Podcasts about slovenije

V Vetrinjskem dvoru v Mariboru je potekal javni pogovor s prvim predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom, ki ga je vodil Matevž Frangež. Dogodek je bil namenjen razmisleku o položaju Slovenije v času velikih globalnih sprememb, o vlogi Evrope ter o odgovornosti politike in družbe v obdobju negotovosti. Milan Kučan je v pogovoru poudaril pomen skupnosti, politične odgovornosti in aktivnega državljanstva. Opozoril je na spremenjene razmere v svetu, kjer po njegovih besedah vse pogosteje prevladuje logika moči namesto načel, na katerih je temeljil dosedanji mednarodni red. Posebej je izpostavil tudi pomen jasnih stališč glede temeljnih vrednot, človekovih pravic in mednarodnega prava. V razpravi je bilo veliko pozornosti namenjene pomenu demokratične udeležbe ter vprašanju, kakšno družbo želimo graditi v prihodnje. Kot je dejal Kučan, so sanje o boljši družbi pomembne, vendar jih je treba uresničevati tudi z aktivno politično udeležbo. Pogovor je potekal 10. marca 2026 v Mariboru. Naslovna foto: Marko Pigac

Ali ste že slišali za goro, kjer plešejo vile? Luka in Maja sta v Atlasu našla goro Vrh vil v Javornikih, severno od Ilirske Bistrice. Zakaj je dobila tako ime? Kaj ima skupnega z vilami? In ali tam še danes plešejo vile?Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly, bere Nataša Holy

Gostili smo glavnega tajnika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije gospoda Štefana Kušarja in samostojno podjetnico, maserko gospo Polono Perger.

Jernej Smisl je slovenski poslovni in marketinški strokovnjak z bogatimi izkušnjami v korporativnem komuniciranju, strateškem marketingu in svetovanju. Je direktor podjetja Pristop, vodilne marketinške in svetovalne agencije v Sloveniji, ki ima več kot 200 zaposlenih. V Pristopu je že 3 leta in pol. Bil je tudi član Upravnega odbora oziroma izvršnega odbora Društva za marketing Slovenije. Pred tem je deloval kot globalni direktor marketinga v VIDAA (Hisense) in bil direktor za korporativno komuniciranje ter strateški marketing pri Novi KBM/OTP. Dolga leta, skoraj 8 let, je bil zaposlen v Pivovarni Laško Union (Heineken), kjer je vodil področje korporativnih odnosov in bil zadolžen za sponzorstva (v času, ko je bila pivovarna največji sponzor Slovenskega športa).Poleg poslovnih vlog je aktiven tudi v športu: bil je predsednik Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, član upravnih odborov NK Maribor, KK Cedevita Olimpije in član več nadzornih svetov gospodarskih družb.  Jernej je tudi veliko vlagal v svojo izborazbo. Po izobrazbi je diplomiran politolog. Izobraževanje je dopolnil z dejanji, med drugim je zaključil executive študij iz strateškega marketinga na univerzi Oxford (Saïd Business School) in executive program MESGO (Master in European Sport Governance) in je eden redkih slovencev, s tovrstvno izobrazbo, kjer je poudarek na upravljanju športa, regulaciji, integriteti, financah in vodenju.   Najljubši citat: I never lose. I either win or learnNajljubša serija: Trenutno naudušen nad LandmanHobiji: Kolesarstvo all the wayNajljubša hrana: mediteranskaNajljubši podjetnik: Steve JobsNaj app: Vse aplikacije za komunikacijoZaključni nauk·      Poslušaj svoj notranji občutek. Če meniš, da je neka odločitev prava, stoj za njo, poslušaj sebe in zaupaj v svojo odločitev.

