Podcasts about slovenski

Minevajo štiri leta od začetka vojne v Ukrajini, njenega konca še ni na vidiku. Kamen spotike ostajajo predvsem ozemeljska vprašanja, Kijev in Moskva si poleg zračnih napadov izmenjujeta tudi očitke o odgovornosti za neuspeh mirovnega procesa. Zdi se, da mednarodni pozivi k miru vedno znova naletijo na gluha ušesa. Drugi poudarki oddaje: Vlada bo predlagala izredno uskladitev pokojnin za dodatni odstotek. Po novem električnem mrku težave na vzhodu države povečini odpravljene. Slovenski kriminalisti razkrili mednarodno kriminalno združbo.

Knjiga me pomlaja – tak je naziv projekta, ki so ga izvedli pri Slovenski matici za stanovalce domov za starejše. Matičina jezikovna druženja v letu 2025 je bil nadaljevanje in nadgradnja projekta Knjiga me pomlaja. Matičina medgeneracijska literarna druženja. Podrobnosti o vsebini dejavnosti, odzivu stanovalcev in tudi želja v prihodnosti, nam je predstavila vodja Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, ki poslušalce poziva k zapisovanju svojih spominov in branju; s posebnim povabilom starejšim, naj vsak dan berejo svojim vnukom.

V jeziku se skrivajo majhne čarovnije, ki jim pravimofrazemi. To so besedne zveze, ki se delajo čisto običajne, a v resnici pomenijo nekaj čisto drugega, kot bi človek pričakoval. Kot majhni škrati med besedami — če jih razumeš, ti pomežiknejo. Zato danes odgrnimo tančico nad enim izmed njih.Vir: fran.si :Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov, slike: Artistly, bere Nataša Holy

Papež pri opoldanski molitvi: postni čas je svetlo potovanje.Škof Saje v drugem postnem pastirskem pismu: Cerkev ne podpira posameznih političnih strank, opozarja pa na temeljna etična merila.Janša na volilni konvenciji izrazil prepričanje v zmago in spregovoril o ustavni koaliciji razuma.V Sloveniji naraslo število ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščineSlovenske kmete skrbi osnutek nove skupne kmetijske politike Evropske unije.Z večernim spektaklom v Veroni drevi sklep zimskih olimpijskih iger. V Cortini vrata zapira Slovenska hiša.Slovenski lokostrelec Tim Jevšnik osvojil bronasto odličje na evropskem članskem dvoranskem prvenstvu v Bolgariji

V Italiji se končujejo zimske olimpijske igre. Nekaj tekmovanj je še pred nami, tudi slovenskih nastopov, naši športniki pa so medalje osvajali samo na skakalnici. Igre Milano Cortina so bile napovedovane kot trajnostne, takšno politiko naj bi mednarodni olimpijski komite zagovarjal tudi v prihodnosti – njihova izvedba torej le na že obstoječih športnih prizoriščih. Tako o športnem kot o organizacijskem vidiku zimskih olimpijskih iger bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Avtorja oddaje Uroš Volk in Dare Rupar.

Drugi poudarki: - Cesta od Postojne do Predjamskega gradu zaradi posega v zemljino pod njo v nevarnosti. Kdaj sanacija? - V naselju Gradac v Beli krajini so veseli prenovljenega mostu čez reko Lahinjo na državni Metlika - Črnomelj. - V akciji odstranjevanja nelegalno postavljenih oglasnih objektov se bodo v Ljubljani osredotočili tudi na tiste na kmetijskih zemljiščih. - Lepši časi za spečo grajsko lepotico iz 13 stoletja - grad Pišece pri Brežicah.

