Podcasts about slovenski

Papež Leon XIV. spodbudil, da naj potihnejo orožja in naj spregovorijo ljudstva.Iran ima novega vrhovnega voditelja, napetosti z Izraelom pa se stopnjujejo. Komentar Nejca Krevsa.Ko kamere ugasnejo, se pogosto zgodi, da pade delovna vnema, pravi naš novinar Tone Gorjup.Zaznamujemo mednarodni dan žensk, ki imajo tudi v Katoliški cerkvi pomembno in raznoliko vlogo.Papež opozarja, da so številne ženske po svetu še vedno izpostavljene diskriminaciji in različnim oblikam nasilja že od otroštva.Aktivistične prehranske smernice, ki jih vlada skriva pred javnostjo, so škodljive za javno zdravjeŠport: Včeraj drugi Domen Prevc in Anže Lanišek danes za slovo od Lahtija na superekipni tekmi parovŠport: Slovenski kolesar Tadej Pogačar sezono začel z rekordno četrto zmago na Strade Bianche.Vreme: Danes in jutri bo sončno, jutri bo precej koprenaste oblačnosti.

Vojna na Bližnjem vzhodu ne pojenja. Izrael je sporočil, da je sprožil nov val zračnih napadov na iransko prestolnico Teheran. O eksplozijah poročajo z enega od tamkajšnjih osrednjih komercialnih letališč Mehrabad. Na posnetkih, ki so zaokrožili po družbenih omrežjih, je viden dim, ki se vije z območja, zagorelo naj bi najmanj eno letalo. Sile judovske države so medtem davi izdale opozorilo zaradi bližajočih se raket, ki jih je po njihovih navedbah izstrelil Iran. Druge teme: - Slovenski državljani danes iz zalivskih držav še s štirimi evakuacijskimi leti. - Pohodniki že 32-tič po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave. - V Veroni odprli 14. zimske paraolimpijske igre.

V tokratni oddaji slišite več o praznovanju radijskega programa VOSA v Sydneyu, ki povezuje rojake v Avstraliji in drugod po svetu. V Bitoli so prvič pripravili festival Dnevi slovenskega filma, ki bi lahko postal tradicionalen. Ob prvem nacionalnem dnevu branja v Sloveniji smo se posvetili prizadevanjem za spodbujanje branja slovenske literature in ohranjanje slovenskega jezika med rojaki v Nemčiji. V oddaji pa podrobneje tudi o prijavah za letošnji, 30. Tabor slovenskih otrok po svetu.

V Iranu napaden ključni jedrski obrat v Natancu, islamska republika zadela veleposlaništvo ZDA v Rijadu.V domovino naj bi se še danes s posebnim letom iz Omana vrnila prva skupina slovenskih državljanov.Evropske cene nafte in plina krepko navzgor, Evropska unija in naša država pripravljeni na ukrepanje. Pozivi cerkvenih predstavnikov: Naj Gospod utiša orožje in spravi ljudi.Maver in Štuhec o glasovih mladih in o tem, kaj se zgodi, če v parlament pride veliko strank.Kakšni so odzivi evropskih medijev po odločitvi Evropske komisije o pobudi Moj glas, moja izbira?Predstavniki strank so se na soočenju na Celjskem sejmu strinjali, da je treba kmetijstvo narediti privlačnejše za mlajše generacije.Slovenski vesoljski dnevi namenjeni predstavitvi priložnosti, ki jih vesoljski sektor ponuja mladim.ŠPORT: Slovenske nogometašice v Nemčiji začenjajo pot proti naslednjemu svetovnemu prvenstvu.Vreme: Danes in jutri bo deloma sončno s kakšno popoldansko ploho.

Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.

Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Pred kratkim so tam odprli prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani? Prisluhnite!Foto (Boštjan Podlogar/UPRS): Predsednica Slovenije Nataša Pric Musar na ogledu muzeja pri Peršmanu 

Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri – † 27.april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnika in kustosinjo iz Ljubljane. V pogovoru so sodelovale, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar kot koordinatorica projekta iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ter Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši (MGML). Opisale so okvir letošnjega spominskega projekta z naslovom »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« o človeku, ki je pred vojno kot vodja izvedbe bdel nad gradnjo Plečnikovih Žal, med vojno med drugim deloval kot specializirani risar ponaredkov okupatorjevih dokumentov, bil izdan sredi vojne l.1943, odpeljan v taborišče Dachau pri Muenchnu, po njej pa bil v dachauskih procesih 4 leta zaprt. V drugem desetletju po vojni je zasnoval krožno pot spomina na italijansko okupacijsko bodečo žico okoli Ljubljane. Med drugim je zasnoval tudi po planšarskih kočah zasnovano turistično počitniško naselje na Veliki Planini, tamkajšni hotel Šimnovec in obe gondolski postaji. V množici predavanj, razstav, projekcij in simpozijem v tem spominskem letu sodelujejo še Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. FOTO: Izrez iz Kopačeve perorisbe turističnega planšarskega naselja na Veliki Planini iz l.1947 VIR: osebni arhiv Mojce Kopač

V našem jeziku živijo majhni škratki, ki radi skrivajo pomenza vogalom. Ko jih ujameš skupaj, nastane frazem — besedna zveza, ki pomeni nekaj čisto drugega, kot bi si človek mislil.Danes bomo enega takih škratkov ujeli za kapo in ga vprašali, od kod je prišel in kaj nam želi povedati. Vir: fran.si :Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov, slike: Artistly, bere Nataša Holy

Kratki animirani film Kozmonavti režiserja Lea Černica se je s 76. Berlinala vrnil z eno izmed štirih nagrad, ki jih uradna žirija podeljuje kratkim filmom v tekmovalnem programu – kandidaturo za nominacijo za evropsko filmsko nagrado. Po enem najbolj politično napetih Berlinalov v zadnjih letih, ki razkriva širšo razdeljenost evropskega političnega in kulturnega prostora glede Izraela in vojne v Gazi, so se v medijih sicer v zadnjih dneh pojavila tudi ugibanja o razrešitvi direktorice festivala Tricie Tuttle. Napovedujemo filmski program festivala Rdeče zore in retrospektivo filmov Wernerja Herzoga, enega najpomembnejših in najbolj samosvojih avtorjev novega nemškega filma v Slovenski kinoteki. Ocenjujemo bolnišnični triler Junakinja, ki spremlja adrenalinski dan mlade medicinske sestre.

Minevajo štiri leta od začetka vojne v Ukrajini, njenega konca še ni na vidiku. Kamen spotike ostajajo predvsem ozemeljska vprašanja, Kijev in Moskva si poleg zračnih napadov izmenjujeta tudi očitke o odgovornosti za neuspeh mirovnega procesa. Zdi se, da mednarodni pozivi k miru vedno znova naletijo na gluha ušesa. Drugi poudarki oddaje: Vlada bo predlagala izredno uskladitev pokojnin za dodatni odstotek. Po novem električnem mrku težave na vzhodu države povečini odpravljene. Slovenski kriminalisti razkrili mednarodno kriminalno združbo.

Knjiga me pomlaja – tak je naziv projekta, ki so ga izvedli pri Slovenski matici za stanovalce domov za starejše. Matičina jezikovna druženja v letu 2025 je bil nadaljevanje in nadgradnja projekta Knjiga me pomlaja. Matičina medgeneracijska literarna druženja. Podrobnosti o vsebini dejavnosti, odzivu stanovalcev in tudi želja v prihodnosti, nam je predstavila vodja Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, ki poslušalce poziva k zapisovanju svojih spominov in branju; s posebnim povabilom starejšim, naj vsak dan berejo svojim vnukom.

V jeziku se skrivajo majhne čarovnije, ki jim pravimofrazemi. To so besedne zveze, ki se delajo čisto običajne, a v resnici pomenijo nekaj čisto drugega, kot bi človek pričakoval. Kot majhni škrati med besedami — če jih razumeš, ti pomežiknejo. Zato danes odgrnimo tančico nad enim izmed njih.Vir: fran.si :Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov, slike: Artistly, bere Nataša Holy

Papež pri opoldanski molitvi: postni čas je svetlo potovanje.Škof Saje v drugem postnem pastirskem pismu: Cerkev ne podpira posameznih političnih strank, opozarja pa na temeljna etična merila.Janša na volilni konvenciji izrazil prepričanje v zmago in spregovoril o ustavni koaliciji razuma.V Sloveniji naraslo število ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščineSlovenske kmete skrbi osnutek nove skupne kmetijske politike Evropske unije.Z večernim spektaklom v Veroni drevi sklep zimskih olimpijskih iger. V Cortini vrata zapira Slovenska hiša.Slovenski lokostrelec Tim Jevšnik osvojil bronasto odličje na evropskem članskem dvoranskem prvenstvu v Bolgariji