Izbira cvetja, ki ga lahko podarimo ob mednarodnem dnevu žensk, je velika, zato je odločitev, kaj podariti, lahko težka. Obenem pa ob nepravilnem ravnanju šopki in rezano cvetje kmalu ovenijo. Kako skrbeti za rezano cvetje, katere barve izbrati za 8. marec in koliko cvetlic podariti – o tem v petkovem svetovalnem servisu. Z nami bo Simon Ogrizek, predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

Jurij Spitzen je Ljubljančan že dve leti in pol. Sin Rusa in Ukrajinke, ki je živel razpet med domovinama staršev, je bil že pred začetkom ruske agresije odločen, da se bo preselil nekam v Evropo, vojna vihra je namero samo pospešila. Z ženo Ukrajinko in hčerko Slovenije niso izbrali naključno, na prihod v našo deželo se je Jurij pripravljal tudi z učenjem slovenščine. In to ob pomoči risank in filmov. Znanje našega jezika mu pride zelo prav, saj je lastnik družinske pekarnice »Mama peče«, mama je njegova žena, pekovka in slaščičarka, on, pravnik po izobrazbi, pa je njen asistent in prodajalec. Čeprav si želi, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir, pa ne čaka na vrnitev, ampak bi rad v Sloveniji ostal za vedno.

V državo se je vrnilo že pet letal Slovencev iz Bližnjega vzhoda, Trump od Irana zahteva brezpogojno predajo.Naloga preiskovalne komisije o domnevnem nezakonitem financiranju političnih strank naj bi bila politična diskreditacija Janeza Janše.Gospodarska zbornica Slovenije obžaluje, da vlada ni razširila ukrepa na več dejavnosti.S soustanoviteljem NSi Lojzetom Peterletom o njegovi vnovični včlanitvi v stranko, krščanski demokraciji v Sloveniji in splošnem stanju duha v naši državi.Šport: Domen Prevc kljub diskvalifikaciji po prvem mestu do velikega globusa.Vreme: Pred nami lep in sončen konec tedna, toplo bo.

Spopadi na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Države nadaljujejo z evakuacijami, a vse ne poteka tako gladko.Razbremenitev plač v predvolilnih programih večine strank, gospodarstvo čaka na dejanja.Razmere za zaposlene ostajajo ugodne, delodajalci še vedno težko najdejo določen kader. Varuhinja človekovih pravic opaža, da je sodelovanje pri romskih vprašanjih v Ribnici sodelovanje institucij pomanjkljivo.Pred mednarodnim dnevom žensk tudi o razlikah pri plačah in še vedno visoki stopnji nasilja.Kosovo čakajo nove volitve.Vreme – večinoma sončno, tu in tam še kakšna meglica.V današnjih pogajanjih med vlado in Policijskim sindikatom Slovenije brez napredka.Gradnja železniške proge med Ljubljano in Brnikom ne žanje navdušenja lokalnih skupnosti.ŠPORT: Dan po sestri Niki, ki je zmagala tudi danes, veliki kristalni globus potrjuje še Domen Prevc.

Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev.

Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana je bila nedavno premierna predstava Sovražnik ljudstva. Drama Henrika Ibsena, ki je bila do tokratne priredbe novinarja in pisatelja Viktorja Ivančića in režijske interpretacije Ivice Buljana, na profesionalnih odrih današnje Slovenije uprizorjena štirikrat, v slovenskem prostoru sicer nima tako izrazitega kultnega statusa, kot nekatere druge njegove drame, čeprav naj bi pomembno vplivala tudi na dramatiko Ivana Cankarja. Ibsen, ki ga zgodovina svetovne dramatike po pomembnosti uvršča takoj za Shakespearom, sodi med najpogosteje uprizarjane dramatike v slovenskem gledališču, saj so njegova dela doživela skoraj sedemdeset uprizoritev. Prva je bila že leta 1892 v Ljubljani – drama Nora ali Hiša za lutke v režiji Ignacija Borštnika. Pomemben del dramatike Henrika Ibsena, ki sicer velja za enega ključnih utemeljiteljev moderne drame, predstavljajo prav kompleksno oblikovani ženski liki. V času, ko je bila vloga ženske v družbi večinoma omejena na družino in zasebno sfero, je Ibsen v svojih delih odpiral vprašanja ženskega položaja, svobode in osebne identitete. Njegove junakinje niso zgolj stranski ali pasivni liki, temveč nosilke notranjih konfliktov in stisk, družbenih pritiskov ter hlepenja po samostojnosti. Takšna je tudi Nora, naslovna junakinja drame, ki sprva deluje vdano in lahkomiselno. Vendar je zaradi izbire lastne svobode in zavrnitve tradicionalne vloge – zaradi odločitve, da zapusti otroke in moža – v času nastanka drame, zlasti v Nemčiji, sprožila burne razprave o položaju žensk v družbi. Poleg Nore kot še bolj zapleten ženski lik izstopa tragična figura Hedde Gabler, ki zaradi želje po samouresničitvi poseže po samodestruktivnih dejanjih. Otroštvo Henrika Ibsena, ki ga pogosto omenjamo kot enega prvih dramatikov, ki je v umetnosti resno in poglobljeno obravnaval vprašanje položaja žensk v sodobni družbi, je zaznamoval finančni propad družine. Ta je močno vplival na njegovo razumevanje družbenih odnosov, družbenih norm in resnice v človeških odnosih. Sogovornica: dr. Marija Zlatnar Moe, poznavalka njegovega opusa in prevajalka njegovih del iz norveščine.