V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je bil v nedeljo, 15. februarja, četrti koncert filharmoničnega abonmaja Pretežno vokalni cikel. Zbor Slovenske filharmonije je vodila Rahela Durič, osrednja nit programa, poimenovanega "Kot zapisano", pa so bila dela duhovnih vsebin – od Mendelssohna do skladateljev, ki so zaznamovali zborovsko glasbo 20. stoletja in sodobnega časa. Z zborom so nastopili tudi organist Rok Rakar, violinist Žiga Faganel in violončelistka Alja Mandič Faganel. Upamo si trditi, da pred Zborom Slovenske filharmonije že lep čas ni stal gostujoči dirigent, ki bi s tako tehnično izdelanimi, a hkrati mehkimi gestami, jasno interpretacijsko vizijo in muzikalnostjo vodil to pevsko telo. Na tokratnem koncertu je vse naštete glasbene adute izkazala mlada dirigentka Rahela Durič. Zbor, ki ga je vodila skozi duhovne vsebine in raznovrstne glasbene izraze, ji je zavzeto sledil in se občutljivo odzival na njeno natančno gestikulacijo. Tako je že uvodna svetopisemska hvalnica Pojte Gospodu novo pesem litovskega skladatelja Vaclovasa Augustinasa s polnozvočno interpretacijo ustvarila obetaven vtis. V programski vsebini, ki se je izmenjujoč gibala med vznesenostjo, dramatično ostrino, meditativnostjo in kontemplacijo, je posebej pomembno izpostaviti izvrstno izvedbo obsežnejše, tehnično zahtevne skladbe Po pričevanju pisma avstrijskega skladatelja Wolframa Wagnerja. Ta v sodobnem, mestoma ekspresivno zaostrenem glasbenem jeziku, sledi pripovednosti besedila Herberta Vogga, v katerem gre za ostro kritiko verskega formalizma in povabilo k ponovnemu razmisleku o bistvenih razsežnostih krščanskega sporočila. Ob tem je zbor ohranjal intenzivnost in jasno vsebinsko sporočilnost, ki se je ob koncu simbolno prelila v koprenasto zveneč cluster, sklepni amen. Mendelssohnovi skladbi Daj, Gospod, naj bom odrešen in Otroka svojega usliši iz niza Treh duhovnih pesmi sta predstavljali vezni člen obeh delov koncerta Zbora Slovenske filharmonije, kjer se je s subtilnim glasom predstavila altistka Ana Potočnik. V posameznih skladbah pa so se izkazali tudi drugi pevski solisti – sopranistka Urška Šemrov, teronist Rok Ferenčak in basist Žiga Berložnik. Sicer pa je bila unikatna živost večera ustvarjena z domiselno izbranim programom, pri čemer so imela pomembno vlogo vokalno-instrumentalna dela. Omenjeni Mendelssohnovi skladbi in delo Kakor hrepeni jelen po potokih voda angleškega skladatelja Herberta Howellsa so zvenele ob prepričljivi spremljavi organista Roka Rakarja. V ganljivih, besedilno in glasbeno povednih teksturah litovskega skladatelja Vytautasa Miškinisa, Na svojem ležišču, in danskega skladatelja Johna Høybyea, Psalm 151, je kot solist z muzikalno, izrazno tenkočutno igro prepričal violinist Žiga Faganel. V Davidovi žalostinki ameriškega skladatelja Davida von Kampna pa je violončelistka Alja Mandič Faganel z zborom ustvarila subtilno in poglobljeno pripoved. Koncert je tako ponudil premišljeno glasbeno pot od hvalnice k poglobljenemu razmisleku, s krono prvovrstnih, slogovno dovršenih interpretacij vseh sodelujočih glasbenikov.

V Sloveniji so predstavniki znanstvenih ustanov, vlade in gospodarstva pred dnevi slovesno odprli Tovarno umetne inteligence. Kakšna tovarna je to, kaj dejansko proizvaja, kdo dela v njej in kdo so kupci, pa tudi: ali bo res okrepila strateško avtonomijo Evropske unije na digitalnem področju smo se pogovarjali s profesorjem Janezom Peršem s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Dr. Perš je vodja Laboratorija za strojno inteligenco, eno od njihovih najbolj zanimivih področjih preučevanja je računalniški vid. Med drugim nam je pojasnil, kakšna bo vloga fakultete pri Slovenski tovarni umetne inteligence.

Nocoj se bo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v Ljubljani začel koncert godalnega ansambla Dissonance na 9. Zimskem festivalu Ljubljana. V Narodnem domu Celje bo svoj 3. abonmajski koncert izvedel Celjski godalni orkester pod taktirko umetniškega vodje Nenada Firšta. Sinoči je pozornost vzbudila premiera predstave Catarina ali O lepoti ubijanja fašistov, ki jo je po besedilu portugalskega dramatika Tiaga Rodriguesa režirala slovenska režiserka Mateja Koležnik. Ljudje so med predstavo igralca Oleja Lagerpuscha skušali zvleči z odra, nekdo je vanj vrgel pomarančo, občinstvo je med predstavo žvižgalo. Oddajo zaključujemo z novico o odprtju zvočne razstave v Vodnikovi domačiji Šiška. Posvečena je pionirkam in pionirjem elektronske glasbe in opozarja na spolno pristranskost ter na geografski kontekst ustvarjalk in ustvarjalcev. Vabljeni k poslušanju!

Danes v studiu gostim tri nenavadne sogovornice. Majhne, okrogle, črne. Vsak dan jih vidimo, a nikoli ne slišimo. Pike.Tiste, ki zaključujejo povedi, misli in včasih tudi dneve.In ker sem po naravi radovedna — skoraj preveč radovedna — sem jih povabila, da povedo svojo zgodbo same.Vir: fran.si, Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov. slike: Artistly, bere Nataša Holy.

