Podcasts about dogajanje

Danes se središče Ljubljane spreminja v veliko odprto znanstveno učilnico. Hiša eksperimentov, ki letos praznuje 30 let delovanja, med 29. in 31. majem 2026 pripravlja že 17. Znanstival – največji festival promocije znanosti, znanstvenega razmišljanja in izobraževanja pri nas. Dogajanje bo tri dni potekalo na ulicah in trgih v središču Ljubljane, namenjenih pešcem, pa tudi v prostorih Hiše eksperimentov. Ljubljana bo tako konec tedna znova v znamenju radovednosti, raziskovanja in ustvarjalnosti za vse generacije.

O kandidaturi Janeza Janše za mandatarja bodo poslanci odločali v petek. Dogajanje v državnem zboru je zaznamovano tudi z očitki poslanske skupine Resnice, da so jih skušali podkupiti. Medtem je policija pridobila poročilo nemških sodnih izvedencev o posnetkih, ki so zaznamovali slovensko predvolilno kampanjo. Obravnaval ga je sekretariat Sveta za nacionalno varnost. Druge teme - Vladimir Putin in Ši Džinping podpisala številne dogovore med državama - EU po dolgih pogajanjih v trgovinski pogovor z ZDA uvedla dodatne varovalke - Ob zamudni obnovi SNG Drama v zraku trije načrti.

V Cannesu smo se pogovarjali z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar. Predstavljamo nova dela umetnice Ane Sluga; z razstavo Fragile se posveča premislekom o sodobnih družbenih in medosebnih odnosih, o položaju posameznika v nepreglednem svetu informacijske dobe in o duhu kolektivizma v skrajno individualiziranem svetu. V Zagorju ob Savi poteka 28. državno tekmovanje otroških pevskih zborov; na odru se bo zvrstilo preko tisoč nastopajočih.

Leta 1982 je na pobudo slovenskega plesalca, koreografa, zdravnika in publicista dr. Henrika Neubauerja, Plesni odbor Mednarodnega gledališkega inštituta razglasil mednarodni dan plesa, ki ga vsako leto obeležujemo 29. aprila. Ob mednarodnem dnevu plesa se je Slovenija tudi tokrat ponovno spremenila v plesno prizorišče: v Ljubljani, Celju, Škofji Loki in Novi Gorici se je prvič odvil bienalni festival plesa v javnem prostoru z naslovom Ples za vse, ki povezuje različne ljubitelje plesa. Dogajanje v Ljubljani se je zaradi dežja z ulic in parkov preselilo v Narodno in Moderno galerijo. A praznik plesa se je kljub temu izkazal za imeniten dogodek, ki ga je za tokratno Nedeljsko reportažo obiskal Miha Žorž

