predvsem razumevanje, sprejetost, podporo in občutek, da na svoji poti niso same. Za nasmehi se velikokrat skrivajo utrujenost, bolečine, negotovost, strahovi in vsakodnevni izzivi, ki jih okolica ne opazi vedno. Zato osebe z MS danes bolj kot kdaj koli prej potrebujejo družbo, ki zna prisluhniti brez obsojanja, razumeti brez pojasnjevanja in stati ob strani brez pogojev. Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja multiple skleroze Slovenije Edvardom Rednakom.

Tillian se je srečno vrnil iz Kitajske, Luka je kupil 67-metrski katamaran, Matko je pa narejen iz jekla in gre kolesariti preko Slovenije. Iskreno opravičilo tudi vsem fenicam, ker nismo snemali več kot mesec dni in se niso mogle naslajati nad našimi vročimi telesi. Sicer pa o finalih. Konferenc in lige. Lp, BAI, čao Dvokorak […]

Novo vlado čaka le še potrditev v državnem zboru, vsi kandidati za ministre prejeli zeleno luč matičnih odborov.Zupančič napovedal ukrepe za pospešitev sodnih postopkov in učinkovitejše odkrivanje korupcije.Mateja Ribič si bo prizadevala za izboljšanje demografske slike države, Suzana Lep Šimenko želi voditi stalen dialog s predstavniki Slovencev zunaj meja matice.France Cukjati in Janez Dolinar: Boj proti korupciji bo največji izziv nove vlade.Bruselj: Za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka proti Sloveniji zaradi presežnega javnega primanjkljaja.Novimi iranskimi napadi na bližnjem vzhodu, možnost mirnega razpleta napetosti se zdi vedno bolj oddaljenaVreme: Jutri bo sončno, nekaj jutranje megle in več oblačnosti v hribovitih krajih zahodne Slovenije.Lani s kolesom opravljenih le štiri odstotke vsakodnevnih poti.Deček Jaka Škof bo šel lahko na zdravljenje v ZDA, v akciji zanj zbranih 2,5 milijona evrov sredstev.ŠPORT: Los Anglesel Golden Knights slavili v prvi tekmi finala lihe NHL, ženske kolesarke na Giru danes čaka gorska etapa po Dolomitiha

Državni zbor bo o četrti Janševi vladi odločal v četrtek. Medtem se na delovnih telesih nadaljujejo predstavitve kandidatov za ministre in njihovo potrjevanje. Kandidat za vodenje resorja za notranje zadeve Franci Matoz je napovedal ločene plačne sisteme za policijo, vojsko, zdravstvo, socialno-varstvene storitve ter izobraževanje in kulturo. Kandidat za zunanjega ministra Tone Kajzer, ki je prav tako uspešno prestal zaslišanje, se ni želel izreči o tem, ali bo naša država umaknila priznanje Palestine. Med drugim se je zavzel za krepitev vloge Slovenije v Evropski uniji in zvezi Nato ter odnosov z Združenimi državami. Drugi poudarki oddaje: - Obsežni napadi po Ukrajini zahtevali več kot deset življenj, številni ujeti pod ruševinami, Rusija trdi, da je ciljala vojaško industrijo. - Ameriški kongres predlaga širjenje in utrjevanje vojaškega sodelovanja z Izraelom. - Ljubljanski referendum o prometu po prepričanju župana Jankovića ne bo spremenil ničesar, češ da je bil odlok že umaknjen.

Delovna telesa Državnega zbora nadaljujejo zaslišanja – uspešno skozi sito že dobra polovica ministrskih kandidatov.Kajzer za verodostojno zunanjo politiko, ki bo na prvo mesto postavljala interese Slovenije, Matoz napovedal kadrovsko krepitev policije.Ljubljanski mestni svet potrdil referendum o parkiranju, a hkrati umaknil odlok, o katerem naj bi na njem odločali.Opolnoči so se pogonska goriva občutno pocenila, medletna inflacija v Sloveniji medtem maja 3,8 odstotna.Trump z ostrimi besedami nad Netanjahuja zaradi izraelskih napadov na Libanon.Povprečna študentska urna postavka je letos presegla deset evrov, podjetja pa v mladih vse bolj iščejo bodoče redne sodelavce.ŠPORT: Odbojkarji Slovenije na dobrodelni tekmi premagali Srbe, košarkarji Olimpije še do šestega zaporednega domačega naslova.VREME: Do večera na zahodu države krajevne padavine, ki se bodo ponoči razširile nad večji del države. Najvišje dnevne temperature jutri med 16 in 23°C.

