Podcasts about mednarodni

Mednarodni festival Svetlobna gverila svojo jubilejno, že dvajseto izdajo praznuje z naslovom Raznolikosti. Tako želijo organizatorji poudariti, da so dela, ki jih predstavlja, različna in da se jih je v dvajsetih letih veliko nabralo. Svetlobna gverila je v tem času postala mednarodno prepoznaven festival, ki je hkrati tudi ena osrednjih prireditev za prikaz sodobne svetlobne umetnosti v regiji. V oddaji gostimo sokuratorico festivala Niko Erjavec, ki je podelila svoje izkušnje in pot od obiskovalke do sodelujoče študentke, zdaj pa kuratorice festivala, ter razmišljala o pomenu Svetlobne gverile v našem prostoru. V drugem delu oddaje je gost pred mikrofonom Antonio Grulli, kurator sestrskega festivala Svetlobne gverile iz Torina Luci d'Artista, ki je podelil svoje mnenje o mediju svetlobe in smislu umetnosti v javnem prostoru. Bere: Aleksander Golja Tonska slika: Maks Pust Glasba: Beepblip

V Ljubljani na Kongresnem trgu in v parku Zvezda še do jutri poteka 20. mednarodni festival Igraj se z mano, ki se je iz lokalne pobude razvil v največji inkluzivni festival v Srednji Evropi. O tem, kaj vse se dogaja na Festivalu letos, pa v pogovoru Andreje Čokl s Petro Medved, ki prejela tudi priznanje za prispevek k širjenju vrednot inkluzije, sodelovanja in spoštovanja različnosti.

Rdeči revirji tudi letos v zasavska mesta prinašajo živahno kulturno dogajanje in razne umetniške vsebine, kot so gledališke predstave, koncerti, performansi, razstave, delavnice in ulični nastopi, ki skupaj ustvarjajo posebno vzdušje. Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti, ki je znan po svoji neposrednosti, sproščenosti in povezovanju lokalne skupnosti, spodbuja druženje med umetniki, prebivalci in obiskovalci vseh generacij. Pomemben del festivala Rdeči revirji ostajata tudi humor in hudomušnost, ki se prepletata z resnejšimi umetniškimi sporočili ter družbenimi temami. Eden najbolj prepoznavnih kulturnih dogodkov v Zasavju se začne v Hrastniku in v Zagorju, sklepni del pa bo junija še v Trbovljah in prvič v Litiji.

Drugi poudarki oddaje: - Na občutljivem naravovarstvenem območju Nature 2000, v Hotedršici pri Logatcu, zgradili prav posebno čistilno napravo. - Občina Velike Lašče je sanirala del asfaltnih površin na križišču na Rašici. - Parkiranje v Kopru postaja pravi podvig. - Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju je v 20-ih letih prerasel v enega najbolj prepoznavnih evropskih naravovarstvenih festivalov.

Leta 1982 je na pobudo slovenskega plesalca, koreografa, zdravnika in publicista dr. Henrika Neubauerja, Plesni odbor Mednarodnega gledališkega inštituta razglasil mednarodni dan plesa, ki ga vsako leto obeležujemo 29. aprila. Ob mednarodnem dnevu plesa se je Slovenija tudi tokrat ponovno spremenila v plesno prizorišče: v Ljubljani, Celju, Škofji Loki in Novi Gorici se je prvič odvil bienalni festival plesa v javnem prostoru z naslovom Ples za vse, ki povezuje različne ljubitelje plesa. Dogajanje v Ljubljani se je zaradi dežja z ulic in parkov preselilo v Narodno in Moderno galerijo. A praznik plesa se je kljub temu izkazal za imeniten dogodek, ki ga je za tokratno Nedeljsko reportažo obiskal Miha Žorž