V Italiji se končujejo zimske olimpijske igre. Nekaj tekmovanj je še pred nami, tudi slovenskih nastopov, naši športniki pa so medalje osvajali samo na skakalnici. Igre Milano Cortina so bile napovedovane kot trajnostne, takšno politiko naj bi mednarodni olimpijski komite zagovarjal tudi v prihodnosti – njihova izvedba torej le na že obstoječih športnih prizoriščih. Tako o športnem kot o organizacijskem vidiku zimskih olimpijskih iger bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Avtorja oddaje Uroš Volk in Dare Rupar.

V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je bil v nedeljo, 15. februarja, četrti koncert filharmoničnega abonmaja Pretežno vokalni cikel. Zbor Slovenske filharmonije je vodila Rahela Durič, osrednja nit programa, poimenovanega "Kot zapisano", pa so bila dela duhovnih vsebin – od Mendelssohna do skladateljev, ki so zaznamovali zborovsko glasbo 20. stoletja in sodobnega časa. Z zborom so nastopili tudi organist Rok Rakar, violinist Žiga Faganel in violončelistka Alja Mandič Faganel. Upamo si trditi, da pred Zborom Slovenske filharmonije že lep čas ni stal gostujoči dirigent, ki bi s tako tehnično izdelanimi, a hkrati mehkimi gestami, jasno interpretacijsko vizijo in muzikalnostjo vodil to pevsko telo. Na tokratnem koncertu je vse naštete glasbene adute izkazala mlada dirigentka Rahela Durič. Zbor, ki ga je vodila skozi duhovne vsebine in raznovrstne glasbene izraze, ji je zavzeto sledil in se občutljivo odzival na njeno natančno gestikulacijo. Tako je že uvodna svetopisemska hvalnica Pojte Gospodu novo pesem litovskega skladatelja Vaclovasa Augustinasa s polnozvočno interpretacijo ustvarila obetaven vtis. V programski vsebini, ki se je izmenjujoč gibala med vznesenostjo, dramatično ostrino, meditativnostjo in kontemplacijo, je posebej pomembno izpostaviti izvrstno izvedbo obsežnejše, tehnično zahtevne skladbe Po pričevanju pisma avstrijskega skladatelja Wolframa Wagnerja. Ta v sodobnem, mestoma ekspresivno zaostrenem glasbenem jeziku, sledi pripovednosti besedila Herberta Vogga, v katerem gre za ostro kritiko verskega formalizma in povabilo k ponovnemu razmisleku o bistvenih razsežnostih krščanskega sporočila. Ob tem je zbor ohranjal intenzivnost in jasno vsebinsko sporočilnost, ki se je ob koncu simbolno prelila v koprenasto zveneč cluster, sklepni amen. Mendelssohnovi skladbi Daj, Gospod, naj bom odrešen in Otroka svojega usliši iz niza Treh duhovnih pesmi sta predstavljali vezni člen obeh delov koncerta Zbora Slovenske filharmonije, kjer se je s subtilnim glasom predstavila altistka Ana Potočnik. V posameznih skladbah pa so se izkazali tudi drugi pevski solisti – sopranistka Urška Šemrov, teronist Rok Ferenčak in basist Žiga Berložnik. Sicer pa je bila unikatna živost večera ustvarjena z domiselno izbranim programom, pri čemer so imela pomembno vlogo vokalno-instrumentalna dela. Omenjeni Mendelssohnovi skladbi in delo Kakor hrepeni jelen po potokih voda angleškega skladatelja Herberta Howellsa so zvenele ob prepričljivi spremljavi organista Roka Rakarja. V ganljivih, besedilno in glasbeno povednih teksturah litovskega skladatelja Vytautasa Miškinisa, Na svojem ležišču, in danskega skladatelja Johna Høybyea, Psalm 151, je kot solist z muzikalno, izrazno tenkočutno igro prepričal violinist Žiga Faganel. V Davidovi žalostinki ameriškega skladatelja Davida von Kampna pa je violončelistka Alja Mandič Faganel z zborom ustvarila subtilno in poglobljeno pripoved. Koncert je tako ponudil premišljeno glasbeno pot od hvalnice k poglobljenemu razmisleku, s krono prvovrstnih, slogovno dovršenih interpretacij vseh sodelujočih glasbenikov.

