Podcasts about slovenski

Zahvaljujoč dolgoletnim prizadevanjem škofa Jegliča je leta 1905 vrata odprl Zavod sv. Stanislava, ki je kot sploh prva srednješolska institucija pri nas dijakom omogočil maturo opravljati v slovenščiniČe je slovenščina prišla v osnovno šolo že za časa Marije Terezije, se je v srednji uveljavila pozno in le s težavo. Tako je prva gimnazija, na kateri ni le pouk čisto vseh osem let pri vseh predmetih potekal v slovenščini, temveč je kot sploh prva srednješolska institucija pri nas dijakom na koncu ponudila tudi slovensko maturo, vrata odprla šele leta 1905. To je bil Zavod sv. Stanislava, ki ga je ljubljanska škofija na pobudo tedanjega škofa Antona Bonaventure Jegliča ustanovila v Šentvidu nad Ljubljano. Zapletov polno zgodbo o nastanku te institucije smo obnovili v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Simona Malmenvalla, kustosa Slovenskega šolskega muzeja, sicer pa tudi teologa, rusista in zgodovinarja. Foto: učiteljski zbor Zavoda sv. Stanislava s škofom Jegličem, ki sedi v prvi vrsti, četrti z desne (Wikipedija, javna domena)

V osrednjem švicarskem Marijinem romarskem svetišču v Einsidelnu je včeraj potekalo tradicionalno, že 56. romanje Slovencev, ki živijo v Švici in sosednjih državah. Prišlo jih je blizu 300. Najprej so se zbrali pri molitvi križevega pota, medtem je bilo spovedovanje, vrh srečanja pa je bila slovesna sveta maša v baziliki, ki jo je ob somaševanju župnika Davida Taljata in predsednika Zveze duhovnikov, ki delujejo v Evropi Dorija Pečovnika vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Pri maši je bil navzoč tudi veleposlanik Republike Slovenije v Švici Iztok Grmek s sodelavci, ki je zbrane tudi nagovoril in vsem skupaj zaželel, da bi to tradicionalno romanje povezovalo vse Slovence v Švici, posebej pa se je zahvalil župniku Taljatu za njegovo požrtvovalno in povezovalno poslanstvo. Letošnjemu romanju sta dala poseben pečat Nika in Jakob, ki sta med mašo prejela zakrament svete birme. Škof se je rojakom zahvalil za njihovo zvestobo veri, kulturi in jeziku ter za mnoge dejavnosti, ki se odvijajo v njihovih skupnostih. Letošnje romanje je potekalo v svetem letu, ko smo vsi skupaj kot romarji upanja povabljeni, da smo žive priče radosti, poguma in odgovornosti drug do drugega ter da nam je mar za naše bližnje, je iz Einsiedelna v Švici še sporočil škof Jamnik.

Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je v Kigaliju v Ruandi postal svetovni prvak na cestni dirki. Ciljno črto je prečkal pred srebrnim Belgijcem Remcom Evenepoelom in bronastim Ircem Benom Healyjem. Pogačar je tako ubranil mavrično majico iz lanskega dirke v Zürichu. Primož Roglič je dirko končal na 11-tem mestu. V oddaji tudi o tem: - Droni znova nad danskimi vojaškimi objekti, Nato krepi dejavnosti na Baltiku - Hamas izgubil stik z dvema talcema, Izrael poziva k 24-urni prekinitvi ognja - S simbolično trgatvijo se je v Mariboru končal festival stare trte

Bili smo na Festivalu migrantskega filma in festivalu StopTrik v Mariboru, ogledali smo si razstavo v Slovenski kinoteki Zgodbe iz čarobnega vrta, in bili na dveh premierah, žanrskega hibrida Ena bitka za drugo in distopične grozljivke Veliki pohod.

Odmevajo uvodni govori svetovnih voditeljev na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Medtem ko je bil ameriški predsednik Trump kritičen do delovanja Svetovne organizacije in držav, ki so v zadnjem času priznale Palestino, je slovenska predsednica Nataša Pirc Musar pozvala k multilateralizmu in h končanju genocida v Gazi. Kot je dejala, nismo ustavili ne holokavsta, ne genocida v Ruandi in ne nismo ustavili genocida v Srebrenici. Ustaviti moramo genocid v Gazi. Izgovorov ni več, je bila jasna predsednica. Drugi poudarki: - Kremelj: Rusija nima druge možnosti kot nadaljevanje ofenzive. - Krepitev sredstev za varnost ni grožnja, ampak priložnost, poudarja premier Golob. - Slovenski paraplezalci osvojili dve odličji na svetovnem prvenstvu.