Slovenija je v letu 2025 kot rečeno izmerila 1,1-odstotno gospodarsko rast. Ta je skladna z napovedmi in je nižja kot v letu 2024, ko je dosegla 1,7 odstotka. V evrskem območju se je BDP lani zvišal za 1,5 odstotka. Druge teme: - Ameriški zunanji minister Rubio po obisku Bratislave v Budimpešti: v ospredju Ukrajina in ruska nafta. - Pred novim krogom jedrskih pogajanj med Združenimi državami in Iranom Washington krepi pritisk na Iran. - Ptuj danes preplavile otroške maškare; zbralo se jih je več kot tisoč iz vse države.

V Ukvah v Kanalski dolini je minuli petek Slovensko kulturno središče Planika pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V večnamenski dvorani nekdanje mlekarne so nastopili učenci slovenskega jezika, Christina Chersi na prečni flavti, violinist Maurizio Magrelli, učenci Glasbene matice FJK ter koroška vokalna skupina Svrž pod vodstvom Aleksa Schusterja. Slovenski inštitut na Dunaju pa bo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pripravil jutri v svojih prostorih na Hanuschgasse. Spored slavnostne prireditve KULTURfest3 oblikujejo člani najstarejšega tamburaškega ansambla na Dunaju ADRiA, pesnika in pisatelja Lev Detela ter Ondřej Cikán, ki objavljata svoja dela v češkem, slovenskem in nemškem jeziku. Prireditev je namenjena tudi 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja ter šolski ustanovi dunajskih Čehov, Komensky, s katero inštitut sodeluje glede pouka v slovenskem jeziku. Tako se veselijo tudi nastopa maturank šole Komensky

V Bormiu, ki gosti tekme alpskih smučarjev, so se končali slovenski nastopi. Zadnji predstavnik je bil Žan Kranjec, ki se je s svetovno elito pomeril v veleslalomu. Slovenski vrhunci na igrah so bili tudi v Teseru in Anterselvi, kjer sta bili štafeta smučarskih tekačic oziroma sprint biatlonk. Ob odzivih iz Italije se posvetimo še rokometu. Krimovke lovijo uvrstitev v izločilne boje lige prvakinj. V predzadnjem krogu rednega dela tekmovanja se bodo v Koprivnici v pomembnem obračunu za napredovanje pomerile z ekipo Podravke.

Ko sta starša tistega popoldneva stopila skozi vrata, je Luka že po zvoku vedel, kakšen dan sta imela. Očetovi koraki so bili počasni, težki, kot da bi vsak posebej nosil njegovo skrb. Mamini pa so bili lahki, skoraj plesni, kot da bi ji nekdo prižgal lučko v notranjosti.Vir: fran.si, Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov. slike: Artistly, bere Nataša Holy.

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

Slovenski smučarski skakalci so na zimskih olimpijskih igrah poskrbeli še za drugo slovensko odličje. Četverica, ki jo sestavljajo Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc, je bila najboljša na mešani ekipni tekmi - in to s prednostjo, višjo od 30 točk. Drugi poudarki: - Z marcem individualni naložbeni računi, ki bodo davčno ugodnejši, prvo leto bo mogoče naložiti 20 tisoč evrov. - Evropski poslanci potrdili zaostritev migracijske politike, zaostreno podeljevanje azila, lažje deportacije. - Znameniti Washington Post tone, odpuščena tretjina zaposlenih.

Še drugi poudarki iz oddaje: - K trajnostni prihodnosti Ljubljane naj bi prispeval tudi nov polnilni park za alternativna goriva v Stanežičah. - Kakšni so načrti lastnika za naselje v Orehku pri Postojni, ki je bilo zgrajeno za turške delavce in od poletja sameva? - Slovenski sadjarji po več slabih zaporednih letinah bijejo plat zvona. - 19 mariborskih osnovnih šol se pripravlja na vpis prvošolcev, ki bo med 17-im in 19-im februarjem.

Slovenski smučarski skakalci so v Predazzu na olimpijskih igrah osvojili zlato na mešani ekipni tekmi v postavi Nika Vodan, Anže Lanišek, Nika Prevc in Domen Prevc. S tem so ubranili zlato iz Pekinga.

Četrti tekmovalni dan zimskih olimpijskih je prinesel številne slovenske nastope. V dopoldnevu so nastope opravili smučarski tekači in tekačice, ki so se pomerili v sprintu, paradni slovenski disciplini teka na smučeh. Za alpskimi smučarkami je nastop v ekipni kombinaciji, za biatlonci pa najdaljša posamična preizkušnja iger. V večeru bo sledil nov vrhunec za ekipo v smučarskih skokih. V Predazzu bo nocoj mešana ekipna tekma, na kateri bo slovenska četverica branila olimpijski naslov iz Pekinga. Ob odzivih in pregledu pestrega olimpijskega dogajanja se posvetimo še sinočnji slavnostni prireditvi na Brdu pri Kranju, kjer so podelili najvišja državna priznanja na področju športa.