Mednarodni praznik dela praznujemo s kresovi, tradicionalnimi budnicami in s pozivi za dostojno plačilo in človeka vredne pogoje dela.Osrednja lika letošnjih šmarničnih branj sveta Frančišek in papež Janez Pavel II.Tudi sindikati nestrpno pričakujejo oblikovanje stabilne in učinkovite vlade, ki bo sprejemala odločitve skupaj s socialnimi partnerji.Predsednik sindikata Pergam Počivavšek: za pravice delavcev v Sloveniji dokaj dobro poskrbljeno, še vedno pa je prostor za izboljšave.Z delom začel novoustanovljeni sindikat zdravstva in sociale Omnes.Evropska unija bi morala biti v širitvi na Zahodni Balkan inovativna, je prepričan Borut Pahor.Začel je veljati trgovinski sporazum med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, ki bo postopoma odpravil medsebojne carine na več kot 90 odstotkov blaga.Mineva 22 let od največje širitve Evropske unije. Med desetimi novimi članicami je bila leta 2004 tudi Slovenija.Šport: Mlada gorska kolesarka Maruša Tereza Šerkezi na uvodni tekmi svetovnega pokala v Južni Koreji zasedla peto mesto v kratkem krosu. Vreme: Pred nami je jasna soboto. Jutro bo hladno, čez dan do 24 stopinj.

“Ples ni zgolj abstrakcija življenja; je življenje samo. Je prefinjen mehanizem narave in civilizacije, združen v eno – zakladnica orodij, ki omogočajo, zdravijo in izumljajo,” je v poslanici ob mednarodnem dnevu plesa 2026 zapisala koreografinja, Prešernova nagrajenka Mateja Bučar. Poleg plesnega dogajanja bomo osvetlili še nove izdaje Cankarjeve založbe; dva potopisa v zbirki S poti in roman Domneve o Jakobu Uweja Johnsona, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki.

V okviru 40. Slovenskih glasbenih dnevov se je danes v Viteški dvorani ljubljanskih Križank začel dvodnevni Mednarodni muzikološki simpozij, na katerem so spregovorili o radijskih prenosih umetnostne glasbe. Poročamo tudi o knjižnih novostih Slovenske matice. To so dela Antona Žvana, Andreja Capudra in Jasne Blažič. Bili smo tudi v Novi Gorici, kjer je v tamkajšnji Mestni galeriji na ogled razstava treh domačih ilustratork : Ane Maraž, Tine Volarič in Ane Zavadlav.

V Libanonu je začela veljati 10-dnevna prekinitev ognja, ki jo je včeraj napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Gre za pomemben korak k trajnejšemu miru v regiji. Iran namreč vse od sklenitve premirja z Združenimi državami vztraja, da bi moralo to veljati tudi za Libanon. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka zaradi bližnjevzhodne krize napovedujeta počasnejšo rast in višjo inflacijo. - Socialni partnerji pred sejo razdeljeni glede davčne razbremenitve, ki jo interventno predlaga tako imenovani sredinski trojček političnih strank - Jubilejni 40-ti Slovenski glasbeni dnevi letos v znamenju prvih koncertnih radijskih prenosov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo predstavili dobro idejo, mednarodni projekt Bees&More, ki tudi dijake Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru osvešča o pomenu čebel in ostalih opraševalcev.

Gibanje Svoboda kljub nesoglasjem z nekaterimi morebitnimi partnerji vztraja pri nadaljevanju koalicijskih pogajanj. Po mnenju analitika Tomaža Deželana gre za pravo odločitev, a meni, da je na sestavljanje nove koalicije treba gledati pragmatično. Po njegovem ima prednost zdaj Janez Janša, dodaja pa še, da relativni zmagovalec volitev ne sme odnehati. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad je pričakovano znižal napoved gospodarske rasti za ves svet, tudi za Slovenijo, inflacija se bo višala. V Banki Slovenije pravijo, da je negotovost velika, ekonomist Mojmir Mrak pa opozarja, da slovenski proračun nima manevrskega prostora za ukrepanje. - Pogajanja med Združenimi državami in Iranom so prinesla določen napredek, ocenjujejo v Washingtonu, a ključna nesoglasja ostajajo. Med njimi je poleg vroče Hormuške ožine tudi vključitev Libanona v premirje, s čimer se Izrael ne strinja; pogajalci teh dveh držav se danes prvič srečujejo neposredno. - Robotska kirurgija je tudi pri nas vse bolj razširjena. V Sloveniji je šest robotskih sistemov, pričakujejo še tri. Prednosti robotskih operacij je namreč veliko, pravi kirurg Robert Šifrer, ki izpostavlja večjo natančnost gibov, da kirurg lahko opazuje 3D sliko in vidi povečano sliko. Za bolnike pa je med drugim ključno hitrejše okrevanje.