Piše Pia Zala Meden, bereta Igor Velše in Eva longyka Marušič. Najnovejša knjiga pesnika in pisatelja Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je formalno razdeljena na tri dele: prvi je prozni, drugi pesniški, tretji del pa je dramsko besedilo. Prozni del sestavljajo od nekaj vrstic do nekaj strani dolgi zapiski, ki imajo vsi isti datum: 26. april 1986. Poznavanje pomena, skritega v dataciji odklene celotno delo: na ta dan se je zgodila nesreča v jedrski elektrarni v Černobilu. V začetku besedila je še zaznati obrise zgodbe, ki pa nato bolj in bolj razpada. Razpadanje pomena je vzporednica razpadu življenja po nesreči. Dogajanje v knjigi lahko razumemo kot striktno vezano le na černobilsko nesrečo in na razkrajanje celostne podobe sveta po njej, a v bistvu černobilska nesreča v knjigi predstavlja sodobni, postmoderni svet: tudi v njem je vse razpadlo, pomen so nadomestili možni pomeni in odsotnost Resnice. Svet, v katerem živimo, je enako zastrupljen, nenaraven in iznakažen kot Černobil po katastrofi. Prozni del je dadaističen v svojem aktivnem zoperstavljanju tvorjenju pomena v govorici, ki ironizira intelektualistični žargon in temelji na jezikovnih igrah. V tem delu ne moremo govoriti o sklenjeni, ali nasploh kakršni koli zgodbi: 120 strani besedila se vedno bolj giblje zunaj območja pomena in temelji na ludističnih besednih in jezikovnih igrah. Besede imajo pogosto isti koren ali se razlikujejo le v eni črki in se kot celota ne poigravajo niti na višji sintaktični ravni. Prozni del tematizira odnose med ženskim in moškim spolom, žensko plodnost, spolnost in razvoj zarodka, vsebuje pa tudi družbenokritične komentarje kulture wellnessa, na primer jemanja raznih dodatkov in izvajanja pomlajevalnih tretmajev. Vse to pa so le pomenski prebliski znotraj besedila, ki je na koncu le še izjemno gosto jezikovno poigravanje. V proznem delu nastopa veliko oseb: “plastični pesek” Pruton, Prutonka, Aknarka, Magin, Letalec, Piščalkar, Vohljavka, praktikant Kedves, čigar ime v madžarščini pomeni prijazen, Avatarka, vodja Histrion in Fukarka, ki je včasih tudi Fukinja, in tako naprej. Osebe večinoma spoznavamo prek imena kot tipološke oznake. Drugi del tvori kratka pesem v prostem verzu z naslovom Strah +. Ritem v pesmi gradijo ponavljanja iste stavčne strukture v zaporednih verzih, metaforike ni, so pa zamolki na začetku verzov. Kar je prvotno, to je zamolčano. Izražen je strah lirskega subjekta, skrbijo ga sile, ki vodijo in upravljajo svet. Hkrati je pesem vrnitev na čisti začetek knjige, k opisom oblastniškega razreda, ter prehod na zadnji del, ki je poskus upora. Tretji del je dramska igra, ki obsega okrog trideset strani. Dramsko dogajanje je postavljeno v preddverje podjetja, kjer Vratarka in Upravnica skušata razdreti zabavo ostalih nastopajočih – Vratarja, Pripravnika, Nadzornice, Voznika … Osebe plešejo ob glasbi, ki se predvaja na radiu, in zraven pojejo: “Glasbe ni, zapojmo sami, o gospodar, zapleši še ti,” ali pa: “koga briga in skrbi, rajši rajajmo vsi, pohitimo, pohitimo, gospodarja veselimo, juhej!” Na koncu ostaneta le Vratarka in Vratar, ki ji obljubi, da ji bo napisal priporočilno pismo, da bi lahko postala nadzornica. Predvajajo se poročila, nato spet glasba. Vsebinsko igra ustreza pripovedi Zarodek v času Černobila. V Lutmanovem delu ni razpadel le pomen, temveč tudi slovnica. V velikem delu knjige je popolnoma ignorirana pravilna raba tropičja in z njim povezane velike in male začetnice, veliko je tudi mest, kjer se nam zdi, da gre za tipkarske napake, na primer: “Vse se je zrelo skrivnostno okoli njega.” Takšnih napak je toliko, da že morajo biti namerne; slovnica je torej še eno sredstvo, prek katerega je prikazano razpadanje ustaljenega reda sveta. Vsekakor pa zmotijo slogovni spodrsljaji, na primer uporaba besede “močnil” namesto “postajal je močnejši.” Drugi del besedila na zadnji strani platnice pa deluje, kot da bi bil napisan za neko popolnoma drugo delo: opisuje dogodke in osebe, ki se v knjigi ne pojavijo. Marsikdo se bo gotovo spotaknil tudi ob vulgarnih in tipoloških poimenovanjih ženskih likov Fukarke in Fukinje, tudi drugi ženski liki so pogosto le seksualni objekti. Avtor to sicer skuša problematizirati z epizodo, kjer ima Histrion spolne odnose s “hčerko,” a vulgarni opisi, pripovedovani z njegovega zornega kota, to razveljavijo: “Ujezi ga dejstvo, da je fukarka prenehala z jemanjem kontracepcije z utemeljitvijo: pretirano doziranje s kontracepcijo me naredi frigidno. Ujezi ga, da mora zdaj paziti. Ujezi ga, da naj fuka na poteg. Jezen nase se spusti vanjo, ko mu strela spara telo.” Težko si predstavljamo, da bi bili moški liki opisovani in poimenovani na enak način kot obravnavani ženski liki. Delo Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je zanimivo predvsem zato, ker močno odstopa od osebnoizpovedne in avtofikcijske literature, ki trenutno prevladuje v slovenski literarni produkciji. Formalna intrigantnost dela za seboj skriva jezikovne in slogovne nedoslednosti, problematičen prikaz ženskih likov in družbeno kritičnost na prvo žogo. Zarodek z vratarko deluje kot kolaž idej, prebliskov in imenitnih jezikovnih domislic, ki pa bi najbolje delovale močno zgoščene v pesniško obliko.

