POPULARITY
Categories
Teden dni je še do začetka novega šolskega leta, ki prinaša vrsto zakonskih in sistemskih sprememb, a v oči še vedno najbolj bode kadrovska stiska. Številni ravnatelji opozarjajo, da je nenehno ponavljanje razpisov postalo stalnica. Tega se zavedajo tudi na ministrstvu, kjer pravijo, da zdaj veljavni ukrepi s področja štipendiranja in pripravništev prinašajo prve pozitivne učinke. V oddaji tudi: - Palestinska zunanja ministrica ob obisku Slovenije poziva države k priznanju Palestine - V Vietnamu pričakujejo uničujoč tajfun, evakuirali naj bi več kot pol milijona ljudi - Na kmetijsko-živilskem sejmu Agra tudi o duševnih stiskah kmetov.
Slovenija po površini meri približno 20 000 kvadratnih kilometrov, kar je razmeroma malo v svetovnem merilu. Švica je, recimo, dvakrat večja od naše države, Hrvaška pa tri in polkrat. Toda v uredništvo smo dobili še malce bolj zagonetno vprašanje: kolikšna je prostornina Slovenije? Odgovor ni ravno preprost, pravi naš tokratni sogovornik, ki pa je ob tem iz rokava povlekel še vrsto drugih presenetljivih podatkov o prostorninah na Zemlji. Gost: - Dr. Blaž Repe z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani
Klemen Kovačič je bil za svojo magistrsko predstavo Agmisterij nagrajen na 55. Tednu slovenske drame, Bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica in 60. Festivalu Borštnikovo srečanje. Skupaj s sodelavci je za predstavo v trajanju prejel tudi Prešernovo nagrado za študentke in študente Univerze v Ljubljani. Osemurni performerjev obračun s samim seboj je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije razglasilo za najboljšo uprizoritev leta 2024. Kot član Slovenskega mladinskega gledališča je v sezoni 2024/25 ustvaril atraktivne in različne vloge, s katerimi se uveljavlja kot eruptiven ustvarjalec in pronicljiv premišljevalec gledališča. Tonski mojster Jernej Boc.
Trump in Putin naj bi se srečala v petek na Aljaski.Armenija in Azerbajdžan po 35 letih spopadov podpisali mirovni sporazum.Netanjahu govoril z Merzom in mu očital nagrajevanje Hamasa.Priprave slovenske politike v času počitnic: med iskanjem zaveznikov in novih obrazov.Dispečerji na številki 112 pripravljeni zaostriti stavko, če vlada ne bo pristopila k dialogu.Odločitev o izbiri ponudnika za nakup helikopterjev pravnomočna.Vojaška ladja Triglav se bo v domovino vrnila septembra ali oktobra.ŠPORT: Šeško tudi uradno član Manchester Uniteda, košarkarji Slovenije izgubili na prijateljski tekmi s svetovnimi prvaki Nemci.VREME: Jutri bo sončno in vroče, na Goriškem in v Vipavski dolini bi se živo srebro lahko povzpelo celo do 38 stopinj.
Na izraelski vojaški načrt zasedbe mesta Gaza, ki ga je odobril izraelski varnostni kabinet, se vrstijo kritike tako znotraj Izraela kot v mednarodni skupnosti. Načrt je obsodila tudi Slovenija, predsednik Evropskega sveta António Costa pa je opozoril, da bo odločitev Izraela imela posledice za odnose med judovsko državo in Evropsko unijo. Varnostni svet Združenih narodov je na pobudo petih evropskih članic organa, tudi Slovenije, za jutri sklical zasedanje o Gazi.
V pogovoru z italijansko dopisnico povzemamo italijanske odzive na ameriško uvedbo carin, ki bodo najmočneje prizadele kmetijstvo ter farmacevtsko in avtomobilsko industrijo. H komentarju kliče tudi povedna tišina italijanskih državnih institucij ob nedavni manifestaciji protislovenskega oz. protislovanskega sovraštva, v kateri so neznani storilci ob vhodu generalnega konzulata Slovenije v Trstu izobesili žaljiv napis.
Učenje pomaga pri digitalnem in zelenem prehodu v trajnostno družbo. Povezuje generacije in kulture. Pa ne samo to; na dogodku ob tridesetletnici Andragoškega centra Slovenije smo se pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Slovenska Bistrica, Brigito Kruder.
Izraelska veleposlanica v Sloveniji ocenjuje, da poteze naše vlade nagrajujejo teroristično gibanje Hamas.Čemažarji po romskem napadu za zdaj razočarani nad sodnimi mlini.NSi zaradi razpisa za helikopterje zahteva sklic nadzorne komisije, SDS poziva k razveljavitvi.Se bosta Trump in Putin sestala že prihodnji teden? Bela hiša zahteva prisotnost Zelenskega, Kremelj to zavrača.36. mladifest v Medžugorju vabi mlade, da naj postanejo živa sprememba v svetu.Luka Dončić: cilj Slovenije na evropskem košarkarskem prvenstvu je medalja.Vreme: Poletje je nazaj. Jasno bo in vse topleje.Dispečerji 112 zagrozili z zaostritvijo sindikalnih aktivnosti.Na leto v Sloveniji primanjkuje skoraj petsto policistov, zato Višja policijska šola vabi k vpisu čim več kandidatov.Olimpija in Celje pred prvima tekmama četrtega kroga kvalifikacij nogometne Konferenčne lige.