Na največjem kulinaričnem dogodku v Gorici Okusi ob meji se bo tudi predstavila Zveza slovenske katoliške prosvete z včlanjenimi društvi, in sicer v tako imenovani Slovenski vasi. Od jutri do nedelje bodo v velikem šotoru stojnice postavila društva iz Doberdoba, Štmavra in Števerjana. Vsako bo predstavilo najbolj pristne okuse svojega kraja – od kmečkega piva in briških vin do jedi iz divjačine ter drugih specialitet. Ob kulinarični ponudbi bo poskrbljeno tudi za spremljevalni program, in sicer bodo jutri na uradnem odprtju Slovenske vasi nastopili gojenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, v petek bo potekal pogovor o pomenu ohranjanja slovenskih navad, običajev in tradicij, raziskovanja lokalne gastronomske dediščine ter predajanja izkušenj, vrednot in življenjske modrosti mlajšim generacijam. Na štiridnevnem dogodku v Slovenski vasi bo sodelovalo več kot sto prostovoljcev. Zahtevne priprave, od dokumentacije do najrazličnejših načrtov, so se začele že pred poletjem. Za usklajeno organizacijo je skrbela posebna delovna skupina. Društva bodo z udeležbo okrepila svojo prepoznavnost in utrdila vezi med člani, ob tem pa pridobila dragoceno podporo za nadaljnje kulturno delovanje.

V Clevelandu in okolici so v nedeljo sklenili letošnje Slovenske dneve. V dvanajstih dneh so prikazali pripravo tipičnih slovenskih jedi in trgatev, na ogled so bile razstave in slovenski film. Prostovoljci Slovenskega genealoškega društva so pripravili potep skozi zgodovinske slovenske četrti Clevelanda, zbrali so se tudi v Slovenskem kulturnem vrtu, ki praznuje 30. obletnico. V javni knjižnici Clevelanda je potekala še okrogla miza z naslovom Od sosesk do narodov: Moč pod-nacionalne diplomacije, ki je raziskala naraščajoči pomen diplomacije med ljudmi in kraji in iskala odgovore na vprašanje, kako se lahko Cleveland poveže s skupnostmi po vsem svetu, da bi spodbudil zaupanje, trgovino, inovacije in mir. Zaključek je bil v znamenju tradicionalnega praznovanja žetve, parade polke, slovenskega petja in plesa. Slovenske dneve je organiziral generalni konzulat pod vodstvom Suzane Češarek v sodelovanju s partnerji iz slovenske skupnosti. Konec tega tedna pa slovenska skupnost v Clevelandu pričakuje obisk predsednice države Nataše Pirc Musar. Po napovedih bo v dvorani cerkve Marije Vnebovzete podelila priznanje slovenski skupnosti v Ohiu.

Premier Robert Golob vztraja pri uvedbi obvezne božičnice. Kot je še enkrat zatrdil, pri odgovarjanju na poslanska vprašnja, bo ta obvezna za vse, saj so po njegovem zaposleni tako v zasebnem kot javnem sektorju največje bogastvo in največji kapital naše države. Golob je med drugim napovedal tudi ukrepe na področju oblikovanja cen hrane. Ostali poudarki oddaje: - Na konferenci o rešitvi izraelsko-palestinskega vprašanja v obliki dveh držav danes predvidoma nova priznanja Palestine. - 50 tisoč protestnikov v Budimpešti izrazilo nasprotovanje sporni plakatni kampanji, ki jo Orbanova vlada financira z javnim denarjem. - Slovenski odbojkarji z Američani za uvrstitev v četrtfinale svetovnega prvenstva.

Je vladna napoved obvezne božičnice glede na gospodarsko ohlajanje sploh uresničljiva? Izvršni direktor Gospodarske zbornice Mitja Gorenšček je, potem ko je premier Robert Golob danes znova zatrdil, da bodo božičnico še letos prejeli vsi zaposleni, za zdaj preklical sklic seje Ekonomsko-socialnega sveta. Po njegovem je namreč predsednik vlade predčasno napovedal njen razplet. Sindikalna stran medtem upa, da bodo socialni partnerji vseeno sedli za mizo. Drugi poudarki oddaje: - Bo več mednarodnih priznanj Palestine pripomoglo k mirovnemu dogovoru na Bližnjem vzhodu? - Ljubljanski potniški promet bo od oktobra dražji. - Slovenski odbojkarji po porazu z Američani končali nastop na svetovnem prvenstvu.

V oddaji Moja zgodba ob 20h smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Aleša Mavra: Božidar Raič kot eden pionirjev vzhodnoštajerskega toka v slovenskem katolištvu in dr. Andrej Hozjan: Dva katoliška duhovnika – intelektualca iz Prekmurja in njun odnos do slovenstva.

Državni zbor je sinoči potrdil pokojninsko reformo, ki med drugim viša starostno mejo za upokojitev in odmerni odstotek ter daljša referenčno obdobje za pokojninsko osnovo. Koalicija izpostavlja dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninske blagajne, opozicija pa opozarja na slabšanje položaja upokojencev. Del sindikatov in civilnodružbenih organizacij je napovedalo zbiranje podpisov za razpis referenduma. V oddaji tudi o tem: - Washington z vetom na predlog resolucije varnostnega sveta Združenih narodov, ki zahteva takojšnje premirje v Gazi. - Izzivi in priložnosti slovenskega turizma: Kako ustvariti vrhunsko butično ponudbo za petične goste? - Slovenski hokejski as Anže Kopitar po 20-ih letih pri LA Kings napovedal upokojitev. Letošnja sezona njegova zadnja.

