Podcasts about oddajo

O gospodarski in vojaški pomoči zahoda socialistični Jugoslaviji po njenem razkolu s Sovjetsko zvezoKo se danes pritožujemo nad vojaško in gospodarsko odvisnostjo od Združenih držav, Evropa pa le stežka skuša pridobiti nekaj več suverenosti - medtem ko v Sloveniji o suverenosti bržkone niti razmišljamo ne več - se marsikomu zdi zgodba naše nekdanje države, socialistične Jugoslavije, kot opomnik, da naš prostor ni bil vedno in nujno podrejen politiki velesil, Jugoslovani so se namreč v hladni vojni skozi povezovanje z državami tretjega sveta v Gibanju neuvrščenih izognili tako podrejenosti Združenim državam kot Sovjetski zvezi. Čeprav to do neke mere gotovo drži, pa se je ta zgodba zares začela šele v 60-ih, najprej pa v sredini 50-ih let preteklega stoletja. Pred tem pa je bila slika precej drugačna. Jugoslavija, ki je bila prva leta močno podrejena Sovjetski zvezi, je namreč kmalu po razkolu z Moskvo leta 1948 postala ena največjih evropskih prejemnic zahodne, predvsem ameriške pomoči. Kako in zakaj je kapitalistični zahod v 50-ih letih Jugoslavijo zalagal z obsežno ne le ekonomsko, ampak tudi vojaško pomočjo, Jugoslavija pa se je počasi pomikala celo v smeri integriranja v zahodne vojaške strukture, bomo v tokratnih Sledeh časa raziskovali s pomočjo dveh zgodovinarjev, dr. Kornelije Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete in dr. Ivana Lakovića z Zgodovinskega inštituta Univerze Črne Gore v Podgorici. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Josip Broz Tito v letu 1957, ko se je Jugosavija odločila, da bo prenehala prejemati zahodno vojaško pomoč, Wikimedia Commons

V prvi epizodi 7. sezone z naslovom »Albanija - od bunkerjev do plaž« smo se odpravlili na jug balkanskega polotoka v domovino silovitega generala Skanderbega, črnega orla in nekoč strogega komunističnega režima, ki je močno zaznamoval zgodovino te vedno bolj priljubljene (turistične) destinacije.O slikovitih pokrajinah in naravnih biserih, trenutnem razvpitem razvoju turizma ter pestri preteklosti Albanskega naroda sta nam pripovedovala mlada popotnika Teja Makuc in Tilen Nipič, ki sta nedavno nazaj obiskala in izkusila način življenja v tej zanimivi državi. S07E01Gosta: Teja Makuc & Tilen NipičModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 11. 12. 2025Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep Youtube: www.youtube.com/popotnistvo

Kreativni center Poligon je predstavil peto raziskavo o razmerah v slovenskem kulturno-ustvarjalnem sektorju. Prve štiri študije so se osredotočale na čas epidemije, zadnja pa se je oddaljila od najbolj akutnih problemov, ki so se pojavili v času epidemije covida. A kljub spremenjenim družbenim in ekonomskim razmeram občutnega izboljšanja za delovanje v kulturno-ustvarjalnem sektorju še ni na vidiku. V tokratni oddaji Glasovi svetov gostimo vodjo raziskave Evo Matjaž. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Danes je zadnji dan, ko lahko stanovalci domov za starejše oddajo soglasje za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe. S ponedeljkom namreč začenja veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v domovih. Domovi za starejše soglasja oddajajo na vstopno točko na Center za socialno delo Ljubljana, kjer bodo izvedli prevedbo za vseh skoraj 20 tisoč stanovalcev domov. Natančnih podatkov, koliko so jih prejeli, še nimajo, saj soglasja prihajajo ves čas. Menijo pa, da jih je več kot 17 tisoč in da se bo večina odločila za prevedbo v nov sistem. V tega bodo vstopili, ko bodo v domu za starejše podpisali še osebni načrt. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Novi vladni ukrepi zaostrujejo nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, morali pa bi se ukvarjati z razlogi zanje, menij sindikati - Premier Golob in nemški kancler Merz na srečanju v Nemčiji za pravičen mir v Ukrajini. - V povezavi s smrtonosnim požarom, ki je zajel sedem stolpnic v Hongkongu, prijeli več ljudi. - Nagrado Maruše Krese za najboljše kratke zgodbe leta na knjižnem sejmu prejela Ana Svetel.

Kdo mora oddati davčno napoved in kdaj? Kaj, če zamudimo? Ali finančna uprava ve, koliko dividend ali kapitalskega dobička smo ustvarili v preteklem letu? Kako lahko optimiziramo davke? Na vse to in še več bosta odgovarjala davčna strokovnjaka: - Jure Mercina, partner, LeitnerLeitner - Ivan Kranjec, odvetnik in davčni strokovnjak v podjetju CMS Epizoda je objavljena tudi na Youtube/@marjamilic Spopad bikov in medvedov - 4. decembra ob 17:00 https://money-how.si/dogodki/spopad-bikov-in-medvedov-kdo-bo-zmagal-v-2026/ Taxistent - pomočnik pri oddaji davkov: https://money-how.si/taxistent/ V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Uvod v davčno epizodo 02:51 Osnovne informacije o davčnih napovedih 05:59 Težave pri oddaji davčnih napovedi 08:59 Davčne stopnje in obdavčitev dobičkov 11:48 Izvedeni finančni instrumenti in davčne spremembe 14:45 Kriptovalute in davčna obravnava 17:44 Evidenca in dokumentacija za davčne namene 20:35 Prijava nakupov in obveznosti do FURS-a 23:30 Obdavčitev fizičnega zlata in plemenitih kovin 26:28 Obdavčitev premoženja in izvora sredstev 28:59 DDV in obdavčitev zlata ter srebra 30:50 Obveznice in njihova obdavčitev 34:32 Obdavčitev delnic in dividend 38:16 Trgovanje kot fizična ali pravna oseba 44:47 Kripto in obdavčitev 48:51 ETF-ji in njihova obdavčitev 53:24 Utajitev davkov in Lafferjeva krivulja 55:40 Obdavčitev dohodkov in prispevkov 58:31 Poročanje in napovedovanje dohodkov 01:01:52 Integracija brokerjev in e-davkov 01:03:20 Individualni naložbeni računi 01:06:43 Pobotanje dobička in izgube 01:08:17 Obdavčitev obresti in dividend 01:13:10 Navidezna odsvojitev in davčne obveznosti 01:17:43 Obdavčitev dividend in dohodkov 01:18:28 Podaritev delnic in davčne obveznosti 01:19:30 Dediščina in obdaritev 01:21:55 Skupni računi in davčne obveznosti 01:23:38 Davčna optimizacija in napake 01:29:12 Zadnje misli in zaključek ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ___________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 22. januar 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Združene države, Velika Britanija in Evropska unija so konec oktobra prvič hkrati udarile po osrednjih stebrih ruske energetike. Sankcije na Rosneft, Lukoil in njihove hčerinske družbe naj bi zmanjšale prihodke Kremlja, omejile dostop do financiranja in ustvarile pritisk za neposredna pogajanja z Ukrajino o koncu vojne. Vendar ali imajo nove sankcije na najbolj sankcionirano državo na svetu sploh še odločilni vpliv pritiska in kako se skupaj z novimi energetskimi tokovi izrisuje nov geopolitični zemljevid razmerja svetovnih sil? O tem razmišljajo sogovorniki iz Rusije, ki pojasnjujejo, da so bile najučinkovitejše prav prve sankcije, po katerih je Moskva preusmerila naftne tokove na vzhod – proti Indiji, Kitajski in Turčiji, ki postaja glavno vozlišče sivega trga energentov. Globalne verige, lastništva tankerjev in trg derivatov so se že preoblikovali do te mere, da Zahod sankcionira model, kot pojasnjujejo sogovorniki, ki danes ne obstaja več. Oddajo je pripravila dopisnica iz Moskve Helena Ponudič.