Poslanci bodo na četrtkovem izrednem zasedanju odločali o imenovanju ministrske ekipe četrte vlade prvaka SDS Janeza Janše.Lep Šimenko za več gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja, Zupančič za večjo učinkovitost sodnih postopkov, Mateja Ribič pa za ureditev dolgotrajne oskrbe in podporo družinam.Predsednica SLS Tina Bregant o izzivih nove vlade.Vreme: Ponoči se bodo padavine z nevihtami od zahoda razširile nad večji del Slovenije in jutri popoldne ponehale; ohladilo se bo.

“…predstavitve ministrskih kandidatov vse po vrsti kažejo, da oblast prevzemajo umirjeni, trezni in sposobni ljudje, ki vedo kaj hočejo, ki vedo, kaj so prioritete in ki zares želijo delati za dobro nas vseh, za dobro naše dežele Slovenije.”

Botrstvo v športu je edinstven skupni projekt Zveze Anita Ogulin in Zveze Prijateljev mladine Slovenije ter Olimpijskega komiteja Slovenije. Namenjen je podpori mladim nadarjenim športnicam in športnikom ter parašportnicam in parašportnikom iz socialno ogroženih okolij. V šestih letih je projekt pomagal že več kot 800 mladim, tudi s pomočjo ambasadorjev, vrhunskih športnikov. Letos je naziv pripadel kapetanu odbojkarske reprezentance Tinetu Urnautu, ki je sinoči v dvorani Tivoli skupaj s svojimi soigralci in številnimi znanimi Slovenci pripravil odbojkarski spektakel.

Slovenski odbojkarji se pripravljajo na prihajajočo sezono lige narodov. V dvorani Tivoli je danes pester program, v okviru Botrstva v športu je letošnji ambasador akcije Tine Urnaut na igrišču zbral številne znane obraze iz sveta športa, glasbe in estrade. Zvečer bo sledila še prijateljska tekma Slovenije in Srbije, generalka odbojkarjev pred odhodom na turnir na Kitajskem. Popoldanske športne minute popestrimo še z delom najnovejše epizode nogometnega podkasta Žoga je okrogla, v katerem so valovski športni novinarji govorili o končanem finalu lige prvakov med Arsenalom in PSG-jem.

Darja Pergovnik: "Plečnikov opus v Ljubljani je velik in raznolik, podrobno je obravnavan v številnih knjigah, strokovnih besedil in na razstavah. Vendar pa je med objavami manj podrobnih analiz njegovega urejanja odprtega prostora, čeprav je bilo prav to eno ključnih poglavij Plečnikovega dela. To potrjuje tudi uvrstitev nekaterih njegovih del na Unescov seznam." Darja Pergovnik je krajinska arhitektka, konzervatorska svetnica na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Najbolj razširjena prepovedana droga med prebivalci Slovenije je konoplja, sledijo ji ekstazi (amfetamin), kokain in heroin. Različne droge imajo različne učinke in posledice, se jih pa še vedno držijo številni stereotipi. Katera droga je v Sloveniji največji zdravstveni in družbeni problem, kako zmanjšati škodljive posledice drog in alkohola med mladimi? Kakšni so sploh znaki zasvojenosti ali odvisnosti? Kdaj poiskati pomoč in kako se izviti iz primeža (prepovedanih) drog? O tem smo se v Svetovalnem servisu pogovarjali z Anjo Mihevc, vodjo svetovalnice pri Združenju DrogArt.   Kam po pomoč?