V Španiji se začenja filmski festival v San Sebastianu, kjer je v glavnem tekmovalnem programu tudi film slovenskega režiserja, ki ustvarja na Češkem, Olma Omerzuja. Predstavljamo tudi serijo VOS Franceta Štiglica iz leta 1965, ki je bila preteklo sredo prikazana v Slovenski kinoteki in napovedujemo Festival migrantskega filma, ki se začenja v ponedeljek, ocenjujemo pa tudi filma Poletne počitnice Petre Seliškar in Fiume o morte! Igorja Bezinovića.

Državni zbor bo na današnji izredni seji med drugim obravnaval pokojninsko reformo. Na odboru je dobila zeleno luč koalicije, opozicija pa ni glasovala proti, zato je pričakovati, da jo bodo poslanci podprli. Državni zbor bi jo predvidoma lahko sprejel na oktobrski seji, a v zraku je še vedno napoved referenduma. Ključni ukrepi novele bodo najbolj vplivali na tiste, ki se bodo upokojevali čez 10 let. Za tiste, ki se nameravajo upokojiti v prihodnjih mesecih, se upokojitveni pogoji ne spreminjajo. Najpomembnejši spremembi sta sicer povezani z usklajevanjem pokojnin ter izplačilom zimskega dodatka. Drugi poudarki oddaje: - Ameriška centralna banka je prvič po devetih mesecih znižala obrestne mere, po mnenju Trumpa prepozno in premalo. - Rožančeva nagrada Urši Zabukovec za knjigo esejev o Dostojevskem. - Slovenski odbojkarji so se prebili v osmino finala svetovnega prvenstva, čakajo jih Američani.

Vlada predlaga uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače. Delodajalci ostro proti. Na odboru za kmetijstvo burna razprava o ukrepih za zamejitev bolezni modrikastega jezika.Poslanca SDS Mahnič in Černač prepričana v padec Golobove tožbe.Škof Saje na redovniškem dnevu: Iz krvi mučencev se rojevajo novi kristjani in novi duhovni poklici.Gasilci v Novem mestu končali odstranjevanje posledic torkovega neurja.ŠPORT: Tina Šutej osvojila bron v skoku s palico na svetovnem prvenstvu v Tokiu.Vreme: Jutri bo jasno, zjutraj bo po nižinah v notranjosti megla.Občina Gorenja Vas – Poljane prisiljena upočasniti poplavno obnovo.Mednarodni obrtni sejem MOS priložnost za povezovanje podjetnikov.Šport: Slovenski odbojkarji po slavju nad Nemci v osmino finala Svetovnega prvenstva.

Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar.

Slovenski odbojkarji so skupinski del svetovnega prvenstva na Filipinih končali s tekmo proti Nemčiji, ki je odločala tudi o potniku v izločilne boje. Ob odbojki se posvetimo še zasedanju foruma o nordijskih smučarskih disciplinah, ki v teh dneh poteka v dolini Fiemme.

V tokratni oddaji ponujamo najnovejšo epizodo podkasta Tour 202, katere gost je bil slovenski kolesarski selektor Uroš Murn. Lani je na svetovnem prvenstvu s Tadejem Pogačarjem osvojil zlato odličje, na prihajajočem v Ruandi meri na ponovitev tega uspeha. Tadej Pogačar je v zadnjem tednu pred odhodom na prvenstvo nastopil na enodnevnih dirkah v Kanadi, kjer je prikazal dobro formo, svoj rezultat pa žrtvoval za moštvene kolege. Selektor Murn je s športnim reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem govoril še o kolesarski dirki po Španiji, ki je bila ohromljena s številnimi protesti, na tej pa je sicer zmagal Danec Jonas Vingegaard.

Slovenski odbojkarji so se z zmago nad Nemčijo s tri proti ena uvrstili v osmino finala svetovnega prevenstva na Filipinih. Pred tem je ljubitelje atletike razveselila skakalka s palico Tina Šutej, ki je na svetovnem prvenstvu na Japonskem osvojila bronasto medaljo. Drugi poudarki oddaje: - V gospodarstvu nasprotujejo uvedbi obvezne božičnice; sindikati zadovoljni. - Izrael nadaljuje napade na Gazo, Evropsko unijo pa svari pred posledicami uvedbe sankcij. - Številne zdravstvene ustanove na svetovni dan varstva pacientov odprle svoja vrata.

V Črenšovcih je bil umeščen novi soboški škof Janez Kozinc, ki sporoča: Bog ljubi ta svet, četudi je slaboten.Kaj novemu ordinariju želijo njegov predhodnik, kleriki, verniki in predstavniki javnega življenja?Podpis pogodbe za helikopterje odpovedali, KPK opozarja na merilo v javnem razpisu, ki vzbuja sum.Novi predsednik Nsi Jernej Vrtovec: Splača se boriti in delati za vrednote.Iz mesta Gaza ob krepitvi izraelske ofenzive zbežalo več tisoč ljudi.V Vatikanu včeraj jubilejni dogodek posvečen mučencem 21. stoletja. Praznujemo god Žalostne matere Božje, od lani tudi dan žalujočih: priložnost za sočutje in podporo.Osumljenec za umor Kirka ne sodeluje z oblastmi.Šport: Slovenski odbojkarji v drugi tekmi na svetovnem prvenstvu izgubili proti BolgarijiVreme: Popoldne bo sončno, na zahodu rahle padavine. Jutri bodo plohe in nevihte zajele vso Slovenijo.