Ali ste vedeli, da so največja glasbena dela skladatelja Gustava Mahlerja nastala ob Vrbskem jezeru, v kraju Majrobnik na avstrijskem Koroškem? Tam je sloviti avstrijski skladatelj čeških korenin ustvaril peto, šesto, sedmo in osmo simfonijo. Osma predstavlja eno najobsežnejših vokalno-instrumentalnih del v klasičnem svetu glasbe. In ta glasba se je rojevala v mali hišici sredi gozdne jase na vzpetini, približno 15 minut peš od obale jezera in parkirišča. Danes je hišica preurejena v muzej, ki je odprt od maja do oktobra od četrtka do nedelje.
Mariana Poznič je rojena slovenskim staršem v Buenos Airesu, po poklicu pa odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Zelo je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je tudi urednica tednika Svobodna Slovenija, že nekaj let pa je tudi predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade republike Slovenije za Slovence po svetu. O delu in življenju v Buenos Airesu, o dejavnosti v slovenski skupnosti v Argentini, povezovanju s Slovenijo in vsakdanjem utripu v več milijonski argentinski prestolnici se je z Mariano Poznič pogovarjala Lili Brunec. Foto: Ivo Žajdela/Družina
Slovenska vlada je prepovedala uvoz blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Pristojnima ministrstvoma je naložila, naj preučita prepoved izvoza blaga iz Slovenije v omenjene naselbine. Kot razlog za ukrep je vlada navedla hude in ponavljajoče se kršitve mednarodnega humanitarnega prava na zasedenih ozemljih. Uvoz z omenjenih ozemelj je sicer zelo majhen, doslej je bila njegova največja vredost dva tisoč evrov na leto. V oddaji tudi: - Nov žaljiv napis na slovenskem konzulatu v Trstu - Rezultat današnjih pogovorov med Washingtonom in Moskvo še zavit v skrivnost - V Zagorju ob Savi bo na nekdanjem odlagališču odpadkov zrasla sončna elektrarna.
V tokratnem Gymnasiumu smo obiskali mlade na največjem taborniškem dogodku letošnjega poletja pri nas – Zletu Zveze tabornikov Slovenije. Kakšni so dnevi na taboru, kam vse so se odpravili in kaj počeli ter kako jim je ponagajalo vreme – vse to izveste danes ob 20h na Prvem!
Svete Višarje, ki stojijo na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta, so bile že 37. prizorišče romanja Slovencev iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije. Ti se zberejo na tromeji vsako leto na prvo nedeljo v avgustu. Tudi tokrat je predavanju o narodnostno-bivanjskih vprašanjih, bistvenih za naš narod, sledilo slovesno bogoslužje. Vodil ga je škof, ki je odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu, Anton Jamnik. Zbranim je izrekel zahvalo za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku. Rojaki slovenstvo ohranjajo na različnih delih sveta. Povabil jih je, naj poživijo svojo vero, da bodo kos izzivom, ki jih prinaša ta čas.
Dr. Žiga Turk o neodgovorni vladi in o obrambnem holdingu, prek katerega bi se izgubljal denar. Minister Sajovic zagotavlja: namen je krepitev slovenske obrambe na način, da bi sredstva in znanje ostala doma. Logar vlado poziva, naj ustavi konje.Dars načrtuje popolno zaporo vipavske hitre ceste proti Novi Gorici, lokalna skupnost opozarja na prometni kaos.Evropski sklad za regionalni razvoj bo prispeval skoraj 45 milijonov evrov evropskih sredstev za 3. razvojno osNetanjahu napovedal okupacijo celotne Gaze.V Hirošimi na Japonskem na slovesnosti ob 80. obletnici eksplozije atomske bombe pričakujejo rekordno udeležbo iz tujine.Vreme: Jutri bo sprva oblačno, v notranjosti Slovenije bo marsikje rahlo deževalo.Demografska zima s premalo rojstvi otrok resno ogroža temeljno identiteto evropske celine. Težave tudi na Kitajskem.Na Kredarici praznujejo god Marije Snežne: zlatomašnik Šlibar in godba Dobrova-Polhov Gradec.ŠPORT: Pripravam slovenske košarkarske reprezentance pred evropskim prvenstvom, se je pridružil kapetan Luka Dončić.
Danes minevata dve leti od najhujših poplav v zgodovini Slovenije. V tem obdobju je bilo narejenega že veliko, a uničene ceste, porušeni domovi in zahtevna obnova še vedno zaznamujejo življenja številnih prebivalcev. Porušenih je bilo skoraj 40 domov, za približno 10 še ni dokončne odločitve, pravi vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Ostali poudarki oddaje: Netanjahu zaprosil Rdeči križ za pomoč izraelskim talcem v Gazi. Hamas odgovarja: le, če bo dostop do humanitarne pomoči na vseh območjih. Po Trumpovi napovedi o premiku ameriških jedrskih podmornici bližje Rusiji Moskva in Peking s skupnimi vojaškimi vajami pred Vladivostokom. Začetek ene od najzahtevnejših obnov železniškega omrežja v zadnjem obdobju med Verdom in Logatcem, vredne več kot 40 milijonov evrov.