Slovenska tiskovna agencija je od državnega zbora pridobila glasovnice petkovega tajnega glasovanja o novem predsedniku parlamenta. 19 glasovnic je bilo označenih s tremi različnimi oznakami, kar kaže na morebitno nezaupanje med člani poslanskih skupin, ki so na glasovanju podprle Zorana Stevanoviča. Poslovnik državnega zbora morebitnih sankcij za to sicer ne predvideva. Drugi poudarki oddaje: - Mednarodni denarni sklad znižal napoved rasti svetovnega gospodarstva, posledice bo prej ali slej čutil tudi slovenski proračun. - Hormuška ožina ostaja zaprta, pogovore medtem začeli predstavniki Izraela in Libanona. - Španija začela izvajati legalizacijo približno pol milijona nezakonitih priseljencev, najprej tistih iz Latinske Amerike.

Papež Leon XIV., ki se mudi v Alžiriji, hodi danes po stopinjah sv. Avguština.Logar pravi, da Demokrati ostajajo enotni; Stevanovič o napadih s politične levice.Mednarodni denarni sklad poslabšal napoved gospodarske rasti za Slovenijo.Kandidata za novega rektorja univerze v Mariboru sta Dean Korošak in Mitja Slavinec.Kljub dvojni blokadi Hormuše ožine jo je prečkalo nekaj tankerjev oziroma ladij.Vreme: Občasno bo deževalo; tudi jutri nekaj dežja, popoldne se bo delno zjasnilo.

Leja Brenkuš Porenta z Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo je na lanskem največjem evropskem tekmovanju poklicnih znanj dosegla viden rezultat. Pogovarjali smo se o njenem šopku in delu cvetličarke.

V cerkvi Device Marije v Polju pripravljajo Mednarodni orgelski cikel Ljubljana Polje 2026. Cikel ponuja pet atraktivnih orgelskih koncertov, na katerih se bodo predstavili mednarodno uveljavljeni koncertni organisti, tudi nekateri slovenski, ki živijo in delujejo v tujini. Na prvi koncert, ki bo že to nedeljo 12. aprila nas je povabil pobudnik in umetniški vodja organist Tomaž Sevšek Šrámel.

Če so lahko na februarskih zimskih olimpijskih igrah ruski športniki nastopali le pod nevtralno zastavo, je bilo tokrat na paraolimpijskih igrah drugače in se jih je lahko Rusija udeležila tudi uradno. Kako so to sprejeli v Rusiji oziroma kakšni so bili odzivi v Rusiji? Rusija se naj bi letos udeležila tudi beneškega umetnostnega bienala, kar je sprožilo burne odzive in proteste številnih držav in umetnikov. Kaj najnovejši vojni konflikt na Bližnjem vzhodu pomeni za odnose Rusije z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? V minulem tednu sta prvič po štirih mesecih govorila tudi ruski in ameriški predsednik. Ali bi tema pogovora lahko bila tudi omilitev sankcij zoper ruski energetski steber? Marca je v Rusiji začel veljati zakon o zaščiti ruskega jezika, kaj to pravzaprav pomeni v praksi?

Gruberjeva palača v Ljubljani bo postala prostor povezovanja z javnostjo, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja in strokovnega dialoga, je ob pridobitvi novih prostorov Zavoda za varstvo kulturne dediščine povedal generalni direktor Jernej Hudolin. Gruberjeva palača je postala srce njihovega delovanja. V oddaji tudi o razstavi ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića. V Jakčevem domu Dolenjskega muzeja Novo mesto je na ogled razstava del Dušana Kirbiša Mundi paralleli. Koroški kulturni dnevi so v Ljubljano prinesli del kulturnega ustvarjanja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Začel se je Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore.

Včeraj se je v Ljubljani zbralo 98 dijakov iz 25 držav, ki se v naši državi udeležujejo Mednarodne zimske olimpijade umetne inteligence. Olimpijade znanja so sicer že znan in star tip tekmovanj na številnih področjih znanja za srednješolce, olimpijada umetne inteligence pa je organizirana drugič. Jeseni 2024 je potekala v Riadu v Savdski Arabiji, letos sta jo Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki deluje v okviru Instituta Jozef Stefan in pod okriljem UNESCA, ter AMC Slovenija, Društvo za računalništvo in informatiko, pripravila v Ljubljani. Ne gre le za tekmovanje, temveč za globalno platformo za izobraževanje, razvijanje in spodbujanje prihodnje generacije ustvarjalcev odgovorne umetne inteligence, ki v ospredje postavlja tudi etičnost. Naloge namreč od mladih poleg tehnične odličnosti zahtevajo tudi zasledovanje vrednot, kot so enakopravnost, odgovornost in trajnostni razvoj.