Poslanci so z 48-imi glasovi odločili, da referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni dopusten. Predlagatelji – to so trojček NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica – so utemeljevali, da referendum ni mogoč, ker zakon vključuje številne davčne določbe. Opozicija pa je zatrjevala prav nasprotno. Sindikati, pobudniki referenduma, so že napovedali, da bodo v prihodnjih dneh oddali zahtevo za ustavno presojo sklepa, sprejetega danes v državnem zboru. - Od danes onemogočeno odpiranje bolniškega staleža za nazaj, pacient mora zdravniku odsotnost sporočiti isti dan. - Izrael ob okrepljenih napadih na jug Libanona tamkajšnjim prebivalcem grozi s prisilnim izseljevanjem. - Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je Aleš Valič, dolgoletni član Drame, ki je zaznamoval tudi radio, film, televizijo in pedagoško področje.

Referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije zaradi davčnih določb ni dopusten, presodili poslanci.Predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev označil za »velikanski premik, ki smo ga čakali desetletja«Pozdrav Katedrale svobode nastajajoči šestnajsti vladi Republike SlovenijeOd danes nova pravila za bolniške. Kakšne so zaostritve?Duhovna in intelektualna moč Lamberta Erlicha in Alojzija GrozdetaVreme: Popoldne bodo nastajale krajevne plohe in nevihte, predvsem na zahodu večja verjetnost toče.Papež Leon XIV. obsodil zaostrovanje napadov v Ukrajini.Na dan urgentne medicine opozorila, da v prejšnjem mandatu ni bilo veliko narejenega.Borštnikov prstan dobi igralec Aleš Valič.

Državni zbor je odločil, da o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma, sindikati se bodo obrnili na ustavno sodišče. Predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin o noveli zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev: »Velikanski premik, ki smo ga čakali desetletja.«Ob dnevu urgentne medicine opozorila o preobremenjenosti, zaradi obravnave nenujnih primerov, ki tako najlažje pridejo do obravnave. VREME: Slovenijo zajelo neurje, največ težav zaradi vetra na severovzhodu, konec tedna bo lep.

Kako mladi razmišljajo o drogah, kdaj in zakaj posegajo po njih in katerih? Kako se spremeni življenje odvisnika in kako se iz začaranega kroga odvisnosti in zasvojenosti tudi izviti? Več izvemo v odkritem pogovoru z mladimi gosti, s tistimi, ki so se s prepovedanimi drogami le bežno srečali, kot tistimi, ki imajo za seboj večletno uporabo drog. Manca se je s kajenjem marihuane umirila in iskala način, da se izogne neprijetnim čustvom in občutkom, Sven pa je začel z ekstazijem in v pol leta prešel na heroin. Po nekajletni zasvojenosti je prišel do točke, ko si je rekel: "Ali zdaj umrem ali pa se grem zdravit." Za njim je šesttedensko odvajanje na Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, a pot k ozdravitvi bo dolga, pravi. V pomoč so mu, pa tudi Manci, pogovori s svetovalci v programu UP, društvu za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije. Strokovna vodja tega programa je Nina Malec, ki je tudi sogovornica v oddaji. Kam po pomoč?

Vsak zaposleni v Sloveniji je bil v letu 2024 povprečno bolniško odsoten 21 dni. Največ bolniških odsotnosti je bilo v pomurski statistični regiji, najmanj v osrednjeslovenski. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so marca objavili sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo, ki določajo, kje in kako se v tem času lahko zadržuje posameznik. Podrobneje nam jih bo v torkovem Svetovalnem servisu predstavila mag. Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri ZZZS.

Obtoženi za napad na Aleša Šutarja priznal krivdo, sodišče mu je izreklo šest let in devet mesecev zaporne kazni.Na poslanskih klopeh novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Vprašati se moramo, kakšna družba želimo biti, je ob tem opozorila poslanka NSi Iva Dimic.Poslanci bodo jutri (na izredni seji) odločali še o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu.V javnosti krožijo nekatera imena kandidatov za ministre. Kdo bo vodil ključne resorje?Prehranske smernice, ki jih je objavila odhajajoča vlada, po oceni Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije temeljijo na neutemeljenih trditvah.Za razpis referenduma o ljubljanski parkirni politiki manjka še skoraj 3000 podpisov - čas za oddajo do vključno četrtka.Vreme: Danes bo pretežno jasno in vroče. Jutri bo sprva jasno, popoldne bodo v notranjosti krajevne nevihteHrvaško zajel prvi letošnji vročinski val.Ameriška vojska je izvedla nove napade na jug Irana.Šport: Slovenski hokejisti po zmagi nad Italijo ostajajo med elito.

