Zakladi naše dediščine

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

V Beltincih so na pobudo Grege Farkaša pred kratkim organizirali prvo vseslovensko kartanje na prostem, igralci so se pomerili v igri »Šnops«. S kartami je povezanih več rekov, ki simbolno učijo o življenju.

Poslušalka Marija Ferlin je na radio poslala nekaj svojih pletenih izdelkov. Poklicali smo jo in vprašali, od kdaj že plete, kdo jo je tega učil, kaj vse je že spletla v dolgih letih svojega življenja ter zakaj ji je ročno delo tako pri srcu. Pogovor v spodbudo, da bi se tudi mi pri-učili ročnih spretnosti.

Daniel Musek je goslar, ki je izdelal edinstven inštrument, violino iz 6.500 let stare slovenske jelke. Srečali smo ga na Slovenskem rokodelskem festivalu na Brdu pri Kranju.

Pošta Slovenije in Pošta Srbije sta izdali skupno priložnostno poštno znamko v spomin na nekdanjo kraljico Marijo Karađorđević in njeno dvorno damo Franjo Tavčar.

Muzej na prostem Rogatec je pripravil 28. Likof na taberhi – največjo etnografsko prireditev v Rogatcu. Pristno vzdušje nekdanjega podeželja s prikazi starih opravil, rokodelskimi spretnostmi in domačo kulinariko. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik.

Andreja Stržinar je mojstrica izdelave zgodovinskih kostumov, rekonstrukcij in oblačil slovenske oblačilne dediščine.

Boštjan Pavlič je urar in inovator, ki v svoji obrtni delavnici v Domžalah izdeluje vrhunske mojstrske urarske izdelke, tudi posebne unikatne sončne ure. Te so nas pritegnile na Slovenskem rokodelskem festivalu.

Ana Cajhen je nosilka nesnovne kulturne dediščine slamnikarstva na Domžalskem. Izdeluje slamnike iz pšenične slame. Srečali smo jo na Slovenskem rokodelskem festivalu.

Konzorcij rokodelskih centrov že peto leto zapored organizira Slovenski rokodelski tabor za mlade, ki je pomemben prispevek k prenosu tradicionalnih rokodelskih veščin in omogoča stik z mojstri rokodelci.

Marjan Petač se s strojenjem kož po starih postopkih, nekatere recepture so iz srednjega veka in celo iz časov Babilona, ukvarja od leta1985. Je tudi eden redkih, ki izdeluje pergament in galunsko belo usnje.

Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče. ​​

Daca Perne je predsednica kulturnega društva Tabor Podbrezje, kjer so izdali monografijo o duhovniku Janezu Riharju, v pogovoru je povabila tudi na postavitev znamenite slike Ivane Kobilce v naravi, ob sto letnici od njene smrti. Ob tem so spletli dolgo verigo iz cvetja, kot je prikazana na Ivanini znameniti sliki.

V šmarničnem času smo v pogovoru s sestro Otelijo, šolsko sestro sv. Frančiška Kristusa Kralja, govorili o majniških pobožnostih na Brezjah, pri Mariji Pomagaj.

Ste že slišali za muzikal Ananas?, prikazuje zgodbe otrok in odraslih iz težkih časov, ko so v Trstu prodajali za drobiž in si s tem blažili težo pomanjkanja. V muzikalu je prikazanih več obrti in sploh nekdanji način življenja.

Med pobudniki za zaščito Telovske procesije župnije Bogojina, za njen vpis v register nesnovne kulturne dediščine, je bil dr. Andrej Lažeta, tamkajšnji župnik skupaj s širšo skupnostjo in več organizacijami. Opisal je sakralni pomen procesije.

Telovske procesije so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine, povezane so tudi s trajnostnim razvojem Moravskih toplic.

V kulturno bogato vasico Slap pri Vipavi smo pogledali in spoznali njene naravne ter kulturne znamenitosti. V bližini je tudi sedem slapov, ki so vasi dali ime. Znani so tudi po kulinariki in posebnostih ledenih jam, v katerih so nabirali led in ga prodajali.

Mag. Lilijana Urlep, arhivistka v Nadškofijskem arhivu Maribor, bo opisala razstavo o drobcih iz zgodovine samostana Studenice, ki je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični.

Oživitev starih mestnih jeder je večplastni proces, ki združuje varstvo kulturne dediščine s sodobnimi urbanističnimi pristopi, kot so sodelovanje javnosti, mešana raba prostora. Ključni izzivi vključujejo boj proti izseljevanju v nakupovalna središča, prenovo degradiranih prostorov in vnovično funkcionalno preobrazbo. Zavod za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra je bil ustanovljen leta 1988. Leta 2016 se je Zavod preimenoval v Staroljubljanski zavod za kulturo. Pogovarjali smo se z Janom Kernom, direktorjem zavoda.

Umetnostna zgodovinarka mag. Olga Paulič je med drugim raziskovala tudi simboliko cvetja. Zakaj nageljne povezujemo s trpljenjem in bolečino? Cvetje ni samo v okras, v cvetju je polno simbolike in sporočil.

V času uprizoritev Škofjeloškega pasijona je v Sokolskem domu v Škofji Loki postavljena tudi filatelistična razstava iz obsežne zbirke dr. Janeza Cerkvenika.

Helena Lesar z Zveze za tehnično kulturo Slovenije je opisala aktualnost tekmovanja o stročnicah. Mladi raziskovalci so primerjali rabo stročnic v preteklosti in iskali nove izzive v sodobni prehrani.

S folklorno prireditvijo »Ples treh pr'tleh» že pišejo tradicijo. Ples je ena najstarejših oblik izražanja, ki skozi gibanje prenaša kulturno dediščino. Ob tretji izvedbi dogodka sta bila v gosteh plesalca Janez Ožura in Andrej Kunej.

»Živa mesta» je projekt sodelovanja več ministrstev in organizacij, ki se nanaša na pobude za celovito prenovo, oživljanje in povečanje živahnosti mestnih središč zgodovinskih jeder. Pogovarjali smo se z dr. Barbaro Lampič.

Z Ano Duša, pripovedovalko, dramaturginjo, pedagoginjo, smo govorili o dediščini pravljic in pripovedi, ki je pomembne del nesnovne kulturne dediščine. Tudi v vabilo na aktualni pripovedovalski festival.

Etnolog dr. Niko Kuret in Peter Brelih sta leta 1956 rekonstruirala cerkljansko Laufarijo, ki je od leta 2012 vpisana v slovenski Register nesnovne dediščine. Vid Prezelj je rokodelec, ki nadaljuje z dediščino izdelovanja značilnih likov oziroma larf.

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem.

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete.

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja.

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka.

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja.

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.