Papežev poziv med molitvenim bdenjem za mir svetovnim voditeljem: Sedite k mizam dialoga in posredovanja.Medtem Ukrajina in Rusija v času velikonočnega premierja z medsebojnimi obtožbami o kršitvah.Bližnjevzhodna kriza zarezala v dobavo: do 13 odstotkov manj svetovnega pretoka nafte na dan, utekočinjenega plina pa za 20 odstotkov.Slovenski čebelarji opozarjajo, da je kmetijska nafta za njih še vedno nedostopna.Vreme: Danes še sončno, jutri bo oblačnost naraščala, a bo do večera še večinoma suho.Dogajanje na Bližnjem vzhodu bo vplivalo tudi na stanovanjsko gradnjo in nepremičninski trg.Kakšni so izzivi občinskega prostorskega načrtovanja?Teja Belak na preskoku skupna zmagovalka svetovnega pokala.

Piše Sanja Podržaj, bere Eva Longyka Marušič. Majo B. Kranjc smo že lahko spoznali kot pesnico, ki je leta 2024 objavila prvenec Mreža na dlani, konec lanskega leta je izšel njen prvi roman Klopotec in skoraj hkrati je prejela še nagrado modra ptica za še neobjavljeno delo, tako da bomo njen drugi roman lahko brali že letos! Zdi se, da je Maja B. Kranjc doživela nenaden ustvarjalni razcvet, a pravzaprav gre za vseživljenjsko gojenje veščine, saj v pesniški zbirki Mreža na dlani lahko preberemo, da se s poezijo sooča že od otroštva. Avtorico je pot vodila od dramaturgije do psihologije, zato nas ne preseneča, da se roman Klopotec ne razpira v široko zastavljeno zgodbo, temveč gre v globino in se odvija na ravni čustev, notranjih doživljanj in odnosov. Vse zunanje praktično odpade, v kratkih poglavjih se izmenjujeta glasova Vere in njene hčerke Nine, zadaj slišimo zvok klopotca, ki je včasih tišji in počasnejši, spet drugič pa glasno tolče v neusmiljenem ritmu. Klopotec iz naslova je osrednja metafora romana, je tisto, kar si mati in hči delita, čeprav tega dolgo ne vesta. Obe ga čutita v trebuhu in v prsih, ta klopotec, ki je pravzaprav ime za tesnobo in osamljenost. Vsaka zase se v samoti borita s temi občutki. Kar ju združuje, ju hkrati tudi ločuje, zaradi tesnobe se ogradita tako druga od druge kot tudi od sveta nasploh. V ospredju romana je zapleten odnos med materjo in hčerjo. Vera je mamo izgubila, ko je bila še otrok. Njeno otroštvo se je takrat končalo, saj je morala stopiti v prevelike mamine čevlje in prevzeti skrb za starejšega, a manj zrelega brata. Strogi oče je pričakoval, da bo prevzela gospodinjsko in skrbstveno delo ter da bo odgovorna, vestna in resna. Merila, ki so veljala zanjo, so bila za njenega brata drugačna, bolj ohlapna. Morda si zato kasneje ne želi otrok, morda je skrbela že dovolj. Verina želja je bila, da bi živela sama, da bi učila in pisala, zato se sprva ne želi vezati s Tinetom, ki jo sicer očara, a čuti, da je med njima preveč razlik. Njeno življenje se zasuče v drugo smer, ko zanosi. Otrok jo je prisilil k vrnitvi k Tinetu, razmišlja Vera, in ta otrok jo od njega začne oddaljevati. Tine je presrečen, ona pa je obupana v krču poporodne depresije. Občutek osamljenosti se dodatno poglablja zaradi stigme. Komu bi sploh lahko povedala, da otrok v njeno življenje ni prinesel veselja, ampak še več skrbi in bolečine? Uteho začne iskati v alkoholu. Medtem že zaslišimo drugi pripovedni glas: Nina ponudi otroški pogled na Vero, Tineta in njun odnos. Začutimo lahko njeno željo po materini toplini, a Vera tega ne zmore. Po ločitvi se odnos med materjo in hčerjo le še ohladi, Vera je do Nine stroga, nepopustljiva in nadzorovalna. Nina možnost drugačnega življenja vidi z Bojanom in ko z njim nepričakovano zanosi, se veseli nove družine, ki jo bosta skupaj ustvarila. A mladostna idealizacija kaj kmalu zbledi, saj je Bojan nasilen in oblastniški, k čemur njegove težave z alkoholom ne pripomorejo. Tako Vero kot Nino spremljamo od dekliških let naprej, roman pa spretno preskakuje v času, saj prizore filmsko niza v kratkih poglavjih. Dogajanje je razpeto v širok časovni lok, a ni preobloženo. Avtorica Maja B. Kranjc je precizno odbrala ključne momente za razvoj glavnih junakinj, ker pa je roman tako zelo osredotočen na notranjost Vere in Nine, se bralci težko orientiramo, kje in kdaj se pravzaprav nahajamo. Ko se Vera loči od Tineta, izvemo, da se je osamosvojila na isti dan kot država – šele