Dve leti po najhujši naravni nesreči v zgodovini Slovenije se nadaljuje obnova, za katero je država do zdaj namenila skoraj 1,2 milijarde evrov od skupno ocenjenih treh milijard. Po napovedih bo trajala še tri leta. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski premier Netanjahu želi podučiti vojsko, kako doseči cilje v Gazi. - Med pridržanimi v ukrajinski protikorupcijski aferi naj bi bil poslanec vladajoče stranke. - Zaradi kritičnih razmer v kovinarstvu sindikat svari pred socialno bombo.
Gorski kotar je bil v ospredju letošnjega Romanja treh Slovenij, ki sta ga včeraj na Svetih Višarjah pripravila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Etnolog Marko Smole sicer živi v Ljubljani, z družino skrbi za posestvo in domačo hišo prednikov - Palčavo šišo v Plešcah, ki je od leta 2006 za javnost odprta zasebna etnološka zbirka. Za naš je povedal več o znamenjih upanja, da bi ljudje ostali na področju Gorskega kotarja. Osrednji del romanja je bila sveta maša v božjepotni Mariji cerkvi. Pri njej so se romarji iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva zahvalili za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku. Več o Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah tudi na naši spletni strani.
V teh dneh minevata dve leti od največje naravne nesreče v zgodovini samostojne Slovenije, ko so katastrofalne poplave prizadele večji del države. Najhuje je bilo na območjih Škofja Loke, Savinjske doline in Koroške. Voda je uničevala vse pred seboj. Obletnica je hkrati priložnost, ko se spominjamo tudi solidarnosti in naporov, ki so ga v reševanje ljudi in njihove lastnine, dali pripadniki civilne zaščite, gasilci, vojaki, policisti, reševalci, humanitarni delavci in prostovoljci. O tem smo se pogovarjali s poveljnikom Srečkom Šestanom, ki je prvi obraz in glas Civilne zaščite. Spomine pa je obujal tudi Primož Planovšek, ki je človek akcije, njegova zgodba je bila po poplavah pred dvema letoma povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini.
V teh dneh minevata dve leti od največje naravne katastrofe v zgodovini samostojne države. Uničujoče poplave so takrat zalile velik del Slovenije in marsikje povsem ohromile življenje. Na pomoč so priskočili gasilci, civilna zaščita, vojaki, policija, humanitarne organizacije in številni prostovoljci. Dve leti pozneje prevladuje ocena, da je bilo marsikaj narejenega, a da bo do popolne sanacije treba še marsikaj postoriti. Pristojni sicer ocenjujejo, da je država danes na ujme, podobne avgustovski iz leta 2023, bolje pripravljena, kot je bila takrat. O tem, kaj smo se naučili, smo se pogovarjali s poveljnikom Civilne zaščite Srečkom Šestanom. V oddaji tudi: - V Gazi nove smrti zaradi lakote, pomoč prihaja po kapljicah. - Papež na maši milijon mladih romarjev pozval, naj širijo vero ter spomnil na vojne po svetu. - Slovenski odbojkarji znova brez medalje v ligi narodov, zlato osvojili Poljaki.
Prepoved uvoza, izvoza in tranzita orožja v Izrael je za zdaj sprožila predvsem domače odzive. Ker je naša država v odziv na dogodke v Gazi prva v Evropi, ki se je odločila za takšno potezo, se porajajo vprašanja, kako takšno omejitev sploh uvesti. Po besedah državnega sekretarja Boštjana Pavlina bodo ministrstva podrobnosti uskladila ta mesec, že zdaj pa je jasno, da bodo veljale nekatere izjeme, in sicer na uvoz, izvoz in tranzit tistih sredstev iz Izraela, ki so pomembne za odpornost in varnost Slovenije. Druge teme: - Ameriški predsednik Donald Trump si je za uvedbo novih carin kupil še sedem dni. - Sodišče potrdilo zapor in prepoved političnega delovanja Miloradu Dodiku. - Vipavska hitra cesta bo zaradi nujnih del zaprta več kot 3 mesece.
Mednarodna javnost zaradi grozljivih razmer v Gazi stopnjuje pritisk na Izrael. Slovenija je kot prva evropska država prepovedala izvoz ter tranzit vojaškega orožja in opreme iz Slovenije oziroma prek nje v Izrael. Pristojni pričakujejo, da bodo subjekti odločitev spoštovali, kot težavo pa v vladi navajajo nadzor. Druge teme: - Pred deželno vlado v Celovcu na protestu zaradi racije pri Peršmanu približno 700 ljudi. - Starmer in Zelenski: Rusija edina ovira za mir v Ukrajini, Putin odprt za pogovore. - Dodik kljub obsodbi vztraja na čelu Republike Srbske, Evropska unija poziva k spoštovanju sodbe
Število umrlih zaradi lakote v Gazi se približuje 200, vsak dan znova iz enklave poročajo o ubitih pred točkami za razdeljevanje hrane. Nevladniki opozarjajo, da gre za vojne zločine. Nasilje in kršenje človekovih pravic Palestincev ne smeta ostati nekaznovana, meni tudi slovenska vlada, ki je kot prva v Evropi včeraj uvedla embargo na uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega. V oddaji tudi o tem: - Bruselj: carinski dogovor z Washingtonom povečuje konkurenčnost izvoznikov. - Vipavsko hitro cesto proti Novi Gorici bodo zaradi prenove sredi meseca zaprli. - Pri gašenju požarov v Severni Makedoniji pomagajo tudi slovenski gasilci.