  Frazem "pomesti pod preprogo" ne govori o resničnem pometanju pod resnično preprogo. Gre za slikovit način,kako opisati dejanje skrivanja problema, napake ali neprijetne resnice namesto soočanja z njo.Frazemi so povzeti po spletnih virih: fran.si :Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov. Slike: Artistly. Bere Nataša Holy.

Gost epizode je Marjan Batagelj, slovenski gospodarstvenik, ki je prevzel in vodi družbo Postojnska jama d. d. ============================= V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Medijska izpostavljenost in pritisk javnosti Odnosi, ego in poslušanje Vodenje ljudi in kultura (primer jame) Cene, regulacija obiska in nosilnost Slovenski odnos do uspeha in profita Evropa, regulacija in "kruh in igre" Šola, talenti in ambicija Inflacija, regres/božičnice in država Davki na premoženje in demografija

Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati. Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

V tokratni oddaji o kulturi smo vas povabili k poslušanju prazničnega programa na Prešernov dan v nedeljo 8. februarja na Slovenski kulturni praznik. Slišali ste letošnjega dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo arhitekt Sašo Mäcthiga. O kulturi je spregovoril tudi dirigent in skladatelj Damijan Močnik, dobitnik nagrade Prešernovega sklada leta 2022. V jutranjem programu 8. februarja bo z nami tudi literarna zgodovinarka, etnologinja, akademikinja ddr. Marija Stanonik pa dramski igralec Pavle Ravnohrib. O kulturi pa bo razmišljala tudi literarna zgodovinarka in teoretičarka, slovenistka in urednica dr. Urška Perenič, ki poudarja, da praznik kulture predvsem ne sme biti prazen.

Med slovensko mladino je raba angleščine vse pogostejša tako v vsakdanji medosebni komunikaciji kot na družbenih omrežjih. Angleški izrazi po njihovem mnenju delujejo bolj sproščeno, z uporabo angleščine so tudi bolje povezani z globalnim svetom, v katerem odraščajo. Uporabljajo jo tudi zaradi novih pojmov, ki se pojavijo, pa zanje (še) nimamo ustreznega slovenskega poimenovanja. Trend je vse bolj prisoten tudi v medijih in popularni kulturi. Strokovnjaki opozarjajo, da so spremembe v jeziku naravne in da večjezičnost praviloma bogati posameznika ter jezik kot tak, in poudarjajo, da angleščina ne izpodriva slovenščine, temveč sobiva z njo in se prilagaja novemu času. Bolj zaskrbljujoče je, da imajo mladi vse več težav z razumevanjem zahtevnejših besedil v maternem jeziku. Zato je pomembno, da so jim v slovenščini na voljo kakovostne vsebine, ki so jim blizu in v katerih se prepoznajo.

Že po tradiciji se bo v tem tednu tudi v zamejstvu zvrstilo več prireditev v počastitev Prešernovega dne – slovenskega kulturnega praznika. Jutri bo slovesno v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah. Tam sicer tovrstno prireditev pripravijo prvi, a so jo morali letos zaradi vremenskih razmer prestaviti. Slavnostni govornik bo mag. Roman Verdel, sodelovali bodo še pevci MePZ Sele, Vokalna skupina Lipa in Kvartet Dobniško jezero ter pianistka Zlatina Riepl. Prireditev bo potekala pod naslovom »Kultura-jezik-identiteta: življenje v dveh kulturah«. Porabski Slovenci pa ob slovenskem kulturnem prazniku vabijo v Slovenski dom v Monoštru, kjer bo v nedeljo predstavitev 28. knjige v knjižni zbirki Med Rabo in Muro Daleč, daleč poje mila melodija Marijane Sukič. Slovenski kulturni praznik bodo v teh dneh med drugim obeležili v obeh Slovenskih kulturno-informacijskih centrih (Skica), ki sta na Dunaju in Berlinu.

V gradu Štanjel domuje Muzej slovenskega jezika in knjige, interaktivna razstava, ki predstavlja knjižne mejnike iz slovenske zgodovine. Obiskovalci lahko vzamejo v roke Trubarjev Abecednik in se čudijo, kako je lahko tako majhna knjiga prelomna za slovenščino. Če pa se jim ob tem porodi še kakšno vprašanje, ga lahko zastavijo kar Trubarju samemu, njegovemu avatarju, ki naj bi po večini podajal pravilne odgovore. O tem, kaj vse je mogoče doživeti v Muzeju slovenskega jezika in knjige, smo se pogovarjali z Urošem Grilcem iz zavoda Škrateljc, pri katerem so načrtovali muzej. Za strokovno postavitev so poskrbeli pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige: Slovenski šolski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica ter druge (Foto Ana Rojc/Muzej slovenskega jezika in knjige).

