Podcasts about prej

Prejšnji teden je izzvenel 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80. obletnici ustanovitve. Na panojski razstavi s prikazi raziskav inštituta in raziskovalnih prebojev, ki je bila na nabrežju Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja, nam je vzbudil pozornost plakat Odseka za analizno kemijo s prikazom prenosnega senzorja za selektivno detekcijo virusa SARS-CoV-2. Predstavljal ga je vodja tega odseka, dr. Samo Hočevar, ki je osvetlil tudi obrise strukture odsečnih raziskav. Skupina razvija analizne metodologije, elektronske in biosenzorje, študira elektrodne procese v okviru iskanja izboljševanja materialov, med drugim pa se ukvarja tudi z atmosfersko kemijo. Več in podrobneje pa je o raziskavah odseka povedal gost oddaje dr. Samo Hočevar. FOTO: Samo Hočevar v svoji pisarni VIR: Goran Tenze, program Ars

Neki svetovalec je pripovedoval: »Prejšnji teden je dobilo vstajenje zame nov pomen. Za seboj sem imel kar utrujajoč dan. Zadnja stvar ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

⏰ Ofsaaaaajd! 415. po vrsti! Prejšnji, praznični teden je bil res praznični, hvala, da ste potrpeli in Žigi uspešno vse dobro zaželeli! Zato pa danes polna doza Ofsajda. Pa še Zic, jap jap!

Kozeta Kurti, një nga “pioneret” e para të radiove private në Shqipëri, që në fund të viteve ‘90-të, kthehet në Top Albania Radio pas 17 vjetësh me “Back to the Beginning”. Ky format e nisi rrugëtimin edhe në 2020-ën, fiks në të njëjtën periudhë me pandeminë globale “Covid 19”-të, por me sa duket kjo është koha e duhur.

I ftuar në “Live From Tirana” ka qenë sociologu Gëzim Tushi, për të diskutuar mbi një temë delikate, siç ishte rasti i artistes së madhe Tinka Kurti, e cila tashmë jeton në një shtëpi të moshuarish.

Prejšnjli konec tedna se je s poleti v Planici končala letošnja sezona v smučarskih skokih. Domen Prevc je pred domačim občinstvom postavil nov svetovni rekord: najmlajši izmed bratov Prevc je pristal pri 254,5 metra. V dolini pod Poncami razmišljajo o povečanju letalnice, ki bi omogočala nove rekordne daljave. Ob spremembi pravil se obeta tudi povečanje letalnic v Vikersundu in Kulmu. Športne minute namenjamo še evropskemu posamičnemu prvenstvu šahistk. V Grčiji Slovenijo zastopajo Laura Unuk, Zala Urh in državna prvakinja Teja Vidic.

Dy ndër aktorët më të njohur e të dashur të humorit, Visjan Ukcenaj dhe Cubi Metkaj, vijnë së bashku në një Entertainment Show si asnjëherë tjetër. “Hap Ç'ju” vjen në Top Albania Radio me plot risi dhe humor, me të ftuar në studio njerëz të thjeshtë të përditshmërisë sonë, personazhe jo VIP. Nuk do të mungojnë telefonatat me personazhe të ndryshme nga dy aktorët tanë të humorit. “Hap Ç'ju” sjell aktualitetin, argëtimin, të qeshurat, si dhe gafat nga emisionet e ndryshme në televizion, ashtu siç nuk i keni parë ndonjëherë.

Dy ndër aktorët më të njohur e të dashur të humorit, Visjan Ukcenaj dhe Cubi Metkaj, vijnë së bashku në një Entertainment Show si asnjëherë tjetër. “Hap Ç'ju” vjen në Top Albania Radio me plot risi dhe humor, me të ftuar në studio njerëz të thjeshtë të përditshmërisë sonë, personazhe jo VIP. Nuk do të mungojnë telefonatat me personazhe të ndryshme nga dy aktorët tanë të humorit. “Hap Ç'ju” sjell aktualitetin, argëtimin, të qeshurat, si dhe gafat nga emisionet e ndryshme në televizion, ashtu siç nuk i keni parë ndonjëherë.

Turčijo pretresajo protesti opozicije, ki se tako odziva na aretacijo opozicijskega politika Ekrema Imamogluja. Lahko bi rekli, da gre za enega največjih protestov proti vladavini predsednika Erdogana, ki je na oblasti že 22 let. Dogajanje v Turčiji spremlja naša dopisnica Karmen Švegl.

Çdo mëngjes zgjohuni me “Wake Up”, programi i njëkohshëm radio-televiziv i “Top Channel” e “Top Albania Radio”, në thelb ka përcjelljen e informacionit më të nevojshëm për mëngjesin. Në “Wake Up” gjeni leximin e gazetave, analiza të ndryshme, informacione utilitare, këmbimin valuator, parashikimin e motit, biseda me të ftuarit në studio për tema të aktualitetit, nga jeta e përditshme urbane e deri tek arti dhe spektakli si dhe personazhe interesantë. Zgjimi në “Wake Up” është ritmik dhe me buzëqeshje. Gjatë tri orëve të transmetimit, na shoqëron edhe muzika më e mirë, e huaj dhe shqiptare.

Jana Menger je koreografinja in režiserka, plesalka in performerka, gledališka ustvarjalka ter predavateljica na Akademiji za ples. Njen opus obsega več kot 70 plesnih in dramskih predstav. Prejšnji teden je na Malo sceno Mestnega gledališča ljubljanskega postavila prvo slovensko uprizoritev drame James Brown je uporabljal navijalke, popularne francoske avtorice Yasmine Reza. Ko pristopim gledališču, pravi, je gib moj domicil. Njena zgodba s plesom se je začela že v rani mladosti pri gimnastiki.

Çdo mëngjes zgjohuni me “Wake Up”, programi i njëkohshëm radio-televiziv i “Top Channel” e “Top Albania Radio”, në thelb ka përcjelljen e informacionit më të nevojshëm për mëngjesin. Në “Wake Up” gjeni leximin e gazetave, analiza të ndryshme, informacione utilitare, këmbimin valuator, parashikimin e motit, biseda me të ftuarit në studio për tema të aktualitetit, nga jeta e përditshme urbane e deri tek arti dhe spektakli si dhe personazhe interesantë. Zgjimi në “Wake Up” është ritmik dhe me buzëqeshje. Gjatë tri orëve të transmetimit, na shoqëron edhe muzika më e mirë, e huaj dhe shqiptare. 