V 11. sezoni oddaje Drugi pogled bomo danes pred mikrofonom prvič gostili sogovornika iz Sudana. Njegovo ime je Tamer Ibrahim in v Ljubljani živi okvirno tri leta. Pred selitvijo je z ženo Slovenko nekaj let živel v Savdski Arabiji, kjer je še vedno tudi zaposlen, a ker mu služba omogoča delo na daljavo, je zdaj večino časa v naši državi. Zelo rad spoznava slovenske navade in tradicije. Se pa trudi, da bi tudi iz Slovenije lahko pomagal ljudem v domovini, ki so že nekaj časa ujeti v vojni vihri.

Pred 35 leti je v Celovcu odprla vrata prva in še vedno edina javna dvojezična ljudska šola. Bila je pomembna pridobitev ne le za koroške Slovence, temveč tudi za priseljene iz Slovenije. Ob krčenju podpor avstrijskih zveznih oblasti nas zanima, kako bo v prihodnje delovala krovna Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. O tem pripovedujeta dosedanji poslovodja Mitja Rovšek in njegova naslednica Julija Schellander Obid. Svetovni dan čebel z različnimi projekti obeležujejo tudi rojaki na Tržaškem, povezani v Društvo slovenskih čebelarjev. Letos so med drugim zasadili lipo, simbol slovenstva, pravi predsednica društva Vlasta Novak. Literarni zgodovinar Franci Just, častni član Zveze slovenskih slavističnih društev, pa spregovori o jezikovnih izzivih Porabja. Foto (zajem zaslona): poslikave na čebelnjaku Društva slovenskih čebelarjev Trst v Padričah

Človek neposredno povzroča usihanje biotske pestrosti na vseh celinah in v vseh ekosistemih, je potrdila najnovejša obsežna znanstvena analiza več kot 2.000 študij. Kot dodajajo njeni avtorji, so človeški vplivi že zmanjšali lokalno raznolikost vrst v povprečju za skoraj petino, pri čemer so najbolj prizadete dvoživke, plazilci in sesalci. Strokovnjaki opozarjajo, da se nam narava preobraža pred očmi: habitati izginjajo z rekordno hitrostjo, izjemno pereči so onesnaževanje, podnebne spremembe, pohod invazivnih vrst in prekomerno izkoriščanje virov. Je torej izguba biotske pestrosti dandanes večji problem, kot pa so podnebne spremembe? Gosta: Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo Irena Bertoncelj, Kmetijski inštitut Slovenije

Čebelarji so v tem delu leta več kot polno zaposleni. Skrben čebelar pripomore k dobremu in skladnemu razvoju čebeljih družin. Poskrbeti je treba, da imajo čebelje družine vedno dovolj prostora za nemoteno širjenje gnezda. Kateri so apitehnični ukrepi za zatiranje varoj? Kako spodbuditi zaleganje matice in preprečiti rojenje? Kako ustvarimo nove družine z narejenci in ometanci? Gost svetovalnega servisa na Svetovni dan čebel bo Aleš Bozovičar, diplomirani inženir zootehnike in vodja opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije.

Teden pred nami skoraj gotovo prinaša vložitev kandidature Janeza Janše za novega mandatarja. Že prvi zakonodajni predlog prihodnje koalicije, interventni zakon za razvoj Slovenije, pa bodo skušali ustaviti sindikati, ki naj bi danes v državni zbor vložili zbrane podpise za sklic zakonodajnega referenduma. V oddaji tudi o tem: - Po Trumpu se na Kitajsko odpravlja tudi Putin. Evropa medtem kljub zadržanosti Nemčije razmišlja o ukrepih, ki bi zajezili uvoz cenejših kitajskih izdelkov - Združeni narodi želijo še letos rešiti vprašanje razdeljenost Cipra, kjer pa glede združitve grškega in turškega dela niso optimistični - Slovenski rokometaši potrdili vozovnico za svetovno prvenstvo. Hokejisti medtem na drugi tekmi svetovnega prvenstva premoč priznali Norvežanom