Podpis pogodbe o nakupu helikopterjev za nujno medicinsko spet odložen, obeta se še ena revizija.Nova Slovenija se na volitve podaja z novim predsednikom Jernejem Vrtovcem. Kakšna je njegova vizija?Voditelji arabskih in islamskih držav v Katarju kritični do delovanja Izraela v mednarodnem prostoru.Slovenski odbojskarji na drugi tekmi na svetovnem prvenstvu izgubili z Bolgari.Vreme: Jutri padavine po vsej državi, v sredo spet sončno.

Slovenski odbojkarji so danes igrali drugo tekmo skupinskega dela svetovnega prvenstva. Na Filipinih so se pomerili z Bolgarijo. V oddaji ponudimo tudi izsek najnovejše epizode kolesarskega podkasta Tour 202.

Obisk kitajskega zunanjega ministra Vang Jija v Sloveniji je minil ob pogovorih o vojnih konfliktih ter pomembnosti odnosov med Pekingom in Brusljem. Skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta poudarila tudi pomen multilateralizma ob zdajšnjih razmerah v svetu. V oddaji tudi o tem: - Izrael nadaljuje pregon Palestincev iz mesta Gaza. Območje zapustilo že več kot 250 tisoč ljudi - Novoizvoljeni predsednik NSi Jernej Vrtovec: Razvojna koalicija bo koalicija preslišanih v treh letih Golobove vlade - Slovenski odbojkarji za začetek svetovnega prvenstva s prepričljivo zmago. Čile so premagali s 3:0

Pred državnim zborom mirni protestni shod proti škodljivemu zakonu o zasebnih vrtcih.NSi bo na jutrišnjem kongresu odločala o novem vodstvu stranke.Soboška škofija se pripravlja na posvečenje tretjega ordinarija; kakšni izzivi čakajo novega škofa Janeza Kozinca?Komentar ekonomista Bojana Ivanca o padcu gospodarske rasti v Sloveniji: na račun višjih plač v javnem sektorju ni povečanja domače porabe.Delodajalske organizacije odločno proti predlogu zakona o osebni rabi konoplje.Ameriški predsednik Trump pozval k nenasilnemu odzivu na umor aktivista Kirka.Vreme: Popoldne bodo kratkotrajne krajevne plohe, jutri zvečer se bo od zahoda pooblačilo.Kardinal Parolin: Od Evrope do Bližnjega vzhoda nevarnost izbruha obsežnejše vojne.Slovenski državni holding je ustanovil državno obrambno podjetje.Šport: Na Filipinih začetek svetovnega prvenstva v odbojki.

V oddaji gostimo mlado Primorko Uršo Časar, glasbenico, ki je pred petimi leti novi dom in delo našla v Belgiji. Predstavljamo tudi prireditev Slovenski dnevi, ki prav te dni poteka v ameriškem Clevelandu, ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Banja Luki in se z učiteljico Metodo Perger pogovarjamo o učenju slovenskega jezika in kulture v tem delu Bosne in Hercegovine. Pozornost pa namenjamo tudi bližnjemu srečanju Beremo s Slovenijo, ki ga že več let pripravljajo slovenski rojaki v srbskem mestu Ruma.

Slovenski državni holding je ustanovil obrambno podjetje Dovos, s katerim želi država z vlaganji v slovenska podjetja krepiti obrambne in varnostne zmogljivosti. Vanj so vložili skupno tri milijone evrov začetnega kapitala, glede na potrebe pa ga bodo dokapitalizirali. Že pred njegovo ustanovitvijo pa je prah dvignila vloga Damirja Črnčeca, ki mu pripada mesto v nadzornem svetu. V oddaji tudi o tem: - Varnostni svet obsodil izraelski napad v Dohi. - Po incidentu z droni na Poljskem sosednji Rusija in Belorusija začenjata vojaške vaje. - Trgovinska zbornica: rast cen hrane pri nas ne odstopa od ostale Evrope.

Slovenski košarkarji so končali evropsko prvenstvo. Potem ko so v četrtfinalu v Rigi vodili večino tekme proti Nemčiji, so jih aktualni svetovni prvaki na koncu premagali z 99:91. Luka Dončić, ki je dvoboj sklenil z 39-imi točkami, je dejal, da Euro zapuščajo z dvignjeno glavo. V oddaji tudi: - Jesenska gospodarska napoved Umarja bo po pričakovanjih nižja od spomladanske, a še vedno pozitivna. - Evropski boj za položaj Unije v svetu, njene vrednote in avtonomijo je preveval govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. - ZDA pretresa atentat na enega od najvplivnejših konservativnih aktivistov in Trumpovih privržencev, 31-letnega Charlieja Kirka.

Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Avtorica oddaje Metka Pirc.