Në çdo fillim viti, EMI-CC ka zhvilluar një pyetësor me 100 e ca CEO (drejtues, vendim marrës në kompani dhe […] The post Ep 278 Kanë CEO-t dhimbje koke? PO, ja tre prej tyre! appeared first on EMI - Coaching and Consulting.

V tokratni oddaji smo pozornost namenili prvemu od skoraj 40 jubilejnih dogodkov. Prejšnji konec tedna so se v Rimu zbrali delavci, ki delajo na področju komunikacij. Med drugimi aktualnimi dogodki pa tudi o novem vatikanskem dokumentu o umetni inteligenci.

Prejšnji četrtek je Založba Družina v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine organizirala dobrodelni večer v Festivalni dvorani. Dogodek sta vodila duhovnik Martin Golob in nekdanji predsednik Borut Pahor. Spregovorila sta o veri, upanju in ljubezni.

Të ftuar, Sofokli dhe Dhurata Daupaj nga Tragjasi i vjetër, Orikum, Vlorë. Prej 15 vitesh kanë ngritur një agroturizëm mjaft të veçantë në fshatin e tyre të cilën e kanë quajtur "Sofra e vjetër" apo ‘'STANI'' siç njihet ndryshe nga vizitorët.

V preteklih letih smo že predstavili natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let. Zgodbe mojega kraja nosijo vsako leto še poseben podnaslov oziroma temo, lani je bil to Prva ljubezen. Natečaj je trajal od 1. junija do 31. oktobra, žirija je izbrala deset najboljših zgodb. Doslej ste spoznali že kar nekaj nagrajencev in tako bo tudi letos. Najprej smo med vsakodnevnimi obveznostmi ujeli in prosili za pogovor gospo Darinko Kladnik, upokojeno novinarko iz Ljubljane, ki je prejela tretjo nagrado. Morda boste presenečeni nad njeno prvo ljubeznijo. Z gospo Darinko Kladnik se je pogovarjala Lucija Fatur.

Agencija za energijo zavrača vrnitev na prejšnji sistem obračunavanja omrežnine s prihodnjim mesecem, potem ko je vlada zahtevala, da vse potrebno za to pripravi najpozneje do danes. Trdi, da je nova metodologija pravična in sledi zastavljeni energetski politiki. Kako bo ukrepala vlada, še ni znano. V oddaji pa tudi: - Trump ne izključuje vojaških ukrepov za prevzem nadzora nad Grenlandijo in Panamskim prekopom. - Danes poteče mandat guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Vasletu. Politika še vedno brez dogovora o novem kandidatu. - Občina Dravograda naj bi vložila ustavno presjojo o projektu graditve vetrnic na Ojstrici.

Prejšnji teden smo slišali ponovitev pogovora z gospodom Hugom Šekoranjo, ki je lani dopolnil častitljivih 100 let. V naslednjih minutah pa bomo slišali ponovitev pogovora še z enim gospodom, za katerega je bilo lansko leto prelomnica. Lanski 9. avgust je bil za gospoda Franca Primožiča res nekaj posebnega. Ulica, kjer živi v Kamniku, se je spremenila v prazničen prostor, zbrali so se vsi, ki ga poznajo in imajo radi. Prišli so mu namreč voščit – za 100 let! Presenetil jih je tudi on in se kot pravi telovadec zavihtel na ograji pred hišo. Že vse življenje je namreč velik ljubitelj in zagovornik športa in zdravega načina življenja. Morda zato niti ni tako zelo presenetljivo, da zime še vedno preživlja na smučeh na svojem priljubljenem Krvavcu, poleti nabira kilometre s kolesom, prav vsako jutro pa telovadi. Franca Primožiča je obiskala Lucija Fatur.

Çdo mëngjes zgjohuni me “Wake Up”, programi i njëkohshëm radio-televiziv i “Top Channel” e “Top Albania Radio”, në thelb ka përcjelljen e informacionit më të nevojshëm për mëngjesin. Në “Wake Up” gjeni leximin e gazetave, analiza të ndryshme, informacione utilitare, këmbimin valuator, parashikimin e motit, biseda me të ftuarit në studio për tema të aktualitetit, nga jeta e përditshme urbane e deri tek arti dhe spektakli si dhe personazhe interesantë. Zgjimi në “Wake Up” është ritmik dhe me buzëqeshje. Gjatë tri orëve të transmetimit, na shoqëron edhe muzika më e mirë, e huaj dhe shqiptare.

Vladna koalicija je napovedala, da bo omejitev pravice do umetne oploditve samskih žensk in tistih v istospolnih zvezah odpravila v najkrajšem možnem času. Ustavno sodišče je po štirih letih namreč presodilo, da je omenjena omejitev neustavna. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki je poleg 38-ih poslank in poslancev zahteval oceno ustavnosti, je pozdravil odločitev. Državni zbor mora neskladje odpraviti v enem letu. Drugi poudarki: - Slovenski srednjeročni fiskalni načrt ustrezen, ocenjuje Evropska komisija. - Premier Golob za ministrico za digitalno preobrazbo predlagal Ksenijo Klampfer. - Izrael začel napade na osrednje dele Bejruta, za katere je prvič izdal ukaze za evakuacijo.