To, katere besede izbiramo, kako nekaj povemo in o čem najpogosteje govorimo, je včasih še zgovornejše kot to, kaj povemo. Zato se je dr. Jernej Kaluža, raziskovalec s Katedre za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede lotil analize besedil glasbenih del balkan trapa. Pojasnil bo, kakšen jezik uporabljajo ustvarjalci, kako se razlikuje glede na državo, iz katere je pisec besedila, katere besede so v teh besedilih najpogostejše in kaj teme, ki se jih lotevajo, povedo o sodobni družbi in njenem pogledu na ljubezen.

Pozdravljeni v novi epizodi podkasta, kjer raziskujemo zanimive frazeme skozi kratke, hudomušne zgodbe za otroke in vse radovedne člane družine. Besedila zgodbic o slovenskih frazemih mi je pomagal ustvariti UI. Nataša Holy Vir: Frazemi so povzeti po spletnih virih: fran.si :Janez Keber: Slovar slovenskihfrazemov. Slike: Artistly. Bere Nataša Holy.

Slišali smo, kakšen izziv Slovenski karitas predstavlja reorganizacija župnij. V pogovoru na daljavo se nam je pridružil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Spregovoril je o izzivih, ki jih združevanje župnij prinaša in kako konkretno mora prostovoljstvo nanje odgovoriti.

Slovenski raziskovalci z Inštituta "Jožef Stefan" so nedavno podrli povsem nov mejnik. Razvili so način, kako lahko neposredno v živih celicah ustvarijo tridimenzionalne mikroskopske strukture, ki odpirajo povsem nove možnosti za raziskave znotrajceličnih procesov. Te strukture so namreč uporabne za sledenje celicam pa kot senzorji ali kot mikrolaserji. Kot demonstracijo te nove, osupljive zmožnosti pa so - v velikosti 10 mikrometrov - natisnili tudi podobo slončka in logotip inštituta.Novost pristopa je seveda uporaba 3D tiskanja neposredno v celice. 3D tiskanje je v zadnjih letih povsem revolucionirano proizvodnjo in odprlo nove možnosti, kaj in kako lahko nekaj izdelamo, pa naj gre za tako različne izdelke, kot so rakete ali pa, denimo, medicinski vsadki. A očitno tudi je postopek mogoč tudi znotraj nečesa tako majhnega in zapletenega, kot je celica, so zdaj dokazali v Laboratoriju za biofotoniko, mehko fotoniko in kvantno optiko, ki ga vodi dr. Matjaž Humar.Na kakšen način ta raziskava, ki je bila objavljena v reviji Advanced Materials, premika meje možnega na stičišču biologije, fizike in inženirstva, kot so zapisali v sporočilu za javnost, in kaj vse se z njo odpira, bomo v tokratnih Podobah znanja preverili v pogovoru s prvo avtorico članka, dr. Marušo Mur.

Slovenski rokometaši so odigrali zadnjo tekmo skupinskega dela evropskega rokometnega prvenstva. Odbojkarji ACH Volleyja so gostovali v Ankari pri Ziraatu, ki meri na najvišja mesta. V gosteh so igrali tudi košarkarji Olimpije v evropskem pokalu. V Benetke so jiih prišli podpret tudi ljubljanski navijači.

Slovenski rokometaši so odigrali zadnjo tekmo skupinskega dela evropskega rokometnega prvenstva. Odbojkarji ACH Volleyja so gostovali v Ankari pri Ziraatu, ki meri na najvišja mesta. V gosteh so igrali tudi košarkarji Olimpije v evropskem pokalu. V Benetke so jiih prišli podpret tudi ljubljanski navijači.

Državni zbor je določil pogoj nekaznovanosti za predsednika republike in lokalne funkcionarje. Koaliciji medtem brez podpore SDS-a in NSi-ja ni uspelo uzakoniti omenjene omejitve tudi za poslance in državne svetnike. Pogoj nekaznovanosti bi moral po mnenju poslanke iz vrst Levice Nataše Sukič veljati za vse funkcionarje, tudi poslance in državne svetnike. Druge teme: - Višje pokojnine bo v petek prejelo več kot 130 tisoč upravičencev. - V Mariboru bo kmalu brez ginekologa ostalo še več tisoč žensk. - Slovenski rokometaši evropsko prvenstvo končali s porazom proti Islandiji.

Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu proti Hrvaški odigrali ključno tekmo za preboj v polfinale, alpski smučarji tekmujejo pod žarometi v Schladmingu, včeraj pa se je predstavila tudi slovenska olimpijska odprava.

Slovenski rokometaši so končali tekme drugega dela evropskega prvenstva in boje za preboj v polfinale, predstavljamo pa tudi slovensko reprezentanco na zimskih olimpijskih igrah.

Ocenjujemo črno komedijo Ni druge izbire Park Chan-wooka, na podelitvi Evropskih filmskih nagrad smo pred mikrofon ujeli igralko Liv Ulmann, ki je prejela letošnjo nagrado za življenjsko delo, režiserka Maja Weiss razmišlja o sekciji Divje vrtnice na 37. Tržaškem filmskem festivalu – ta je bila letos posvečena slovenskim režiserkam –, v Slovenski kinoteki pa bo prihodnji teden v znamenju 5. Dnevov poljskega filma.

Na gospodarski forum v Davos prihaja ameriški predsednik Donald Trump. Zaradi njegovih teženj po Grenladniji in grožnjami s carinami so odnosi z Unijo zelo napeti. Evropski parlament bo danes zamrznil trgovinski sporazum z ZDA. A Trump je prepričan, da bo dosežen nekakšen dogovor. - Sirska vlada razglasila premirje s kurdskimi borci in jim dala štiri dni za dogovor o vključitvi njihovih institucij v državno upravo. - Trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Mercosurjem vnovič pred evropskimi poslanci. - Slovenski rokometaši po sinočnji zmagi nad Ferskimi otoki v drugi del prvenstva vstopajo s polnim izkupičkom.

Slovenski rokometaši so uspešno začeli evropsko prvenstvo, saj so nanizali tri zmage in se s polnim izkupičkom selijo na Švedsko. Tekme je analiziral nekdanji reprezentant Ognjen Backović, ki pa se je razgovoril tudi o drugih tekmah, še posebej o Ligi NFL.

Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni, vplivalo na njeno delovanje? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. Gostje: dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Tomaž Gerden.

V Hiši kultur v Berlinu je torej sinoči potekala podelitev 38-ih evropskih filmskih nagrad. Evropska filmska akademija je nagrado za najboljši evropski dokumentarec podelila slovenski manjšinski koprodukciji Fiume o morte!, hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Med nominiranci sta bila še dva slovenska filma; prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica in animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta Leona Vidmarja. Člani akademije so za najboljši film minulega leta izbrali norveško dramo Sentimentalna vrednost Joachima Trierja. Druge teme: - Evropo razburja Trumpova napoved novih carin. - Med težavami kmetijstva tudi erozija. - Domen Prevc do nove zmage na skakalnici Okurayama.

Vlada na dopisni seji odloča o napotitvi predstavnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, je potrdil premier Robert Golob. Na otok je nekaj svojih vojakov doslej poslalo več evropskih držav. Vodja danskega združenega arktičnega poveljstva v Nuuku Soren Andersen je medtem dejal, da za zdaj ne vidijo neposredne grožnje Danski, niti Grenlandiji. Druge teme: - Podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem - Bela hiša razkrila imena ustanovnih članov tako imenovanega odbora za mir - Slovenski rokometaši za uvod v evropsko prvenstvo premagali Črnogorce

Tokrat začenjamo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, kjer so 11. januarja pihalci in trobilci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z glasbo Bacha in Mozarta odprli novo koncertno sezono abonmaja Mozartine. Nadaljujemo s koncertom Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj, ki se je prejšnjo sredo z baročno navdahnjenim programom predstavil v Sakralnem abonmaju v Uršulinski cerkvi svete Trojice v Ljubljani, pregled pa sklepamo v Novi Gorici, kjer je v ponedeljek premierno zazvenel glasbeni projekt Brezmejna Jureta Ivanušiča, zasedbe Nordunk in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