Drugi poudarki: - Cesta od Postojne do Predjamskega gradu zaradi posega v zemljino pod njo v nevarnosti. Kdaj sanacija? - V naselju Gradac v Beli krajini so veseli prenovljenega mostu čez reko Lahinjo na državni Metlika - Črnomelj. - V akciji odstranjevanja nelegalno postavljenih oglasnih objektov se bodo v Ljubljani osredotočili tudi na tiste na kmetijskih zemljiščih. - Lepši časi za spečo grajsko lepotico iz 13 stoletja - grad Pišece pri Brežicah.

V Sloveniji so predstavniki znanstvenih ustanov, vlade in gospodarstva pred dnevi slovesno odprli Tovarno umetne inteligence. Kakšna tovarna je to, kaj dejansko proizvaja, kdo dela v njej in kdo so kupci, pa tudi: ali bo res okrepila strateško avtonomijo Evropske unije na digitalnem področju smo se pogovarjali s profesorjem Janezom Peršem s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Dr. Perš je vodja Laboratorija za strojno inteligenco, eno od njihovih najbolj zanimivih področjih preučevanja je računalniški vid. Med drugim nam je pojasnil, kakšna bo vloga fakultete pri Slovenski tovarni umetne inteligence.

Nocoj se bo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v Ljubljani začel koncert godalnega ansambla Dissonance na 9. Zimskem festivalu Ljubljana. V Narodnem domu Celje bo svoj 3. abonmajski koncert izvedel Celjski godalni orkester pod taktirko umetniškega vodje Nenada Firšta. Sinoči je pozornost vzbudila premiera predstave Catarina ali O lepoti ubijanja fašistov, ki jo je po besedilu portugalskega dramatika Tiaga Rodriguesa režirala slovenska režiserka Mateja Koležnik. Ljudje so med predstavo igralca Oleja Lagerpuscha skušali zvleči z odra, nekdo je vanj vrgel pomarančo, občinstvo je med predstavo žvižgalo. Oddajo zaključujemo z novico o odprtju zvočne razstave v Vodnikovi domačiji Šiška. Posvečena je pionirkam in pionirjem elektronske glasbe in opozarja na spolno pristranskost ter na geografski kontekst ustvarjalk in ustvarjalcev. Vabljeni k poslušanju!

Danes v studiu gostim tri nenavadne sogovornice. Majhne, okrogle, črne. Vsak dan jih vidimo, a nikoli ne slišimo. Pike.Tiste, ki zaključujejo povedi, misli in včasih tudi dneve.In ker sem po naravi radovedna — skoraj preveč radovedna — sem jih povabila, da povedo svojo zgodbo same.Vir: fran.si, Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov. slike: Artistly, bere Nataša Holy.

Slovenija je v letu 2025 kot rečeno izmerila 1,1-odstotno gospodarsko rast. Ta je skladna z napovedmi in je nižja kot v letu 2024, ko je dosegla 1,7 odstotka. V evrskem območju se je BDP lani zvišal za 1,5 odstotka. Druge teme: - Ameriški zunanji minister Rubio po obisku Bratislave v Budimpešti: v ospredju Ukrajina in ruska nafta. - Pred novim krogom jedrskih pogajanj med Združenimi državami in Iranom Washington krepi pritisk na Iran. - Ptuj danes preplavile otroške maškare; zbralo se jih je več kot tisoč iz vse države.

V Ukvah v Kanalski dolini je minuli petek Slovensko kulturno središče Planika pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V večnamenski dvorani nekdanje mlekarne so nastopili učenci slovenskega jezika, Christina Chersi na prečni flavti, violinist Maurizio Magrelli, učenci Glasbene matice FJK ter koroška vokalna skupina Svrž pod vodstvom Aleksa Schusterja. Slovenski inštitut na Dunaju pa bo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pripravil jutri v svojih prostorih na Hanuschgasse. Spored slavnostne prireditve KULTURfest3 oblikujejo člani najstarejšega tamburaškega ansambla na Dunaju ADRiA, pesnika in pisatelja Lev Detela ter Ondřej Cikán, ki objavljata svoja dela v češkem, slovenskem in nemškem jeziku. Prireditev je namenjena tudi 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja ter šolski ustanovi dunajskih Čehov, Komensky, s katero inštitut sodeluje glede pouka v slovenskem jeziku. Tako se veselijo tudi nastopa maturank šole Komensky