Jure Lesar je glasbenik in tekstopisec, ki ga spremljamo že več kot desetletje. Z edinstvenim vokalom in nostalgičnim zvokom kitare nas je tokratno sredino jutro skupaj z zasedbo Krila Ptice popeljal v druge čase s svežimi skladbami iz novega albuma Tu in zdaj. Jure Lesar in Krila ptice - Lep dan [Jutranji koncert]  Jure Lesar in Krila ptice - Zmagovalec [Jutranji koncert]  Jure Lesar in Krila ptice - Poglej ven, poglej [Jutranji koncert]  Jure Lesar in Krila ptice - Prihajajo, odhajajo [Jutranji koncert]  Jure Lesar in Krila ptice - Prej al slej [Jutranji koncert] 

Donald Trump je novi ameriški predsednik, se glasijo naslovi v vseh svetovnih medijih. Trump je presegel magično mejo 270 elektorskih glasov in že razglasil zmago. Ob tem je že znano, da je republikanska stranka že dobila večino v senatu, dobro jim kaže tudi v Predstavniškem domu. Drugi poudarki oddaje: - Kako bo Trumpovo gospodarska politika vplivala na evropske trge? Gospodarstveniki svarijo pred pretiranim ameriškim protekcionizmom. - Objavljen poziv za sofinanciranje kadrovskih štipendij na področju dolgotrajne oskrbe. Skupnost socialnih zavodov kritična zaradi zamud. - Prejšnji mesec sezonsko zvišanje brezposelnosti. Konec oktobra je bilo na zavodu registriranih 45 tisoč 463 brezposelnih.

Drugi poudarki oddaje: - Primer dobre prakse: agrarna skupnost Rožar bo v zameno za degradirano območje deponije Bekovec ob 2. tiru dobila oljčnik. - V občini Dornava imajo drzne načrte za prihodnost - čakajo na upravljanje baročnega dvorca in pripravljajo vse potrebno za ozelenitev občine in prenovo osnovne šole. - Turistični delavci na Pohorju so zadovoljni s poletno sezono, zimska pa prinaša več novosti. - V okviru čezmejnega projekta ENVIRO bi radi v Brežicah in Zaprešiču povezali turizem, okolje in energetiko. - V Cerknici bodo prenovili rojstno hišo skladatelja Frana Gerbiča.

Çdo mëngjes zgjohuni me “Wake Up”, programi i njëkohshëm radio-televiziv i “Top Channel” e “Top Albania Radio”, në thelb ka përcjelljen e informacionit më të nevojshëm për mëngjesin. Në “Wake Up” gjeni leximin e gazetave, analiza të ndryshme, informacione utilitare, këmbimin valuator, parashikimin e motit, biseda me të ftuarit në studio për tema të aktualitetit, nga jeta e përditshme urbane e deri tek arti dhe spektakli si dhe personazhe interesantë. Zgjimi në “Wake Up” është ritmik dhe me buzëqeshje. Gjatë tri orëve të transmetimit, na shoqëron edhe muzika më e mirë, e huaj dhe shqiptare.

Çdo mëngjes zgjohuni me “Wake Up”, programi i njëkohshëm radio-televiziv i “Top Channel” e “Top Albania Radio”, në thelb ka përcjelljen e informacionit më të nevojshëm për mëngjesin. Në “Wake Up” gjeni leximin e gazetave, analiza të ndryshme, informacione utilitare, këmbimin valuator, parashikimin e motit, biseda me të ftuarit në studio për tema të aktualitetit, nga jeta e përditshme urbane e deri tek arti dhe spektakli si dhe personazhe interesantë. Zgjimi në “Wake Up” është ritmik dhe me buzëqeshje. Gjatë tri orëve të transmetimit, na shoqëron edhe muzika më e mirë, e huaj dhe shqiptare.

Çdo mëngjes zgjohuni me “Wake Up”, programi i njëkohshëm radio-televiziv i “Top Channel” e “Top Albania Radio”, në thelb ka përcjelljen e informacionit më të nevojshëm për mëngjesin. Në “Wake Up” gjeni leximin e gazetave, analiza të ndryshme, informacione utilitare, këmbimin valuator, parashikimin e motit, biseda me të ftuarit në studio për tema të aktualitetit, nga jeta e përditshme urbane e deri tek arti dhe spektakli si dhe personazhe interesantë. Zgjimi në “Wake Up” është ritmik dhe me buzëqeshje. Gjatë tri orëve të transmetimit, na shoqëron edhe muzika më e mirë, e huaj dhe shqiptare.

I ftuar në “Live From Tirana” ka qenë artisti më i ri i tregut, Eko. Ai ka publikuar këngën e tij më të re të titulluar “Prej që t'kom lon” që është bërë këtë jave pjesë e “The Top List”. Po ashtu ai ka nxjerrë dhe EP-n e tij “9 Minuta Ego” për të cilën ka folur më shumë…