na tem mestu je prvič jasno, kdaj se zgodba dogaja in to je ena redkih orientacijskih točk v romanu. Roman se tako zelo osredotoča na notranjost, na tisto, kar se dogaja v posameznici, in na tisto, kar se dogaja v družinski celici, da popolnoma odmisli širšo, družbeno dimenzijo. Posebej za Ninino zgodbo se občasno zdi, da bi se lahko dogajala tudi petdeset let prej, le v njenih pogovorih s samozavestno, odločno in svobodomiselno prijateljico Sandro, ki jo spodbuja, naj Bojana zapusti, dobimo občutek, da se zgodba dogaja v sedanjosti oziroma bližnji preteklosti. Lažje bi razumeli tudi Verin občutek osamljenosti, krivde in sramu ob poporodni depresiji, ki je sicer še danes tabu, a vseeno nekaj, o čemer smo bolj ozaveščeni kot v poznih sedemdesetih oziroma zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko Vera najverjetneje sploh ni vedela, kaj se z njo dogaja. Poleg psihološkega raziskovanja likov se roman osredinja tudi na vzorce, ki jih podedujemo od prednikov. Čeprav Verina mama v romanu nikoli ne spregovori, se izkaže, da je tudi ona čutila klopotec v trebuhu. Zgodba kaže nekakšno napredovanje, od Verine mame, ki s klopotcem ni zmogla živeti, prek Vere, ki se je z njim borila po svoje, z alkoholom in pisanjem poezije, do Nine, za katero lahko ob koncu optimistično upamo, da ji bo uspelo razbiti okove podedovane travme. Prav tako se zasveti možnost, da bosta Vera in Nina premostili razdaljo, ki se je z leti ustvarila med njima, ter vzpostavili bolj pristen in topel odnos. Roman tako deluje očiščevalno, saj sporoča, da je mogoče zaživeti drugače in da za to nikoli ni prepozno. Veliko vlogo pri tem ima za obe junakinji prav pisanje – to je poleg klopotca, ki se vrtinči v njunem drobovju, še ena stvar, ki jo imata skupno. S pisanjem ta klopotec pravzaprav premagujeta. Vera poezijo piše ponoči, ko ima čas in mir, Nina v najstniških letih poskuša tudi sama, a jo od pisanja odvrne prav Vera, ki njene pesmi brez dovoljenja pokaže stricu. Nina to občuti kot izdajo in pisanje za dolga leta opusti, želja pa v njej ponovno vzbrsti, ko se po ločitvi in bolezni sooča s svojo preteklostjo, s klopotcem. Roman je tako tudi svojevrstna hvalnica terapevtski in katarzični moči besed, izlitih na papir. Moški liki v romanu nastopajo samo obrobno, a vendarle je vredno omeniti, da jih je Maja B. Kranjc prikazala plastično, in ne zgolj stereotipno v vlogi antagonistov. Tine, Verin mož in Ninin oče, si želi, da bi družina ostala skupaj, a ga Verin hlad potiska vse dlje od doma. Ne on ne Vera nista dovolj čustveno opremljena, da bi odnos lahko rešila. Nina ima pravzaprav več lepih in toplih spominov nanj kot na Vero, pa vendar Tine v njenem življenju nima večje vloge in v celoti zbledi v Verini senci. Ninin partner Bojan je Tinetovo nasprotje, bolj je podoben Veri, saj je oblasten in obsojajoč, s taščo pa si delita tudi odvisnost od alkohola, na nek način postaneta zaveznika, zaradi česar postane Nina še bolj priklenjena nanj. Bojan je do Nine in do njunega sina Petra tako verbalno kot fizično nasilen, a se v ozadju nakazujejo tudi njegovi notranji boji, posebej z odvisnostjo, ki se je zmore rešiti. Roman je do njega prizanesljiv in dopušča, da se lahko spremeni, vendar pa z jasnim sporočilom, da gre za odnos, od katerega se mora Nina oddaljiti. Kdo smo brez tistih, na katere nas vežejo nevidne niti, se sprašuje roman Klopotec. Oblikujejo nas družina, odnosi, ki jih pletemo z ljudmi okoli sebe. Roman se osredotoča predvsem na družinske in partnerske vezi, na družino kot osnovno celico. Odsotnost širše družbene dimenzije sicer povzroča dezorientiranost v času in prostoru, po drugi strani pa ustvari toliko bolj precizno izrisane psihološke portrete glavnih junakinj. Dogajanje teče gladko in čeprav zajema dolgo obdobje, je avtorica dobro izbrala in izpostavila ključne momente v življenju protagonistk. Roman Klopotec je suveren prehod Maje B. Krajnc od poezije k prozi, pri čemer je avtorica ohranila poetičnost jezika in slogovno izpiljenost. Kljub nekaterim pomanjkljivostim lahko rečemo, da je to tenkočuten roman, ki bo gotovo nagovoril marsikaterega bralca, in predvsem bralke, in da se že veselimo njenega drugega romana.