V Evropskem parlamentu so tik pred sprejetjem nova zakonska pravila, ki bodo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami z manjšimi spremembami genetskega materiala, izenačile s konvencionalnimi in jih ne bo treba označevati. Ali gre za prvi korak k odpiranju evropskega trga gensko spremenjenim organizmom? Kakšne so prednosti te sodobne metode žlahtnenja? Zakaj temu nasprotujejo potrošniške organizacije in ali bo to uničilo ekološke kmete? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Zlata Luthar, poznavalka genskih transformacij kmetijskih rastlin, profesorica genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleš Fister, podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije; Matjaž Pirc, predstavnik Zveze potrošnikov Slovenije.

Državni zbor je potrdil interventni zakon za razvoj Slovenije. Predlagana dopolnila odhajajoče koalicije so poslanci na glasovanju zavrnili, predlagatelji zakona pa so svoja dopolnila umaknili. V Svobodi, SD ter Levici in Vesni razmišljajo o zakonodajnem referendumu. Začetek zbiranja podpisov za zakonodajni referendum so napoedali tudi sindikati. V oddaji tudi o tem: - Američani premirje z Iranci umetno ohranjajo pri življenju, trdi Trump, in napoveduje popolno zmago - V Bosni in Hercegovini po predčasnem odhodu Schmidta pričakovati večji vpliv Washingtona kot pa Bruslja in Berlina - 79-ti mednarodni filmski festival v Cannesu bo drevi odprla francoska romantična komedija Električni poljub.

Na današnji dan pred 4 leti je Slovenijo pretresla največja delovna nesreča pri nas, eksplozija v tovarni Melamin v središču Kočevja. Umrlo je sedem delavcev. Število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se kljub varnostnim zagotovilom hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem vnovič tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu; dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa; Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire; Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.

Sindikati so po sprejetju interventnega zakona za razvoj Slovenije napovedali zbiranje podpisov za zakonodajni referendum. Kot so poudarili, je njihova dolžnost, da ubranijo socialno državo pred razkrojem. V oddaji tudi o tem: - Na zagovornika načela enakosti se je lani obrnilo skoraj 600 ljudi, v 13-ih primerih so potrdili diskriminacijo, kaže poročilo zagovornika Mihe Lobnika, ki se mu letos izteče mandat - V ospredju zasedanja obrambnih ministrov Evropske unije sta nadaljnja vojaška pomoč Ukrajini in krepitev skupne obrambe; med drugim skupnih nabav - Tekmovanje za pesem Evrovizije izgublja glasbeni in dobiva vse večji geopolitični pridih; letošnjo 70-to zaznamuje odstop petih nacionalnih medijskih hiš od sodelovanja

Politika začenja teden, ko naj bi nastajajoča koalicija po napovedih uskladila koalicijsko pogodbo, s potrditvijo interventnega zakona za razvoj pa začela preusmerjati gospodarsko in zdravstveno politiko. Državni zbor bo že danes na izredni seji obravnaval zakon, ki so ga vložili Demokrati, stranka Resnica in trojček okoli NSi, podpira pa ga še SDS. Sprožil je burne odzive v politiki, med socialnimi partnerji in v ključnih državnih blagajnah. Osrednja kritika zadeva učinke na javne finance, saj naj bi povzročil povečanje primanjkljaja za dodaten odstotek BDP. - Nov pravilnik o potrjevanju učnih gradiv razburja založnike. Svarijo pred poslabšanjem aktualnosti in kakovosti pouka. - Trump zavrnil iranski predlog za končanje vojne. Ali začasno premirje še velja, ni jasno. - Amnesty International pred jutrišnjim prvim polfinalnim večerom Evrovizije ostro nad EBU zaradi sodelovanja Izraela.

Državni zbor danes odloča o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki je tako rekoč povsem razdelil javnost. Zagovorniki trdijo, da zakon z zmanjšanjem DDV-ja ščiti prebivalstvo pred energetsko draginjo, z davčno ugodnejšo obravnavo pa razbremenjuje podjetja in normirance ter tako izboljšuje konkurenčnost gospodarstva. Nasprotniki pa poudarjajo, da bodo na boljšem zgolj že zdaj najbolje plačani v državi, da bo v javne finance navrtal milijardo evrov globoko luknjo ter da se z njim posega v pridobljene pravice na področju pokojnin in zdravstva. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Danijel Lamperger, direktor Obrtne zbornice Slovenije; Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije sindikatov Pergam; Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus; Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.