V teh dneh je naša pozornost usmerjena zlasti v zimske olimpijske igre Milano Cortina, še ene, na katerih je Mednarodni olimpijski komite ruskim športnikom nastope dovolil le pod nevtralno zastavo. Kako igre spremljajo v Rusiji in kako je prepoved sploh vplivala na ruske športnike? Z moskovsko dopisnico Heleno Ponudič tudi o boju ruske dume proti zahodnim sankcijah na drugih področjih ter poteku vojne in pogajanj o njenem končanju le nekaj dni pred četrto obletnico začetka ruskih napadov na Ukrajino.

V Berlinu se nocoj začenja 76. mednarodni filmski festival, na katerem bodo skupaj prikazali okoli 200 filmov. Za zlatega in srebrne medvede se bo v glavnem tekmovalnem programu potegovalo 22 filmov. V tekmovalnem programu Perspektive in v tekmovalnem programu kratkih filmov je zastopana tudi Slovenija. V oddaji več tudi premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer na Mali sceni na oder postavljajo dramatizacijo romana Leta Annie Ernaux. Predstavo je režiral Jaša Koceli, avtorica odrske priredbe je Eva Mahkovic. Novo predstavo z naslovom Učiteljica pripravljajo tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Nastala je po predlogi istoimenske slikanice avtorice Susanne Mattiangeli.

Poročamo z Rotterdamskega filmskega festivala – o brazilski znanstvenofantastični pripovedi o jedrskih poskusih in pošastnih komarjih, italijanskem dokumentarnem filmu o večgeneracijski travmi po življenju v verski sekti ter o palestinskem filmskem portretu kinooperaterja iz Dženina. Z direktorjem Festivala gorniškega filma Silvom Karom se pogovarjamo o tem, kaj se obeta na jubilejni 20. izdaji festivala. Poleg tega se poglabljamo v novi film škotske režiserke Lynne Ramsay Umri, ljubezen moja, ki med drugim tematizira poporodno depresijo.

Vlada želi pred volitvami svoje dosežke promovirati kar z javnim denarjem. V NSi pozivajo k razveljavitvi medijskega naročila.Primc na preiskovalni komisiji: Kanal C0 je vzorčni primer okoljskega in korupcijskega kriminala v Sloveniji.Dr. Sebastjan Jeretič za Radio Ognjišče o srbizaciji slovenske politike.Parlament na zadnji redni seji odloča o guvernerju Banke Slovenije, Dolencu dobro kaže. -Ob godovnem prazniku zavetnika katoliških novinarjev tradicionalni sprejem pri nadškofu.ŠPORT: Slovenci po drami s smučmi Domna Prevca šesti na ekipni tekmi v Oberstdorfu. Slovenija napovedala oster protest pri Mednarodni smučarski zvezi.Vreme – zjasnilo se bo, v sredo spet bolj mokro.Služba za priseljevanje in carine v ZDA tarča vse več kritik, za komentar smo poklicali diplomata Boža Cerarja.Na pohodu za življenje v Washingtonu spregovoril tudi Aleš Primc.ŠPORT: Slovenski rokometaši po zmagi nad Madžari korak bliže polfinalu evropskega prvenstva v Skandinaviji.

Na nedavnem obisku v Sloveniji se je Sunita Williams ustavila tudi v Planici. Z dobrim razlogom. Dolina pod Poncami ni le dom znamenitim planiškim poletom, ampak tudi raziskavam, ki tlakujejo pot še mnogo daljšim poletom - v globoko vesolje.Pod doskočišče planiških skakalnic je umeščen tudi Laboratorij za vesoljsko fiziologijo Inštituta Jožef Stefan, kjer pod okriljem Evropske vesoljske agencije opravljajo raziskave na človeški centrifugi. In najnovejši izsledki kažejo, da so prav pri nas prišli na sled odgovorom, ki bi lahko pomembno zmanjšali težave, ki doletijo človeško telo v breztežnostnem prostoru.Sunita Williams, ki posledice bivanja v mikrogravitaciji na Mednarodni vesoljski postaji seveda pozna iz prve roke, je bila nad demonstracijo centrifuge in rezultati raziskav navdušena, spregovorila je o svojih izkušnjah iz vesolja, ekipa laboratorija pa je predstavila, zakaj se prelomne ideje Hermana Potočnika Noordunga izpred stoletja potrjujejo kot pravo pot; tako za bivanje v vesolju, kot tudi pri zdravljenju številnih bolezni na Zemlji.

Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce Michael Schöpf v posebnem pismu razmišlja o različnih o različnih izzivih, s katerimi se soočajo v tej organizaciji in v družbi v odnosi do beguncev. V oddaji ga je prebral direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger.

UNESCO je pred kratkim 13. september razglasil za mednarodni dan jam in krasa. Pobudo je na predlog Mednarodne speleološke zveze s sedežem v Postojni uradno predložila Slovenija oziroma Slovenska nacionalna komisija za Unesco, daleč največje zasluge za to pa ima izredna profesorica, doktorica geologije Nadja Zupan Hajna, znanstvena svetnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v Postojni. Za razglasitev si je v družbi krasoslovcev z vsega sveta prizadevala že vrsto let, medtem pa je iskala podporo po številnih državah sveta. Dr. Zupan Hajna je Mednarodni speleološki zvezi tudi vrsto let predsedovala in je še vedno članica njenega predsedstva. Je tudi članica skupine, ki se ukvarja z jamami na drugih planetih pri Evropski vesoljski agenciji in deluje v številnih strokovnih združenjih in organizacijah.

Številne organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se te pravice krčijo, in to celo v državah, v katerih so jih še nedavno skrbno varovali. Ne kršijo pa jih samo bolj pogosto, ampak tudi bolj sistematično. P rav tako se povečujejo pritiski in prizadevanja za oslabitev institucij, ki jih varujejo. Tej temi, ki z leti postaja vse bolj aktualna, se bomo ob dnevu človekovih pravic posvetili v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Veronika Fikfak, sočlanica svetovalnega odbora Sveta Združenih narodov za človekove pravice in profesorica za človekove pravice in mednarodno pravo na univerzi v Londonu; Taja Premk, Amnesty International; Elena Lunder, Društvo za sonaravni razvoj Focus.

Podjetja v določenih gospodarskih panogah lahko od danes uporabljajo shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa.Pomembna novost za normirance, ki so s. p. zapirali in znova odpirali – po zaprtju prepoved odpiranja kar pet let.Koalicija »Proti zastrupitvi bolnikov!« vložila ugovor na zahtevo za razveljavitev referenduma.Dr. Pavel Poredoš o vprašanju vnaprejšnje volje terminalno bolnih pacientov.Izredni strokovni nadzor na ortopedskem oddelku novomeške bolnišnice: ortoped paciente usmerjal v zasebni zavod.Demokratična republika Kongo in Ruanda v Washingtonu podpisali mirovni sporazum. Konec treh desetletij spopadov?VREME: V notranjosti države oblačno, več sonca na Primorskem.Mednarodni dan prostovoljstva pod geslom Vsak doprinos šteje in 35 let delovanja TOM telefona.Vatikan: ženskega diakonata do nadaljnjega ne bo.ŠPORT: Nika Prevc na drugi tekmi v poljski Wisli, zmagala pred Niko Vodan.

Na ta veseli dan kulture je upravni odbor Prešernovega sklada razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu Mächtigu. Druge teme: - Evropa začenja pot do popolne energetske neodvisnosti od Rusije. V Bruslju predstavili tudi mogoči rešitvi za financiranje 90-milijardnega posojila Ukrajini. - Izrael ob nadaljevanju napadov v Gazi napovedal delno odprtje mejnega prehoda Rafa. - Mednarodni dan invalidov priložnost za osvetlitev dobrih načinov ravnanja pri zaposlovanju ranljivih skupin.

V torek 2. decembra obeležujemo Mednarodni dan boja proti suženjstvu. V tej luči smo z gosti govorili o položaju v Sloveniji, številkah s tega področja in zakonskih pomanjkljivostih ter mogočih rešitvah. Z nami so bili: predstavnica Društva Ključ - Centra za boj proti trgovanju z ljudmi Manca Raušl, predstavnica Karitas Slovenije Magdalena Strmšek Buh in inšpektor za delo iz Inšpektorata za delo Roman Pečnik.