Primož Pirnat je eden naših vodilnih igralcev, ki suvereno in občutljivo obvladuje igranje v vseh medijih in vseh mogočih zvrsteh: v gledališču, filmu, na televiziji in radiu. Že poldrugo desetletje je eden izmed stebrov Mestnega gledališča ljubljanskega, v katerem trenutno nastopa v Nušićevem Pokojniku. S Primožem Pirnatom se je pogovarjala Staša Grahek. V oddajo je vključena Pirnatova interpretacija pesmi Braneta Senegačnika z naslovom Sonata in del skladbe Elegija za godalni kvartet Janeza Gregorca. Oddajo sta posnela Klara Otorepec in Jernej Boc.

Trideset let mineva od podpisa daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala do takrat najdlje trajajoča vojna v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Sporazum je Bosno in Hercegovino, državo treh enakopravnih narodov, razdelil na dve entiteti. Številni to označujejo kot coklo v njenem razvoju, po mnenju drugih je sporazum edino jamstvo miru. Po tridesetih letih še vedno niso končane razprave o tem, kakšna bi morala biti ta država. Nekateri pretresi spominjajo celo na tiste v obdobju pred razpadom Jugoslavije. V tokratnem Studiu ob 17:00 se bomo spomnili dogajanja pred tremi desetletji. Pretresli bomo tudi aktualne razmere v Bosni in Hercegovini, možnosti za njen razvoj ter hitrejšo vključitev v evro-atlantske povezave. Gostili bomo strokovnjaka s področja zgodovine in političnih ved profesorja Boža Repeta in Farisa Kočana. Oddajo bo povezoval Marjan Vešligaj.

Kakšno besedo imajo prebivalke in prebivalci pri načrtovanju javnega prostora? To vprašanje se odpira tudi pri organizaciji javnega prevoza. Je participacija javnosti pri odločanju nujna in kaj nas učijo primeri iz tujine? Kako javnost hitreje in bolj učinkovito vključevati pri oblikovanju rešitev? V tokratni Intelekti se posvečamo vprašanju, zakaj se ključni prostorski projekti pogosto vodijo brez zgodnje vsebinske razprave, zakaj je komunikacija enosmerna, informativna, ne pa participativna ter zakaj je v procesih odločanja presežek politične interpretacije in premalo strokovnega diskurza. V Intelekti gostimo Aidana Cerarja iz Inštituta za politike prostora in Marjeto Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus. Oddajo pripravlja Miha Žorž

Kako misliti nuklearno dobo in na kakšne načine je izum jedrskega orožja vplival na vojskovanje, diplomacijo, znanost in človekov položaj v svetu Odkar so Združene države pred 80 leti na Hirošimo in Nagasaki odvrgle atomski bombi, svet ni več isti. Drugačen je zrak, ki ga dihamo in vse od tistega trenutka vsebuje sevanje, drugačna je zemlja, ki je bila deležna sevanja ne le dveh uradno odvrženih bomb, ampak tudi več kot dva tisoč še močnejših bomb, ki so jih velesile poizkusno detonirale v nadaljnjih desetletjih. Spremenile pa so se tudi manj oprijemljive reči: spremenil se je način, kako se odvijajo vojne in diplomacija, spremenil se je način, kako se financira znanost, morda ni isti niti položaj človeka v svetu, ki ima naenkrat zmožnost Zemljo čez noč spremeniti do nerazpoznavnega stanja, v katerem se naše življenje - vsaj v dosedanji obliki - ne bi moglo nadaljevati. Kljub enormnim razsežnostim dejstva, da smo ljudje dejansko ustvarili nekaj tako uničujočega, pa se s tem danes razmeroma malo ukvarjamo. Če je bil prvih nekaj desetletij strah še otipljivo navzoč, kubanska raketna kriza, ki je svet pahnila na sam rob jedrske vojne, pa je dejansko pripeljala do nekaterih obsežnih sporazumov in omejitev oboroževanja, se zdimo danes kar nekako pomirjeni s tem, da ima vsaj 9 držav na svetu atomsko bombo in da je atomsko orožje prav v vsakem trenutku v pripravljenosti za uporabo. Še več, celo opuščanje težko doseženih sporazumov in napovedi testiranja jedrskega orožja, ki se ravnokar dogajajo, nas ne pretresejo zares. V tokratni Intelekti se bomo pogovarjali o tem, zakaj tako težko mislimo atomsko dobo ter kako je atomsko orožje pravzaprav spremenilo naš svet. Gosta v studiu sta znanstveni sodelavec pedagoškega inštituta in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije univerze na Primorskem dr. Igor Bijuklič ter zgodovinar in novinar Dnevnika Gal Krizmanič. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Ameriško testiranje jedrskega orožja 1. novembra 1951 v Nevadi

Na velikem odru Drame bo premiero doživela tragedija Williama Shakespearja Kralj Lear, režira jo Jernej Lorencij, kralja Leara pa igra Janez Škof.V oddaji boste lahko slišali vtis s koncerta Balade Janija Kovačiča s spremno besedo Marjetke Golež Kaučič. V novogoriškem Epicu so odprli razstavo Osamljenost desnega krila. Gostujoča razstava iz Cinemazera iz Pordenoneja prinaša fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Sobotno popoldne bo na Koseškem bajerju v Ljubljani posvečeno otrokom, ki se bodo lahko udeležili zvočnega sprehoda po gozdu z naslovom Moja skrivnost avtorice scenarija in režiserke Saške Rakef. Oddajo končujemo z odprtjem razstave Oživljene strukture, skriti tokovi, v kateri razstavljajoče umetnice in umetniki na različne načine prikazujejo krize sodobne kapitalistične družbe. Vabljeni k poslušanju!