Vlada Republike Srbske je prepovedala vstop slovenski predsednici Nataši Pirc Musar in zunanji ministrici Tanji Fajon. Gre za odziv, potem ko je slovenska vlada razrešenemu predsedniku omenjene entitete Bosne in Hercegovine Miloradu Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo. V Srbiji so medtem v odzivih na slovensko odločitev skopi. Se je pa za našo medijsko hišo odzval Dodikov svetovalec za mednarodne odnose Lučiano Kaluža. Druge teme: - UMAR več kot prepolovil napoved gospodarske rasti za letos, na 0,8 odstotka. - Hamas kljub napadu na pogajalce v Dohi vztraja pri svojem; je Izrael opustil pogajanja? - Podana kazenskega ovadba zoper lastnika kmetije na Gorenjskem, ki je izkoriščal tuje delavce.

Z mašo v stiški baziliki sklenili tradicionalno kolesarsko romanje od Marije k Mariji.Škof Štumpf na Brezjah: Po Mariji nam Bog sporoča, da imata naše telo in duša Božje dostojanstvo.V NSi in SDS ministru Maljevcu v interpelaciji očitajo neizpolnjene obljube na področju dolgotrajne oskrbe in neprofitnih stanovanj.V prvem tednu zbranih že 5.500 podpis za referendum Proti zastrupitvi bolnikov – potrebujejo jih še 34.500.Trump pripravljen okrepiti pritisk na Rusijo, ta teden naj bi se o tem v ZDA pogovarjal tudi z evropskimi voditelji.Aleš Maver ne na izraelski ne na palestinski strani ne vidi posebne pripravljenosti za iskanje trajne rešitve konflikta.Šport: Slovenski košarkarji se bodo po zmagi nad Italijani v četrtek pomerili z Nemci.Vreme: Popolne bo večinoma še sončno, toplo bo. Jutri bo več oblačnosti.

Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.

Slovenski košarkarji so se uvrstili v četrtfinale evropskega prvenstva. V osmini finala so Italijo premagali s 84:77. Četrtfinalna tekma jih čaka v sredo, njihova nasprotnica bo reprezentanca Nemčije.

Italija je tekmec Slovenije v osmini finala Eurobasketa, ki se je za zaključne boje preselil v Rigo. Slišali boste tudi, kakšen je bil razplet koprske tekme svetovnega pokala v športnem plezanju.

Izraelska vojska kljub vse večjemu mednarodnemu pritisku stopnjuje napade na mesto Gaza, predhodno označeno za območje spopadov. Po ukazu za evakuacijo je vojska porušila 12-nadstropno stolpnico, češ da gre za infrastrukturo Hamasa, in napovedala nove napade na visoke stavbe v mestu. Zaskrbljenost ob tem so izrazili Združeni narodi. Po besedah predstavnika generalnega sekretarja Svetovne organizacije Stephana Dujarrica so ljudje na severu Gaze preprosto izčrpani. Ne morejo si privoščiti selitve na jug enklave, ker so prostori za razseljene prenatrpani in ker lahko pot tja stane več kot 800 evrov. V oddaji pa tudi o tem: - V Srbiji novi protesti, največ ljudi se je tokrat zbralo v Novem Sadu - Napredek gorenjskih občin pri odvračanju tranzitnega prometa z lokalnih cest - Slovenski nogometaši so na prvi kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo remizirali proti Švedom

Ekipa Radia Ognjišče začela s poganjanjem pedal na 15. kolesarskem romanju od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju.V Veliki Polani simpozij ob 80. obletnici smrti Božjega služabnika Danijela Halása, mučenca za vero.V Vatikanu vse pripravljeno za kanonizacijo Petra Jurija Frassatija /frasatija/ in Karla Acutisa /akutisa/.Doktor Pavel Porédoš: Z zakonom o samomoru s pomočjo nam vsiljujejo nekaj, kar je v popolnem nasprotju z zdravnikovim poslanstvom.Dostopnost do bolniške postelje v Ljubljani manjša kot v ostalih slovenskih regijah.Po kom nosijo imena slovenske šole?Šport: Slovenski nogometaši z remijem proti Švedski odprli kvalifikacije za prihodnje svetovno prvenstvo.Vreme: Jutri bo precej jasno z nekaj koprenaste oblačnosti.

Na nekem otoku stvari izginjajo in ljudje hitro pozabijo, da so sploh obstajale. Tiste, ki ne pozabljajo, išče tajna policija.V romanu Tiha kristalizacija japonska pisateljica Yoko Ogawa izpiše nenavadno in večplastno zgodbo, postavljeno v distopičen in zlagoma vse bolj absurden svet. Izgine lahko karkoli: najbolj drobni predmeti, jedi, ptice, poklici, letni časi. Ko se ti izgini množijo, življenje v vse bolj praznem svetu, z vse bolj luknjičavimi srci od ljudi terja vse radikalnejše prilagoditve. V Tihi kristalizaciji so vprašanja spomina in pozabe, represije in odpora nedvomno v ospredju, a se nam pokažejo skozi precej nepričakovane, sveže perspektive. Slovenski prevod romana Tiha kristalizacija Yoko Ogawa je izšel pri LUD Literatura, iz japonščine ga je prevedel Domen Kavčič, ki je delo v Sobotnem branju tudi predstavil.