V Bormiu, ki gosti tekme alpskih smučarjev, so se končali slovenski nastopi. Zadnji predstavnik je bil Žan Kranjec, ki se je s svetovno elito pomeril v veleslalomu. Slovenski vrhunci na igrah so bili tudi v Teseru in Anterselvi, kjer sta bili štafeta smučarskih tekačic oziroma sprint biatlonk. Ob odzivih iz Italije se posvetimo še rokometu. Krimovke lovijo uvrstitev v izločilne boje lige prvakinj. V predzadnjem krogu rednega dela tekmovanja se bodo v Koprivnici v pomembnem obračunu za napredovanje pomerile z ekipo Podravke.

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

Ko sta starša tistega popoldneva stopila skozi vrata, je Luka že po zvoku vedel, kakšen dan sta imela. Očetovi koraki so bili počasni, težki, kot da bi vsak posebej nosil njegovo skrb. Mamini pa so bili lahki, skoraj plesni, kot da bi ji nekdo prižgal lučko v notranjosti.Vir: fran.si, Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov. slike: Artistly, bere Nataša Holy.

Slovenski smučarski skakalci so na zimskih olimpijskih igrah poskrbeli še za drugo slovensko odličje. Četverica, ki jo sestavljajo Nika Vodan, Anže Lanišek ter Nika in Domen Prevc, je bila najboljša na mešani ekipni tekmi - in to s prednostjo, višjo od 30 točk. Drugi poudarki: - Z marcem individualni naložbeni računi, ki bodo davčno ugodnejši, prvo leto bo mogoče naložiti 20 tisoč evrov. - Evropski poslanci potrdili zaostritev migracijske politike, zaostreno podeljevanje azila, lažje deportacije. - Znameniti Washington Post tone, odpuščena tretjina zaposlenih.

Še drugi poudarki iz oddaje: - K trajnostni prihodnosti Ljubljane naj bi prispeval tudi nov polnilni park za alternativna goriva v Stanežičah. - Kakšni so načrti lastnika za naselje v Orehku pri Postojni, ki je bilo zgrajeno za turške delavce in od poletja sameva? - Slovenski sadjarji po več slabih zaporednih letinah bijejo plat zvona. - 19 mariborskih osnovnih šol se pripravlja na vpis prvošolcev, ki bo med 17-im in 19-im februarjem.

Četrti tekmovalni dan zimskih olimpijskih je prinesel številne slovenske nastope. V dopoldnevu so nastope opravili smučarski tekači in tekačice, ki so se pomerili v sprintu, paradni slovenski disciplini teka na smučeh. Za alpskimi smučarkami je nastop v ekipni kombinaciji, za biatlonci pa najdaljša posamična preizkušnja iger. V večeru bo sledil nov vrhunec za ekipo v smučarskih skokih. V Predazzu bo nocoj mešana ekipna tekma, na kateri bo slovenska četverica branila olimpijski naslov iz Pekinga. Ob odzivih in pregledu pestrega olimpijskega dogajanja se posvetimo še sinočnji slavnostni prireditvi na Brdu pri Kranju, kjer so podelili najvišja državna priznanja na področju športa.

Slovenski smučarski skakalci so v Predazzu na olimpijskih igrah osvojili zlato na mešani ekipni tekmi v postavi Nika Vodan, Anže Lanišek, Nika Prevc in Domen Prevc. S tem so ubranili zlato iz Pekinga.

  Frazem "pomesti pod preprogo" ne govori o resničnem pometanju pod resnično preprogo. Gre za slikovit način,kako opisati dejanje skrivanja problema, napake ali neprijetne resnice namesto soočanja z njo.Frazemi so povzeti po spletnih virih: fran.si :Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov. Slike: Artistly. Bere Nataša Holy.