V tednu, ko praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk, bomo v Studio ob 17 h iskali odgovor na vprašanje, ali je 8. marec še vedno pomemben praznik; je to dan za praznovanje dosežkov ali opomin na dolg seznam nerazrešenih družbenih vprašanj? Gostje bodo govorile o pomenu politične paritete in enake zastopanosti žensk v politiki, spregovorili bomo tudi o skrb vzbujajočih podatkih o odnosu mladih do načela enakosti. Posebno pozornost bomo namenili ranljivim skupinam, kot so starejše ženske in matere samohranilke, ki se pogosto znajdejo na robu revščine, prav tako se bomo dotaknili posebnega položaja žensk na podeželju in nasilja nad ženskami, ki ostaja velik družbeni problem. Gostje: Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije; dr. Vesna Leskošek, sociologinja; dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; mag. Ana Pavlič, Inštitut za preučevanje enakosti spolov.

Znano je, da se je v minulih dveh letih na ovršju Pohorja oblikoval trop volkov. Živi večinoma znotraj meja lovišča s posebnim namenom, posamezna opažanja pa beležijo tudi v nižje ležečih predelih, zlasti na območju ruškega Pohorja, Puščave, Podvelke in Janževega vrha. Strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije so v minulem obdobju pripravili tri strokovna srečanja, v Radijski tribuni pa smo povzeli najpomembnejše poudarke tistega, ki je potekalo na Šmartnem na Pohorju.

Kakšen naj bo novi razvojni model Slovenije v povsem spremenjenih geopolitičnih razmerjih? Kako naj ga podpre država ter ob tem ustavi rast javne porabe, prispevke v javne blagajne pa pravičneje porazdeli med delo in premoženje? Bo zaradi zaostrenih mednarodnih okoliščin v Evropski uniji še več zadržkov glede hitrosti in obsega zelenega prehoda ter kakšne ukrepe naj v zvezi z okoljem, podnebjem in energetiko sprejema Slovenija? Kako naj pri tem uravnoteži potrebe gospodarstva in ranljivih skupin prebivalstva? O vsem tem v drugem predvolilnem soočenju Radia Slovenija ob 17h na Prvem programu.

Nekatera imena na zemljevidu so preprosta – Jelendol, Lipovec, Kamnik. Povedo točno to, kar tam je ali je bilo. Medvednica je takšno ime, tam so bili ... no, verjetno lahkouganete. Luka in Maja sta v Atlasu našla goro Medvednica,visoko 1024 metrov, ležečo vzhodno od Cerknice.Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly, bere Nataša Holy

V Domu glasbe v Celovcu bo to nedeljo Koroška poje, osrednji koncert Krščanske kulturne zveze. Tematiko nam je predstavil tajnik Martin Kuchnling: Ker bo koncert potekal na mednarodni dan žena, bodo v ospredju ženske kot pesnice, skladateljice, prirejevalke pesmi, zborovodkinje, pevke, glasbenice in moderatorke. Nastopilo bo deset skupin: Skupina akzent iz Ledinc, MoPZ Foltej Hartman iz Pliberka, Vokalna skupina Oktakord (najboljša mala vokalna skupina leta 2025), Kvartet Ave iz Bilčovsa, Projektni zbor KKZ Mladina poje, Mladinski zbor/Jugendchor Oisternig z Bistrice na Zilji, Vokalna skupina Tambula iz Celovca, Lara Rutar & Shifting Roots iz Celovca, Komorni zbor Limbar iz Slovenije ter Fantje izpod grmade s Primorske v Italiji. To nedeljo bo torej v osrednji koncertni hiši v Celovcu koncert v poklon ženskam, ki nosijo, spremljajo in oblikujejo slovensko kulturo. Za vstopnice se obrnite na Krščansko kulturno zvezo v Celovcu.

Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri – † 27.april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnika in kustosinjo iz Ljubljane. V pogovoru so sodelovale, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar kot koordinatorica projekta iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ter Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši (MGML). Opisale so okvir letošnjega spominskega projekta z naslovom »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« o človeku, ki je pred vojno kot vodja izvedbe bdel nad gradnjo Plečnikovih Žal, med vojno med drugim deloval kot specializirani risar ponaredkov okupatorjevih dokumentov, bil izdan sredi vojne l.1943, odpeljan v taborišče Dachau pri Muenchnu, po njej pa bil v dachauskih procesih 4 leta zaprt. V drugem desetletju po vojni je zasnoval krožno pot spomina na italijansko okupacijsko bodečo žico okoli Ljubljane. Med drugim je zasnoval tudi po planšarskih kočah zasnovano turistično počitniško naselje na Veliki Planini, tamkajšni hotel Šimnovec in obe gondolski postaji. V množici predavanj, razstav, projekcij in simpozijem v tem spominskem letu sodelujejo še Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. FOTO: Izrez iz Kopačeve perorisbe turističnega planšarskega naselja na Veliki Planini iz l.1947 VIR: osebni arhiv Mojce Kopač

Slovenska košarkarska reprezentanca je včeraj še drugič v dveh dneh ugnala Češko. V Jihlavi ji je to uspelo po izjemnem preobratu in zaostanku za 18 točk v prvem polčasu. Poseben mejnik je na tekmi dosegel Klemen Prepelič, z dvajsetimi točkami prvi strelec Slovenije. Postal je tretji košarkar, ki je v dresu članske reprezentance presegel mejo 1000 točk. To je pred njim uspelo le Goranu Dragiću in Luki Dončiću. Ob košarki se posvetimo še kraljici športov. V Novem mestu so se konec tedna atleti in atletinje merili za naslove državnih dvoranskih prvakov.

Slovenska košarkarska reprezentanca je včeraj še drugič v dveh dneh ugnala Češko. V Jihlavi ji je to uspelo po izjemnem preobratu in zaostanku za 18 točk v prvem polčasu. Poseben mejnik je na tekmi dosegel Klemen Prepelič, z dvajsetimi točkami prvi strelec Slovenije. Postal je tretji košarkar, ki je v dresu članske reprezentance presegel mejo 1000 točk. To je pred njim uspelo le Goranu Dragiću in Luki Dončiću. Ob košarki se posvetimo še kraljici športov. V Novem mestu so se konec tedna atleti in atletinje merili za naslove državnih dvoranskih prvakov.

Spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo, vrstijo se pozivi k zadržanosti in svarila pred jedrsko katastrofo.Na konfliktnih območjih ujetih več sto Slovencev, njihova evakuacija predvidena v naslednjih dneh s čarterjema iz Omana.Nekdanji evropski poslanec Peterle prikimal povabilu Ženske zveze NSi – vrača se v stranko, ta ima po njegovi oceni danes znova jasno identiteto in vizijo.Policijski sindikat Slovenije bo 12. marca začel stavkati.Nadškof Zore na Tomaževa proslavi: Varnega splava ni!Vreme: Jutri več sonca s kakšno popoldansko ploho.Teden boja proti raku spodbuja preventivo, saj lahko zmanjšamo tudi 40 odstotkov možnosti za obolevnost.ŠPORT: Nika Prevc drugo posamično tekmo v Hinzenbachu končala na tretjem mestu.