Nasilje je kruta resnica, ki vsak dan zaznamuje življenja preveč žensk. Pretresljivi podatki so glasen opomin, da je nujen vsak korak k ničelni toleranci. Ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami se zato vrstijo opozorila, da mora biti družba za ženske varna - doma, na ulici in na spletu. Druge teme: - Nadaljevanje ključnih pogajanj o okleščenem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. - Ljubljanski župan Jankovič prvoosumljen v postopku po lanskih preiskavah. - Vse več incidentov na železniških tirih: celjski mladoletnik v priporu; motiv dejanj še ni znan.

Konec tedna, v petek 14. novembra, bo na Kostanjevici v Novi Gorici potekal Mednarodni simpozij ob 800 letnici prihoda Manjših bratov v Gorico. Razpravljavci različnih strok in zanimanj iz Italije, Hrvaške in Slovenije, bodo govorili o začetkih delovanja Frančiškovih bratov na Goriškem in v Istri, o minoritih in frančiškanih na Goriškem od 16. do 19. stoletja in tudi o frančiškanih in kapucinih na Goriškem od 19. stoletja do danes.

V oddaji gostimo Mila Raua, mednarodno priznanega švicarskega gledališkega režiserja, znanega po političnih predstavah, ki poskušajo vplivati na družbeno realnost. Leta 2007 je Milo Rau ustanovil Mednarodni inštitut za politični umor, v okviru katerega je do zdaj nastalo več kot 50 gledaliških predstav, dogodkov, filmov in razstav. Leta 2018 je postal umetniški vodja belgijskega gledališča NTGent v Gentu, trenutno pa vodi festival Wiener Festwochen ‒ Dunajske slavnostne tedne. V oddaji boste izvedeli, kaj za Mila Raua predstavlja politično gledališče in kako lahko spreminja družbeno realnost. Vabljeni k poslušanju!

Mednarodni filmski festival Kinotrip je v prvi vrsti skupnost. Skupnost, ki jo povezuje ljubezen do filma in kina in v kateri starost ni skupni imenovalec, čeprav festival ustvarjajo mladi za mlade. Je skupnost, ki letos praznuje 10. obletnico in ki vabi, da se ji pridružite tudi vi. Koliko ste stari ni pomembno.

Danes je mednarodni dan bele palice. Bela palica je simbol samostojnosti, poguma in dostojanstva slepih in slabovidnih. Delna ali popolna izguba vida vpliva na vsa področja njihovega življenja, nenehno prilagajanje svetu videčih, pa zahteva veliko napora, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, in dodali, da ob tem dnevu želijo videče spomniti na svojo prisotnost v družbi, saj želijo biti aktivni in enakopravni člani. S kakšnimi izzivi se spopadajo v vsakdanjem življenju in kakšne dogodke so pripravili ob tem dnevu, pa v prispevku Petre Medved.

Svetovna gospodarska rast bo letos boljša od aprilskih pričakovanj, na katera je močno vplivala ameriška napoved carin, ocenjuje Mednarodni denarni sklad. V evrskem območju medtem pričakuje nadaljevanje šibke rasti. Napoved za letos je nižja tudi v Sloveniji. Ob tem naj bi se pri nas še nekoliko znižala inflacija, trg dela pa naj bi ostal ugoden. V oddaji boste slišali tudi: - Izraelske sile naj bi v najmanj dveh incidentih v Gazi kljub premirju ubile več Palestincev. - Sodni svet kritičen do reforme sodstva, omenja tudi možnost izpodbijanja na ustavnem sodišču. - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ob 80-letnici napovedal končanje novega pravopisa in začetek dela pri novi slovnici.

Mednarodni pravni red, utemeljen po drugi svetovni vojni, razpada, novi pa še nima jasnih pravil. Stare sile se, opirajoč se na zaupanje v diplomacijo, opotekajo skozi novo realnost in opazujejo nove centre moči, nova zavezništva, ki se porajajo iz vojaške in ekonomske moči. Živimo v »novem svetovnem redu« ali le v obdobju globalnega kaosa? In če zadnje drži – kako se izviti iz njega? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00; oddaja je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija. Gostje: dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose; Katja Geršak, direktorica nevladne organizacije Regionalni dialog; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Zahodnega Balkana in iz osrednje Evrope; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in nekdanji dopisnik iz Ruske federacije. Avtor oddaje Aleš Kocjan.

