Podcasts about slovenski

V Beogradu se za slovenske odbojkarje nadaljuje zadnji turnir rednega dela lige narodov s tekmo proti Iranu, v Navalu na šport tudi o razpletu aktualne etape dirke po Franciji.

Slovenski jamarji so pred dnevi dosegli nov velik uspeh. Na območju Planine Poljane v Bohinju so povezali dve jami in nastal je enoten jamski sistem, dolg skoraj 21 kilometrov, ki je tretji najdaljši v Sloveniji. Kako sploh poteka raziskovanje več 100 metrov pod zemljo in kaj žene človeka, da se vedno znova vrača v temo in neznano? O tem smo se pogovarjali s članom Društva za raziskovanje jam Ljubljana Petrom Mašičem.

Nevihtna celica se je razcepila, najhuje s točo in vetrom na Koroškem ter Savinjskem.Tanja Fajon in njeno imenovanje: jutrišnje odločanje neuradno odloženo.Vročinski valovi terjajo vse več žrtev, zato pozivi k sistemskim ukrepom.Evropska unija Moldaviji namenila 120 milijonov evrov za zračno obrambo.Kako odmevajo rezultati mature na štirih katoliških gimnazijah?Vreme: Jutri bo sončno z nekaj megle po nižinah. Popoldne in zvečer verjetne nevihte.Šport: Slovenski kolesarski šampion Tadej Pogačar zmagovalec prestižne gorske etape na Dirki po Franciji.

Jezik je poln drobnih presenečenj, ki jih odkrijemo šele, kose vprašamo: “Kaj pa to v resnici pomeni?” Frazemi so prav takšna presenečenja — majhne skrivnosti, ki čakajo, da jih razvozlamo. Zato danes odprimo naslednjo in poglejmo, kaj skriva.Slovenski frazemi v pripovedi. Vir: fran.si :Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov, slike: Artistly, bere Nataša Holy

Drugi celovečerec nemške režiserke Masche Schilinski je na lanskem Cannskem festivalu osvojil nagrado žirije. Slovenski naslov Zvok padanja je preveden iz angleškega naslova. V izvirniku je naslov In die Sonne schauen, kar dobesedno pomeni zreti v sonce, vendar pa res gre na več nivojih za temo padanja, zato je prevod naslova primeren. Že v prvencu se je režiserka ukvarjala z obdobjem otroštva in odraščanja, kot je povedala na novinarski konferenci v Cannesu: »Zelo me zanima otroška perspektiva. Otroci začutijo stvari, ki jih odrasli ne izrečejo, marsikaj zaznajo in razkrijejo, tudi tisto, kar odrasli želijo prikriti. Na svet zrejo brez vnaprej izdelanih konceptov. Za filmsko pripoved se mi zdi to odlično izhodišče.« Mascha Schilinski je scenarij za film napisala skupaj z Louise Peter: »Neko poletje sva z Louise skupaj preživeli na kmetiji v regiji Altmark v severovzhodni Nemčiji. Tam sva delali na scenarijih za druge filme. Hitro sva se začeli spraševati o tistem kraju. Dobili sva vtis, da se je tam čas ustavil. Nekega dne sva naleteli na fotografijo treh žensk iz 1920. let. Bila je presenetljivo sodobna in zdelo se nama je, da naju te tri ženske gledajo naravnost v oči. Začeli sva se spraševati o njihovih usodah in raziskovati, kaj se je tam dogajalo. V teku raziskav sva ugotovili vse mogoče. Menim, da še veliko stvari o času ne razumemo. Vendar danes vemo, da se travme prenašajo iz ene generacije v drugo. Do teh travm iz preteklosti nimamo več neposrednega dostopa, verjamem pa, da do njih lahko dostopamo prek čustev in pogosto po telesnem odzivu ugotovimo, da smo podedovali neko travmo iz preteklosti.« Film zaobsega časovni razpon od 1910. do 2020.let. V fokusu so štiri dobe, ki se v filmu prepletajo, v vsaki pa sledimo enemu glavnemu ženskemu liku. Vzporedno spoznavamo še usode drugih ženskih in moških likov. Seznanimo se tudi z načini življenja, kar je posebej zanimivo. Tu so navade, običaji, posebno narečje prostora, v katerega je vse skupaj postavljeno, v ospredju pa so tragični dogodki. Mascha Schilinski: »Večkrat sva si zastavili vprašanje, ali se lahko osvobodimo travm iz preteklosti. Niso nas tako zelo zanimale travme, ki so posledica velikih dogodkov, kot so denimo vojne, ampak posledice manjših dogodkov, raznih občutij, nesrečnih naključij, o katerih ljudje pogosto ne spregovorijo, dokler ne ležijo na smrtni postelji. In zanimala naju je povezanost med ljudmi iz različnih generacij. Zvok padanja je čustveno zelo zahteven film – v ospredju je namreč izguba nedolžnosti otroške dobe. Pri tem gledalci dobijo vpogled v vidike iz zgodovine žensk na tem specifičnem območju, ki marsikomu niso znani – gre za strahote, ki so vsekakor pustile sledi na več naslednjih generacijah tako žensk kot moških. Estetika filma je izjemna, kamera vrhunska – za njo stoji Fabian Gamper, ki je posnel že režiserkin prvenec, prav tako izjemni sta igra in režija. Gre za resnično subtilno in mojstrsko izvedeno delo, tako da nagrada žirije v Cannesu ne preseneča. Filmu lahko kvečjemu očitamo, da je v njem preveč teh težkih usod na kupu. Ne da to ni prepričljivo, vendar je nasičenost s tragiko proti koncu filma že težko vzdržna. V tem čutu za tragiko film spominja na Hudičevo kopel avstrijske režiserke Veronike Franz izpred dveh let, ki je sicer postavljen v sredino 18. stoletja v Avstrijo, vendar prav tako temelji na arhivskih zapisih. Jeseni pa bo v kine prišel film Rose režiserja Markusa Schleinzerja, umeščen v 17. stoletje, ki se ukvarja z dejstvom, da so se ženske v preteklosti iz različnih razlogov izdajale za moške. Zahtevne zgodbe o ženskah iz zgodovine in sedanjosti so v filmu vsekakor na pohodu. Recenzijo je napisala Tesa Drev Juh. Iz oddaje Gremo v kino.

Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je v velikem slogu osvojil šesto etapo dirke po Franciji, ki mu je bila z najtežjim vzponom dneva na sloviti Tourmalet pisana na kožo. Prevzel je rumeno majico vodilnega, njegov največji izzivalec Jonas Vingegaard pa je zaostal za kar dve minuti in 38 sekund. V oddaji tudi o tem: - Odbor za finance potrdil revizijo delovanja Golobove vlade, ne pa tudi prejšnje Janševe. - Na preseljenem sedežu ministrstva za kohezijo v Mariboru v prvi fazi 70 zaposlenih. - Ob nadaljevanju vojne na Bližnjem vzhodu Trump z vrha Nata bolj ali manj zadovoljen.

Slovenski etnografski muzej že od časa svojih predhodnikov v 19. stoletju zbira tudi zunajevropske zbirke, ki pa jih je od preimenovanja v SEM l.1964 kontinuirano predstavljal ne kot fenomene Drugega, temveč kot prikaz avtohtonih kultur v takratnem obdobju dekolonizacije. Že dolgo ima kustodiat za zbirke iz Afrike in Amerike. Zadnjo razstavo v tej smeri so odprli 18. junija letos in bo na ogled do 6. septembra. Gre za razstavo »Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi«. Zasnovala jo je kustosinja dr. Tina Palaić, naša sogovornica, s katero smo se sprehodili po razstavi in načeli razmislek o posledicah kolonializma ob primeru afriške države Tanzanije. Razstava temelji na zbirki predmetov in fotografij iz zapuščine Vrhničanke Antonije Grom in njenega sina Stanka, ki so jo potomci pred nekaj leti izročili muzeju. Tina Palaić je razstavo pripravila v sodelovanju s tanzanijskim muzealcem in umetnikom Eliabujem Mbonimbo, ki je spoznal kraje, v katerih sta delala omenjena Vrhničana, Antonija od l.1930, sin Stanko pa od l.1937 do vrnitve domov l.1962. Z avtorico koncepta razstave sva ob ogledu razmišljala o posledicah kolonializma, ne le v Tanzaniji, ampak na splošno, skupaj s širšim kontekstom povojnega obdobja dekolonizacije in vloge Jugoslavije v gibanju neuvrščenih držav. FOTO: Tina Palaić, SEM VIR: FB SEM

Prometnim deloviščem na avtocestah se pridružuje tudi to jutro vzpostavljena popolna zapora dela vipavske hitre ceste. Vsak dan jo prevozi 20 tisoč vozil, od tega skoraj 4 tisoč 500 tovornjakov. Po vzpostavitvi začasnega režima bo od ponedeljka odprt le pas proti Italiji, s čimer bo stekel drugi del obsežne obnove. Drugi poudarki oddaje: Putin naznanil zavzetje celotne ukrajinske regije Lugansk. Združene države Amerike praznujejo 250 let neodvisnosti. Slovenski košarkarji utrpeli visok poraz proti Estoniji

V Galeriji Božena v Fotohiši Pelikan je na ogled fotografska razstava Izposojeni bogovi, kamniti Dunajčani mednarodno priznane fotografinje Christine de Grancy. Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana se je minuli konec tedna predstavil na uglednem Ravenna festivalu. Umrl je novinar in publicist Bogdan (Bogo) Sajovic, prejemnik častnega priznanja Boruta Meška, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov.

Slovenski frazemi v pripovediVir: fran.si :Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov, slike: Artistly, bere Nataša Holy

Število smrtnih žrtev potresa v Venezueli naraslo na več kot 1400, več deset tisoč ljudi ostaja pogrešanih. Papež Leon ob sklepu konzistorija v Vatikanu pozval h gradnji miru skozi evangelij.Pet novomašnikov in pet osebnih zgodb fantov, ki bodo danes in jutri postali Jezusovi duhovniki in pastirji duš.V Bruslju začasni dogovor za večjo zaščito potnikov v Evropski uniji.Kaj prinaša nedavno podipisani dogovor med Libanonom in Izraleom? Slovenski odbojkarji v ligi narodov premagali Brazilce, danes še tekma z Italijani. Vreme bo še naprej sončno in vroče, za osrednjo Slovenijo in jug države zaradi vročine razglašeno rdeče opozorilo.