Modernizacijski pritiski sodobnega sveta so v zadnjih desetletjih korenito spremenili življenja ljudi v Nadiških dolinah, te spremembe pa so se potem odrazile tudi v močno spremenjeni podobi tamkajšnje kulturne krajinePred nekaj leti je slovenske ljubitelje in ljubiteljice sedme umetnosti navdušil film Zgodbe iz kostanjevih gozdov, celovečerec, ki ga je njegov režiser in so-scenarist Gregor Božič umestil med strme hribe in odročne doline Beneške Slovenije. Film je gledalke in gledalce očaral predvsem z lepimi, pravzaprav že kar sapo jemajočimi podobami tamkajšnje neokrnjene narave. A te estetizantne podobe tihih, rumenečih gozdov imajo tudi svojo senčnejšo, hrbtno stran, stran, o kateri se lahko pouči, kdor v roke vzame Zaraščanje in upanje v Beneški Sloveniji. Gre za intrigantno razpravo, ki jo je pri Založbi Univerze v Ljubljani lani objavila antropologinja, predavateljica na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Tina Ivnik, v njej pa piše – kot pravzaprav lahko razberemo že iz podnaslova knjige – o preobrazbah kulturne krajine Nadiških dolin. To pomeni, povedano precej preprosto, da se avtorica v svoji monografiji posveča vprašanju, kako so modernizacijski pritiski sodobnega sveta spremenili življenja ljudi v Beneški Sloveniji in kako so se te spremembe potem navzven odrazile v podobi tamkajšnje krajine, ki se je v zadnjega pol ali tri četrt stoletja menda precej spremenila, precej pogozdila. In kolikor je razumeti razpravljanje dr. Ivnik, so ti isti gozdovi, ki so tako navdušili slovenske cinefile, v očeh Beneških Slovencev videti čisto drugače. Takole namreč beremo v predgovoru: »O gozdu so mi pripovedovali z nejevoljo, večkrat so me podučili, da gozd Nadiških dolin ni lep gozd, in ga nasploh opisovali kot nekakšno nadlogo.« Zakaj tako? Od kod ta resentiment? Kaj se je Beneški Sloveniji, njenim krajem in njenim ljudem zgodilo v novejši dobi, da so razvili tak odnos do gozda? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Tino Ivnik. Foto: kulturna krajina v Nadiških dolinah septembra 2022 (Tina Ivnik, objavljeno z dovoljenjem avtorice)

  Lakota je bila vedno strašna. V davnih časih, ko pridelka ni bilo dovolj, so ljudje stradali. Kadar je bila zima predolga, soživali pomrle in kadar je bila suša prehuda, so reke presahnile. In včasih so ljudje poimenovali kraje po lakoti – da bi se spomnili na hude čase. Da ne bi pozabili. Da bi vedeli, da je treba ceniti hrano, zemljo, pridelek.Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly, bere Nataša Holy

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje.

Spregovorili smo o branju in razlogih, zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan. Številne raziskave kažejo, da je branje zelo pomembno za zdrav in uspešen razvoj otrok in mladih, zelo koristno pa je tudi za odrasle. A v našem vsakdanjiku smo obkroženi z digitalnimi podobami, všečki in kratkimi sporočili. Z nami je bila Alenka Štrukelj iz Andragoškega centra Slovenije.

V prvem soočenju predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija se osredotočamo na teme s področja varnosti ter obrambne in zunanje politike. Evropska raziskava Eurobarometer je pokazala, da se Evropejci bojijo predvsem morebitnega oboroženega konflikta, Slovence pa bolj kot kakšna prihodnja vojna skrbijo migracije. Kako varni smo in ali nas migracije ogrožajo? Ob aktualnih političnih vprašanjih in ob dejstvu, da smo se znašli v svetu, v katerem je mednarodno pravo le še mrtva črka na papirju in si velike sile dovolijo, kar si zaželijo, pa bodo na mizi tudi zunanjepolitične teme, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva.

Pretekli teden je moker sneg povzročil obsežne snegolome v severovzhodni Sloveniji. Kako se lotiti sanacije poškodovanih gozdov? Kaj vključuje skrb za gozdno posest? Kaj morajo lastniki narediti za dobro kondicijo gozdov, da preprečijo razvoj bolezni in škodljivcev? Koliko znaša strošek obnove s sadnjo sadik na hektar? Katere finančne spodbude so na voljo za male lastnike gozdov? Katera pravila vključuje gozdni bonton? Gost sredinega svetovalnega servisa bo Borut Debevc, vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov na območni enoti Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije. Svoja vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Potovanje skozi visoke planote in gorske verige, zgodovinska križišča in številne »oddaljene« kraje, ki jih globalizacija še ni povsem spremenila, smo okronali z zanimivimi informacijami glede vstopa idr. posebnosti potovanja po državah in območjih Srednje Azije. Prav tako smo govorili o nasvetih pri obisku Afganistana, varnostnih tveganjih in izkušnjah potovanja po izbrani državi v vlogi ženske.S07E03Gostja: Anđela NedeljkovićModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 25. 02. 2026Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep YouTube: www.youtube.com/popotnistvo