Ruski vesoljski program naj bi po več letih upada znova pospešil tempo, to mu narekuje tudi letos sprejet nacionalni vesoljski načrt do leta 2036. Napoveduje tudi vsaj dvajset orbitalnih izstrelitev v tem letu, do začetka oktobra pa naj bi jih izvedli že trinajst. Rusija, ki bo na Mednarodni vesoljski postaji sodelovala do leta 2028, pripravlja svojo lastno, Ros. Nekaj podrobnosti nadaljnjih načrtov so razkrili zaposleni Roskozmosa.

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

Svetovni slovenski kongres je pripravil 13. mednarodno konferenco slovenskih zdravnikov (več nam je povedal član organizacijskega odbora Aleš Pražnikar [0:57]), v Šmihelu pri Pliberku bo prihodnji teden potekal 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl-Cakl (več nam je povedala Kristina Trap-Jernej [6:54]), slišali ste še novice iz Sydneyja (z nami je bila voditeljica molitvene skupine pri sv. Rafaelu v Merrylandsu Danica Petrič [26:40]) in Buenos Airesa (56. Pevko glasbeni večer [21:55]).

Svetovni slovenski kongres je pripravil 13. mednarodno konferenco slovenskih zdravnikov (več nam je povedal član organizacijskega odbora Aleš Pražnikar [0:57]), v Šmihelu pri Pliberku bo prihodnji teden potekal 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl-Cakl (več nam je povedala Kristina Trap-Jernej [6:54]), slišali ste še novice iz Sydneyja (z nami je bila voditeljica molitvene skupine pri sv. Rafaelu v Merrylandsu Danica Petrič [26:40]) in Buenos Airesa (56. Pevko glasbeni večer [21:55]).

Tudi letošnji mednarodni dan miru, ki ga zaznamujemo danes, poteka v senci nemirov in vojn, med drugim tudi v Gazi; tam je bilo v ofenzivi izraelske vojske na istoimensko mesto včeraj ubitih več 10 ljudi. Tarča so bili vnovič tudi šotori razseljenih Palestincev in zatočišča, urejena v prostorih nekdanjih šol. Drugi poudarki oddaje: - V ZDA bodo začele veljati visoke pristojbine ob izdaji vizumov za visoko kvalificirane tuje delavce. - Zaradi kibernetskega napada na nekaterih letališčih pričakujejo težave tudi danes. - Izboljšanja razmer na cestah ne bo brez dviga prometne kulture, opozarjajo pristojni.

Mednarodni dan miru tudi letos poteka v senci oboroženih spopadov po vsem svetu, je v poslanici dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Kot je povedal, smo priča eksploziji konfliktov, kršitvam mednarodnega prava, število beguncev pa je največje doslej. Ob dnevu miru je tako pozval vsakega posameznika, naj bo glas tistih, ki ga nimajo. Ostali poudarki oddaje: - Ob več deset žrtvah napadov v Gazi znova tudi smrti zaradi lakote. - Nizozemska policija po nasilnih protimigrantskih protestih v Haagu napoveduje nove aretacije. - Med spletnimi prevarami prevladuje fišing, veliko tudi zlonamerne programske opreme.

Tadej Pogačar je pričakovano rumeno majico varno pripeljal do Pariza, njegovo četrto zmago na Touru je v živo spremljalo veliko Slovencev. Številni so kampirali ob trasi in jo očitno zelo dobro odnesli, predvsem veliko bolje kot udeleženci antifašističnega tabora ob Peršmanovi domačiji, kjer so avstrijski policisti s specialno enoto, helikopterjem in letalniki izvedli obsežno racijo. Zaradi domnevne kršitve glede kampiranja in varstva narave. Mednarodni pritiski na Izrael, tudi zaradi politike stradanja v Gazi, se stopnjujejo, medtem pa je po mnenju madžarskega premierja Orbana Trump Ursulo von der Leyen pojedel za malico in dosegel za Evropsko unijo zelo slab trgovinski dogovor.