Poslanci NSi in SDS so v državni zbor vložili interpelacijo zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Med razlogi za razrešitev ministra so navedli nepregledno porabo in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo ter zavajanje javnosti glede storitev dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Drugi poudarki oddaje: - Država ob širjenju bolezni modrikastega jezika razmišlja tudi o sofinanciranju stroškov zdravljenja in o nadomestilu škode rejcem. - Bruselj: Države, ki so se zavezale zagotavljanju varnostnih zagotovil povojni Ukrajini, bodo to storile na različne načine, nekatere bodo tja poslale vojake, druge pa bodo pomagale pri okrepitvi ukrajinske vojske. - Slovenski nogometaši drevi v Stožicah s Švedi na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo.

Poročamo o dogajanju na beneškem Lidu, kjer bodo podelili nagrade, med drugim zlatega leva, najboljšim izmed 21 filmov v tekmovalnem programu 82. beneškega filmskega festivala. Ljubljano je obiskal švicarski režiser filma Modrost sreče Philip Delaquis, v Slovenski kinoteki odpirajo novo sezono z retrospektivo Františka Čápa, ocenjujemo pa tudi dva aktualna naslova s kinosporeda: Ljubezen in Chuckovo življenje.

Slovenski košarkarji so opravili s skupinskim delom evropskega prvenstva. V Katovicah so se pomerili na petih tekmah, včeraj so igrali na zadnji proti Izraelu. Slovenski nogometaši pa drevi začnejo kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto. Na prvi tekmi v Stožicah jih čaka tekma s Švedsko.

Predstavniki držav tako imenovane koalicije voljnih, Evropske unije in Nata bodo danes v Parizu razpravljali o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečanja se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki upa, da bodo zavezniki povečali pritisk na Rusijo, da se odloči za diplomatsko rešitev. Druge teme: - Fiskalni svet ob vse večjem proračunskem primanjkljaju opozarja na nerealno načrtovanje. Vlada miri, da bo primanjkljaj ostal v mejah. - Državni zbor vendarle potrdil novi zakon o medijih. V Društvu novinarjev opozarjajo: časa za izvedbo ključnih ukrepov vse manj. - Slovenski košarkarji na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva proti Izraelu. Zmaga zagotavlja boljše izhodišče za izločilne boje.

V idiličnem okolju gorenjskega turističnega bisera se je včeraj začel jubilejni, 20-ti Strateški forum Bled. Sodobni svet pretresa vrsta oboroženih konfliktov, ki jih spremljajo hude kršitve mednarodnega prava in razkroj multilateralizma, zato so največji zunanjepolitični dogodek pri nas naslovili Pobegli svet. V nagovorih gostiteljev smo lahko zaznali frustracijo, da Evropa kot nosilka nekaterih civilizacijskih vrednot ni več svetovna politična in gospodarska sila. Druge teme: - V Srbiji novi množični protivladni protesti z zahtevo po predčasnih volitvah. - Ob začetku novega šolskega leta svarila pred kadrovskim zlomom. - Slovenski košarkarji danes proti Islandiji, na papirju najlažji ekipi skupine, lovijo drugo zmago na evropskem prvenstvu.