Danes pa nekaj o prehranjevalnih praksah slovenske mladine. O tem, kdo kaj jè, kdo česa ne jè in zakaj. Skratka o pojavu, ki ga imenujemo »izbirčnost,« pogovorno »zbirčnost«, globoko na slovenskem podeželju pa »kočljivost«, celo »špuravost« ali »žnetlavost«, naši stari pa so mu rekli tudi »lišpavost.« V Sloveniji imamo prehrano za šolajočo se mladino subvencionirano. Obstajajo različne kategorije, odvisno od premoženjskega stanja družine oziroma skrbnikov, ostaja pa dejstvo, da imajo lahko osnovnošolci subvencionirano malico in kosilo, srednješolci pa malico. Ukrep, čeprav je pogosto politično manipuliran, se kljub vsemu zdi eden najbolj socialnih ukrepov države in je eden redkih, ki smer plovbe slovenske barke drži v pravi smeri. Ampak kot je navada, se je zapletlo tudi pri tem ukrepu. Muslimanska skupnost v Sloveniji je izvedla raziskavo, med katero so preverili stanje šolske prehrane glede na ponudbo svinjskega mesa. Kot vemo, je v tej verski praksi uživanje svinjskega mesa prepovedano. Muslimanska skupnost je še poudarila, da imajo njihovi otroci ustavno pravico dobiti jedilnik brez te vrste mesa. Na isti čoln so takoj skočili še vegetarijanci, ki bi jim redna ponudba vegetarijanskega obroka prav tako olajšala življenje, ker se ne bi bilo treba več vznemirjati, da bi njihov sonček prišel v stik z mesekom. Potem v nizkem štartu čakajo še vegani, ki so že do zdaj trdili, da je v šolah pogosto citiran verz Ježek bežek, kam pa kam greš ves s hruškami obdan … … ideološko obarvan, ker se norčuje iz prepričanja, da je treba odklanjati vso hrano živalskega izvora. A treba je vedeti, da muslimani niso edina religijska skupina v slovenski šoli z željo po prilagojenem jedilniku. Večinsko katolištvo bi v petkih absolutno uživalo ribe, v postnem času pa prosijo, če bi lahko država subvencionirala samo kruh in vodo. Ampak seveda se tu še ne konča. Sicer majhna, a vseeno obstoječa skupnost hindujcev apelira na zakonodajalca, da z jedilnikov umakne govedino, judovska skupnost se pridružuje muslimanski, kar je izjemno redek primer, pri prepovedi svinjine; po drugi strani pa se učenci, katerih starši prihajajo iz azijskega sveta, sprašujejo, čemu slovenske šole ne ponujajo pasjega mesa. Ki je menda zdravo in za šolajočo se mladino tako koristno. Sicer ni podatka, če imamo v slovenskih šolah koga z mongolskim kulturnim in religioznim vzorcem, ampak bog ne daj mu postreči ribo, polinezijskim učencem pa ne mleka in mlečnih izdelkov. Ampak ne smemo se ustaviti le pri religioznih ali kulturnih praksah. Šole morajo poskrbeti tudi za dietno kuhinjo; brezglutenski obroki se zdijo razumna zahteva, potem pa so tu še učenci, ki so intolerantni na laktozo ali trpijo za diabetesom. Ves ta sprehod skozi različne kombinacije jedilnikov pa je bil potreben, da se dokopljemo do bistva vsega problema. Če bi bili starši modrejši, se ne bi ukvarjali, kaj jedo otroci, ko so v šoli, ter bi bili veseli, da sploh jedo – privilegij, ki je na planetu vse manj samoumeven. Potem pa so tu še šolske kuharice. Kot vemo vsi, ki smo se prikotalili skozi osnovnošolsko šolanje … Lahko se zameriš ravnatelju, lahko se zameriš učiteljici matematike, kar je zelo pogosto, lahko se zameriš celo knjižničarki, ne smeš pa se zameriti kuharici v šolski kuhinji. In – ali hišniku, o čemer pa bomo govorili ob drugi priložnosti. Kot je staršem z nerazumnimi, nesmotrnimi in razvajenimi stališči in zahtevami uspelo uničiti že mnogo dobrega v slovenski šoli, jim bo z vtikanjem nosu v lonce šolskih kuhinj slej kot prej uspelo uničiti tudi šolsko prehrano. Univerzalno pravilo je: vsi otroci so lačni in vsi otroci so po malem izbirčni. Ampak otroški svet je narejen praktično in se izbirčnost ali preference pri hrani uravnajo same od sebe. Prejšnje generacije, ki smo doživele višek kulinarične ponudbe malic pri sendviču s pariško, smo religiozne, kulturne in zdravstvene omejitve med populacijo regulirale s tem, da so deklice dale salamo iz sendviča dečkom, ti pa deklicam nazaj rezino sira. Pa so bili zadovoljni kulturni vzorci in vsi bogovi na panteonu. Ampak seveda se izbirčnost ne konča v osnovnih in srednjih šolah. Kje pa! Ker se socialnost obroka razteza tudi na študentsko populacijo – spet trdimo, da gre za pohvalno in dobrodošlo prakso – se je z začetkom študijskega leta začelo komplicirati tudi tam. Če spomin ne vara, so se prvi boni na univerzi v Ljubljani, ki je tedaj nosila neko drugo ime, pojavili v prvi polovici osemdesetih let dvajsetega stoletja. Ker so na začetku veljali za vse izdelke v študentskih kantinah, so bile prve generacije študentov subvencionirane od države s pivom, kar je bil zelo socialen, a nekoliko manj študijsko naravnan ukrep. Pozneje so se boni spremenili do oblike, ki jo poznamo danes, ko ponudniki študentske prehrane, trenutno jih je 220, ponujajo prehrano v 307 lokalih. Večinoma seveda v Ljubljani, študentske organizacije pa poudarjajo, da se je število ponudnikov v zadnjih osmih letih skoraj prepolovilo; sklepamo, da ima to nekakšno povezavo z ljubljanskim turističnim boomom. Se pravi; bolj kot je hrano mogoče prodati turistom, manj je interesa prodati jo študentom. A to še ni vse. Zapletlo se je pri kakovosti prehrane. Ponovno brez podatkov in najbrž narobe sklepamo, da so prve generacije, ki jim je bilo dovoljeno biti izbirčen v osnovni šoli, zapustile šolske klopi in se preselile v predavalnice. Tako imamo pobudo različnih študentskih društev, da se boni omejijo ali ukinejo, nadomestijo pa naj jih študentske menze, ki bi lahko bolje skrbele za zdrave in uravnotežene obroke, kot to počnejo lokavi gostilničarji, ki jih zanima samo profit. Še več; v razgreto ozračje se je vključil celo Nacionalni inštitut za javno zdravje s projektom »Dober tek študent«. V septembru 2023 so izvedli vizualno oceno 35 obrokov, izbranih glede na najpogosteje unovčene študentske bone. Z Nacionalnega inštituta so sporočili, da bodo letos šli še korak dlje. Letos izbrane obroke ne bodo le vizualno ocenili, temveč jih bodo tudi poskusili, s čimer bomo dobili nov kamenček pri borbi za zdravo in uravnoteženo prehrano študentov. Kot vidimo, so bitke na bojnem polju subvencionirane prehrane naše mladeži – ki se bojujejo tako v kuhinjah kot v poslanskih klopeh, sploh pa za štirimi stenami domov, kjer se otroci pritožujejo nad teksturami, okusi in postrežbo – besne in pri mesnih obrokih celo krvave. In najbrž se nikjer v našem javnem življenju tolikokrat ne omeni ustava republike Slovenije kot pri subvencionirani šolski prehrani. Zaradi tega se »Ustavna komisija« državnega zbora zavzema, da bi s tresočo kuhalnico kot ustavno dopolnilo v ustavo dodali ne člen, temveč celotno »Slovensko kuharico« Felicite Kalinšek, kar bi posledično vsem šolajočim se v Sloveniji omogočilo ustavno pravico, da jedo točno tisto, kar jim paše.