Pri uvajanju ameriških zaščitnih carin se je sinoči zgodil nov preobrat. Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil za 90-dnevno prekinitev uvajanja carin, tako da ostajajo veljavne 10-odstotne carine za večino držav. Njegova odločitev sicer ne spreminja že veljavnih dajatev na avtomobile, jeklo in aluminij. Dobre novice so obšle le Kitajsko. Ne le da zamik veljavnosti carin zanjo ne velja, namesto napovedane 104-odstotne stopnje se je Trump odločil za kar 125-odstotne carine na kitajsko blago, namenjeno na ameriški trg. V oddaji tudi o tem: - Je bodoči nemški kancler Merz pred volitvami obljubljal preveč? - Poudarek tokratnih sprememb zakona o osnovni šoli na njeni vzgojni vlogi - Mednarodni odbor PEN-a na obisku Goric o vojnah in koncu miru

Zadnji marčevski teden je že dolgo rezerviran za največji slovenski športni praznik v Planici, kjer sezono svetovnega pokala tradicionalno zaključijo najboljši smučarji skakalci. Letošnja sezona je prinesla veliko razburjenja zaradi norveškega škandala s skakalnimi dresi, s slovenskega zornega kota pa nepozabno svetovno prvenstvo v Trondheimu. Naslednja sezona bo še pomembnejša kot letošnja, saj bodo v Italiji na sporedu olimpijske igre, kjer se prav tako obeta nekaj sprememb v svetu smučarskih skokov. Ti so po norveškem škandalu tako ali tako prišli na razpotje. Kakšna prihodnost se obeta v Sloveniji tako priljubljenemu športu? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Jelko Gros, član komiteja za razvoj smučarskih skokov pri Mednarodni smučarski zvezi; Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge smučarski skoki pri SZS; Špela Rogelj, nekdanja smučarska skakalka, kontrolorka opreme na tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih; Darko Rupar, komentator ženskih smučarskih skokov.

Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.Kako pripravljena je Evropa na novi svet? Kakšen ta svet sploh je? Pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini in še ne mesec dni od začetka mandata Donalda Trumpa odgovarjajo: Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec in obramboslovec, Branko Soban, novinar Dela, Marek Kohv, estonski varnostni strokovnjak. Priporočamo tudi poslušanje reportaže iz Estonije in Finske o dojemanju ruske grožnje.

Tanja Pak, vizualna umetnica, oblikovalka stekla se te dni predstavlja v Steklenem atriju Mestne hise, z razstavo "Odtis spomina/ Ne tukaj in ne čisto tam". Slovenska umetnica je lani v japonski Toyami, na trienalni Mednarodni razstavi umetnosti v steklu, prejela najvišjo nagrado Grand Prize za svoje delo Rêverie /Sanjarjenje. Njeno delo je postalo tudi del stalne zbirke v Muzeju skulptur v steklu Toyama, ki je delo znamenitega arhitekta Kenga Kume. Tam je razstavljenih 50 izbranih del, med njimi je v posebej pripravljenem prostoru tudi najvišje nagrajena velika prostorska skulpturalna postavitev Tanje Pak.

Januar je čas načrtovanja, zato sva za vas pripravili pester izbor dogodkov na nebu v letošnjem letu, da si jih lahko vnesete v koledar in planirate vnaprej. Pogovarjava se o planetih, utrinkih, vesoljskih in zemeljskih teleskopih, omenjava pa tudi prstane, vohunske satelite, kvazilune in Lunin koledar. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! — Zapiski epizode | [Planetary society] Koledar vesoljskih aktivnosti 2025 [The Conversation] Will Saturn's rings really ‘disappear' by 2025? An astronomer explains [Astronomy.com] How long will Saturn's rings last before they disappear? [Smithsonian Magazine] Saturn's Rings Will Temporarily Disappear From View in 2025 [Space.com] O Veneri v letu 2025 [Nasa blog] Kaj počnejo astronavti na Mednarodni vesoljski postaji [The Atlantic] Vera Rubin in vohunski sateliti, intervju z Željkom Ivezićem Meteorski roji na https://www.imo.net/ [NOAA] Napoved severnega sija Nasveti: | Cosmolabov Lunin koledar 2025  Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2024”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com Severni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/ Aplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij) Planetarij na računalniku: Stellarium ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je posvaril Libanon, da ga lahko doleti enako uničenje kot Gazo. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je vnovič pozval k takojšnji prekinitvi ognja in posvaril pred možnostjo širjenja konflikta. Izraelska vojska medtem še naprej obstreljuje palestinsko enklavo in severno sosedo, izvedla pa je tudi zračni napad na sirsko prestolnico Damask. Ubitih je bilo najmanj sedem civilistov. Drugi poudarki oddaje: - Floridi se približuje orkan Milton, ki bi po opustošenju Helene lahko povzročil še več težav. - Vladna služba za obnovo po poplavah išče primerna zemljišča za nove domove. - Mednarodni festival stripa Tinta v ospredje tokrat postavlja moč ženskih avtorskih glasov.