Začetek zbiranja podpisov za referendum o zakonu o pomoči pri samomoru prvega septembra.V NSi kritični do solističnih akcij Slovenije glede embarga izraelskega orožja, v SDS menijo, da gre za preusmeritev pozornosti od vladnih težav.Mariborski nadškof Alojzij Cvikl o jubileju mladih.Vreme: Še bodo možne nevihte povsod po državi, jutri bo pretežno oblačno s pogostimi plohami in nevihtami. Hladneje bo.
Zdenka Kaplan v knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prvič objavljenim 30. junija 2022.
Kresnice (Lampyridae) so bile nekoč nepogrešljiv del poletnih večerov, danes pa njihovo utripanje postaja redkost. Število t. i. ognjenih muh v zadnjih desetletjih upada, predvsem zaradi človekovih posegov v naravo, svetlobnega onesnaženja in podnebnih sprememb. Na svetu živi približno 2000 vrst kresnic, od tega jih v vlažnih in naravno ohranjenih okoljih v Sloveniji najdemo 5 vrst. Na fotografiji italijanska kresnica, avtor fotografije: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenija ni le zelena in mirna – pod našimi tlemi se skriva precejšnja dinamika. Stik dveh tektonskih plošč, Jadranske in Evrazijske, povzroča, da se naša tla vsako leto nevidno premaknejo. Le nekaj milimetrov, toda v stoletjih to navrže za velike potrese. V prvi epizodi Xkurzije, poletne edicije Frekvence X, se na sledi pradavnim megapotresom odpravljamo v kanjon reke Raše na Krasu.Sogovornici: paleoseizmologinja Petra Jamšek Rupnik z Geološkega zavoda Slovenije, kvartarna geologinja Eva Mencin Gale z Geološkega zavoda Slovenije.
Organizacija Brez izgovora oz. No excuse Slovenije je mladinska nacionalna organizacija, ki je nastala zaradi želje mladih, da bi imeli prostor, v katerem bi lahko kritično razmišljali o izzivih svojega življenja in sveta, ki jih obkroža. Največjo pozornost pa mladi člani organizacije posvečajo obravnavi tem, kot so zdravje, odvisnost in okolje, ter tako s svojim delovanjem – delavnicami, seminarji in izobraževanji, ki jih izvajajo – prispevajo k spremembam v Sloveniji in po svetu.
Vseh posledic še niso odpravli, ta čas med drugim potekajo dela na dveh plazovih in regionalni cesti v občini Grad. Drugi poudarki: - Reševalno službo slovenske Istre povozil čas, načrtujejo prenovo in razširitev. - Priljubljena kolesa iz sistema izposoje v Novem mestu vse pogosteje tarče vandalizma. V obtoku jih je zgolj polovica. - Zelo živahno je v teh poletnih dneh v Notranjskem regijskem parku, ki privablja številne obiskovalce tako iz Slovenije kot iz tujine.
V britanskem časopisu Guardian so se vprašali, če se je zlata doba turizma končala. Ali je treba zapleteno razmerje med tistimi, ki želijo obiskati najbolj zanimive kraje na svetu, in tistimi, ki v njih živijo, postaviti na novo? Veliko Slovencev poleti še vedno najbolj vleče na morje, na Jadran, na Hrvaško. To potrjujejo tudi rezultati najnovejše raziskave družbe Valicon. Na Hrvaškem je, ali še bo, poletni dopust preživela kar polovica Slovenk in Slovencev; 8 odstotkov v Italiji, 5 v Grčiji; 21 odstotkov Slovenk in Slovencev bo dopustovalo v Sloveniji. 15 odstotkov prebivalk in prebivalcev pa letos na dopust ne bo odšlo. V tokratni Intelekti vam v poslušanje in razmislek ponujamo nekaj spominov na dopust, počitnice in potovanja, na taka, kot so bila nekoč. Govorili bomo o turizmu danes, za katerega se zdi, da ga bodo prenatrpanost, draginja, vojne in naravne katastrofe, pokopali. Kakšna pa bo, če sploh, torej prihodnost turizma? Sodelujejo: analitičarka Ana Jemec Špik (Slovenska turistična organizacija), politologinja prof. dr. Marjetka Rangus (Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru), »sanjač slovenskega turizma« Dominik S. Černjak (Turistična zveza Slovenije) in etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka doc. dr. Jasna Fakin Bajec (ZRC SAZU in Fakulteta za Humanistiko Univerze v Novi Gorici).