Pa smo nazaj. Komaj. Kajti letošnjo poletje smo stali. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Stali smo v prometu in edini, ki jim je bilo do heca, so bili slovenski policisti, ki so vsake toliko napovedali akcijo merjenja hitrosti. Ko so ugotovili, da njihove naprave ne zmorejo zmeriti nič hitrosti, so odnehali. Bilo je ogromno jeze, ogromno negodovanja, frustracij vseh vrst, še sploh, ker so se Darsovi politiki umirjanja prometa pridružile še slovenske železnice. Tako je bila usodna prometna os slovenstva: Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper dobesedno neprevozna in tradicionalne gostilne ob poti so že razmišljale, da velja ponovno odpreti hleve – kajti poštne kočije so se letošnje poletje zdele najhitrejša možnost potovanja prek države.Seveda pa bi pomenilo zlo srečo, če bomo jesensko-zimsko kolekcijo vaše priljubljene analitične oddaje začeli z jamranjem, kot to počnejo vsi ostali mediji. Slovimo po ponujanju rešitev in za danes smo za vas in načrtovalce prometne politike pripravili tri možnosti, kako Slovenijo potegniti iz infrastrukturnega kolapsa. Prva rešitev. Metro oziroma podzemna železnica. Najhitreje bi se prek Slovenije potovalo pod zemljo. Potrebne gradbene rešitve in tehnologija so zdaj stari že več kot stoletje in Slovenija je med redkimi državami, ki je ravno dovolj velika in hkrati primerno majhna, da bi se graditev metroja pod vso državo splačala. Če menite, da streljamo kozle, vedite, da omrežja podzemne železnice v nekaterih mestih obsegajo več kot osemsto kilometrov. Se pravi, da s podzemsko železnico, katere en krak bi vodil od Murske do Kopra, drugi pa od Brežic do Jesenic, še zdaleč ne bi dosegli rekordnih omrežij. Podzemska železnica bi hkrati razbremenila avtocestni križ, ki bi ga lahko Dars v naslednjih petdesetih letih nato resnično kakovostno obnovil. Okoreli cinik seveda vpraša, kje bi za takšno megalomansko graditev našli denar. Ampak če bi od osamosvojitve sem namesto v Slovenske železnice vlagali v Slovenski metro, bi se od Maribora do Ljubljane že dolgo vozili eno samo uro. Druga rešitev Projekt Nataša Kot vemo, se je predsednica zaradi varnostnih razlogov, saj bi jo lahko kdo od stoječih tovornjakarjev poškropil z vodno pištolo, izognila Slovenskim Konjicam in je v Beltince poletela s helikopterjem. Kar nam je dalo odlično idejo. Ker smo ravno sredi nabave reševalnih helikopterjev, bi bilo smiselno, da ne nabavimo samo dva, temveč jih nabavimo okroglih tisoč. Zagotovo bi nam Italijani transparentno dali količinski popust. Ampak kako bi se s tisoč helikopterji rešili prometnih zagat? Povsem preprosto; ne bi se obnašali razsipno kot predsednica, temveč bi recimo po en helikopter uporabljalo več potnikov. Nekakšen helikopterski Uber ali nekaj podobnega, kot je med mladimi priljubljena storitev »prevozi«. Petsto helikopterjev bi tako imeli v prostem prometu, tristo bi jih uporabljali za šolske prevoze, sto za prevoze bolnikov, dva za reševanje, enega za predsednico, ostale pa za nadzorovanje derbija med Mariborom in Olimpijo. Če menite, da je tudi ta rešitev predraga, poglejte samo podatek, koliko denarja občine zmečejo za šolske prevoze; če pa k temu prištejete še izgubljene delovne ure, razbite družine in uničena življenja zaradi stanja v kolonah, vidimo, da helikopterski prevoz za vse državljane niti ni tako zelo drag. Ob tem pa moramo zaradi verodostojnosti le pripomniti, kako bi veljalo s helikopterji še kakšno leto počakati. Kot nas uči ukrajinsko bojišče; droni za zdaj tovorijo le še bombe, ampak trenutek, ko bodo zmogli na želeno pozicijo dostaviti živega človeka, se bliža s svetlobno hitrostjo. Tretja rešitev Bojna ladja Galactica Kot nas uči spoštovani ceh piscev znanstvene fantastike, si je prihodnost brez teleportiranja skoraj nemogoče zamisliti. In ko se bo rjavi Elon namenil združiti svoji tehnologiji ultra hitrega potovanja po vakuumski cevi in možganskega vsadka, bomo dobili pionirsko tehnologijo teleportiranja. Predlagamo, da nas državljane slovenske vlada prijavi kot pilotski projekt. Teleportacija bi za Slovence pomenila izjemno priložnost. Ne le znižanje stroškov vzdrževanja in graditve cestne in železniške infrastrukture, povečalo bi se tudi razumevanje med državljani … Recimo štajerske družine, ki desetletja zaradi prometnih zamaškov niso mogle obiskati sorodnikov na Primorskem, bi s to tehnologijo uspele videti, od kot so po prvi vojni pribežali nono. Sicer pa je s teleportiranjem manjša težava. Vsaj v začetnih fazah obstaja možnost, da se človeško telo, potem ko ga razbijemo na atomsko raven, ne sestavi več v pravilnem vrstnem redu. Sicer gre za malenkosti, kot so uho sredi čela, ali bradavica na komolcu, v skrajnejših primerih tudi kakšen ud na nepravem mestu … ampak kot nas učijo večni nergači slovenske politične realnosti; pri nas že dolgo poizkušamo proizvesti človeka nove dobe in mogoče nam to z nekaj sreče uspe med procesom uvajanja teleportacije. Morali pa bi do vseh teh čudovitih možnosti končno mobilne Slovenije priti precej hitro. V prestolnici se gradi novi štacijon in župan mora vedeti, ali bo prerezal vrvico, ali pa bo stopil v energetsko polje in ukazal: »Beam me up, Scotty!« Ali po Jankovićevo: »Prežarči me, Skoti. Ne.«

Izrael je okrepil napade na mesto Gaza, kjer humanitarne razmere postajo čedalje hujše. Nenehno bombandiranje tega gosto poseljenega območja, je znova prisililo tisoče Palestincev v beg. Eden od mnogih prebivalcev, ki so zapustili svoje domove, je razmere kot katastrofalne. Pojasnil je, da se zaradi neprekinjenih napadov celotne ulice rušijo na prebivalce, nihče pa ne odstranjuje ruševin, ne išče preživelih in ne poskrbi za trupla umrlih. V oddaji tudi: - Ameriški predsednik Trump načrtuje preimenovanje Ministrstva za obrambo v Ministrstvo za vojno. - Celovška cesta spet normalno prevozna, odprti vsi štirje priključki predora Šentvid. - Slovenski košarkarji po porazu s Francijo danes v dvoboju proti Belgiji. - Sončno bo, več oblačnosti le v Prekmurju.