Državni zbor nadaljuje izredno sejo, namenjeno razvpitemu interventnemu zakonu za razvoj Slovenije, ki je razdelil politiko, socialne partnerje in interesne skupine. Poslanske skupine so napovedale za skoraj 7 ur razprave, ta pa se za zdaj vrti okrog že slišanih argumentov. Poslanci tako glede posameznih ukrepov kot nujnosti, razvojnosti in fiskalnih učinkov zakona ostajajo na nasprotnih bregovih. V oddaji tudi o tem: - Gospodarska zbornica kljub lanski visoki rasti dobička podjetij svari pred upadanjem rasti BDP-ja. - Visoki predstavnik Christian Schmidt zapušča Bosno in Hercegovino, med razlogi morda ameriški pritiski. - Padavine po pričakovanjih ne bodo povsem odpravile suše, v Pomurju do tretjine manj pridelka.

Kolegij predsednika državnega zbora bo danes predvidoma potrdil obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na ponedeljkovi izredni seji, potem ko ga je včeraj potrdil skupni parlamentarni odbor. Kritik na predlog zakona ne manjka, predlagatelji pa jih s sprejetimi dopolnili niso utišali. Nad zakonom že visita tudi obljubi opozicije o naknadnem zakonodajnem referendumu. V oddaji tudi: - Trump Uniji zagrozil z višjimi carinami, če do 4. julija ne začne izvajati trgovinskega sporazuma. - Iran naj bi kljub ameriški blokadi izvažal del svoje nafte. V Hormuški ožini sinoči spet obstreljevanje. - Košarkarji Olimpije izgubili prvi četrtfinalni obračun s Crveno zvezdo.

Poslanci bodo na skupnem odboru pretresali predlog interventnega zakona, ki ga je pripravil tako imenovani tretji blok. Mnenja o predlogu se krešejo, Fiskalni svet svari pred poglobitvijo javnofinančne luknje. Njegov predsednik Davorin Kračun opozarja, da morajo biti ukrepi, ki režejo javnofinančne prihodke, kompenzirani z javnofinančnimi  prihodki drugje ali pa z zmanjšanjem javnofinančnih izdatkov. Drugi poudarki oddaje: - V Iranu še preučujejo ameriški mirovni predlog; Washington trdi, da je sklenitev dogovora blizu, v nasprotnem primeru grozi z obnovitvijo napadov. - Ob 50-i obletnici potresa, ki je prizadel Furlanijo in zgornje Posočje, so v Kobaridu z reševalno vajo preverili pripravljenost služb Civilne zaščite. - Nasprotnik Arsenala v finalu nogometne lige prvakov bo branilec naslova Paris Saint-Germain.

Z gozdom in v gozdu ravnajmo spoštljivo, je osnovno pravilo gozdnega bontona. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takega, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Vožnja po gozdu in gozdnih poteh je eden najbolj perečih problemov, na katerega opozarjajo tako lastniki kot obiskovalci gozdov. Kako je z uporabo gozdnih površin za rekreativne namene? Kako je regulirano nabiralništvo? Ali se zavedamo, da gozdne živali potrebujejo mir in da ne smemo uničevati rastja? Gost sredinega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Vaša vprašanja sprejemamo tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Čeprav naj bi bilo delo v 21. stoletju varnejše kot kdaj prej, podatki kažejo drugačno sliko – število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu; dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa; Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire; Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.