Vse daljši zastoji na cestah otežujejo življenje ter povzročajo veliko gospodarsko in okolijsko škodo. Promet, ki se povečuje sorazmerno z gospodarsko rastjo, je že zdavnaj presegel cestne zmogljivosti. V zadnjih 20-ih letih ni bilo skoraj nobene posodobitve in širitve zmogljivosti prometne infrastrukture, čeprav gospodarstvo zahteva tretji pas okoli Ljubljane in na vseh vpadnicah, saj prek Slovenije potekata dva pomembna koridorja. Kje je v prihodnje pričakovati najdaljše zastoje, kaj lahko naredimo z mehkimi ukrepi, kdaj bo javni potniški promet postal konkurenčen in ali širitve avtocest res izzovejo dodaten promet? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Andrej Ribič, direktor uprave DARS; Darko Trajanov, generalni direktor direktorata za prometno politiko na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Gregor Pretnar, prometni strokovnjak, PNZ; Slovenko Henigman, direktor Združenja za svetovalni inženiring na Gospodarski zbornici; Blaž Cvar, predsednik OZS.
Pred tremi leti se je več kot tisoč 500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev spopadalo z največjim požarom v zgodovini samostojne Slovenije. Goreči Kras je zaposloval še veliko drugih služb iz sistema zaščite in reševanja, na delu so bili prostovoljci, gozdarska stroka je še danes vpeta v sanacijo. Tri leta pozneje nas na kraški požar opomnita pogled na pokrajino ter spraševanje, kaj bo drugače, če se ponovi. O novostih in pridobitvah, ki so posledica kraškega požara, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Leon Behin, generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje; Mitja Vidmar, vodja Sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka; Simon Vendramin, poveljnik Gasilske enote Nova Gorica; Matej Kravanja, območna enota Zavoda za gozdove Sežana; Boris Budal. namestnik direktorja Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle
V tokratni Intelekti govorimo o mirovnih politikah v času zaostrenih militantnih retorik. Preverjamo, kako in kje so mirovne politike lahko uspešne, kako misliti pacifizem v času, ko se nam pred očmi dogaja genocid in ali lahko mirovne politike uspejo brez pravice in pravičnosti za žrtve konfliktov? In še: kakšna je vloga žensk v mirovnih gibanjih ter s kakšnimi pritiski se soočajo nevladne organizacije, ki zagovarjajo mirovne politike? Kakšno vlogo ima izobraževanje pri dolgoročni vzpostavitvi miru in zakaj je mirovna politika tudi socialna politika? V oddaji gostimo Sonjo Lokar iz Ženskega lobija Slovenije in Iztoka Šorija, direktorja Mirovnega inštituta.
Razprave o upravičenosti dodatnega oboroževanja ostajajo pregrete. Zagovorniki še več milijard za obrambo kažejo na vojne; nasprotniki pa načrtovano vrednost preračunavajo v dobrine, ki bi jih lahko pridobili namesto orožja. Pritiski zavezništva ostajajo; večja poraba terja tudi ostrejši nadzor, poudarja stalni predstavnik Slovenije pri Natu Andrej Benedejčič. Druge teme: - Zapleti pri vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe na domu. - Kaj se je spremenilo in uredilo dve leti po katastrofalni vodni ujmi? - Slovenski odbojkarji na sklepni turnir Lige narodov.
4. avgusta bosta minili dve leti od poplav, ki so bile najhujša naravna nesreča v zgodovini Slovenije. Tudi po skoraj dveh letih je ljudem na prizadetih območjih težko. Večina odškodnin je izplačanih, v postopku za odstranitev je ali je bilo skupno 428 objektov. Skozi zgodbe ljudi, ki so utrpeli škodo, bomo v tokratnem Studiu ob 17.00 orisali poplavno obnovo. Odgovorili bomo na vprašanji, kako smo pripravljeni na takšne naravne dogodke v prihodnosti in ali lahko na táko pomoč, kot so jo dobili poplavljenci pred dvema letoma, prebivalci računajo tudi ob morebitni podobni naravni ujmi. Gostje: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah; Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem; Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor.
V začetku julija je novinarka Dnevnika Tina Jereb prva poročala o tem, da je več nekdanjih judoistk podalo prijavo zoper trenerja Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja. Sledilo je več izpovedi žrtev, ki jih je nekdanja atletinja in olimpijka Brigita Langerholc pospremila z besedami, da je že pred leti opozarjala, da je v športu veliko fizičnega in spolnega nasilja. To je pokazala tudi prva obsežna raziskava o zlorabah mladih športnikov, ki jo je izvedla psihologinja Ines Lebar z Univerze na Primorskem in razkriva alarmantne podatke. Več kot polovica športnikov je do 18. leta starosti doživela eno ali več oblik zlorabe. Med 352 sodelujočimi člani Olimpijskega komiteja Slovenije jih je 54 odstotkov poročalo o čustveni zlorabi (o žaljenju, kričanju, ignoriranju in grožnjah), 51 odstotkov o fizičnem nasilju, 47 odstotkov o zanemarjanju, 18 odstotkov pa o spolni zlorabi, tudi o prisilnih spolnih odnosih. O normalizaciji zlorab v imenu višjih ciljev, o odzivih družbe in pristojnih, tudi tožilstva in sodstva, in o tem, kako spolna zloraba vpliva na žrtev, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Tina Jereb, novinarka Dnevnika; Jerneja Munc, predsednica Združenja za moč; Brigita Langerholc, nekdanja atletinja in olimpijka.