Ta konec tedna je na slovenskih cestah pričakovati gnečo. Ker se končujejo počitnice, ne le pri nas, temveč tudi v več drugih evropskih državah, je zastoje pričakovati predvsem od Hrvaške proti Avstriji in Italiji. Začetek novega šolskega leta pa zaznamuje tudi kadrovska problematika. Predsednica študentskega sveta Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Katja Krč rešitev vidi tudi v povrnitvi ugleda pedagoškega poklica. V oddaji tudi: - Evropski zunanji ministri danes o vojni v Gazi, izraelska vojska istoimensko mesto razglasila za vojno območje. - Ameriško prizivno sodišče večino Trumpovih carin označilo za nezakonite. - Slovenski košarkarji pred zahtevno tekmo z aktualnimi evropskimi prvaki Francozi. - Oblačno bo s plohami in nevihtami.

Vpliv ameriške politike na evropsko gospodarstvo, počasnost Evrope pri razvoju, orožarska industrija v Sloveniji, nepremičninski davek in poslovne razlike med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo – to je le nekaj tem, o katerih govorimo v tokratni oddaji. Vse izhajajo iz pogovorov v podkastu Srce bije za posel, kjer sva se Urška Valjavec in Urška Subotič Jereb od januarja do junija pogovarjali z menedžerji in podjetniki, ki vodijo pomembna podjetja v Sloveniji in širši regiji. Najzanimivejše misli smo strnili v Studio ob 17.00.

Evropska zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas je za danes sklicala izredno videokonferenco zunanjih ministrov Unije o prihodnosti Ukrajine. Pred srečanjem ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski, napovedanim za petek, so konec tedna, kot rečeno, tako evropski voditelji kot ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opozorili, da o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez te države ter da mora biti mir pravičen in trajen. V oddaji tudi o tem: - Med ubitimi v izraelskih napadih v Gazi znova novinarji - Približno tisoč ljudem z oviranostmi, ki živijo v stanovanjskih skupnostih, še vedno grozijo izselitve - Slovenski košarkarji znova izgubili proti svetovnim prvakom, a popravili vtis

Po tridesetih letih in trinajstih novelah starega zakona danes začenja veljati nov zakon o visokem šolstvu. Glavni novosti sta nov način financiranja visokega šolstva in daljše obdobje sklepanja pogodb o financiranju. Rektorska konferenca je zadovoljna, Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov ni. Drugi poudarki oddaje: Kritikam izraelskega načrta za zasedbo mesta Gaza sledil sklic Varnostnega sveta. Znana čas in kraj srečanja ameriškega in ruskega predsednika. Slovenski košarkarji niz pripravljalnih tekem začeli s porazom.

Izrael še stopnjuje vojno v Gazi. Varnostni kabinet je ponoči odobril predlog premierja Benjamina Netanjahuja za zasedbo mesta Gaza. Načrt ne vključuje okupacije celotne enklave, o čemer je predhodno govoril Netanjahu. Ta sicer zatrjuje, da Izrael ne želi prevzeti Gaze. Gaze ne želimo obdržati, imeti želimo varnostni obroč. Ne želimo ji vladati, ampak jo predati arabskim silam, ki bi ustrezno upravljale z njo, je dejal Netanjahu. Drugi poudarki oddaje: - V veljavi evropski akt o svobodi medijev. Slovenski novinarji opozarjajo na nujnost sprejetja novega zakona o medijih - Prvi sestanek avstrijske komisije o raciji pri Peršmanu, Slovenija pričakuje konkretne ugotovitve - Nogometaši Celja na pragu napredovanja v konferenčni ligi, Olimpija remizirala z albansko Egantio.

Zdravo. Tokrat se posvetimo izobraževanju. Ker je klitoris primarni vir orgazma za veliko večino žensk in ker tega ne ve 40-60 % moške populacije, možje, fantje, moški, dedci in kar je še teh imen, preberite zapiske. Vsaj 60-40 % tistih, ki menite, da je penetracija najlažja pot do njenega orgazma. V epizodi skočimo v tuš kabino (saj veste katero), pomežiknemo nesmrtnim bogovom, se spomnimo na prodajalca motornih kosilnic, basistov iz Han Dold Cityja in ugotovimo, da bi namesto katoliškega molka potrebovali več spolne vzgoje. Če imate občutek, da svet drvi v neznano smer - nič hudega. Ko pride trelovnik (dvelovnik z dodadnim dnem) bomo vsi uživali v šlafroku ali brez njega.

Razprave o upravičenosti dodatnega oboroževanja ostajajo pregrete. Zagovorniki še več milijard za obrambo kažejo na vojne; nasprotniki pa načrtovano vrednost preračunavajo v dobrine, ki bi jih lahko pridobili namesto orožja. Pritiski zavezništva ostajajo; večja poraba terja tudi ostrejši nadzor, poudarja stalni predstavnik Slovenije pri Natu Andrej Benedejčič. Druge teme: - Zapleti pri vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe na domu. - Kaj se je spremenilo in uredilo dve leti po katastrofalni vodni ujmi? - Slovenski odbojkarji na sklepni turnir Lige narodov.