Slovenski košarkarji bodo v prvem julijskem tednu končali prvi del kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2027. Pred odhodom v Estonijo se bodo zvečer v Celju v prijateljskem obračunu pomerili z Italijo. Kolesarji na slovenskih cestah pa se ta konec tedna merijo za državne naslove. Po včerajšnji vožnji na čas bo sledila še cestna dirka, na kateri med favorite spadajo tekmovalci moštev svetovne serije. Med temi so Primož Roglič, Matej Mohorič, Jakob Omrzel in drugi.

Dr. Lahovnik: iz ekonomskega vidika je bila osamosvojitev Slovenije nujna.Nadškof Kmetec na Brezjah: Frančiškova vizija je dokončna sprava vseh z vsemi.V Zavodu sv. Stanislava popoldne slovesno, eden od razlogov namenjen domovini.Iz Solčave po požaru na kmetiji Bukovnik prihajajo dobre noviceV katastrofalnih potresih v Venezueli po zadnjih podatkih umrlo več kot 230 ljudi, na tisoče je ranjenih, humanitarne organizacije zbirajo sredstva za pomoč.Zakaj kardinal Walter Kasper govori o razširjenem pesimizmu v Cerkvi v NemčijiOtrokom naj bo med počitnicami tudi kdaj dolgčas, pravi dr. Zdenka Zalokar Divjak.Slovenski odbojkarji na domačem turnirju Lige narodov še do tesne zmage nad svetovnimi podprvaki Bolgari.Vreme- Danes in jutri bo sončno ter postopno še nekoliko bolj vroče

Raziskovalci želijo ugotoviti, katere značilnosti našega dednega zapisa so skupne večini prebivalcev Slovenije, katere pa nas delajo genetsko edinstvene; v čem smo si torej enaki, v čem pa se med seboj razlikujemo. Čeprav je genetski zapis dveh ljudi v 99,9 odstotka enak, lahko prav 0,1 odstotka razlik pomembno vpliva na razlike v njunem zdravju. Ta majhen delež lahko namreč vpliva na tveganje za razvoj bolezni, na njihov potek in odziv na zdravljenje. »Razlike so bistvene,« opozarja znanstvenica prof. dr. Damjana Rozman s Centra za funkcijsko genomiko in biočipe Medicinske fakultete v Ljubljani. Katere genetske posebnosti so značilne za prebivalke in prebivalce Slovenije? Zakaj je poznavanje genoma pomembno za zgodnejše odkrivanje bolezni, natančnejšo diagnostiko in razvoj personalizirane medicine? V Ultrazvoku pojasnjujejo prof. dr. Damjana Rozman, asist. dr. Lucija Raspor Dall'Ollio in doc. dr. Cene Skubic. Predstavljamo projekt Slovenski genom. Foto: Od leve proti desni: Damjana Rozman, Cene Skubic, Lucija Raspor Dall'Ollio/ Prvi

S podelitvijo spričeval se je danes za približno 256.000 osnovnošolcev in dijakov končalo šolsko leto 2025/26, ki je prineslo tudi nekaj novosti in zakonskih sprememb. Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević se je v poslanici vsem otrokom in zaposlenim v vzgoji in izobraževanju zahvalil za opravljeno delo in predanost šoli, izrazil pa je tudi željo, da šolski sistem ostane navdihujoča in povezana skupnost, ki gradi na zaupanju in spoštovanju. Drugi poudarki: - Rusija in Ukrajina medsebojne napade usmerjata na energetsko in oskrbovalno infrastrukturo, Kijev in Moskva z nasprotnimi trditvami glede napredka v vojni. - Evropo duši vročinski val, v povezavi s katerim je v Franciji umrlo najmanj 50 ljudi, v Veliki Britaniji zaprtih več kot tisoč šol, za del Slovenije za konec tedna razglasili rdeče vremensko opozorilo. - Slovenski turizem se krepi predvsem na račun tujih gostov; ob tem v stroki svarijo pred pretirano odvisnostjo od tujih trgov.

Letos bo v Slovenski katoliški cerkvi mašniško posvečenje sprejelo pet diakonov. Med njimi sta tudi dva redovnika: jezuit in kapucin. V oddaji so spregovorili o svoji odločitvi za duhovniško poslanstvo in o izzivih, ki jih čakajo.