V Planici se je končala sezona svetovnega pokala za smučarske skakalce. Junak dneva je Domen Prevc. Dobitnik olimpijskih medalj in velikega kristalnega globusa je z današnjim drugim mestom potrdil še mali globus za polete. Dogajanje v dolini pod Poncami si je v štirih dneh ogledalo več kot 83 tisoč obiskovalcev. Druge teme: - Iran prepričan, da ZDA v javnosti govorijo o pogajanjih, skrivoma pa načrtujejo kopenski napad - Papež Leon 14-ti na cvetno nedeljo obsodil uporabljanje vere za opravičevanje vojn - V desetih občinah v Srbiji potekajo lokalne volitve, ki veljajo za pomemben pokazatelj podpore Srbski napredni stranki predsednika Aleksandra Vučića.

Dogajanje na Bližnjem vzhodu pomembno vpliva na svetovno gospodarstvo in potrošnike. V ospredju pozornosti je dogajanje na naftnem trgu, saj je zaprtje Hormuške ožine eden največjih naftnih šokov na strani ponudbe v zgodovini. Tudi če se vojna konča takoj, bi se proizvodnja na Bližnjem vzhodu na raven pred vojno vrnila šele čez nekaj mesecev. O vplivu globalnih razmer na slovensko gospodarstvo, ki ga bo ustavitev dobavnih verig dodatno obremenila, ob tem so pred nami še negotovi časi oblikovanja nove vlade, se pred Vročim mikrofonom pogovarjamo z glavnim finančnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem.