Zdravo. Dobrodošli v podkast o finančnih nasvetih. Naš finančni strokovnjak Aljo tokrat svetuje, kateri depoziti imajo najvišje obrestne mere (precej višje od 3%, ki jih ponujajo finančne inštitucije na trgu te dni), ampak to se zgodi šele na polovici epizode. Prej obdelamo jahte, razstavljene mostove, vojake, gajbe piva, splave, Beograd, motorje, penzijo in še marsikaj. Veliko se zgodi v prvih 29 minutah, začuda pa 2 minuti namenimo tudi 4. poglavju 6. knjige, preden nas preseneti opozorilo računalnika, da se bo čez 4 minute reštartal. Da se ne bi zgodila, to, kar se je zgodilo 37 tednov nazaj, smo tokrat raje ustavili snemanje, kot da snemanje ustavi nas. Čeprav v resnici nas je. Za abruptno prekinitev se že v naprej opravičujemo za vse nevšečnosti.

Të ftuara në studion e “Live From Tirana” kanë qenë Megli Haskaj dhe Kejsi Kazdeda nga GoËild, për të folur mbi një event të madh e unik siç është Beats N'Brunch më 29 shtator tek Liqeni. Një festë 13 orë ku muzika, arti, kultura dhe turizmi bashkohen në një përvojë të paharrueshme. Të gjitha nën tingujt e seteve të jashtëzakonshme nga DJ ndërkombëtarë dhe artistë lokalë, në një ditë për t'u mbajtur mend.

E ftuar në emisionin “Pardon My French” me Jonida Aliçkolli dhe Lei Kraja ka qenë moderatorja e njohur dhe ish-banorja e shtëpisë së BBV2, Kiara Tito. Prej më shumë se një viti, ajo ka qenë në qendër të vëmendjes mediatike dhe rrallë ka dhënë intervista, por këtë herë Kiara do të na zbulojë gjithçka.

Coprnica Ursula je sedela na vrhu Slivnice, servisirala metlo, vkuhavala ozimnico in poskušala sestaviti Evropsko komisijo. Na srečo so bile po Evropi poplave, ki tradicionalno povečujejo njeno priljubljenost, na nesrečo pa se je sestavljanje komisije zapletlo, kar povečuje njeno nejevoljo. Namreč coprnica Ursula je bila kljub vsem magičnim napojem, čarovni palici, urokom in coprnijam že nekaj dni prek roka, v katerem bi morala komisijo predstaviti. In nič ni kazalo, da ji bo v kratkem uspelo. Kajti eno so coprnije, druga pa je aritmetika. In ta zadnja je neusmiljena, kar je coprnico tako jezilo, da je v slepi jezi malo priredila podatke o gospodarski rasti v Evropi. Poglejmo natančno številke, ki jezijo coprnico Ursulo.Kandidati, ki bodo sestavljali komisijo, na čelu katere bo jezdila na svoji metli, morajo imeti nekatere lastnosti, ki so sicer za večino ljudi manj pomembne, za bruseljsko coprniško smetano pa bistvene. Lastnosti kandidata, med katerimi se mora odločati coprnica Ursula, so naslednje: - kandidat je lahko moški ali ženska,- kandidat je lahko politično levi ali desni,- s kandidatom je lahko zadovoljna Ursula, ne pa vlada, ki ga predlaga,- s kandidatom je lahko zadovoljna vlada, ki ga predlaga, ne pa Ursula. Možnost, da bi bili s kandidatom zadovoljni tako vlada posamezne države kot tudi coprnica Ursula praktično ni, možnost, da bi bila s kandidatom nezadovoljna tako vlada kot Ursula, pa se zdi bedasta celo za Bruselj. Tako se mora torej coprnica Ursula pri vsakem kandidatu odločiti med šestnajstimi možnostmi. Se pravi; kandidat je lahko politično levi moški kot politično leva ženska, ali pa politično desna ženska in politično desen moški … in tako naprej in tako nazaj po skrivnih hodnikih coprniške statistike. In če število možnosti pri posameznem kandidatu, med katerimi se mora odločati coprnica Ursula, pomnožimo s številom kandidatov, ki naj bi sestavljali Evropsko komisijo, dobimo neverjetno število 432 kombinacij, ki jih mora upoštevati coprnica Ursula, da sestavi komisijo. Zato pa je bila coprnica Ursula slabe volje, ko je na gori Slivnica servisirala metlo in vkuhavala ozimnico. Ampak za trenutek pustimo coprnico samo z njenimi kadrovskimi akrobacijami in se posvetimo še nekaterim drugim zanimivim vidikom izbire kandidatov za evropske komisarje, ki se zdijo nekoliko skrivnostni in zaviti v coprniško meglo. Sprijaznili smo se, da v Bruslju uporabljajo posebno vrsto demokratičnega napoja, po katerem državljani Evrope nimamo nobenega vpliva na to, kdo bodo komisarji, ki nam bodo rezali "kruha tankega, da se vidi skoz njega"! In kljub temu se evropska komisija vodi kot demokratično izbran organ. Čeprav se vzorno udeležimo evropskih volitev – ki se kažejo kot en velik karierni sejem za elito – je na koncu jasno, da se naša evropska usoda, vsaj glede upravljanja z Evropo, v resnici reže na državnozborskih volitvah. Se pravi, da bi bilo pošteno, če že ne demokratično, ako bi stranke, ki tekmujejo na državnozborskih volitvah, pri nabirki obljub, načrtov, strategij in programov jasno povedale tudi, kdo bo njihov kandidat za evropskega komisarja. Če Evropo dojemamo količkaj resno in če resnično menimo, da je povezava politično-gospodarski koncept, ki nas bo popeljal v svetlejšo prihodnost, potem je takšna obljuba skoraj nujna. Po drugi strani pa spet nepotrebna, saj je jasno, da bo kandidat za komisarja eden izmed nacionalnih supermanov ali super žensk. Teh pa tudi v teh ekstra potentnih časih v posameznih državah članicah ni ravno v izobilju. Kako drugače, kot da pošiljamo za kandidata vsevednega multipraktika, si predstavljati dejstvo, da imamo evidentirane kandidate prej, preden izvemo, kateri resor bomo dobili. Samo kot teoretični model; Marta Kos, ki se trenutno kuha v kotlu coprnice Ursule, bi lahko dobila tako ribištvo kot človekove pravice. Ali pa širitev. Tako pričakujemo od nje, oziroma vemo, da se spozna na migracijske navade polenovk kot na zakonodajo političnega azila ali urejenost javnih financ v Črni Gori. In ko smo prej naštevali kriterije, po katerih coprnica Ursula izbira svoje kandidate, je neverjetno, kako kvalifikacij oziroma usposobljenosti za posamezno področje sploh ni med njimi. Se pravi, da so kriteriji spola, politične opredelitve in osebne presoje tako vlade, kot Ursule pomembnejši od strokovne primernosti posameznega kandidata. Prejšnji poskus Slovenije je bil računovodja. Ker nismo vedeli, kateri resor je namenjam Sloveniji, bi se mu lahko mirno zgodilo, da bi mu bil dodeljen resor "spodbujanje evropskega načina življenja"! Kaj pa si računovodje mislijo o Evropskem načinu življenja, pa je tako ali tako jasno iz evropskega načina življenja, ki ga živimo trenutno. Coprnica Ursula je zavzdihnila in v lonec z ozimnico zamešala še nekaj mačje dlake. Potem se je odločila, da bo komisijo izbrala s coprniškim urokom, ki se zmeraj obnese.Stopila je po čarobno palico in z mogočnim glasom začela kriliti po zraku: "Am, bam, pet podgan, štiri miši, v uh me piši!" Ko je končala in smo Evropejci dobili komisijo, se je spravila k načrtom, kako se maščevati velikemu vešču iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki ji je povzročil vse te težave.