Ko so v obdobju med obema svetovnima vojnama klerikalci, liberalci, krščanski socialisti in komunisti iskali vsak svoj odgovor na vprašanje, kaj se pravi biti Slovenec, so pravzaprav že tlakovali pot v državljansko vojnoŠolska učenost pravi: na Slovenskem je med drugo svetovno vojno, med letoma 1941 in 1945 torej, potekala državljanska vojna. To seveda drži, a na nek način bi lahko rekli, da – paradoksalno – to obenem tudi ne drži. Pomislimo: dr. France Bučar, prvi predsednik demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta, je menil, da se je državljanska vojna v resnici končala šele spomladi leta 1990, ko se je pač konstituirala naša prva večstrankarska skupščina, medtem ko pesimisti med nami najbrž celo mislijo, da se v resnici sploh nikdar ni nič končalo, da je vročo državljansko vojno kvečjemu zamenjala hladna, ki pa slej ko prej traja še naprej. Morda še bolj nenavadno pa je, da niti trenutka, ko se je državljanska vojna začela, ni mogoče določiti z vso gotovostjo. Natanko v tem kontekstu veja omeniti, da je pod okriljem Založbe Univerze v Ljubljani pred nedavnim izšla razprava Slovenski narod, v kateri njen avtor, dr. Sašo Jerše, predavatelj na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, elokventno zatrjuje, da so bile, metaforično rečeno, puške, s katerimi smo se Slovenke in Slovenci med letoma 41 in 45 streljali, pravzaprav nabite že precej prej. Jerše se v svoji knjigi namreč loteva analize slovenske ideološke krajine v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja in ugotavlja, da so bile opredelitve bistva slovenstva, kakor so jih v obdobju med obema svetovnima vojnama oblikovali klerikalci, liberalci, komunisti in krščanski socialisti, med seboj tako fundamentalno različne, da lahko rečemo, da je duh bratomornega spopada iz stekleničke v resnici ušel, že dolgo preden je enkrat po 6. aprilu 1941, se pravi po napadu sil osi na tedanjo Jugoslavijo, prvi Slovenec na svojega soseda, bližnjika oziroma brata pogledal čez puškino cev. Zato se velja vprašati, kako so ti nepomirljivo različni diskurzi opredeljevali, kaj se pravi biti Slovenec; vprašati se velja, katere vrednote so ti nacionalni diskurzi postavljali v samo jedro slovenstva in kako si je bilo skozi njihovo prizmo navsezadnje moč predstavljali táko prihodnost našega naroda, ki bi bila zares svetla? – No, prav tega smo se lotili v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Jeršeta. Foto: detajl s stenske poslikave Zgodovina Slovencev, ki jo je v preddverju Velike dvorane Državnega zbora leta 1958 ustvaril Slavko Pengov (Marko Klinc / arhiv Državnega zbora RS)

Ob bližajočem prazniku 35-letnici samostojne Slovenije v oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Borisa Golca o Dihotomiji slovensko – kranjsko in pa dr. Tomaža Lazarja na temo: Pogledi od zunaj. Slovenski prostor in njegovi prebivalci v dojemanju poznosrednjeveških sodobnikov.

Ob vsesplošni uporabi generativne umetne inteligence se sprašujemo, če so veliki jezikovni modeli lahko pristranski? Zakaj Muskov Grok ali kitajski DeepSeek veljata za desno usmerjen model, drugi komercialni modeli (Chat GPT, Gemini, Cloude, ..) pa levo, liberalno usmerjene? Je generativna umetna inteligenca lahko politično nevtralna in kako kulturno pogojene razlike med nami razume slovenski model GaMS. Kako bi odgovoril na vprašanje, kateri klub je boljši? NK Maribor ali NK Olimpija? Prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko raziskovalno dela na področjih umetne inteligence, strojnega učenja, obdelave naravnega jezika in analize omrežij. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:01:35 Kako pristranska je generativna umetna inteligenca? 00:04:18 Politični kompas jezikovnih modelov 00:08:21 Površinska vs. globoka pristranskost in etične dileme 00:11:05 Komercialni vs. odprtokodni modeli in tri faze učenja 00:13:43 Kako oblikovati objektivne ukaze (prompte)? 00:17:00 Tožbe proti tehnološkim velikanom in pravna odgovornost 00:20:40 Filtriranje podatkov in problem spletnih komentarjev 00:22:48 Kulturno prilagajanje umetne inteligence 00:24:59 Slovenski model GAMS in prihodnost razvoja

Slovenski frazemi v pripovediVir: fran.si :Janez Keber: Slovar slovenskihfrazemov, slike: Artistly, bere Nataša Holy

V popoldanskih minutah bosta v ospredju košarkarski in kolesarski prispevek. Na dirki po Švici nastopata oba slovenska zvezdnika, Primož Roglič in Tadej Pogačar, ki je že po včerajšnji prvi etapi prevzel majico vodilnega na dirki. Slovenski košarkarski reprezentanti pa so začeli priprave na zadnji tekmi prvega dela kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Kočevju ugotavljajo, kako dragocen je sistem oskrbe in pomoči na domu za starejše. - V Celju razburja načrtovana graditev novih stanovanj. - V Postojni znova poteka program DORA. - V Termah Snovik v Tuhinjski dolini so odprli prvi slovenski trajnostni hotel z 200 ležišči.

Konzorcij rokodelskih centrov že peto leto zapored organizira Slovenski rokodelski tabor za mlade, ki je pomemben prispevek k prenosu tradicionalnih rokodelskih veščin in omogoča stik z mojstri rokodelci.