Gost epizode je Marjan Batagelj, slovenski gospodarstvenik, ki je prevzel in vodi družbo Postojnska jama d. d. ============================= V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Medijska izpostavljenost in pritisk javnosti Odnosi, ego in poslušanje Vodenje ljudi in kultura (primer jame) Cene, regulacija obiska in nosilnost Slovenski odnos do uspeha in profita Evropa, regulacija in "kruh in igre" Šola, talenti in ambicija Inflacija, regres/božičnice in država Davki na premoženje in demografija

Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati. Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

V tokratni oddaji o kulturi smo vas povabili k poslušanju prazničnega programa na Prešernov dan v nedeljo 8. februarja na Slovenski kulturni praznik. Slišali ste letošnjega dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo arhitekt Sašo Mäcthiga. O kulturi je spregovoril tudi dirigent in skladatelj Damijan Močnik, dobitnik nagrade Prešernovega sklada leta 2022. V jutranjem programu 8. februarja bo z nami tudi literarna zgodovinarka, etnologinja, akademikinja ddr. Marija Stanonik pa dramski igralec Pavle Ravnohrib. O kulturi pa bo razmišljala tudi literarna zgodovinarka in teoretičarka, slovenistka in urednica dr. Urška Perenič, ki poudarja, da praznik kulture predvsem ne sme biti prazen.

Med slovensko mladino je raba angleščine vse pogostejša tako v vsakdanji medosebni komunikaciji kot na družbenih omrežjih. Angleški izrazi po njihovem mnenju delujejo bolj sproščeno, z uporabo angleščine so tudi bolje povezani z globalnim svetom, v katerem odraščajo. Uporabljajo jo tudi zaradi novih pojmov, ki se pojavijo, pa zanje (še) nimamo ustreznega slovenskega poimenovanja. Trend je vse bolj prisoten tudi v medijih in popularni kulturi. Strokovnjaki opozarjajo, da so spremembe v jeziku naravne in da večjezičnost praviloma bogati posameznika ter jezik kot tak, in poudarjajo, da angleščina ne izpodriva slovenščine, temveč sobiva z njo in se prilagaja novemu času. Bolj zaskrbljujoče je, da imajo mladi vse več težav z razumevanjem zahtevnejših besedil v maternem jeziku. Zato je pomembno, da so jim v slovenščini na voljo kakovostne vsebine, ki so jim blizu in v katerih se prepoznajo.

Že po tradiciji se bo v tem tednu tudi v zamejstvu zvrstilo več prireditev v počastitev Prešernovega dne – slovenskega kulturnega praznika. Jutri bo slovesno v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah. Tam sicer tovrstno prireditev pripravijo prvi, a so jo morali letos zaradi vremenskih razmer prestaviti. Slavnostni govornik bo mag. Roman Verdel, sodelovali bodo še pevci MePZ Sele, Vokalna skupina Lipa in Kvartet Dobniško jezero ter pianistka Zlatina Riepl. Prireditev bo potekala pod naslovom »Kultura-jezik-identiteta: življenje v dveh kulturah«. Porabski Slovenci pa ob slovenskem kulturnem prazniku vabijo v Slovenski dom v Monoštru, kjer bo v nedeljo predstavitev 28. knjige v knjižni zbirki Med Rabo in Muro Daleč, daleč poje mila melodija Marijane Sukič. Slovenski kulturni praznik bodo v teh dneh med drugim obeležili v obeh Slovenskih kulturno-informacijskih centrih (Skica), ki sta na Dunaju in Berlinu.

To, katere besede izbiramo, kako nekaj povemo in o čem najpogosteje govorimo, je včasih še zgovornejše kot to, kaj povemo. Zato se je dr. Jernej Kaluža, raziskovalec s Katedre za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede lotil analize besedil glasbenih del balkan trapa. Pojasnil bo, kakšen jezik uporabljajo ustvarjalci, kako se razlikuje glede na državo, iz katere je pisec besedila, katere besede so v teh besedilih najpogostejše in kaj teme, ki se jih lotevajo, povedo o sodobni družbi in njenem pogledu na ljubezen.

Ocenjujemo črno komedijo Ni druge izbire Park Chan-wooka, na podelitvi Evropskih filmskih nagrad smo pred mikrofon ujeli igralko Liv Ulmann, ki je prejela letošnjo nagrado za življenjsko delo, režiserka Maja Weiss razmišlja o sekciji Divje vrtnice na 37. Tržaškem filmskem festivalu – ta je bila letos posvečena slovenskim režiserkam –, v Slovenski kinoteki pa bo prihodnji teden v znamenju 5. Dnevov poljskega filma.