I ftuar në “Live From Tirana” ka qenë La Fazani, një artist unik dhe shumë i veçantë në llojin e tij. Prej vitesh ai na ka surprizuar me projektet e tij, që vijnë sa aktuale, aq edhe në një formë satirike. Ai na ka folur më shumë mbi procesin e tij të krijimit dhe planet që ka tani për këngët e tij të reja.

Na slovesnosti ob 75-letnici severnoatlantskega zavezništva v Washingtonu voditelji niso skoparili s pohvalami. Gostitelj, ameriški predsednik Joe Biden je Nato celo razglasil za "močnejšega kot kadarkoli prej". V ospredju bo pomoč Ukrajini. Druge teme: - Predlog zakona o psihoterapiji po mnenju stroke ne varuje pred amaterji - Uspešna izstrelitev rakete Ariane 6 velik uspeh za Evropo - Prvi finalisti Eura Španci, za drugo finalno vstopnico zvečer Angleži in Nizozemci

Globalizimi, më saktë institucionet politiko-ekonomike që menaxhojnë globalizimin, si Fondi Monetar Ndërkombëtar dhe Banka Botërore, kanë edhe ndikimet e dëmshme për vendet të cilat më së shumti kanë nevojë të përkrahen në kontekst të ekonomisë së tregut global. Njëri nga autorët që kanë hetuar këto ndikime negative ekonomike në vendet në zhvillim është ekonomisti Joseph Stiglitz në librin e tij “Globalizimi dhe pakënaqësitë e shkaktuara prej tij” i përkthyer në shqip nga Adnan Kika dhe Ngadhnjim Berani dhe i botuar në Prishtinë në vitin 2007. Për të diskutuar për këtë libër, na bashkohet Kushtrim Bekteshi, arsimtar i lëndëve sociologji dhe edukim mediatik në gjimnazin “Sami Frashëri” në Prishtinë.

I ftuar në këtë episod të emisionit “Ndryshe” me Salsano Rrapi, Visjan Ukcenaj, Adi Pojana ka qenë aktori Irgen Çela ose siç njihet ndryshe me emrin artistik Xhoda. Ai shquhet për rolet e tij në shumë filma shqiptarë dhe pjesëmarrjen në disa shfaqje teatrale disa vite më parë. Prej shumë kohësh, ai është gjithashtu edhe pjesë e emisionit më të njohur të humorit në Shqipëri, “Portokalli”.

Zdravo. Še vedno smo v prejšni epizodi. Tokrat zadnjič, naslednji teden začnemo s 6. sezono. Je pa zanimivo dejstvo, da smo na idejo, da bi enkrat naredili "special" epizode, v katerih bi nanizali vse dele rubrike V prejšnji epizodi, prišli točno v tretji sezoni, ko smo se trudili, da ne bi prav dodobra obdelali tretje knjie: O življenju, vesolju in sploh vsem. Hvala ker ste zdržali z nami tele mini štoparske počitnice (beri: 21 dni), pa se slišimo v 6. sezoni. No, še prej vas čaka VPE III. Pa prijetno poslušanje.

Zdravo. Ker nas je zdelal EMŠO, oz. ker je še vedno isti, kot pred mnogimi desetletji, ko smo ga, skupaj z davčno številko, dobili, imamo tudi tokrat za vas epizodo, v kateri zavrtimo stare kolute, tokrat iz 2. sezone, ki ste jo lahko poslušali v letu 2021, v njej pa obdelamo drugo knjigo iz trilogije (v 5. delih): Restavracijo ob koncu Vesolja. Zi je v toplicah, Aljo je zbolel, Peli pa čaka recenzije na Apple podcast in vsi skupaj razmišljamo, če bi si vzeli še kakšen teden "dopusta". Ali tri.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Oranžni optimum: https://www.t-2.net/paketi/oranzni-optimum ----------------------------------------------------------- Povezava do vstopnic za predstavo "Sama sta najboljša": https://popup.si/fejmici-sama-sta-najboljsa/ Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Zdravo. Ta teden smo še vedno pod vtisom gostovanja prof. dr. Alojza Kodreta v prejšnji epizodi, zato smo se za to epizodo odločili, da zavrtimo kolute v čase prve sezone in se tako spomnimo, kaj smo počeli v prvih 35. epizodah našega malega podkasta. Ker se zaklepetamo v predigri in po outru je epizoda nekolikanj daljša. Spročite, če vam je to všeč ali ne in tudi, če vam je ta format retrospektivnih epizod všeč ali ne.