O misterioznem življenju vojaškega obveščevalca Vladimirja VauhnikaKo pomislimo na vohune, nam prejkone pred oči stopijo skrivnostne figure ruskih, ameriških, angleških ali francoskih obveščevalnih služb, ki jih nenehno srečujemo v romanih, filmih in serijah. In vendar tudi naša lastna zgodovina skriva nekaj vohunskih zgodb, pa čeprav te morda niso doživele tako dramatičnih upodobitev. Prav eni od njih se bomo posvečali v tokratnih Sledeh časa, kjer se bomo podali po stopinjah Vladimirja Vauhnika, vrhunskega slovenskega obveščevalca, ki je zaslovel po svoji do ure natančni napovedi časa nacističnega napada na Jugoslavijo, sicer pa je njegovo življenje - kot se za pravega vohuna spodobi - v marsičem zelo skrivnostno in je še desetletja po njegovi smrti sprožalo številne polemike. Verjetno eden najboljših slovenskih vohunov - ki je vrhunec svoje obveščevalne kariere doživel v času, ko je bil vojaški ataše prve Jugoslavije v Berlinu, med drugo svetovno vojno pa je iz Ljubljane pomagal voditi široko razpredeno vohunsko mrežo - je svoje življenje popisal tudi v spominih, ki so pod naslovom Pod krinko izšli pri založbi Modrijan, mi pa ga bomo v oddaji predstavili s pomočjo dolgoletnega novinarja in raziskovalca Vauhnika Iva Jevnikarja, vojaškega zgodovinarja dr. Blaža Torkarja ter nečakinje enigmatičnega vohuna Štefke Mikluš. Oddajo je pripravila Alja Zore.   foto: mladi Vladimir Vauhnik v času bojev za severno mejo, družinski arhiv Vauhnikovih

V tokratni oddaji se posvečamo enemu ključnih avtorjev ameriškega neodvisnega filma – Johnu Cassavetesu, čigar retrospektiva se začenja v Slovenski kinoteki. Ustavili se bomo pri dveh filmih z aktualnega sporeda, Sentimentalni vrednosti Joachima Trierja in Veličastnem Martyju Josha Safdieja s Timothéejem Chalametom v glavni vlogi. Poslovili se bomo od dveh izjemnih filmskih osebnosti, Emilije Soklič in Béla Tarrja.

Kateri so najbolj pričakovani filmi leta 2026? Katere slovenske filme bomo gledali v novem letu in katere retrospektive se obetajo v Slovenski kinoteki?

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 64: Lepi hoteli in kultura savnanja Klemenov izgubljen kovček Zapustiti domovino Slovenski javni servis Kvalitetno življenje - spanje, odnosi, telovadba in hrana Cilji v letu 2026 Srečno in uspešno življenje & vpliv okolja Katere dokumentarce gledamo? Naš trenutni fokus in Janijeve delavnice

Po Sloveniji je vse nared za številna silvestrovanja na prostem. Ob jasnem in mrzlem vremenu je pričakovati, da bo ognjemet dobro viden. Na tujem so v leto 2026 ponekod že vstopili, najprej na otočjih v Tihem oceanu. Ponekod so zaradi varnostnih zadržkov praznovanja okrnjena. Druge teme: - Leto 2025 je prineslo podnebni zakon - bo učinkovit? - Slovenski turizem, ob visokih prihodkih, pred številnimi izzivi - Na skakalnici v Garmisch-Partenkirchnu najboljša Nika Prevc

Večina kristjanov po svetu danes praznuje božič - praznik rojstva Jezusa Kristusa. Pričakali so ga s polnočnimi svetimi mašami. Slovenski katoliški škofje so v poslanici zapisali, da naj božič srca napolni z močjo, tolažbo in mirom. Da se v negotovem svetu ravno božič vrača k bistvu, da bog prihaja k šibkim in ranljivim, pa je spomnil evangeličanski škof Aleksander Erniša. Drugi poudarki oddaje: Množičen obisk polnočnice v Betlehemu, prve po uveljavitvi premirja med Izraelom in Hamasom. Kako zasedena so v prazničnih dneh gorenjska turistična središča? Zvečer zagorelo v Domu starejših Notranje Gorice.