Na gospodarski forum v Davos prihaja ameriški predsednik Donald Trump. Zaradi njegovih teženj po Grenladniji in grožnjami s carinami so odnosi z Unijo zelo napeti. Evropski parlament bo danes zamrznil trgovinski sporazum z ZDA. A Trump je prepričan, da bo dosežen nekakšen dogovor. - Sirska vlada razglasila premirje s kurdskimi borci in jim dala štiri dni za dogovor o vključitvi njihovih institucij v državno upravo. - Trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Mercosurjem vnovič pred evropskimi poslanci. - Slovenski rokometaši po sinočnji zmagi nad Ferskimi otoki v drugi del prvenstva vstopajo s polnim izkupičkom.

Slovenski rokometaši so uspešno začeli evropsko prvenstvo, saj so nanizali tri zmage in se s polnim izkupičkom selijo na Švedsko. Tekme je analiziral nekdanji reprezentant Ognjen Backović, ki pa se je razgovoril tudi o drugih tekmah, še posebej o Ligi NFL.

Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni, vplivalo na njeno delovanje? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. Gostje: dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Tomaž Gerden.

V Hiši kultur v Berlinu je torej sinoči potekala podelitev 38-ih evropskih filmskih nagrad. Evropska filmska akademija je nagrado za najboljši evropski dokumentarec podelila slovenski manjšinski koprodukciji Fiume o morte!, hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Med nominiranci sta bila še dva slovenska filma; prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica in animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta Leona Vidmarja. Člani akademije so za najboljši film minulega leta izbrali norveško dramo Sentimentalna vrednost Joachima Trierja. Druge teme: - Evropo razburja Trumpova napoved novih carin. - Med težavami kmetijstva tudi erozija. - Domen Prevc do nove zmage na skakalnici Okurayama.

Vlada na dopisni seji odloča o napotitvi predstavnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, je potrdil premier Robert Golob. Na otok je nekaj svojih vojakov doslej poslalo več evropskih držav. Vodja danskega združenega arktičnega poveljstva v Nuuku Soren Andersen je medtem dejal, da za zdaj ne vidijo neposredne grožnje Danski, niti Grenlandiji. Druge teme: - Podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem - Bela hiša razkrila imena ustanovnih članov tako imenovanega odbora za mir - Slovenski rokometaši za uvod v evropsko prvenstvo premagali Črnogorce

Tokrat začenjamo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, kjer so 11. januarja pihalci in trobilci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z glasbo Bacha in Mozarta odprli novo koncertno sezono abonmaja Mozartine. Nadaljujemo s koncertom Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj, ki se je prejšnjo sredo z baročno navdahnjenim programom predstavil v Sakralnem abonmaju v Uršulinski cerkvi svete Trojice v Ljubljani, pregled pa sklepamo v Novi Gorici, kjer je v ponedeljek premierno zazvenel glasbeni projekt Brezmejna Jureta Ivanušiča, zasedbe Nordunk in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

O misterioznem življenju vojaškega obveščevalca Vladimirja VauhnikaKo pomislimo na vohune, nam prejkone pred oči stopijo skrivnostne figure ruskih, ameriških, angleških ali francoskih obveščevalnih služb, ki jih nenehno srečujemo v romanih, filmih in serijah. In vendar tudi naša lastna zgodovina skriva nekaj vohunskih zgodb, pa čeprav te morda niso doživele tako dramatičnih upodobitev. Prav eni od njih se bomo posvečali v tokratnih Sledeh časa, kjer se bomo podali po stopinjah Vladimirja Vauhnika, vrhunskega slovenskega obveščevalca, ki je zaslovel po svoji do ure natančni napovedi časa nacističnega napada na Jugoslavijo, sicer pa je njegovo življenje - kot se za pravega vohuna spodobi - v marsičem zelo skrivnostno in je še desetletja po njegovi smrti sprožalo številne polemike. Verjetno eden najboljših slovenskih vohunov - ki je vrhunec svoje obveščevalne kariere doživel v času, ko je bil vojaški ataše prve Jugoslavije v Berlinu, med drugo svetovno vojno pa je iz Ljubljane pomagal voditi široko razpredeno vohunsko mrežo - je svoje življenje popisal tudi v spominih, ki so pod naslovom Pod krinko izšli pri založbi Modrijan, mi pa ga bomo v oddaji predstavili s pomočjo dolgoletnega novinarja in raziskovalca Vauhnika Iva Jevnikarja, vojaškega zgodovinarja dr. Blaža Torkarja ter nečakinje enigmatičnega vohuna Štefke Mikluš. Oddajo je pripravila Alja Zore.   foto: mladi Vladimir Vauhnik v času bojev za severno mejo, družinski arhiv Vauhnikovih