Bëhu Babuç në PATREON: Patreon: https://www.patreon.com/buchipodcast Donacione në PayPal: https://paypal.me/BHasani13?country.x=DE&locale.x=de_DE Donacione në BuyMeaCoffee: https://www.buymeacoffee.com/buchipodcast Donacione në Ko-fi: https://ko-fi.com/buchipodcast Abonime në Spotify: https://podcasters.spotify.com/pod/show/buchi-podcast/subscribe Ose abonohuni në Youtube membership Na ndiqni në: Facebook: https://www.facebook.com/buchi.podcast Instagram: https://www.instagram.com/buchi_podcast/ Twitter: https://twitter.com/bleonhasani13 TikTok: https://www.tiktok.com/@buchipodcastTempulli Onufrit: https://www.youtube.com/@tempullionufrit1183https://www.instagram.com/tempullionufrit/Enea Ziu: https://www.instagram.com/eneaziu/https://www.instagram.com/eneaziu_paintings/Enea Ziu, mik i podakastit, është një artist nga Tirana. Prej 12 vitesh merret me muzikë duke u angazhuar me grupe të ndryshme. Aktualisht është vokalist dhe kitarist me grupin ATEN, baterist me grupin MORGU dhe merret me projektet e tij personale muzikore. Me çdo bandë dhe projekt Enea bën diçka të ndryshme, pasi i pëlqen të eksperimentojë në muzikë. Është bashkthemelues i Jamhouse Studio, një qendër ku bëhen prova dhe regjistrohet muzika e disa nga bandat më të mira të metalit dhe muzikës alternative underground në Shqipëri. Me MORGU-n, grupi ka qenë më aktive me koncerte dhe publikime. Kanë luajtur në Tiranë, Itali, në Prishtinë më 2 qershor dhe do të luajnë në Bullgari në shtator. Me ATEN-in, grupi ka performuar së fundmi në Tiranë dhe janë në procesin e regjistrimit të albumit të tyre të tretë. Ndërsa me projektet e tij personale është më spontan dhe akoma më shumë eksperimental.Gjithashtu, Enea merret me arte vizuale. Ka mbaruar për pikture dhe marrë shpesh pjesë në ekspozita. Së fundi, në festivalin e piktures RinArt, fitoi çmimin për portretin më të mirë. Ai ka qenë pjesë e grupit të restaurimit të mozaikut të fasadës së Muzeut Historik Kombëtar, i cili u përurua së fundmi nga ministria e kulturës dhe përfaqësuesit e BE-së.

V petek, 15. marca je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert v okviru cikla Zlati abonma. Občinstvu se je predstavil Simfonični orkester mesta Birmingham pod vodstvom novega glavnega direktorja in umetniškega svetovalca orkestra, Kazukija Yamade. Z orkestrom je nastopila pianistka Alice Sara Ott. Prejšnji teden sta zaznamovala še dva odlična zborovska večera – petkov koncert Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in izvedba Pasijona po Janezu, ki jo je pripravila Glasbena matica Ljubljana.

Antropologinja na postdoktorskem študiju na univerzi v Washingtonu raziskuje vplive naravnih katastrof, ki so posledica podnebnih sprememb, na prebivalce najbolj prizadetih območij in v skupini sodelavcev različnih poklicnih profilov išče rešitve, ki bi ustrezale in bile dobro sprejete v posameznih med seboj tudi kulturno zelo različnih skupnostih. Prej je šest let (s krajšimi premori) študirala in bivala v Ekvadorju, v katerem je tudi sama doživela in preživela več (naravnih in drugih) katastrof oz. kriz: od uničujočega potresa leta 2016 do različnih družbenopolitičnih pretresov ter epidemije covida 19, z obvladovanjem katere so imeli v tej južnoameriški državi nemalo težav.

Prejšnji torek je ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije najbolj zaslužnim dijakom in profesorjem podelil Škerjančeve nagrade, diplome in priznanja, v nedeljo pa je v isti dvorani potekal drugi in hkrati sklepni koncert letošnjih Mozartin Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Razen tega bo Glasbeni utrip ta teden operno obarvan, in sicer smo spremljali uprizoritev nove mladinske opere Kekec in škrat Skovik v kateri sta moči združila libretist Milan Dekleva in skladatelj Tomaž Habe, v Gradcu so uprizorili Foersterjevega Gorenjskega slavčka, v Zagrebu pa Mozartovo Così fan tutte.

Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Kozeta Kurti, një nga “pioneret” e para të radiove private në Shqipëri, që në fund të viteve ‘90-të, kthehet në Top Albania Radio pas 17 vjetësh me “Back to the Beginning”. Ky format e nisi rrugëtimin edhe në 2020-ën, fiks në të njëjtën periudhë me pandeminë globale “Covid 19”-të, por me sa duket kjo është koha e duhur.