O skrivnem razvoju jugoslovanskega nuklearnega programa Če vemo, da je danes na svetu le 9 držav, ki posedujejo jedrsko orožje, si je skorajda nemogoče zamisliti, da bi ob nekoliko drugačnem poteku zgodovine v to skupino prav lahko spadala tudi naša nekdanja država, socialistična Jugoslavija. In pri tem ne govorimo o kakšni iz trte izviti špekulaciji, ampak o možnosti, ki je bila vsaj v nekem trenutku videti povsem realistična in ki so se ji Jugoslovani presenetljivo približali. Jugoslavija je namreč nekaj let po vojni zagnala enega najbolj resnih in ambicioznih nuklearnih programov v socialističnem svetu, ki je imel jasen, pa čeprav kot skrbno skrivnost varovan cilj: proizvesti jedrsko orožje. Kako blizu je bila Jugoslavija izdelavi atomske bombe in zakaj se je sredi pomanjkanja povojnih let, brez vsakih resnih pogojev za to, sploh odločila zagnati tako drag in kompleksen program? Ter kako ji je uspelo, kljub mnogim spodrsljajem, relativno zgodaj postaviti nuklearni reaktor, ki je sicer še v istem letu postal kraj dolgo prikrivane nesreče? Zgodbo o jugoslovanskem jedrskem programu nam bo za tokratne Sledi časa pomagal predstaviti zgodovinar dr. Marko Miljković z Inštituta ekonomskih znanosti v Beogradu, ki je dogajanje podrobno opisal v knjigi Titova atomska bomba, ki je letos izšla pri založbi Srednja Evropa v Zagrebu. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Tito med obiskom reaktorja v Vinči leta 1958

Mariborska ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico, ki deluje v okvirih nadškofijske Karitas, je dopolnila 20 let delovanja. V tem času je osebje njenih prostovoljcev oskrbelo okoli tisoč ljudi iz kar 39 držav, čeprav je bila več kot polovica pomoči potrebnih državljanov Slovenije. Podobne »pro bono« ambulante delujejo še v Ljubljani, Kopru in Kranju. V tokratnem Studiu ob 17ih se bomo seznanili z njihovim delovanjem, pa tudi z upadom zanimanja mladih zdravstvenih delavcev za takšno delo, čeprav obeti kažejo, da obolelih brez zdravstvenega zavarovanja v prihodnosti zanesljivo ne bo manj. Oddajo pripravlja Stane Kocutar.

Oddajo začenjamo z literarnimi nagradami – na odru in za njim. napovedujemo nov literarni festival Krimifest, si ogledujemo razstavo Mihe Štruklja Ohlajanje in se sprehajamo po razstavah o Mikiju Mustru, soboških grofih Szapáry in preteklosti slovenskih železnic v arhivskih zapisih. Prispevke so pripravili Sara Medved, Tina Kozin, Žiga Bratoš, Aleksander Čobec, Lidija Kosi in Goran Tenze, glasbo je izbrala Tina Ogrin, oddajo je posnel Liam Samsa.

S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. Pred nekaj leti je s tem namenom in namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča ali na kratko projekt OSP, ki ga predstavljamo v tokratni Nedeljski reportaži. Oddajo je pripravil Aleš Ogrin.

Oddajo začenjamo z razstavo Ohlajanje Miha Štruklja na Ravnah na Koroškem, v kateri se umetnik posveča interpretaciji železarske tradicije Raven na Koroškem. V Mariboru se drevi začenja 18. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, eno najzahtevnejših tekmovanj na področju zborovskega petja s pevci iz različnih koncev sveta. V Cankarjevem domu nadaljujejo s koncerti Srebrnega abonmaja – tokrat s komorno tolkalsko glasbo, ki pa bo zasnovana tudi scensko. V goste prihaja priznan nemški tolkalec Alexej Gerassimez. Dežela žalostnih psov(k) je naslov gibalno-predmetne predstave, ki sta jo v okviru programske platforme Biteater in v koprodukciji s KUD Qulenium Ljubljana zasnovala Filip Štepec in Jaka Smerkolj Simoneti. Slovensko društvo likovnih kritikov je podelilo nagrado kritiško pero, ki nagrajuje kritiško delovanje v zadnjih treh letih. Med 18. in 27. oktobrom v Kranju obeležujejo Jenkove dneve, v okviru katerih se spomnijo na pesnika Simona Jenka. Premiero na Komornem odru bo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor doživela predstava Kot noč in dan. V Ljubljano pa s predstavo Medejini otroci prihaja Milo Rau, mednarodno priznan švicarski gledališki režiser. Vabljeni k poslušanju!

V tokratni oddaji Glasovi svetov govorimo o zgodovinjenju socialnega dela v Sloveniji in širše. Profesorica doktorica Darja Zaviršek iz Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani namreč prihodni teden pripravlja avtorsko razstavo o zgodovini socialnega dela v socializmu in onstran njega, ki bo na ogled v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani. Razstavo, ki nosi pomenljiv naslov »Socialno delo: prepotrebno in vedno nebodigatreba«, bodo odprli v torek, 30. septembra na Cekinovem Gradu v ljubljanskem Tivoliju. Še pred samo razstavo pa se z doktorico Darjo Zaviršek o zgodovini socialnega dela pogovarjamo v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

V tokratni Intelekti odpiramo občutljivo in vse bolj perečo temo: zakaj vojska vstopa v osnovne šole in se v javnem prostoru predstavlja kot privlačna karierna možnost. Gre za nedolžno predstavitev poklica ali za prikrito obliko militarizacije družbe? Ali otroci, stari komaj 12 ali 13 let, sploh lahko kritično razumejo, kaj pomeni služenje vojski? Ali je šolski prostor še prostor kritičnega mišljenja, dialoga in vzgoje za mir? Z nami bodo filozof Tadej Troha s Filozofskega inštituta ZRC SAZU, sociolog Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete in strokovnjak za teorijo vzgoje Robi Kroflič s Filozofske fakultete v Ljubljani. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

V poslednji oddaji 6. sezone smo se podali na območje južnega dela Skandinavskega bisera – Švedske. S Katjo Mikoš, ustvarjalko popotniškega bloga Places and notes smo se pogovarjali o zanimivostih in dogodivščinah na poti, »kemperskem« načinu življenja in lepotah potovanja z družino. S06E10Gostja: Katja Mikoš | Places and notesModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 11. 09. 2025Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep Youtube: www.youtube.com/popotnistvo