Pri Svetem Vidu v Clevelandu so včeraj praznovali župnijskega zavetnika. Še posebej so se spomnili ustanovitelja župnije msgr. Vitusa Hribarja in mnogih zvestih faranov, ki so leta 1893 ustanovili župnijo. Slovenska šola pri župniji Marije Vnebovzete, ta je bila ustanovljena pred 120-imi leti, je to nedeljo na Slovenski pristavi pri Clevelandu pripravila tradicionalni piknik. Začel se je s sveto mašo. To nedeljo bo na Slovenski pristavi spominski dan, vsakoletno srečanje za pokojne domobrance in ostale žrtve komunističnega nasilja. Pri kapeli brezjanske Matere Božje na Orlovem vrhu bo sveto mašo daroval Frank Kosem. V nedeljo, 28. junija, pa bo na Slovenski pristavi prireditev Ponosen sem, da sem Slovenec. Po sveti maši bodo nastopili pevski zbor Korotan in folklorna skupina Kres. Poklonili se bodo pokojni rojakinji Bredi Lončar. Obeležili bodo tudi 65. obletnico Pristave. Vse rojake iz Clevelanda in okolice vabijo k udeležbi, da pokažejo svoj ponos na slovensko kulturo, zgodovino in tradicijo.

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca se je po uvodnih zmagah na turnirju lige narodov na Kitajskem, ko je bila boljša od Kitajske in Poljske, pomerila še s Kubo, zadnjo tekmo pa bo odigrala proti Japonski. Na Bledu so pripravili jubilejno, 70. izvedbo mednarodne veslaške regate.

Slovenski narod ni črnobeli narod! To je majhen in pogumen narod, ki je preživel stoletne viharje in ima zdaj končno, kot nikoli prej, svojo državo! Praznuj, draga domovina, ponosno in svečano svojo državnost, da bo naš narod ostal še stoletja in stoletja živ in ustvarjalen v raju pod Triglavom!Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo jutri poslovilni večer letošnjih maturantov, skupine Rast 55. S sveto mašo se bodo priporočili Mariji Pomagaj za potovanje v Slovenijo, sledila bo predstavitev programa. Junij je za slovensko skupnost v Argentini spominski mesec. Tako bo to nedeljo dopoldne v Slovenski hiši spominska proslava, na zadnjo junijsko nedeljo pa bodo te še v krajevnih domovih. Letošnja osrednja spominska proslava se bo začela s sveto mašo in poklonom pred spomenikom, v dvorani bo govori imel Tone Rode, sledil bo odrski prizor njegove Maše za vstajenje Slovencev v režiji Jožeta Lenarčiča. V sklop meseca spomina so si naši rojaki v Argentini kmalu po uspešni premieri v Sloveniji lahko ogledali celovečerni film Exodus 1945 - Naša kri studia Siposh. Težki, a pomembni dogodki slovenske zgodovine so se živo in ponosno vtisnili v srca mnogih. V organizaciji Zedinjene Slovenije se je film - španske podnapise je pripravila Luciana Hribar - predvajal devetkrat, gledalcev pa je bilo več kot tisoč, med njimi mnogo mladih. Ponekod so bila po predvajanju še pričevanja. O odzivih pišejo v novi številki Svobodne Slovenije. Eden od argentinskih obiskovalcev je dejal: kako se morate vi počutiti, ko je to vaša kri, če smo mi tako žalostni in nam je tako hudo.

Slovenski nefrolog sodeloval pri objavi treh člankov o kronični ledvični bolezni v znanstveni reviji Lancet.Ledvice lahko izgubljajo svojo funkcijo več let, ne da bi to opazili. Razvije se kronična ledvična bolezen (KLB), ki je po ocenah strokovnjakov ena najhitreje naraščajočih zdravstvenih težav sodobnega časa. Žal je pogosto spregledana, čeprav jo odkrije že enostavna analiza krvi in urina. O tem, kdo je najbolj ogrožen, kako poteka zgodnje odkrivanje bolezni in kakšne so možnosti zdravljenja, v Ultrazvoku govori nefrolog doc. dr. Andrej Škoberne (UKC Ljubljana). Dr. Škoberne je kot član mednarodne skupine strokovnjakinj in strokovnjakov v ugledni znanstveni reviji Lancet sodeloval pri objavi treh člankov, s katerimi splošno in strokovno javnost opozarjajo na pomen pravočasnega odkrivanja kronične ledvične bolezni. Na podlagi podatkov namreč ocenjujejo, da v razvitih državah kar od 30 do 50 odstotkov bolnikov s KLB še nima prepoznane bolezni. Originalni članki v znanstveni reviji Lancet: Članek 1 TUKAJ Članek 2 TUKAJ Članek 3 (drugopodpisan dr. Škoberne) TUKAJ Oddaja Ultrazvok - Nefrolog: Umetna inteligenca dokazala, da se ledvični bolniki pospešeno starajo TUKAJ  Foto: Andrej Škoberne/ UKC Ljubljana

Neurje škodo povzročilo v več kot 50-ih občinah. Najhuje prizadeti Komenda in Cerklje na Gorenjskem.Papež danes in jutri na Kanarskih otokih, sinočnje odprtje zvonika Jezusa Kristusa na baziliki Svete družine v Barceloni pravi spektakel.Finančni ministri članic Unije v Luksemburgu o stanju gospdarstva in javnih financ v območju evra.Iran zaprl Hromuško ožino za ves promet, medsebojno obstreljevanje z raketami in droni se nadaljuje.Drevi se začenja svetovno prvenstvo v nogometu, na katerem bo nastopilo rekordnih 48 reprezentanc.Stekle priprave na referendum o spremenjenem parkirnem odloku v Ljubljani.V Evropi in pri nas močan porast spolno prenosljivih bolezni.Vreme: Popoldne so še možne posamezne plohe, jutri in v soboto nekaj več sonca.Šport: Slovenski rokometaši dobili nasprotnike na svetovnem prvenstvu.