Pred parlamentarnimi počitnicami, ko bi se lahko vsi veselili poletnega odmora, je v slovenski politiki močno počilo. Očitno se bomo jeseni odpravili na posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih, ki ga je izglasovala zelo nenavadna koalicija. Gibanje Svoboda kot protiudarec napoveduje referendum o članstvu Slovenije v Natu. Koalicijski odnosi so prignani do roba. Ali je mogoče še zakrpati razpoke; se res sramotimo v mednarodni skupnosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Miro Cerar, nekdanji premiere, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Miro Haček, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.
Napoved dveh referendumov s področja obrambe je razburkala slovensko politično krajino, zatresla pa tudi temelje vlade. Premier Robert Golob, ki je v petek napovedal referendum o članstvu Slovenije v Natu, zdaj napoveduje vrsto posvetovanj. Kako bodo vplivala na nadaljnje korake vladajoče politike, bomo videli v drugi polovici tedna. Drugi poudarki oddaje: - Kaj si od vnovičnega obiska v Beli hiši obeta izraelski premier Netanjahu? - Države skupine Brics želijo večjo zastopanost v mednarodnih organizacijah. - Kranjska osnovna šola Jakoba Aljaža bo za pomoč pri imenovanju vodstva zaprosila ministrstvo.
O zvišanju obrambnih izdatkov, ki je povzročilo kar nekaj trenj med koalicijskimi partnericami, bomo odločali na posvetovalnem referendumu. Predlog Levice so namreč podprli tako poslanci SD-ja kot tudi SDS-a in NSi-ja. Kljub temu v SD-ju in Levici zagotavljajo, da to ne pomeni težav koalicije. V Gibanju Svoboda pa so v odzivu napovedali, da bodo k temu primaknili še posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v Natu. Drugi poudarki oddaje: - Hamas s pozitivnimi odzivi na predlog o prekinitvi ognja v Gazi - Prvi vrh Unije in Moldavije z jasno podporo Bruslja tej državi na njeni poti v povezavo - Ob 120-letnici rudniškega predora Štoln odkritje spominske table
Suša pa ima svoj vpliv tudi v gozdovih, zaradi česar divjad hrano išče drugod. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bodo sušne razmere prizadele celotno Slovensko kmetijstvo od poljščin, vrtnin, travinja do vinogradov in sadovnjakov. Zaradi negativnih posledic na pridelavo krme pa tudi živinorejo. Drugi poudarki oddaje: Nas čaka tudi referendum o zakonu, ki ureja nadomestila za brezposelne? Vlada in Petrol v pat položaju: v Črnem vrhu in Kostelu bodo protestirali Trump okrnil vojaške dobave Ukrajini, omenja možnost premirja v Gazi
Pred počitnicami pa še temeljno vprašanje, s katerim si boste lahko krajšali poletne večere: Zakaj in čemu se še nihče ni spomnil slogana: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Bojni vzklik neopopulizma se širi po planetu kot vihar in samodržci, diktatorji, avtokrati ali pa samo populisti, so k znameniti Trumpovi pogruntavščini že prilimali ime svoje dežele. »Ponovno velike« države rastejo kot gobe po dežju. Ponovno velika je skoraj postala Romunija, Izrael tako ali tako, ponovno velika je postala Madžarska, predlagano je, da se k stari slavi vrne Evropa kot celota in še bi lahko naštevali. Le v Sloveniji se še ni našel junak, ki bi se lotil delanja ponovno velike Slovenije. Kar je nenavadno, ker ni, da bi ne imeli kandidatov. V predvolilnem letu, ko se rojevajo nove stranke ena za drugo, stare pa se utrjujejo na svojih pozicijah, bi človek pričakoval, da bo kdo zagrabil geslo, ki je dokazano najbolj učinkovito politično geslo enaindvajsetega stoletja. Pa ne samo to: »MAGA« je geslo in politični program hkrati, kar je vsaj za večino ameriških volivcev zelo udobno. Istočasno pa si v slovenskih strankarskih štabih že belijo glavo, s katerim sloganom naj gredo na državnozborske volitve leta 2026. In medtem ko bodo izumljali slogane, ki bodo vsebovali besede »naprej« in »zaupanje« in »Slovenija«, v političnem kotu stoji in čaka garancija za uspeh, če ne že za zmago na volitvah: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Poglejmo morebitne ovire, ki stojijo na poti uvedbe trumpizma v Sloveniji. Predvsem dve besedi v sloganu sta sporni. In sicer »veliko« ter »spet.