Z mesecem marcem prehajamo v nižjo tarifno sezono, kar lahko pomeni tudi nižje stroške omrežnine. Poleg same sezone pa je za namene varčevanja potrebno upoštevati tudi različne časovne bloke, energetsko učinkovitost naprav, presežke moči oziroma informacijo o tem, koliko naprav deluje hkrati. Kako smo potrošniki kot kupci električne energije zaščiteni pred neustreznimi praksami ponudnikov? Kako učinkovito varčevati z energijo? O tem v torkovem Svetovalnem servisu z Boštjanom Okornom iz Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Ob dnevu redkih bolezni, ki ga bomo zaznamovali 28. februarja letos, smo v oddajo Med štirimi stenami povabili Sanjo Smukavec, ki je zmogla sprejeti izziv, ki ga je prednjo postavilo življenje. Je mama 10-letne deklice Lane, ki ima redko genetsko bolezen. Lana ne hodi, ne govori, ne je sama, ima okvarjen vid, vključena je v paliativno oskrbo. Že od njenega rojstva skrbi zanjo sama doma. O tem, s kakšnimi težavami se spoprijema pri negi hčerke, kako naporno je skrbeti za takšnega bolnika in kakšno veselje prinaša Lana v njeno življenje, bo spregovorila v oddaji Med štirimi stenami. Pogovor je nastal v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični, kjer je bila Lana na zdravljenju. S Sanjo Smukavec se je pogovarjala Petra Medved. Terapije so za Lano izredno pomembne, saj pripomorejo k lajšanju težav in boljši kakovosti njenega življenja. V Združenju prijateljev slepih Slovenije so organizirali akcijo Grižljaj za malo Lano v kateri se obračajo na gostince, da bi en teden v letu, ali en dan namenili en evro od vsake prodane pice, malice ali kosila in bi tako pomagali pri plačilu terapij, pa tudi pri doplačilu posebne prehrane, ki jo uživa Lana. Več informacij, če bi želeli pomagati, najdete na njihovem fb profilu Združenje prijateljev slepih Slovenije ali jim pišete na elektronski naslov prijatelji.slepih@t-2.si Lani pa lahko pomagate tudi tako, da pošljete SMS sporočilo LANA5 ali LANA10 NA 1919.

Obilno sneženje, ki je včeraj zajelo severovzhod države, je povzročilo številne težave tako v prometu kot pri oskrbi z elektriko in vodo. Brez elektrike je še vedno več kot 32 tisoč odjemalcev, sanacija bo trajala več dni. Po grobi oceni je poškodovanih tudi približno 50 tisoč kubičnih metrov drevja, zato pristojni svetujejo povečano previdnost. Ostali poudarki oddaje: - Trump, razočaran nad razveljavitvijo carin, že napovedal nove ukrepe. - Iran zatrjuje, da bo na morebitne ameriške napade odgovoril sorazmerno. - Ob dnevu turističnih vodnikov: turizem mora prinašati pozitivne učinke tudi domačinom.

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sklenil, da se bodo pokojnine z redno februarsko uskladitvijo zvišale za 4,2 odstotka. Kakšne spremembe v letošnjem letu še čakajo upokojenke in upokojence? Kakšni so letošnji pogoji za upokojitev? V studio Prvega smo povabili generalnega direktorja ZPIZ-a Marijana Papeža.

Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.

Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov. A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje so: Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda; dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor; Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline; ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

Vlada je danes na obisku na Gorenjskem, v ospredju so infrastrukturni projekti - za nov priključek na gorenjski avtocesti so dovoljenja pridobljena. Šolniki pa se veselijo nove srednje šole Jesenice, ki je za zdaj največja naložba v srednje šolstvo v državi. Drugi poudarki oddaje: NATO naj bi bil nezadovoljen s prispevkom Slovenije za obrambo, delegacija zavezništva pri nas pregleduje napredek Maribor in Ljubljana potrdila prijavo na razpis za sežigalnico odpadkov Nova prevara s kriptovalutami, oškodovanec ostal brez 80 tisoč evrov

Manj kot dva meseca pred parlamentarnimi volitvami je povsem razklana politika vnovič poskrbela za vtis, da živimo v vzporednih svetovih. Vladna koalicija nam slika podobo reformirane, uspešne in delujoče države, opozicija pa sliko Slovenije, v kateri sistemi ne delujejo, ki je brez strategije in v kateri živimo vse slabše. Vmesno pot bomo skušali poiskati v Studiu ob 17-ih, najprej v pogovoru s predsednikom vlade, nato pa še s predstavniki parlamentarne opozicije. Avtorja Jolanda Lebar in Tomaž Celestina.

Državni zbor bo jutri končal zadnjo redno sejo v tem mandatu. Pred volitvami, ki bodo 22-ega marca, pa namerava koalicija sprejeti še nekaj zakonskih predlogov, zato je pričakovati še kakšno izredno sejo. Ena, s kar 18-imi predlogi zakonov, je že sklicana za prihodnji ponedeljek. Jutri naj bi, po več kot letu dni, dobili novega guvernerja Banke Slovenija. Predsednica republike Nataša Pirc Musar predlaga zdajšnjega viceguvernerja Primoža Dolenca, ki naj bi imel koalicijsko podporo. Bolj negotova je izvolitev Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Ni pa še znano, ali bodo poslanke in poslanci jutri odločali o dveh ali treh kandidatih za nove ustavne sodnike. Druge teme: - Več kot sto poštnih poslovalnic po državi bo od danes obratovalo s krajšim delovnim časom. - Izrael naj bi danes po skoraj dveh letih odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom, a le v omejenem obsegu. - Prestižnega grammyja za najboljši glasbeni album leta prvič dobil portoriški zvezdnik Bad Bunny. V zahvalnem nagovoru ostro nad zloglasno protipriseljensko agencijo ICE.

Evropska komisija je včeraj predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Letos bo znašal milijon 800 tisoč evrov. Odzivi nevladnikov na to so ostri. V oddaji tudi: - Evropska unija iransko revolucionarno gardo uvrstila na seznam terorističnih organizacij, Trump Iranu znova zagrozil z napadom. - Zavod za zdravstveno zavarovanje želi zmanjšati napotovanje na nepotrebne storitve. Teh naj bi bilo kar za tretjino. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu po porazu proti Belorusiji ostala brez četrtfinala evropskega prvenstva.

Banke v naši državi nadaljujejo krčenje mreže poslovalnic in ukinjanje bankomatov. Svojo poslovno odločitev pojasnjujejo z naraščajočo digitalizacijo in optimizacijo, kar najbolj prizadene starejše in ranljive občane na podeželju ter v demografsko ogroženih krajih. Na centralizacijo storitev opozarjajo v združenju in v skupnosti občin Slovenije. Ta zato od države in regulatorjev zahteva dejavno vlogo. Pošta Slovenije pa bo februarja skrajšala delovni čas v 111-ih poštnih poslovalnicah, kar bo po mnenju občin še poslabšalo kakovost javno dostopnih storitev. Kaj pomeni omejevanje dostopa do storitev na podeželju za njihove prebivalce, v tokratnem Studiu ob 17-tih s primeri s terena. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; mag. Karmen Lebe Grajf, direktorica Divizije Pisma v Pošti Slovenije; Nejc Smole, predsednik Skupnosti občin Slovenije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Domen Prevc je svetovni prvak v poletih. V Oberstdorfu je konkurenco premagal za 59 točk in pol. Svetovni rekorder in lanski dobitnik malega globusa za polete je po Robertu Kranjcu in Petru Prevcu tretji prvak v poletih iz Slovenije. Četverica slovenskih skakalcev pa bo danes v Oberstdorfu branila ekipni naslov iz svetovnih prvenstev pred dvema in štirimi leti. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V Minneapolisu po novem smrtonosnem incidentu vse glasnejše zahteve za odhod zveznih agentov - Ameriške ladje plujejo proti Perzijskemu zalivu, Iran v visoki pripravljenosti - Med kandidati za župana v občini Pliberk dva koroška Slovenca