Ob koncu leta, ko mediji po navadi delajo analize in so vsi po vrsti zaskrbljeni nad prihodnostjo, se lotimo zaskrbljene analize tudi v naši skromni redakciji. Skrbijo nas namreč fašizem, nacionalizem in rasizem v Sloveniji. Zadeva je namreč taka, da so ti omenjeni pojavi pri nas na izjemno nizki ravni, in glede tega capljamo za razvitim svetom. Hočemo povedati naslednje. Slovenski fašisti, nacionalisti in rasisti so nekonsistentni, nepovezani, nespretni, skorajda smešni, in v današnji oddaji se bomo posvetili vzrokom za ta skrb zbujajoč pojav. Poglejmo zadnji primer, ko je rasist na kolesu s solzivcem na mostu čez Dravo poškropil temnopoltega Mariborčana.Kot so povedale priče in mama žrtve, je bil rasist v temnejših oblačilih in je nato pobegnil na kolesu. Lepo vas prosimo! Kateri rasist in belski supremacist, ki da kaj nase, pa se obleče v temna oblačila! Polovica rasističnega naboja se mu med vožnjo po Tržaški izgubi že na njegovi jakni in hlačah, za božjo voljo! Štajerska, ki je že tako ali tako statistično pod slovenskim povprečjem, očitno ne zna pridelati niti dostojnih rasistov. Če bi hotel biti rasist resnično rasističen, ogorčen in ljut, bi bil seveda oblečen v svetla, da ne zapišemo bela oblačila. Rasist na kolesu v temnih oblačilih, ki kar med vožnjo poškropi s solzivcem svojega someščana, ki je zelo verjetno bolj Slovenec kot on sam, in nato pobegne s kolesom prek mosta, pa je videti bolj kot ne tragikomično. Za otroka in družino seveda tragično, za prispevek k slovenskemu rasizmu pa komično. Čeprav je glavni namen naše oddaje družbena analiza in ne izobraževanje – za to imamo v naši medijski hiši specializirana uredništva – naj na hitro podučimo tega in ostale slovenske rasiste, kako je videti rasistični napad, ki je vreden te besede. "V bele halje oblečeni s šilastimi belimi kapucami, ki zakrivajo obraz, počasi korakajo rasisti prek starega mosta čez Dravo. Mora se jih zbrati vsaj sto ali dvesto. Ker biti rasist na družbenih omrežjih in v spletnih komentarjih ne šteje. Nekje sredi te množice mora še posebno zagreti rasist nositi goreči križ. Ker je z ognjem na odprtem težava, bi strpna družba dovolila tudi križ, ovešen z božičnimi lučkami, napajanimi iz akumulatorja, ki ga nosi drugi rasist." Se pravi: oblačila so bela, nobenih koles in predvsem nobenega škropljenja s solzivcem. Tudi nobenega vzklikanja: »Maribor šampijon«, saj je rasizem preveč kompleksna in stroga rabota, da bi jo prepustili organiziranim navijaškim skupinam. Ima pa slovenski rasizem ključno težavo z rasističnim objektom. Temnopoltih pri nas ni ravno v izobilju. Oziroma jih, z rasističnega stališča, primanjkuje. Pa še ti, ki so, nekako ne delujejo zares. Ubogi mariborski deček ima belopolte starše, kar je za rasizem, ki mu je rodoslovje bistvo delovanja, da ne zapišemo raison dʼetre, še dodatna frustracija. Tudi ostali slovenski temnopolti niso tisti klasični, kot jih poznamo na izvorih rasizma, rojenega na afriški celini. Se pravi, ali so, kot v primeru mariborskega dečka, vzornejši Slovenci od rasistov samih, ali so Romi, ki avtohtono živijo na teh prostorih, ali pa so priseljenci, brez katerih bi rasistom ob večerih manjkala kitajska hrana, prinesena na dom. In tako po rasistično naprej in po rasistično nazaj. Potem pa je tu še gola aritmetika. Se pravi, katerih je v Sloveniji več: ali naših sodržavljanov temne polti ali belopoltih rasistov? Če je več temnopoltih, kot je rasistov, pridemo do neprijetne in za teorijo rasizma skoraj nevzdržne situacije, da so rasisti v odnosu do temnopoltih manjšina. Rasisti morajo biti, ali se vsaj počutiti kot večina, saj drugače rasizem nima pravega smisla. Če pa je rasistov več kot naših temnopoltih sodržavljanov, potem pridemo do teze z začetka današnje oddaje, da so leni, slabo organizirani in za rasiste precej boječi. Če je največ, kar skupaj spravi slovenski rasizem, Štajerc na peciklu v temnih oblačilih, ki z varne razdalje poškropi otroka, potem so slovenski rasisti precej bedne kreature. Ker pa smo sredi praznikov in se tudi z našo uredniško politiko pridružujemo spokoju, miru in upanju, le še manjša opomba za konec. Kot večina Slovencev, se bodo tudi slovenski rasisti te dni poklonili rojstvu deteta, ki se je rodilo na Bližnjem vzhodu, verjetno precej temnopolto, v tujo kulturo, s tujim jezikom, tujimi šegami, da nas odreši.   Če bi bili slovenski rasisti vsaj malo konsistentni, bi odšli k polnočnici s solzivcem.

Pogledali bomo v slovenski film leta 2025 in se vprašali, kako raznoliko govori o svetu, v katerem nastaja. Skozi izbor igranih, dokumentarnih in kratkih filmov, med katerimi je posebna pozornost namenjena filmom Kaj ti je deklica, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, Fantasy, avtorica Tina Poglajen raziskuje, komu je danes zaupana filmska perspektiva, kako se spreminja filmski jezik in kako se (če se) rahlja dolgo prevladujoč enoten pogled. Gre za kritični premislek o sodobni filmski produkciji pri nas, ki odpira vprašanja onkraj posameznih filmov. Besedilo Med enoglasjem in raznolikostjo: slovenski film v letu 2025 je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.