S koncertom, imenovanim Mediteranska melanholija, se je v petek, 5. junija, v Slovenski filharmoniji sklenila abonmajska sezona cikla VIP – Vokalno-instrumentalni program. Prispevek je pripravila Polona Gantar (Glasbeni utrip, 10. 6. 2026). V okviru abonmaja VIP je tokrat nastopil gostujoči Zbor Hrvaške radiotelevizije, z manjšo instrumentalno zasedbo – organistom Pavaom Mašićem, oboistko Marto Meštrović, trobentačema Vedranom Kocljem in Ivanom Medijem ter tolkalci Hrvojem Sekovićem, Krunoslavom Benkom in Francescom Mazzolenijem. V skrbno izbranem programu so zvenela mistično obarvana dela Arva Pärta, Petra Bergama, Igorja Kuljerića in Frana Paraća. Stoletni kulturni vplivi so se v njihovih delih prepletali z različnimi sodobnimi skladateljskimi izrazi, prevladovala pa sta, kot je razvidno že iz naslova koncerta, pristen mediteranski duh in duhovnost. Če izvzamemo uvodno skladbo Arva Pärta, smo v glasbi hrvaških avtorjev vseskozi lahko sledili fragmentom značilnega dalmatinskega in deloma glagoljaškega melosa. Pevci in instrumentalisti so nas z izbrano glasbo povedli do presežnega – vse od minimalističnega pristopa Arva Pärta v skladbi Salve Regina do presunljivih madrigalov, v katerih je Petar Bergamo uglasbil čakavsko poezijo Marine Čapálije, od glagoljaško in z dalmatinsko ljudsko tradicijo obarvanega dela Križ, daj nam milost ti Igorja Kuljerića, do umirjene vedrine kompozicije Dona nobis pacem Franeta Paraća. Koncert je izzvenel predvsem kot prezentacija del sodobnih hrvaških avtorjev, kar je tudi prvenstvena naloga vsakega radijskega zbora. Zbor Hrvaške radiotelevizije sicer odlikuje izredna ubranost in mehkoba zvoka, naravno fraziranje, jasna dikcija in čista intonacija, izvajalcem pod vodstvom izkušenega in priznanega hrvaškega dirigenta Tomislava Fačinija pa je poslušalce z glasbo, ki jo pri nas le redko slišimo, uspelo navdušiti; tudi z dvema dodatkoma na koncu.

Slovenski pregovor: »Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda,« izraža več plasti: pozabiti na molitev, pomeni biti zadosten v svoji moči. Morje predstavlja naravno silo ...

Gost epizode je dr. Tom Potokar, britanski plastični kirurg slovenskih korenin, specializiran za opekline in rekonstruktivno vojno kirurgijo. Slovenski podnapisi na voljo na youtube: https://youtu.be/FhpAGkqcKKc V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Slovenstvo, Kamnik in vprašanje identitete Človeštvo, plemensko razmišljanje in kriza voditeljstva Od novinarstva do Zdravnikov brez meja Kambodža: prvi teren, bolnišnica in minska polja Bosna, Tuzla in konvoj medicinske pomoči Pot v kirurgijo, Južna Afrika in specializacija za opekline Budizem, ego in razumevanje trpljenja Medicina, dokazi in zdravljenje hudih opeklin Gaza: vstop, bolnišnica Šifa in delo med bombardiranjem Politika, odgovornost, vojna in upanje za prihodnost

Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana; tokrat vnovič v Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN; Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji; Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN.

V pomladnih mesecih imamo v Sloveniji kar precej bralnih pobud, s katerimi najrazličnejši akterji želijo spodbuditi mlade in starejše k branju knjig kot pomembni človekovi aktivnosti. V Mariboru v tem tednu potekajo 29. Slovenski dnevi knjige v okviru katerih se bodo v teh dneh zvrstili številni dogodki. Kako lahko branje spremeni posameznika ter družbo in o tem, ali je realno pričakovati vsesplošen odziv na bralne pobude v tokratnem Studiu ob 17ih. Pogovor je bil prvič objavljen v Radijski tribuni Radia Maribor. Gostje: Anja Zag Golob, pesnica, založnica; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Dragan Potočnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

Poslanke in poslance danes čaka izredna seja, na kateri bodo obravnavali dva zakonska predloga. Prvi predvideva vnovično razglasitev 17-ega maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja ter pokop žrtev vojn in revolucije na ljubljanskih Žalah. Drugi je zakon o parlamentarni preiskavi. Druge teme: - Ameriška vojska znova izvedla napad na jug Irana - V prihodnjih dneh se bo iztekla veljavnost številnih vinjet - Slovenski hokejisti so si prvič zagotovili tretji zaporedni nastop med elito.