Socialno delo se je kot organizirana družbena praksa razvilo v 19. stoletju ob industrijski revoluciji, ko je odgovarjalo na množično obubožanje delavstva, pozneje pa se je oblikovalo tudi kot strokovna in akademska veda. Nastanek socialnega dela so odločilno zaznamovale pionirke, kot so Helen Bosanquet, Octavia Hill, Jane Addams, Alice Salomon, Ilse Arlt in druge. Te so sprva delovale v okviru dobrodelnosti, hkrati pa razvijale emancipacijske teorije, povezane z bojem proti revščini, sufražetskim gibanjem, državo blaginje, etiko skrbi in človekovimi pravicami. Ob minuli stoti obletnici socialnega dela na območju Jugoslavije in Slovenije bosta o zgodovini socialnega dela spregovorili red. prof. dr. Darja Zaviršek in doc. dr. Sara Pistotnik s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Gostji je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Vsakdo se je že znašel v situaciji, ko smo želeli izdelek vrniti, vendar smo pri tem naleteli na odprta vprašanja, recimo, ali smo upravičeni do vračila denarja ali moramo morda sprejeti ponujen dobropis, zamenjavo za drug izdelek ali pa sploh nismo upravičeni do ničesar. Petra Lovišček, vodja pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije, se nam bo pridružila v četrtkovem Svetovalnem servisu in odgovarjala na vprašanja o neskladnosti izdelkov ter možnostih in pravicah, ki jih imamo ob vračilu izdelkov, kupljenih po spletu. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije

Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. Poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kakšna so cenovna razmerja med posameznimi vrstami biomase? Prednosti in slabosti polen, peletov in sekancev? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Zima nas je s snegom v zadnjem obdobju obdarila tudi v nižjih legah, v visokogorju pa so razmere zimske že nekaj časa. V četrtkovem Svetovalnem servisu smo zato govorili o tem, kako se pravilno pripraviti na zimsko turo, kako zimske razmere spremenijo način gibanja na poteh, katera oprema mora biti nujno v nahrbtniku in kako ravnati, če se zgodi nesreča? O skrbi za večjo varnost v gorah pozimi je svetoval inštruktor planinske vzgoje Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matej Ogorevc.

Predsednik vlade Robert Golob je nedopustno vplival na delo policije in kršil integriteto, je v končnem poročilu v zadevi Bobnar ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije. KPK je razkrila tudi SMS-sporočila, ki jih je premier poslal nekdanji ministrici Tatjani Bobnar. Gre zgolj za dve telefonski sporočili, v katerih premier izraža zaskrbljenost nad kadrovsko stisko v policiji, odgovarjajo v kabinetu predsednika vlade. Prepričani so, da to ne predstavlja kršitve integritete. Golobov zagovornik Stojan Zdolšek napoveduje, da bodo postopek nadaljevali pred sodiščem. Drugi poudarki: - Slovenija med državami, ki so ob pozivih k ustavitvi nasilja v Iranu na zagovor poklicale iranske veleposlanike; ubitih naj bi bilo že dva tisoč 500 protestnikov. - Na prošnjo Grenlandije in Danske vodji njunih diplomacij danes v Beli hiši o ameriških zahtevah po prevzemu največjega otoka na svetu. - Nekdanja ameriška astronavtka Sunita Williams ob vnovičnem obisku Slovenije predstavila svoje delo mladim v vesoljskem centru Noordung v Vitanju.

Minimalna plača znova buri duhove – in to tik pred politično vročo pomladjo. Minister za delo bo socialnim partnerjem predstavil predlog, ki bi najnižjo plačo potisnil do meje tisoč evrov neto. Za to ne potrebuje soglasja vlade, le obvezen posvet s socialnimi partnerji. Delodajalci svarijo pred dodatnimi pritiski na podjetja, sindikati vztrajajo, da obljube ne smejo ostati na papirju. Kaj to pomeni za trg dela, plačne lestvice in cene vsakodnevnih storitev? Se bo dvig prelil v višje plače ali predvsem v višje račune? In ali si gospodarstvo, zlasti izvozniki, v težavah takšen poseg sploh lahko privoščijo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije; Leonela Domitrovič, direktorica sekcije iskanje in selekcija na agenciji za zaposlovanje Adecco; dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Urška Valjavec