Danes pa nekaj pljuvanja v lastno skledo. Ki pa bo kljub temu zadostilo higienskemu minimumu in žalostnemu dejstvu … če hočemo v ubogi medijski skledi najti vsaj malo vsebine, moramo vanjo pljuvati.Gre pa tako. Prejšnji konec tedna so slovenski športniki spet dosegli neverjetne uspehe. Prva mesta, zlate medalje in podobno. Še posebej so blesteli v najbolj priljubljenem športu v Sloveniji, vsaj kar se hladnega dela leta tiče – v smučarskih skokih. Blesteli so fantje in dekleta; blesteli ter leteli. Ali pa mogoče leteli in blesteli. In potem, na vrhuncu drame pod avstrijskimi gorami, ko je veter pihal premočno, Avstrijci, znani kujoni, pa so se spravili manipulirati tekmovanje in sabotirati našega favorita, jo je legendarni televizijski reporter zamočil. Menda je pregloboko pogledal v kozarec; jezik se mu je odebelil, običajno bravurozne metafore so postale nekoliko posiljene, smeh premočan in humor težko razumljiv. Vse to, kar počnemo ljudje, ko smo vinjeni. Najprej in na začetku; kdor je brez greha, naj prvi vrže skalo in nismo tu, da beremo nasvete iz priročnika anonimnih alkoholikov; sam bog ve, da smo tudi člani našega skromnega uredništva kdaj popustili pod pritiskom vsakdana. Ampak ker smo poklicani razumeti in analizirati družbeno stvarnost, se veseljaškemu prenosu smučarskih poletov ne moremo in ne smemo izogniti. Rečeno je, da so smučarski skoki najbolj popularni šport v Sloveniji, vendar to ni res. So drugi najbolj popularni šport v Sloveniji. Najbolj popularni šport pri nas je popivanje. Dušebrižniki ga imajo za problem, čuvaji javne morale za greh, v bolj sproščenih pogovorih, takih, kot ga imamo danes, pa imamo popivanje za šport. Nenazadnje se kar nekaj organov in udov med procesom pospešeno giba. In če razumemo, kako visoko na letvici rekreacije in športnega užitka sta popivanje in smučarski skoki, si lahko predstavljamo, kaj se zgodi, ko se oboje sreča. V kulinariki je podobno usodno srečanje le, ko se srečata hrenovka in bela štručka. Za povedano dobimo vsako leto dokaz, ko se množice zlijejo v Planico. Alkohol in smučarski skoki/poleti, so tesno prepleteni in kot gre za romanje, vrhunec slovenskega športa, je planiški praznik tudi velika maša konzumiranja alkohola. Ne gre za zlonamerno mnenje, gre za trdo dejstvo, ki ga vsako leto potrdijo pumpajoči reševalci. In zdaj k profesionalnosti; če je športni reporter med prenosom "domnevno" pribit, je to edino prav. Kajti samo zlil se je z vzdušjem na tekmovališču. Bilo bi čudno in škandal, če bi bil "domnevno" pribit reporter katere drugih športnih disciplin. Recimo plavanja, ali pa orodne telovadbe, oziroma kar je podobno resnobnih športov. Med smučarskimi skoki, ki vsebujejo letenje po zraku, čemur človek po naravnem ustroju ni namenjen, pa tako ali tako nastane nekakšen privid nestvarnosti, blaznosti, ki ga umrljivo človeško telo ne more doumeti drugače, kot z umikom v alkoholno omamo. Da je res tako, potrdimo z empiričnim dokazom – ki je verjetno napačen. Legendarni reporter jo je dobro odnesel. Njegovo "domnevno" pribitost so čez cesto elegantno pometli pod preprogo, kot je razbrati iz komentarjev, pa mu je večinsko odpustilo tudi poslušalstvo. Ob tem pa se spomnimo primera, ko je bila "domnevno" vinjena komentatorka notranje politike. Takrat ni bilo nobenih olajševalnih okoliščin; nanjo so se vsule golide gnojnice in čeprav je bilo opravičilo uredništva skoraj do črke enako pojasnilu ob zadebeljeno-jezičnem komentiranju smučarske tekme, je ubogo dekle potrebovalo mesece, da se je povzpelo nazaj pred ekrane. Če z različnimi vatli maliganske omame sodimo šport in notranjo politiko, je to sicer še razumljivo, če pa različno sodimo domnevno nažganega novinarja in domnevno vinjeno novinarko, potem imamo dokaz, da je nažganemu patriarhatu dovoljeno to, kar vinjenemu feminizmu ni. Ampak ne navsezadnje; vse to so skrbi bratrancev čez cesto, kajti kot je široko znano – na radiu takšnih težav nimamo, odkar je pri nas najpopularnejša pijača postala šabesa. In če smo že pri novinarstvu in smučarskih skokih … Kar nekaj črnila je bilo prelitega, kar ena junakinj na ženski strani skokov – Prevčeva Nika – nekoliko nespretno barata s sedmo silo. Sedma sila je, milo rečeno, užaljena, kajti če kaj, se pričakuje že od slehernika – kaj šele od športnika, da jasno, glasno, artikulirano in zgovorno odgovarja na novinarska vprašanja. In so rekli, da bi morala Nika na tečaj, da se bo naučila, kako in kaj se tej reči streže. Je pa še ena druga možnost; se pravi, da Nikini odgovori ne morejo biti vrhunski, ker so vprašanja nekoliko butasta. Hočemo povedati, da se še ni rodil govorec, športnik pa sploh, ki bi na butasto vprašanje dal smiseln odgovor. In resnici na ljubo – pa spet en pljunek – novinarska vprašanja na športnih prizoriščih – z izjemno športne redakcije Vala 202, seveda – niso ravno bleščeča. Povedano še drugače: odkar je prvi novinar leta 776 pred našim štetjem olimpijskemu prvaku zastavil prvo novinarsko vprašanje, se ta vprašanja, zdaj že več kot dva tisoč pet sto let bolj ali manj ponavljajo … Če pristanemo v telemark … Imamo tri možnosti, če hočemo preprečiti, da bi se jecljanje na ekranu še kdaj ponovilo. Lahko prepovemo smučarske skoke, ali pa prepovemo alkohol. Lahko pa preprosto zapremo Bangladeš.

Psihologinja Tajda Laure prebiva v Utrechtu. Študirala je v Leidnu, vmes živela tudi v Haagu, na delo pa se vozi v Rotterdam. V osmih letih na Nizozemskem je torej spoznala kar nekaj tamkajšnjih mest. Opaža, da jih tako rekoč vse in vse bolj zaznamuje velika prostorska kriza, pri čemer je najočitnejša stanovanjska problematika. Dela na področju duševnega zdravja študentov, ki so tudi tako še posebej ranljivi: predvsem tisti iz tujine so pred časom celo protestirali, da bi opozorili na dejstvo, da po uspešnem vpisu na tamkajšnje fakultete ne morejo do stanovanj, in sicer tako, da so več tednov prenočevali v šotorih. Med drugim pripoveduje o tem, kako težko se je privadila na nizozemsko prehrano, in o tem, kako zlahka se zrediš, če se prehranjuješ "pravoverno nizozemsko", tj. s sendviči. Pa tudi o tamkajšnji "obsedenosti" z načrtovanjem tako vsega službenega kot tudi prostočasnih dejavnosti ... Ter o zaposlenosti, če ne celo obremenjenosti kot osnovnem stanju človeka. "Delovno" je, kot pravi, na Nizozemskem najpogostejši in najbolj pričakovan odgovor na vprašanje "Kako si?".