Poroka leta je mimo in ekipa Radia Ga Ga – Nova generacija se vrača nazaj v stare tirnice. Oddajo bosta, kot se spodobi, prevzela predsednik vlade in predsednica parlamenta, ki bosta predstavila nov vladni koncept vračanja države v boljše, stare čase. Nutrija, hrošč, osel Rožmarin, žaba, Martin Strel in druge živali z barja pa so sklicale urgentni sestanek zaradi bolezni modrikastega jezika in to na istem travniku, kamor je minister Sajovic prišel kupiti helikopter od družine Strojan. Kakšne spremembe se pripravljajo v vodstvu Levice, zakaj je Pero Lovšin razočaran nad tem, da Slovenija ne gre na Evrovizijo, kako se Janša bori proti nemškemu krivosodju na Eurobasketu in kdo so novi Rumeni jopiči, pa verjetno izveste v petek dopoldan na Prvem.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Na glavnem trgu v Mariboru si bo v okviru programa Balet pod zvezdami mogoče ogledati prelomno baletno predstavo Tango, ki je leta 1998 navdušila občinstvo, na odrskih deskah pa živi še danes. V oddaji boste izvedeli še, kaj prinaša nova razstava v Slovenskem planinskem muzeju, ki je nastala ob 130-letnici Aljaževega stolpa. Nekaj besed namenjamo tudi dogodkom v Radečah, kjer te dni poteka že 9. edicija Sonc festivala. Oddajo nadaljujemo v Preddvoru, kjer so organizirali simpozij z naslovom Med resnico in legendo: Veronika Deseniška nekoč in danes. Oddajo pa zaključujemo z zvočno gibalnim sprehodom Glasno neslišni svet, ki ga bo kmalu mogoče poslušati tudi v obliki radijske igre. Vabljeni k poslušanju!

Druga epizoda z naslovom »Z družino po ZAE – 2. del« je dobila epilog, v okviru katerega je popotnica Mateja Mazgan Senegačnik, ki je hkrati prostovoljka Popotniškega združenja Slovenije, z nami delila preostale izkušnje odkrivanja bogate bližnjevzhodne države. Glavne turistične atrakcije, skriti puščavski biseri, kulturne posebnosti in praktični nasveti za potovanja z družino dopolnjuje zanimiva vsebina z veliko fotografijami, ki jih je pripravila za nas.S06E09Gostja: Mateja Mazgan Senegačnik | Aktivna družinaModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 27. 08. 2025Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep Youtube: https://www.youtube.com/popotnistvo

Oddajo so napolnili smeli načrti in pisani spomini gostov, ki svoje navdihe iščejo v naravi in gorah. Z nami so bili Tea Bernik, Žiga Papež, Simon Bučar, in Jani Bele. Tokratnim Doživetjem bi lahko nadeli podnaslov: od Narnije v Kančevcih, harmonike na Koroškem, prek slovenske transverzale do Himalaje.

Oddajo so napolnili smeli načrti in pisani spomini gostov, ki svoje navdihe iščejo v naravi in gorah. Z nami so bili Tea Bernik, Žiga Papež, Simon Bučar, in Jani Bele. Tokratnim Doživetjem bi lahko nadeli podnaslov: od Narnije v Kančevcih, harmonike na Koroškem, prek slovenske transverzale do Himalaje.

Ena pomembnejših znamenitosti Goriške je tudi podoba svetogorske Matere božje. Tokrat ponavljamo oddajo o dramatičnem begunstvu znamenite slike kronane svetogorske Marije z detetom med drugo svetovno vojno in o političnih zapletih za vrntev slike na Sv. Goro nad Novo Gorico. Oddajo je avtor Ivan Merljak posnel leta 2008, v njej pa govorijo tudi tedaj še živeči akterji, ki so bili vključeni v reševanje slike pred fašisti.

Oddajo začenjamo v Novem mestu, kjer danes odpirajo razstavo Bojana Radoviča Projekt Hirošima. Na današnji dan pred 80 leti so namreč Združene države Amerike odvrgle atomsko bombo na japonsko mesto Hirošima. Odpravili se bomo tudi v švicarski Locarno, kjer se danes začenja filmski festival, na katerem bo svetovno premiero doživel film Fantasy režiserke Kukle.

Bistvo te epizode predstavlja tisto, kar je pogosto nespregovorjeno, pred čemer si svet zatiska oči in kjer se izgublja človečnost. Gosta sta izpostavila tragične zgodbe staroselskih ljudstev, kot so Nubijci, poleg tega sta osvetlila svoje poslanstvo in vlogo, ki jo imata v tamkajšnjih skupnostih. Predstavljata pomemben glas vseh ljudi, ki so združeni v trpljenju, s čimer želita pritegniti širšo pozornost preostalega sveta. Prikazane so razmere v povezavi z nezdravljenjem gobavosti, birokratskimi ovirami, ki onemogočajo ustrezen dotok pomoči, in ostalimi težavami, ki vplivajo, da se razmere v tem delu Afrike ne spreminjajo. V času, ko se po svetu odvijajo vojne, je pomembno ozaveščanje o grozotah in izpostavljanje vloge, ki jo ima preostanek sveta pri reševanju in iskanju miru. S06E08Gosta: Bojana in Tomo KrižnarModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 23. 07. 2025Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep Youtube: www.youtube.com/popotnistvo

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se najprej podali na priljubljeno Pot med krošnjami, ki tudi poleti ponuja številne dejavnosti za obiskovalce vseh generacij. V nadaljevanju smo obiskali Véliká séla pri Adlešičih, kjer so blagoslovili prenovljeno kapelico, ki jo je po ljudskem izročilu postavil prvi naseljenec kraja v 15. stoletju. Oddajo smo sklenili s počitniškim utripom – na meji med Italijo in Slovenijo dobiva nov zagon kolesarski turizem, Planšarija Dolga njiva pa že več kot dve desetletji obiskovalcem ponuja domačo planšarsko hrano, prenočevanje na seniku in vsakoletno julijsko sveto mašo za dobro pašo in zdravje pastirjev.

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se najprej podali na priljubljeno Pot med krošnjami, ki tudi poleti ponuja številne dejavnosti za obiskovalce vseh generacij. V nadaljevanju smo obiskali Véliká séla pri Adlešičih, kjer so blagoslovili prenovljeno kapelico, ki jo je po ljudskem izročilu postavil prvi naseljenec kraja v 15. stoletju. Oddajo smo sklenili s počitniškim utripom – na meji med Italijo in Slovenijo dobiva nov zagon kolesarski turizem, Planšarija Dolga njiva pa že več kot dve desetletji obiskovalcem ponuja domačo planšarsko hrano, prenočevanje na seniku in vsakoletno julijsko sveto mašo za dobro pašo in zdravje pastirjev.

V preteklosti je bila odločitev za jezik na vzhodnoslovanskem območju pogosto bolj praktične kot pa identitetne narave. Če kdo govori rusko, to torej še ne pomeni nujno, da je ruske narodnosti, poudarja dr. Domen Krvina, rusist in polonist, ki sodeluje pri nastajanju novih izdaj Slovarja slovenskega knjižnega jezika in slovenskega pravopisa. Z vojno v Ukrajini pa tudi ukrajinščina postaja v večji meri narodni označevalec. Ukrajinci postajajo občutljivejši in so se (tudi tisti na vzhodu) ukrajinščine bolj pripravljeni učiti. Oddajo namenjamo jezikovnim vprašanjem in dilemam, ki jih vojna v Ukrajini odpira tudi v Sloveniji, spremembe pa bodo vplivale tudi na pravila za prevzemanje lastnih imen iz današnje Ukrajine in Belorusije. Neuveljavljena ukrajinska in beloruska zemljepisna ter osebna lastna imena se bodo v prihodnje manj prevzemala v slovenščino prek ruščine, uveljavljena pa naj bi ostala nespremenjena.