Slovenski hokejisti so v Švici v boju za obstanek visoko premagali Italijo s 5:1, kar pomeni, da bodo naslednje leto še tretjič zapored igrali med elito. Vabljeni k poslušanju.

Na Azurni obali se izteka 79. festival v Cannesu, kjer žiriji predseduje korejski režiser Park Čan-Vuk. Med favoriti za zlato palmo se po prvih odzivih omenjajo filmi Očetnjava Pawła Pawlikowskega, Nenadoma Rjusukeja Hamagučija in Minotaver Andreja Zvjaginceva; dobitnike bodo razglasili v soboto. Napovedujemo Teden italijanskega filma v Slovenski kinoteki, ki bo ob sodobnih italijanskih filmih ponudil tudi štiri restavrirane klasike Roberta Rossellinija ob 120-letnici njegovega rojstva. Na redni spored prihaja nemška črna komedija Kaj Marielle ve režiserja Frédérica Hambaleka o družini, katere življenje zamajejo nenadne telepatske sposobnosti hčere. V sodelovanju s festivalom Filmske mutacije pa Slovenska kinoteka gosti enega osrednjih avtorjev ameriškega neodvisnega filma, Jona Josta. Samouk, ki snema od šestdesetih let prejšnjega stoletja, je ustvaril več kot štirideset celovečernih filmov in se bo projekcij v Ljubljani udeležil tudi osebno.

Teden pred nami skoraj gotovo prinaša vložitev kandidature Janeza Janše za novega mandatarja. Že prvi zakonodajni predlog prihodnje koalicije, interventni zakon za razvoj Slovenije, pa bodo skušali ustaviti sindikati, ki naj bi danes v državni zbor vložili zbrane podpise za sklic zakonodajnega referenduma. V oddaji tudi o tem: - Po Trumpu se na Kitajsko odpravlja tudi Putin. Evropa medtem kljub zadržanosti Nemčije razmišlja o ukrepih, ki bi zajezili uvoz cenejših kitajskih izdelkov - Združeni narodi želijo še letos rešiti vprašanje razdeljenost Cipra, kjer pa glede združitve grškega in turškega dela niso optimistični - Slovenski rokometaši potrdili vozovnico za svetovno prvenstvo. Hokejisti medtem na drugi tekmi svetovnega prvenstva premoč priznali Norvežanom

Iransko-ameriški pogovori o prekinitvi ognja so zastali, kljub pozivom in grožnjam z obeh strani. Ameriški predsednik Donald Trump znova svari pred posledicami za Teheran, če ta ne bo kmalu sklenil dogovora; iranski zunanji minister Abas Aragči pa opozarja, da so pripravljeni na vnovičen neposreden spopad z ZDA, če pogajanja ne bodo prinesla sprejemljivih rezultatov. Medtem so posledice zaprtja Hormuške ožine za ves svet vse občutnejše. Drugi poudarki oddaje: - Nekdanji britanski zdravstveni minister Streeting napovedal kandidaturo za vodenje laburistov in vlade. - Kobilarna Lipica v pričakovanju sredstev za naložbo v obnovo bazena. - Slovenski hokejisti na svetovnem prvenstvu elitne skupine premagali Čehe.

Medletno gibanje bruto domačega proizvoda je v prvem četrtletju presenetilo z najvišjo rastjo v državah Evropske unije. Več porabijo gospodinjstva, krepil se je izvoz, na gospodarsko rast so vplivale tudi državne investicije. Drugi poudarki oddaje: Po včerajšnji potrditvi sodelovanja Demokratov v nastajajoči koaliciji danes o tem dokončno odločajo še organi stranke Nova Slovenija. Slovenski kardiologi s študijo dokazali, da pri nas že dolgoletna praksa načina dovajanja zdravil ob infarktu močno zmanjša smrtnost bolnikov. Kubo obiskal vodja ameriške obveščevalne službe, ki je napovedal pomoč državi v hudi energetski krizi, a ob tem zahteval temeljite spremembe.

Po včerajšnji okrnjeni vojaški paradi ob dnevu zmage v Moskvi je ruski predsednik Vladimir Putin prvič namignil, da bi se vojna v Ukrajini lahko v bližnji prihodnosti končala. Izrazil je tudi omejeno pripravljenost na mehčanje odnosov z Zahodom, ob tem pa ponovil stare očitke glede podpore Ukrajini. Druge teme: - Je v Sloveniji dovolj politične volje za celovit pregon korupcije? - Jedrske velesile se ne držijo obljub o razorožitvi - Slovenski in italijanski oljkarji skupaj iščejo rešitve za številne izzive