Pred učenci in dijaki sta še manj kot dva meseca pouka; za številne med njimi je to zaradi zaključevanja ocen najbolj naporen del šolskega leta. V osnovni šoli je kar nekaj novosti, med drugimi nov pravilnik o ocenjevanju znanja, s katerim želi ministrstvo preprečiti tako imenovano »kampanjsko učenje«, prepoved uporabe elektronskih naprav v osnovni šoli ter ukrepi zoper učence, ki ogrožajo pouk ali varnost sošolcev. Nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja pa kaže, da so povprečni dosežki slovenskih učencev pri bralni, matematični, naravoslovni in informacijski pismenosti najslabši doslej. Številni opozarjajo na to že kar nekaj časa. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Mihelič, ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar Ljubljana in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije; dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Boštjan Nachbar bivši reprezentativac Slovenije i NBA igra" a sada je direktor @the_elpa , u razgovoru za #jaomilepodcast govori o dosadašnjim rezultatima #ELPA, ali i o tome šta još može da se unapredi u zaštiti igrača i klubova.Uživajte u razgovoru. Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Boštjan Nachbar Datum:  29. April 2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #bostjannachbar #elpa #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Koračnice godb na pihala budijo 1. maj - mednarodni praznik dela. Uvod vanj je bil že sinoči, ko so v številnih krajih zagoreli kresovi, slišati pa je bilo tudi prve sindikalne nagovore. Drugi poudarki oddaje: ZDA in Izrael ne izključujeta možnosti novih napadov na Iran. Mineva 22 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Od danes novosti pri validaciji vozovnic v železniškem prometu

Državni zbor je potrdil spremembo zakona o vladi, ki število ministrstev z zdajšnjih 19 zmanjšuje na 14. Nato so v nadaljnjo obravnavo pospremili interventni zakon za razvoj Slovenije. V oddaji tudi: - Kljub ugodnim razmeram na trgu dela mladi še vedno opravljajo prekarna dela. - Madžarsko čaka še nekaj dela pred izplačilom zamrznjenih evropskih sredstev. - Na prvi svetovni konferenci v Kolumbiji iskanje konkretnih rešitev za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

Danes se bo izrisala morebitna nova vlada. Stranke, ki bodo na glasovanju v državnem zboru podprle predlog SDS o vladi, bodo namreč po napovedih Janeza Janše prejele izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Zakonu se obeta podpora, Resnica pa ob tem napoveduje, da se o sodelovanju v vladi ne bo pogajala, prav tako ne pričakuje ločenega sporazuma. V oddaji tudi: - Evropski poslanci iz Slovenije pozdravili predlog parlamenta o 10-odstotnem zvišanju proračuna - Napetosti na Bližnjem vzhodu zvišujejo cene nafte in posledično inflacijo - Pomen Nata in podpora Ukrajini v ospredju nagovora britanskega kralja ameriškemu kongresu

Prihodnja vlada, ki se bo najverjetneje oblikovala okrog SDS, bo glede na današnjo razpravo o predlogu za preoblikovanje delovala s 14 ministrstvi, saj ima predlog o tem zadostno podporo. Poslanci so začeli tudi redno obravnavo interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki mu prav tako kaže dobro. Drugi poudarki: - Energetske krize zaradi odvisnosti od fosilnih goriv so znak Evropi, naj opusti ta goriva. - Kosovski parlament razpuščen, sledijo tretje volitve v letu dni. - Po ukrajinskih napadih na rafinerijo v ruskem pristanišču Tuapse svarila pred okoljsko katastrofo.

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. O tej problematiki vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je kot slavnostna govornica na državni proslavi pred dnevom upora proti okupatorju sinoči v Brežicah dejala, da v teh časih bolj kot kdaj prej potrebujemo politično hladnokrvnost, zmernost in pogum za dialog. Za prihodnost Slovenije po njenih besedah ni nujno, da se vsi strinjamo o vsem, je pa skrajni čas za soglasje o ključnih razvojnih vprašanjih. V oddaji še o tem: Teheran v Islamabadu še ne načrtuje neposrednega srečanja z ameriško delegacijo. V nočnem ruskem napadu na Ukrajino padli delci dronov poškodovali objekt v Romuniji Slovenski hokejisti na pripravljalni tekmi pred svetovnim prvenstvom boljši od Poljakov

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani). Povezave: Fant, pobratim smrti, 1. del Fant, pobratim smrti, 2. del FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil? Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov MMC podrobno: 40 let Černobila Poglavja: 00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo? 00:05:30 Kaj se je zgodilo 00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija 00:25:33 Vpliv na zdravje 00:36:20 Vpliv na gozdove 00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss 01:01:07 Kaj smo se naučili