Oddajo morje in mi danes posvečamo morski plati Krajinskega parka Debeli rtič, ki sega od Valdoltre do zaliva Sv. Jerneja, tik ob meji z Italijo. Posebnosti smo spoznali z dvema naravovarstvenima nadzornikoma v parku, ki po novem sodi k javnemu zavodu za naravo in družbo Ankaran. Tjaša Škamperle

Oddajo smo tokrat obarvali tudi z zborovsko glasbo, saj sta pred časom v Slovenski filharmoniji nastopila finski otroško-mladinski zbor Tapiola in Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. V Logatcu se bo začel festival Cantabile, kaj vse prinaša, bomo slišali v pogovoru, pri sosedih v Benetkah pa smo si ogledali premiero opere Pogovori karmeličank Francisa Poulenca.

Zakaj se ideja, da bi balkanski narodi mirno sobivali v skupni federaciji, čim bolj politično in ekonomsko neodvisni od velesil, kljub nekaterim resnim poskusom nikoli ni uresničila v okviru, širšem od socialistične Jugoslavije?Iz lastne zgodovine dobro vemo, da države niso nekaj večnega in nespremenljivega, ampak se lahko ista območja v različnih obdobjih vključujejo v zelo različne politične tvorbe. Slovenci smo samo v zadnjih 150 letih izkusili življenje v Avstro-Ogrski monarhiji, Kraljevini SHS, nato preimenovani v Kraljevino Jugoslavijo, pa pod nemško in italijansko okupacijo, zatem v socialistični Jugoslaviji in nazadnje v samostojni Sloveniji. In vendar le redko pomislimo, da bi se te države lahko oblikovale tudi drugače in da je zgodovina polna nematerializiranih zamisli, ki kasneje izginejo iz našega spomina, pa morda v kakšnem trenutku sploh niso bile nujno tako daleč od uresničitve. Ena od takšnih je tudi ideja balkanske federacije, federacije, ki bi poleg nekaterih ali vseh držav nekdanje Jugoslavije vključevala vsaj še Bolgarijo, v nekaterih različicah pa tudi Albanijo ter celo Romunijo, Grčijo in Turčijo. V tokratnih Sledeh časa se podajamo v zgodovino te nikoli uresničene zamisli, o kateri pa se je vodstvo socialistične Jugoslavije z Josipom Brozom Titom na čelu vsaj z Bolgarijo že pred koncem druge svetovne vojne ter nekaj let po vojni presenetljivo intenzivno pogajalo. Kdaj je ta zamisel sploh nastala in kakšno je bilo njeno življenje v našem političnem prostoru? Zakaj na koncu ni bila uresničena in kako so nanjo gledale velesile tistega časa, še posebej Sovjetska zveza in Velika Britanija? Nastanek zamisli in njeno življenje do druge svetovne vojne nam bo pomagal osvetliti znanstveni svetnik, upokojeni raziskovalec Inštituta za novejšo zgodovino dr. Jurij Perovšek, njene poizkuse uresničitve med in po drugi svetovni vojni pa zgodovinar dr. Jurij Hadalin z istega inštituta. Oddajo je pripravila Alja Zore.   Foto: Wikipedija, javna last

V zadnji epizodi oddaje Radia Ga Ga – Nova generacija pred poletjem se bomo spomnili likov in situacij, ki so vas (in nas) v pretekli sezoni najbolj nasmejali. Oddajo bodo odprle naše živali: predsednica nutrija bo ob pomoči hrošča in žabe kot novega kandidata za Varuha človekovih pravic predlagala Martina Strela. Voditeljsko vlogo bodo tokrat prevzeli veljaki opozicije – Hojs, Grims in Janša – ki bodo razpravljali o aktualnih temah, Karigadorju in veliki domoljubni turneji po slovenskih cerkvah. Naš prometni poročevalec Franc Kangler se bo v čustvenem govoru poslovil od pokojnega slovenskega prometa. Robert Golob bo v Ribnici sodeloval v prav posebnem intervjuju, Uroš Slak pa bo gostil domačo gospodarsko-športno navezo, ki si želi kupiti LA Lakerse. Minister Sajovic bo pojasnil, kaj vse šteje kot vojaška infrastruktura.

Ko je Donald Trump na začetku aprila skoraj celotnemu svetu napovedal obsežne carine, je Kitajska, za razliko od marsikatere druge države, vsaj na zunaj ohranila popolnoma mirno kri in s svojimi povračilnimi ukrepi jasno pokazala, da se Združenim državam ne bo pustila izsiljevati. Ob tem pa se seveda postavlja vprašanje, kaj je Kitajski - ki jo imamo včasih še vedno za tovarno sveta, močno odvisno od izvoza - omogočilo tako trdno pozicijo ter kakšna pravzaprav je kitajska ekonomsko-politična strategija v vedno bolj zaostreni trgovinski vojni, ki je prejkone tudi vojna za svetovno geopolitično prevlado. Kako je Kitajska pripravljena na radikalno znižanje trgovine z Združenimi državami, kaj so močne in kaj šibke točke njenega položaja v mednarodni ekonomiji in svetovnih dobavnih verigah, kako v oziru na geopolitične razmere preoblikuje svoje gospodarstvo in kakšne prednosti ali slabosti ji pri odzivu na novo ekonomsko realnost daje njen politično-ekonomski sistem? Ter nenazadnje, kaj vse to pomeni za življenjski standard Kitajcev in notranjepolitični položaj kitajske komunistične partije? Na tovrstna vprašanja nam bodo v tokratni Intelekti pomagali odgovoriti sinologinja dr. Maja Veselič z ljubljanske filozofske fakultete, politolog dr. Josip Lučev z zagrebške Fakultete za politične vede, ki se je z nami povezal iz Zagreba, ter ekonomist Sašo Šmigić, ki upravlja naložbe za kitajski in indijski trg pri Generali Investments. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Wikipedija, javna last