Kaj se zgodi, ko se milijone let rojeva nova zvezda, na koncu pa se ne vžge? Eduardo Martín pojasni, zakaj do tega pride, opiše burno dogajanje v zakulisju odkritja prve rjave pritlikavke v Plejadah, in nas popelje v svet teh hladnih objektov. Kaj so kavne pritlikavke? Kako so povezane s temno snovjo in življenjem v vesolju? In kakšno vlogo ima pri vsem tem vesoljski teleskop Evklid? Prisluhnite epizodi. Kdo so najine poslušalke in poslušalci? Odgovore zbirava na https://forms.gle/JPyJta7xFCVvhYqG6!Hvala vsem, ki podkast tudi podpirate s simbolnimi kavami na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Slovenski prevod intervjuja v pisni oblikiOdkritje prve rjave pritlikavke Teide 1Kul sosedje (gost Tom Bickle)Astronomka na vrhunskih observatorijih (gostja Nada Ihanec), v pisni oblikiProjekt SubstellarVesoljski teleskop EvklidOpazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Prvomajski praznik dela se je začel s tradicionalnimi budnicami, nadaljuje pa se s shodi in pohodi po vsej državi. O pomenu dostojnega dela tako za posameznike kot za družbo so v poslanicah spregovorili najvišji predstavniki države, sindikati pa pozivajo k enotnosti in oblastem sporočajo, naj bodo dejavni soustvarjalci krepitve delavskih pravic. Druge teme: - Slovenski trg dela v času geopolitičnih negotovosti ostaja stabilen. - Islandija znova razmišlja o članstvu v Evropski uniji. - V Toskani zaradi obsežnega požara evakuirali več tisoč ljudi.

Kaj naredi film, vreden ponovnega ogleda? Marcel Štefančič, jr., je prepričan, da slovenski film skozi svojo zgodovino ni nastajal v vakuumu, temveč v dialogu z drugimi filmi, kinematografijami in filmskimi zgodovinami. V Kinodvoru bo na sporedu njegov letošnji izbor ''slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo'', tokrat iz šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let. V Slovenski kinoteki si bomo ob živi glasbeni spremljavi lahko ogledali Moža s kamero Dzige Vertova, film, ki je leta 1929 sistematično razgradil vse, kar je takratni film jemal za samoumevno, in ki ga je filmska teorija rehabilitirala šele desetletja pozneje. Iz Linza poročamo o festivalu Crossing Europe, ki se vsako leto ukvarja z vprašanjem, kaj evropski avtorski film sploh je in kje so njegove meje. In končno, o tem, kaj pomeni kino, bo spregovoril tudi romunski režiser Radu Jude ob svojem novem filmu Kontinental '25.

40. SlovenskI glasbenI dnevI so med 17. in 23. aprilom s koncerti, muzikološkim simpozijem, razstavami in pogovori osvetlili razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti od začetkov radijskega oddajanja do danes. Letos namreč mineva sto let od prvega radijskega prenosa klasične glasbe na Slovenskem, to je bil prelomni dogodek, ki je glasbo prvič ponesel onkraj koncertnih dvoran in jo približal širšemu občinstvu. Na festivalu se je glasbena dediščina povezovala s sodobno umetniško prakso, celotno dogajanje pa je prepletlo zgodovinski spomin z živim utripom današnjega glasbenega prostora ter tako osvetlilo pomen radia kot enega ključnih posrednikov glasbene kulture.

Prvič v novem sklicu parlamenta bodo poslanci razpravljali o ukrepih in zakonskih predlogih. Spremembe pri dolgotrajni oskrbi in ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka, posledično pa višje prispevne stopnje za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, bodo sicer najverjetneje zavrnjene. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji članic EU na Cipru o visokih cenah energije zaradi vojne v Iranu in o približevanju Ukrajine povezavi - Libanon in Izrael podaljšala prekinitev ognja do 17-ega maja - Slovenski dan brez zavržene hrane opominja na odgovornejši odnos do hrane

V Libanonu je začela veljati 10-dnevna prekinitev ognja, ki jo je včeraj napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Gre za pomemben korak k trajnejšemu miru v regiji. Iran namreč vse od sklenitve premirja z Združenimi državami vztraja, da bi moralo to veljati tudi za Libanon. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka zaradi bližnjevzhodne krize napovedujeta počasnejšo rast in višjo inflacijo. - Socialni partnerji pred sejo razdeljeni glede davčne razbremenitve, ki jo interventno predlaga tako imenovani sredinski trojček političnih strank - Jubilejni 40-ti Slovenski glasbeni dnevi letos v znamenju prvih koncertnih radijskih prenosov

Bližnjevzhodna kriza zavira svetovno gospodarstvo, napovedi za letos so pristojne institucije znižale. Slovenski potencial pa v veliki meri zavira pomanjkanje naložb podjetij. Guverner centralne banke Primož Dolenc pravi, da brez okrepitve teh, ne bo napredka. Drugi poudarki oddaje: Izrael in Libanon sklenila dogovor o začetku mirovnih pogajanj; kje in kdaj se bodo začela, ni jasno. Letalski promet nad Evropo je delno ohromljen zaradi stavke zaposlenih pri nemški družbi Lufthansa. Med slovenskimi šolarji opazen skrb vzbujajoč trend upada bralne, matematične, naravoslovne in informacijske pismenosti.