« Slovenija je mala. Majhna. Majcena. Povezovati jo na kakršenkoli način s pojmom »velika« je smešno. Razen v prenesenem imenu, ko imajo naši športniki veliko srce. Drugače pa je naša majhnost ne le geografsko dejstvo, temveč tudi primerjalna prednost in dobrodošel turistični atribut. Če bi kdo zdaj začel znotraj trumpistične agende govoriti o Sloveniji kot o »veliki«, bi si zaslužil samo posmeh in njegove politične pozicije bi se kvečjemu oslabile, nikakor pa ne povečale. Potem pa je tu besedica »spet«, ki jo lahko iz originala ustrezneje prevajam kot »ponovno«. V državah, ki geslo uporabljajo, seveda mislijo na nekdanjo slavo teh držav. Madžari na srečna leta znotraj črno-žolte monarhije, Izraelci na srečne čase kralja Davida in tako naprej in tako nazaj. Niti ni povsem jasno, na katero od dob v slavni ameriški zgodovini se navezuje Donaldov vzklik. Večina njegovih privržencev misli na dobo po koncu druge svetovne vojne, do sredine šestdesetih let, ko so se Američanom končno spuntali otroci; omenjenih dvajset let velja za nekakšno idealizirano predstavo o ameriških sanjah. Mogoča pa slovenski zet celo misli na reaganavsko dobo, ko je Ronald – sicer ne tako vneto in tako pogosto – tudi sam uporabljal zelo podobno geslo o vrnitvi k ameriški veličini. Problem pri Sloveniji je, da zgodovinsko gledano ni bila nikoli velika. Sicer bi tudi težko bila, ker nikoli ni imela državnega okvirja, ampak skozi vso slovensko zgodovino, bi lahko za velika označili samo izbrana poglavja, celotno dobo pa izjemno težko. Kar nas napeljuje na misel, da bi lahko pomladniki začeli poudarjati pomen slovenske osamosvojitve, saj »Naredimo Slovenijo spet veliko« z mislijo na recimo sedemdeseta leta dvajsetega stoletja ne zdrži resne analize. Obstaja seveda možnost, da bi kdo z uvedbo slogana imel v mislih Karantanijo, ampak to se zdi celo za trenutne slovenske populiste že korak predaleč nazaj. Še tretja možnost, zakaj še tako zagreti slovenski populisti ne izkoristijo potenciala slogana »Naredimo Slovenijo spet veliko«, pa se skriva v nerodnem sorodstvu s sloganom: »Naredite mi to deželo spet nemško!« Obstaja pa še ena resnica … Slovenci smo imeli, pa smo ga ali zavrgli ali pozabili, popoln politični slogan, ki pa je bil žal premalo enostranski, premalo politikantski in preveč vključujoč, da bi se obdržal, in ga je stampedo politike razdvajanja poteptal in odvrgel na smetišče zgodovine: »Slovenija, moja dežela.« Nič drugega ni treba.
Premier Robert Golob bo koalicijskim partnericam predstavil načrt o izpolnjevanju zaveze o zvišanju obrambnih izdatkov. Mini koalcijski vrh je sklical, potem ko sta Levica in SD izrazili nezadovoljstvo z zavezo Slovenije o njihovem zvišanju na 5 odstotkov bruto domačega proizvoda v prihodnjih desetih letih na nedavnem vrhu Nata. V oddaji tudi: - Ob Trumpovih napovedih o morebitnem premirju v Gazi Netanjahu zahteva vrnitev preostalih talcev - Upokojenci in invalidi bodo danes prejeli letni dodatek - Slovenska atletska reprezentanca napredovala v prvo ligo
Slovenci smo kljub morda drugačnemu vtisu v javnosti zadovoljni s svojim življenjem. Ko se moramo oceniti sami, se uvrstimo na 7. mesto med članicami Evropske unije. Objektivni podatki nas uvrstijo nižje. Še nižje pa se Slovenija uvršča na lestvicah konkurenčnosti. Javna razprava o kakovosti življenja in razvoju države v minulih tednih in mesecih je pokazala, da se je dozdajšnji razvojni model Slovenije izčrpal. Da bo izkoristila vse svoje potenciale in še okrepila blaginjo ljudi, potrebuje novega, kjer bodo rast poganjale inovacije, šole spodbujale ustvarjalnost, skupnost pa povezovale temeljne vrednote. O novem razvojnem modelu smo se pogovarjali s predstavniki gospodarstva, države in civilne družbe. Gostje: dr. Peter Wostner, urednik in avtor publikacije Urada za makroekonomske analize in razvoj z naslovom: Kakovost življenja v Slovenji – Poročilo o razvoju 2025; dr. Jure Knez, ustanovitelj in solastnik visokotehnološkega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult; Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, nevladne organizacije za trajnostni razvoj.
Območje Ilirske Bistrice in širšega območja Pivške kotline ima zelo pomembno strateško lego, saj tu tečejo prometne povezave osrednje Slovenije s pristaniščema Reko in Trstom. Zato ne preseneča, da je tu pred 80 leti potekala ena največjih vojaških operacij na slovenskem ozemlju. Zgodba o tej tako imenovani tržaško-reški operaciji oziroma sklepnih bojih v drugi svetovni vojni se je začela v začetku leta 1945, ko so se enote Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije preoblikovale v Jugoslovansko armado. Nastale so prva, druga, tretja in četrta armada. Še posebno zadnja je bila v zadnjih dneh vojne v Ilirski Bistrici in na Pivškem v težkih preizkušnjah. Njene enote so se namreč spopadle s pripadniki 97. nemškega armadnega korpusa. Po srditih bojih se je potem partizanskim enotam predalo 16.000 nemških vojakov, pripadnikov omenjenega korpusa.Več v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.