80 let od konca druge svetovne vojne govorimo o mednarodnem denarnem sistemu, s katerim so zahodne države na čelu z ZDA oblikovale pravila povojnega kapitalizma in institucionalizirale ameriško ekonomsko hegemonijoDobro vemo, da so prav s koncem druge svetovne vojne, od katerega te dni mineva 80 let, Združene države resnično začele igrati vlogo osrednje svetovne geopolitične sile. Tega pa ni omogočila samo njihova vojaška premoč, ampak tudi dejstvo, da so z uveljavitvijo dolarja kot svetovne rezervne valute ZDA dokončno zamenjale Veliko Britanijo na mestu najbolj vplivnega gospodarstva na svetu. V času, ko so spričo sprememb, s katerimi utegne Donald Trump temeljito premešati delovanje svetovne ekonomije, naše oči še bolj kot sicer uperjene čez Atlantik, se bomo v Intelekti posvetili temu, kako se je gospodarska prevlada ZDA in ameriškega dolarja sploh vzpostavila. Vrnili se bomo torej na sredino 40. let preteklega stoletja, ko so voditelji zavezniških držav oblikovali tako imenovani brettonwoodski sistem, mednarodno denarno ureditev, ki je po eni strani omogočila povojno okrevanje in gospodarsko rast tudi državam poraženkam, po drugi strani pa ZDA postavila v samo središče svetovnega gospodarstva in njeno vojaško zmago prevedla tudi v institucionalno ekonomsko in finančno moč. O tem, kako so si zahodni voditelji še v času druge svetovne vojne zamislili mednarodna denarna pravila povojnega sveta, kakšni razmisleki in interesi so jih pri tem gnali, kaj je ta sistem prinesel različnim delom sveta in kakšna je njegova dediščina danes, pol stoletja po razpadu Brettonwoodskega sistema in v odsotnosti novega dogovora te vrste, nam bodo pomagali razmišljati dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Neven Borak, dr. Kornelija Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete in ekonomist dr. Urban Sušnik z NLB Lease&Go. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay

Zakaj je bil odnos slovenske duhovščine do okupatorjev in odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno tako različen v različnih predelih slovenskega etničnega ozemlja Uveljavljena zgodba o dogajanju med drugo svetovno vojno na Slovenskem gre nekako takole: narod, ki je bil v tistem času nedvomno večinsko katoliški, se je hitro v velikem delu postavil na stran ideološko mešanega odporniškega gibanja, ki so ga v pomembni meri organizirali komunisti, krščanski socialisti in levi sokoli, katoliška cerkev pa je ne le simpatizirala z okupatorjem, ampak kmalu začela spodbujati tudi oboroževanje enot, ki so nastopile proti partizanskemu odporu, v katerem je sicer res vedno močnejšo vlogo prevzemala komunistična partija. In vendar ta mnogokrat povedana zgodba, ko pogledamo celotno slovensko duhovščino po vseh delih slovenskega etničnega ozemlja, nikakor ni več tako enoznačna. V tokratnih Sledeh časa bomo skušali zarisati veliko bolj kompleksno sliko odnosa slovenske duhovščine do okupatorja in Osvobodilne fronte ter se spomnili tudi tistih, včasih pozabljenih duhovnikov, ki v nasprotju z odločitvijo vodstva ljubljanske škofije niso nastopili proti partizanskemu odporu, ampak so ga bolj ali manj aktivno podpirali ali pa vsaj ostajali nevtralni in skušali preprečiti bratomorni spopad. Pri tem nam bodo pomagali teolog in pisatelj Peter Kovačič Peršin ter zgodovinarja, dr. Božo Repe z Oddelka za zgodovino Ljubljanske filozofske fakultete in dr. Egon Pelikan z Inštituta za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Po partizanskem mitingu v Prezidu septembra 1943, v ospredju verski referent XIV. divizije Jože Lampret, drugi duhovnik pa je domači župnik iz Prezida, Wikipedija, javna last

Ljubljana je pretekli teden gostila prevajalce in tolmače z vsega sveta. Prevajalska in tolmaška skupnost je razpravljala o dveh ključnih izzivih stroke: o moči besede in inteligentni prihodnosti.

Kako se je skozi zgodovino oblikoval ameriški izrazito skeptičen pogled na vlogo države v družbi in gospodarstvu ter zakaj v Evropi na to gledamo drugače?Vse odkar je Donald Trump pred približno dvema mesecema ponovno postal ameriški predsednik, lahko spremljamo celo vrsto ukrepov, ki močno krčijo in spodkopavajo ameriško državno birokracijo oziroma vrsto državnih podsistemov, ki skrbijo za najrazličnejša polja ameriške družbe in gospodarstva, od pokojninskega sistema pa do državne vremenske službe. Če se površnemu opazovalcu lahko zdi, da gre pri tem početju za povsem individualne kaprice nekaterih vplivnih ljudi v administraciji, pa nekoliko bolj podroben pogled v ameriški politični diskurz hitro pokaže, da se te ideje nikakor niso pojavile čez noč, ampak je skepticizem do javnih sistemov že dolgo globoko zasidran v ameriški politični kulturi, ameriško pojmovanje države in njenih nalog ter pristojnosti pa je v marsikaterem oziru precej drugačno od tistega, ki se je oblikovalo na evropski celini, kjer kot razmeroma samoumevno razumemo, da država skrbi za celo vrsto stvari, od zdravstvenih in socialnih sistemov, pa do šolstva in okoljskih regulacij ter celo lastništva osnovne infrastrukture. Kako sta se ta dva precej različna pogleda na vlogo države v družbi in gospodarstvu skozi zgodovino oblikovala in razvijala, katere so glavne razlike med njima ter kaj eden ali drugi koncept lahko pomeni za funkcioniranje moderne države v današnjem času, se bomo spraševali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo dr. Bogomirja Kovača z ljubljanske Ekonomske fakultete, politologa dr. Igorja Lukšiča s Fakultete za družbene vede ter kulturologa dr. Blaža Kosovela. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: izsek iz preambule ustave Združenih držav

O našem nenavadnem rojaku, ki se je preselil v argentinsko Patagonijo in si med Mapuči ustvaril družino s sedemnajstimi otroki, ter tam ob trdem delu in preprostem življenju preučeval njihov jezik in mišljenjePred slabim stoletjem in pol se je slovenskim staršem v Zagrebu rodil človek, ki se je tik pred koncem študija - razočaran nad zahodno civilizacijo - preselil v Argentino in odšel v Patagonijo med indijansko pleme Mapuči, kjer se je poročil s poglavarjevo nečakinjo, imel kar sedemnajst otrok, v odročni andski vasi gojil ovce in razvil tekstilno obrt, spisal vrsto spisov o mapuškem pojmovanju različnih konceptov, kot sta prostor in čas, postal celo dopisni član argentinske akademije znanosti, na koncu pa brez vidnih znakov bolezni napovedal svojo smrt. Ta izjemen človek, ki ga lahko zasledimo pod imeni Janez, Ivan, Janko ali Juan Benigar, bo v središču tokratnih Sledi časa. Njegovo resnično nenavadno življenje in samosvoje mišljenje ter delo bomo spoznavali s pomočjo umetnostne zgodovinarke dr. Irene Mislej, ki je odraščala v Argentini, nato pa se preselila v Slovenijo in svoje življenje posvetila zgodbam naših izseljencev. Oddajo je pripravila Alja Zore. Vabljeni tudi k poslušanju preteklih Sledi časa, v katerih je gostovala Irene Mislej: Viktor Sulčič, Slovenec, ki je zasnoval stadion, na katerem si je ime ustvaril Maradona in oddaje Glasovi svetov, kjer smo z njo prepotovali burno zgodovino Argentine: »Argentina je shizofrena, kaotična dežela« foto: Janko Benigar z družino; Wikipedija, javna last (Diario Río Negro; Diario La Mañana del Neuquén; Sitio web de la Facultad de Turismo de la Universidad Nacional del comahue)

V Cukrarni v Ljubljani si je do 6. aprila mogoče ogledati razstavo dansko-škotske umetnice Shone Illingworth z naslovom Topologije zračnega prostora. Umetnica, sicer tudi predavateljica na Univerzi v Kentu, v svoji video in zvočni instalaciji tematizira uničujoče učinke vse hitrejšega vojaškega, industrijskega in korporativnega preoblikovanja zračnega prostora in vesolja, kar vpliva na degradacijo okolja in ima hude posledice za človekove pravice. Oddajo je pripravila Tesa Drev Juh.