V tokratni oddaji se posvečamo enemu ključnih avtorjev ameriškega neodvisnega filma – Johnu Cassavetesu, čigar retrospektiva se začenja v Slovenski kinoteki. Ustavili se bomo pri dveh filmih z aktualnega sporeda, Sentimentalni vrednosti Joachima Trierja in Veličastnem Martyju Josha Safdieja s Timothéejem Chalametom v glavni vlogi. Poslovili se bomo od dveh izjemnih filmskih osebnosti, Emilije Soklič in Béla Tarrja.

Kateri so najbolj pričakovani filmi leta 2026? Katere slovenske filme bomo gledali v novem letu in katere retrospektive se obetajo v Slovenski kinoteki?

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 64: Lepi hoteli in kultura savnanja Klemenov izgubljen kovček Zapustiti domovino Slovenski javni servis Kvalitetno življenje - spanje, odnosi, telovadba in hrana Cilji v letu 2026 Srečno in uspešno življenje & vpliv okolja Katere dokumentarce gledamo? Naš trenutni fokus in Janijeve delavnice

Po Sloveniji je vse nared za številna silvestrovanja na prostem. Ob jasnem in mrzlem vremenu je pričakovati, da bo ognjemet dobro viden. Na tujem so v leto 2026 ponekod že vstopili, najprej na otočjih v Tihem oceanu. Ponekod so zaradi varnostnih zadržkov praznovanja okrnjena. Druge teme: - Leto 2025 je prineslo podnebni zakon - bo učinkovit? - Slovenski turizem, ob visokih prihodkih, pred številnimi izzivi - Na skakalnici v Garmisch-Partenkirchnu najboljša Nika Prevc

Večina kristjanov po svetu danes praznuje božič - praznik rojstva Jezusa Kristusa. Pričakali so ga s polnočnimi svetimi mašami. Slovenski katoliški škofje so v poslanici zapisali, da naj božič srca napolni z močjo, tolažbo in mirom. Da se v negotovem svetu ravno božič vrača k bistvu, da bog prihaja k šibkim in ranljivim, pa je spomnil evangeličanski škof Aleksander Erniša. Drugi poudarki oddaje: Množičen obisk polnočnice v Betlehemu, prve po uveljavitvi premirja med Izraelom in Hamasom. Kako zasedena so v prazničnih dneh gorenjska turistična središča? Zvečer zagorelo v Domu starejših Notranje Gorice.

Pogledali bomo v slovenski film leta 2025 in se vprašali, kako raznoliko govori o svetu, v katerem nastaja. Skozi izbor igranih, dokumentarnih in kratkih filmov, med katerimi je posebna pozornost namenjena filmom Kaj ti je deklica, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, Fantasy, avtorica Tina Poglajen raziskuje, komu je danes zaupana filmska perspektiva, kako se spreminja filmski jezik in kako se (če se) rahlja dolgo prevladujoč enoten pogled. Gre za kritični premislek o sodobni filmski produkciji pri nas, ki odpira vprašanja onkraj posameznih filmov. Besedilo Med enoglasjem in raznolikostjo: slovenski film v letu 2025 je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.

Državni zbor bo na izredni seji potrjeval novelo zakona o orožju, ki predvideva, da imetniki nezakonitega orožja in streliva ne bodo kaznovani, če tega predajo do 31. januarja prihodnje leto. Imetniki bi strelivo ali orožje izročili policiji po predhodni napovedi in postalo bi last države, razen če bi ugotovili, da je bilo ukradeno oziroma izgubljeno. Del orožja bodo uničili, lahko pa ga bodo podarili muzeju ali pa ga bo policija uporabljala za izobraževalne namene. Drugi poudarki: - Najnovejšo različico ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini bo odposlanec Witkoff v Moskvi predstavil ruskemu predsedniku Putinu. - Nemčija zavrača plačilo vojne odškodnine Poljski, ta upa vsaj na poplačilo še živečim neposrednim žrtvam. - Slovenski košarkarji v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo po uvodnem porazu proti Estoniji sinoči premagali Švedsko.