V Haagu poteka vrh Severnoatlantskega zavezništva, na katerem bodo voditelji najverjetneje potrdili zgodovinsko zvišanje obrambnih izdatkov. V novi realnosti, ko drug za drugim vznikajo novi konflikti, je Evropa postavljena pred dejstvo, da mora bolj odločno poskrbeti za svojo varnost. A med članicami so velike razlike v občutku ogroženosti, zato tudi precej različen občutek nujnosti vlaganj v svojo varnost. Ko v enačbo dodamo še ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je razumljivo, da bo tokratni vrh precej manj enoten, skupna izjava pa zelo kratka in splošna. O izzivih pred Natom in enotnosti zavezništva se bo z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00 pogovarjal Matej Hrastar. – Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister in stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO (2015–2019) – Boštjan Pavlin, državni sekretar na ministrstvu za obrambo – Iztok Prezelj, profesor obramboslovja in dekan Fakultete za družbene vede UL
Rad ima štruklje, presenečen je nad tem, da v Sloveniji še vedno poslujemo z gotovino, hkrati pa je navdušen nad našo naravo, lokalno hrano in prijaznostjo ljudi. Aaron Arnold je ameriški študent, ki se je pred osmimi meseci preselil v Slovenijo in se nad njo tako navdušil, da si želi ostati tudi po študiju. Všeč mu je bolj umirjen življenjski slog, daljši poletni dopusti, o katerih lahko v ZDA le sanjajo, saj da je tam bolj značilno pehanje za denarjem in zasledovanje tako imenovane "korporativne Amerike". O naši državi govori v samih presežnikih, zato ni nič nenavadnega, da ga v Evropi osebno gostimo prav na rojstni dan Slovenije.
Razmere v občinah z evidentiranimi romskimi naselji se spet zaostrujejo. Narašča število primerov nasilja, vlomov in tatvin, zato policija na nekaterih območjih na jugovzhodu države krepi svojo prisotnost. Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja ob tem pozivajo vlado k sistemskim spremembam na področju romske problematike. Kakšna je varnostna situacija v občinah, kjer so romska naselja? Zakaj se kljub ukrepom razmere zaostrujejo? Zakaj so bivanjske razmere v nekaterih naseljih še vedno neurejene in slabe? Kaj bi morale za izboljšanje situacije storiti občine, kaj država in kaj sama romska skupnost? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Helga Dobrin – državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve in vodja medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike Dan Juvan – državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Jože Simončič – župan občine Šentjernej Darko Rudaš – predsednik Foruma romskih svetnikov.
Kako urediti dolgotrajno oskrbo za zapuščene živali? To je le ena od predlaganih sprememb v noveli o zaščiti živali, ki jo bo prihodnji teden obravnaval državni zbor. Med novostmi, ki pa so naletele na odpor zavezancev, med drugim predlog za prenos finančnega bremena dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih iz države na občine, obvezno čipiranje mačk in odprava kletk za kokoši nesnice po letu 2028. Zakaj nasprotovanje, kakšni so pomisleki in kakšni so drugi predlogi? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti. To so: Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Gregor Košir, predstavnik Skupnosti občin Slovenije; Maša Cerjak Kastelic, predstavnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in Lina Debeljak, iz Društva za zaščito živali Novo mesto.
Da bo korak v gore varnejši, v Planinski zvezi Slovenije ob začetku poletne sezone pozivajo k preudarnosti in dobri pripravi na turo, ki med drugim zahteva tudi informacije o stanju planinskih poti. Pomembna dejavnika sta še pohodnikova psihofizična pripravljenost in pravilna oprema. Na vaša vprašanja o tem, kako se v poletni sezoni pravilno pripraviti na turo, kje poiskati informacije o cilju in katere so glavne nevarnosti v gorah, je v Svetovalnem servisu odgovarjal podpredsednik Planinske zveze Slovenije in gorski vodnik z mednarodno licenco Miha Habjan.
Slovenija je ena izmed biotskih vročih točk Evrope. Kako tudi ne, ko pa naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, zato ga zaznamujejo razgiban relief, raznovrstna kamninska podlaga ter pestre talne in podnebne razmere. Tik pred koncem maja, ko nam travniki zunaj kažejo svoj najbolj bujen obraz, se v Frekvenci X sprašujemo, zakaj so ti tako zelo pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in kako se razlikujejo od tako imenovanih zelenih puščav. Obiskali smo nekaj rajskih travniških kotičkov na biosfernih območjih Julijskih Alp, Krasa in Kozjanskega in Obsotelja in za tokratno Frekvenco X spisali pravo senzorno razglednico z njih. Bral: Igor Velše Oddaja je bila posneta na biosfernih območjih Slovenije. V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. To so geološko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, skupna pa so jim bogastvo biotske raznovrstnosti in navdihujoče prepletanje naravnih vrednot s kulturno dediščino.
Svetovni dan čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov praznuje ves svet, pomembno zaznamuje dediščino čebelarjenja na Slovenskem. Najmlajše poslušalce želimo s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Tretja v nizu sedmih je pravljica Sanje Janša: Cof pa hop! Ah, ti cofi, kako potujejo, kje vse se ustavijo in kje vse se srečamo z njimi. Cofasta miniatura iz domišljijskega sveta, ki pa nas opomni, da imajo tudi predmeti svoje življenje. Pripovedovalka: Gaja Filač. Avtorica besedila: Sanja Janša. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.