Zakaj je Jugoslavija v okviru svoje neuvrščene politike razvila tako močno ekonomsko sodelovanje z Zambijo, da prestolnico te države še danes krasi značilna jugoslovanska arhitektura? Ter kako so v Zambiji živeli in delovali jugoslovanski delavci ter kakšne spomine nanje gojijo njihovi zambijski kolegi?Po razkolu s Sovjetsko zvezo leta 1948 se je naša nekdanja država, socialistična Jugoslavija, znašla odrezana od vzhodnega bloka in prisiljena je bila iskati druge geopolitične zaveznike. Če se je sprva naslonila predvsem na zahodne sile, pa so opažanja jugoslovanskih diplomatov in poročila naših dopisnikov iz držav tretjega sveta jugoslovansko vodstvo kaj hitro prepričala v to, da bi bilo vredno sodelovanje krepiti tudi z državami globalnega juga, s katerimi so Jugoslavijo v marsikaterem primeru povezovali tako geopolitični kot ekonomski interesi. V tem kontekstu pa se lepo število Jugoslovanov ni znašlo le na gradbiščih v Libiji, Egiptu in Iraku, ampak tudi v veliko manj gospodarsko razviti podsaharski Afriki. Že v eni od preteklih oddaj Sledi časa (Jugoslovansko poslovanje v podsaharski Afriki) smo zarisali, zakaj in kako se je socialistična evropska država sploh lotila ekonomskega povezovanja s tem najrevnejšim delom sveta, ki se je postopno osvobajal kolonialnega jarma, v tokratni oddaji pa se bomo posvetili najbolj intenzivnemu primeru tega sodelovanja, in sicer jugoslovanskemu poslovanju v Zambiji, katere prestolnica se še danes - ko je tam sicer vedno bolj čutiti močno kitajsko prisotnost - kiti z značilno jugoslovansko arhitekturo.O tem, kaj vse so jugoslovanska podjetja počela v Zambiji ter kako so se tam znašli ter živeli mnogi Jugoslovani, ki so prihajali izvajat ta dela in usposabljat lokalno prebivalstvo, o tem, zakaj jih imajo zambijski sodelavci še danes v lepem spominu, pa tudi o nekaterih manj krepostnih aspektih njihovega »zambijskega« življenja, ki mu marsikdaj ni manjkalo tudi veseljačenja, polnega alkohola in celo kupovanja spolnih uslug, bomo v tokratni oddaji govorili s pomočjo srbskega zgodovinarja dr. Gorana Musića, ki ste ga lahko ravnokar slišali, in irskega socialnega zgodovinarja dr. Roryja Archerja. Oba prihajata z Univerze na Dunaju, v sklopu svojih raziskovanj pa sta opravila tudi kopico pogovorov z nekdanjimi jugoslovanskimi delavci in njihovimi zambijskimi sodelavci. V oddaji pa boste povrh tega lahko slišali tudi nekaj odlomkov iz govorov Josipa Broza Tita, ki jih hrani naš radijski arhiv. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: zambijski voditelj Kenneth Kaunda in Josip Broz Tito na obisku pri podjetju Energoprojekt

Kako sploh deluje »venture« oziroma tvegani kapital, kdaj je nastal in kako se spreminjal v zadnjih desetletjih, kakšna je njegova vloga v svetu, zakaj je tako močno skoncentriran v Združenih državah Amerike in koliko je to sploh pomembno tako za tehnološki razvoj kot za gospodarsko rast evropske celine v prihodnosti?Verjetno je do danes že tako rekoč vsakdo slišal besedno zvezo »tvegani kapital«. In če ste slučajno med tistimi, ki se jim ta ni vtisnila v spomin, nedvomno poznate in morda celo dnevno uporabljate izdelke cele množice podjetij, ki so nastala prav s pomočjo te vrste financiranja, ki se je pred pol stoletja pod imenom »venture capital« rodilo v Silicijevi dolini v Kaliforniji. Vse od našega brskanja po spletu pa do internetnega naročanja izdelkov, da ne govorimo o celi vrsti naprav, na katerih do teh storitev dostopamo, je namreč nastalo z velikimi, včasih kar megalomanskimi vložki tveganega kapitala in v zadnjih desetletjih po pospešenem postopku zraslo v resnično gigantska podjetja ter povzročilo močno dominacijo ameriških produktov predvsem v tehnološkem sektorju. Tudi v luči geopolitičnih sprememb, ki nam jasno kažejo, da evropsko-ameriško zavezništvo ni nujno tako trdno, kot se je zdelo, bomo torej v današnji Intelekti skušali nekoliko osvetliti fenomen tveganega kapitala: kapitala, ki je pripravljen vložiti včasih velikanske zneske v projekte, ki še ne delajo dobička in morda sploh niso nič drugega kot začetna zamisel, ter upa, da bo čez nekaj let lahko čisto majhen odstotek teh »startupov« oziroma zagonskih podjetij prodal za visoke večkratnike svojega vložka; kapitala, ki denar vloži v podjetja, ki jim banke ne bi namenile niti kredita, in igra na to, da bo v množici spodletelih investicij stavil vsaj na kakšen zmagovalni podjem, ki je uvidel prihodnji tehnološki in družbeni razvoj sveta; kapitala, ki je odigral ključno vlogo pri nastanku podjetjih najbogatejših zemljanov; ter nenazadnje kapitala, katerega skladi so do danes privabili že toliko vlagateljev, da lahko upravljajo tudi z desetinami milijardami premoženj oziroma - da si lahko to lažje predstavljamo - večkratniki slovenskega državnega proračuna. Pri zarisovanju tega fenomena nam bodo v tokratni Intelekti pomagali dolgoletni upravljalec premoženja in partner slovenskega sklada tveganega kapitala Silicon Gardens oziroma Silicijevi vrtovi Andraž Grahek, podjetnik, soustanovitelj enega prvih uspešnih slovenskih zagonskih podjetij Zemanta, zdaj pa tudi vlagatelj v zagonska podjetja Boštjan Špetič ter zgodovinar in novinar Gal Krizmanič. Oddajo je pripravila Alja Zore.   foto: Pixabay

Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.Ste se kdaj vprašali, kako nastajajo vaši spomini in zakaj nekateri ostanejo živi vse življenje, drugi pa zbledijo v pozabo? V tokratni Frekvenci X se podajamo v zapletene mreže naših možganov, kjer se spomini oblikujejo, spreminjajo in včasih tudi izginejo. V oddaji tudi o hipokampusu, amigdali in drugih možganskih strukturah, pa o tem, zakaj travmatične dogodke kdaj izbrišemo iz spomina in kaj se dogaja s spomini med spanjem? Z nekaj izzivi pa preizkušamo tudi lasten spomin. Gostje: Nik Škrlec, igralec in voditelj, tudi nekdanji rekorder v citiranju decimalk števila pi dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana dr. Grega Repovš, vodja Laboratorija za kognitivno znanost, profesor na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije, Center za kognitivne motnje, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana  Oddajo o vzrokih Alzheimerjeve bolezni in potencialnih zdravilih lahko najdete tukaj.

Kako svet doživljajo tisti, ki živijo s slepoto ali slabovidnostjo? Slepi in slabovidni si pri vsakodnevnem življenju pomagajo z raznimi tehnikami in pripomočki, med katerimi je najbolj prepoznavna bela palica. Zelo dragocen pripomoček pa je tudi brajica. Louis Braille je slepim dal zapis, ki jim je omogočil pismenost. Slepemu človeku je bila tako dana možnost zapisovati, brati in dostopati do tiskanih virov. Ob mednarodnem dnevu brajice, ki smo ga zaznamovali 4. januarja, se bomo v današnji oddaji Sledi časa posvetili genialnemu izumu Louisa Brailla – brajici, njenemu pomenu kot simbolu neodvisnosti in enakopravnega vključevanja slepih v družbo, ter temu, kakšna je prihodnost tega zapisa z razvojem sodobne tehnologije. Oddajo je pripravila Petra Medved.

O tem, kako je neuvrščena Jugoslavija prav v najrevnejših državah sveta skušala dokazati, da lahko mednarodno ekonomsko sodelovanje poteka tudi drugače, kot ga izvajajo zahodna multinacionalna podjetjaKo pomislimo na ekonomsko delovanje socialistične Jugoslavije v Afriki, se verjetno spomnimo predvsem megalomanskih projektov, ki so jih jugoslovanska podjetja izvajala v arabskih državah na severu Afrike. In vendar so v marsičem še bolj zanimive sicer včasih manj dobičkonosne zgodbe o gospodarskem povezovanju z južnim, revnejšim delom tega kontinenta, v katerem so podjetja iz Jugoslavije izvajala vrsto pionirskih projektov. Prav o gospodarskem delovanju socialistične Jugoslavije v podsaharski Afriki in prav posebej v Zambiji - podsaharski državi, v kateri je to sodelovanje doživelo vrhunec - bomo govorili v tej in eni od prihodnjih oddaj Sledi časa. Za tokratno oddajo nam bodo predvsem širši kontekst jugoslovanskega poslovanja v podsaharski Afriki pomagali predstaviti srbski zgodovinar dr. Goran Musić z Univerze na Dunaju, tanzanijski zgodovinar dr. Andrea Azizi Kifyasi z Univerze v Dar es Salaamu ter dr. Jure Ramšak z Inštituta za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki smo jih posneli na mednarodni konferenci o ekonomskem sodelovanju obrobnih delov sveta z naslovom The business of worldmaking: new perspectives on liminal actors in postcolonial development cooperation, ki je septembra potekala v Kopru. V oddajo smo vključili tudi nekaj odlomkov iz govorov Josipa Broza Tita iz radijskega arhiva ter spomine, ki jih je pred slabim letom za naš radio delil ekonomist dr. Marjan Svetličič, ki je še v času nekdanje Jugoslavije intenzivno preučeval njeno ekonomsko sodelovanje z državami v razvoju. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Josip Broz Tito in gvinejski voditelj Ahmed Sékou Touré v prestolnici Gvineje Conakry,1961; posnetek fotografije iz knjige Tito u Africi, ki jo je izdal beograjski Muzej Jugoslavije

Evelina Umek se je rodila pri Svetem Ivanu v Trstu tik pred drugo svetovno vojno. Po diplomi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je delala kot urednica pri različnih revijah in založbah ter na Televiziji Slovenija – tam je bila urednica Otroškega in mladinskega programa, soustvarjala je kultnega Radovednega Tačka. Upokojila se je leta 1995. Napisala je romane Mandrija, Frizerka, Hiša na Krasu, Zlata poroka ali tržaški blues, Sidrišče spomina ter zbirko kratkih zgodb Odtisi v času. Napisala je več knjig za otroke in mlade. V zadnji knjigi P'nče je tematizirala svojo osebno izkušnjo vojne. Z Evelino Umek se je tik pred tem, ko ji je novembra Ženski odbor Slovenskega centra PEN podelil nagrado mira, pogovarjala Staša Grahek. Oddajo je tonsko uredil Gašper Loborec. Foto: BoBo

Nastaja veliki jezikovni model za slovenščino, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski ChatGPT. Kako bo delovala, je odvisno tudi od količine besedil, ki jih zbirajo pri nacionalnem projektu Povejmo. Usklajuje ga fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, zanj pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Zbrati morajo 40 milijard besed. Jim bo uspelo prepričati zavode, medije, založbe in pisatelje, torej vse lastnike avtorskih pravic, naj sodelujejo pri oblikovanju slovenske umetne inteligence in prispevajo svoj delež oziroma besede? Kakšno je tveganje? Kako bo z avtorskimi pravicami? Kako inteligentna bo slovenska umetna inteligenca, če se ne bo učila ob slovenskih knjigah? Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu; objavili jo bomo v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. Gostje: dr. Simon Krek, vodja projekta s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Miha Mazzini, pisatelj in računalniški strokovnjak; dr. Sašo Dolenc, pisec o znanosti; Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član strokovnih skupin za raziskovanje umetne inteligence pri Evropski komisiji, Natu, OECD in Unescu.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe krovnega zakona v kulturi. To je Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, s katerim želi prenoviti in modernizirati kulturni sektor. Zakon je bil sprejet pred 22 leti, odtlej je doživel številne popravke, tokratna sprememba pa je najobširnejša doslej, saj zajema približno tretjino zakona. Med glavnimi načrtovanimi spremembami sta prehod na dvoletno financiranje javnih zavodov v skladu z dvoletnimi proračuni in uvedba karierne dinamike za samozaposlene v kulturi. Predlog sprememb zakona je bil v javni obravnavi do 3. novembra. V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo, kako so spremembe sprejete med delavci v kulturi. V studiu gostimo ministrico za kulturo Asto Vrečko, predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Jurija Krpana in predsednika društva Asociacija Uroša Vebra. Oddajo pripravlja Miha Žorž.