Danes in jutri bo na severu države pihal izjemno močan veter, katerega hitrost bo presegala 100 kilometrov na uro, ponekod lahko sunki dosežejo tudi do 140 kilometrov na uro. Agencija za okolje je zato za obe severni regiji izdala opozorilo rdeče stopnje, prebivalci ogroženih občin pa so na telefone prejeli tudi opozorilo SI-alarm. Prejeli so ga tudi nekateri prebivalci Ljubljane, ki sicer ni na rdeče obarvanem območju. Pristojni prebivalce ogroženih območij opozarjajo, naj se zadržujejo v zaprtih prostorih in zavarujejo predmete, ki bi jih veter lahko odnesel. Dogajanje se bo umirilo ob koncu tedna. Drugi poudarki oddaje: - V Planici se je z moškimi kvalifikacijami začel skakalni praznik, najbolje od vseh sta se odrezala Anže Lanišek in Domen Prevc. - Svet za nacionalno varnost razpravljal o tujem vplivanju na volitve ter o energetski in varnostni krizi zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. - Kakšne bi lahko bile posledice sodbe v Združenih državah, da sta tehnološki podjetji Meta in YouTube krivi povzročanja odvisnosti pri mladoletnici?

Od majhnega odra do profesionalne konstrukcije, od večernega koncerta do tridnevnega festivalskega dogajanja. Toda festival Gora Rocka, ki je v več kot 20-ih letih iz skromnih začetkov prerastel v identitetno jedro ljudi na Šentviški planoti v občini Tolmin, ni le glasbeni festival. Je tudi festival, ki temelji na prostovoljstvu, pri organizaciji deluje več kot 350 prostovoljcev in prostovoljk. Dogajanje v neokrnjeni naravi ima tudi ekološko noto, Gora Rocka pa je tudi dobrodelen festival. Izkupiček od festivala vsako leto namenijo za pomoč lokalni skupnosti, posameznikom ali ustanovam in do zdaj so v dobrodelne namene podarili skoraj četrt milijona evrov, kar nekaj let so bili tudi podporniki projekta Botrstvo v Sloveniji. Vse to, kaj poleg glasbe še je festival, prikazuje novi dokumentarni film Gora Rocka režiserja Mirana Zupaniča s sloganom "V svojem filmu!", ki odpira tudi vprašanje o prihodnosti Gore Rocka. Dokumentarni film je delo produkcijske hiše Arsmedia, nastal pa je v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom.  Predpremiera in premiera filma bosta to soboto, 28. marca, ob 17.00 in 19.30 v Cankarjevem domu, 11. aprila pa bo primorska premiera v Kinu Tolmin.

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Na začetku zbirke Od daleč se pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič odpre skozi pogled vase od zunaj. Dogajanje ves čas poteka v nevsakdanjih, za avtorico psihično skrajnih in povsem intimnih okoliščinah. V zbirki so upesnjeni drobci njenih intimnih zgodb, ki so tematsko sodobno aktualne in hkrati univerzalno človeške. Pesmi, prispele na razpis Sončnice 2025, je za objavo v knjižni zbirki Sončnica vsa nora od svetlobe izbral Zoran Pevec, ki je zanjo napisal tudi spremno besedilo »Od daleč«, pa vendar povsem tu. Pesmi brez ločil in velikih začetnic na začetku pesmi ali stavkov so razporejene v dva dela. Tečejo v prostem, včasih muzikaličnem verzu in so različnih dolžin, od nekaj verzov, pa vse do cele strani in več. V prvem delu so naslovljene s preprostimi rečmi, pojmi ali besednimi zvezami, kot so Oko, Klobuk, Hrbti, Stvari padajo z neba, Otrok, Žlice … in v drugem delu Preveč, Hroščki, Dež, Jeleni in podobno. Z različnimi perspektivami usmerjajo bralca v konkretno in vsakdanje dogajanje, pri čemer pa ohranjajo večpomenskost. Iz prvega sklopa sedemnajstih, večinoma kratkih pesmi seva pesničin prepričljiv posluh za naravo in ljudi, pa tudi za vse ranljivo in drugačno. Pesmi nastajajo iz subjektivne, prvinske izkušnje v neposrednem, skorajda asketskem slogu, večinoma očiščenem vsega odvečnega. Grajene so iz minimalistično okleščenih verzov, pogosto oblikovanih kot kratka vprašanja (Še ne in ne več) ali paradoksalno asketske izjave o tem, kje je avtorica napisala pesem o neskončnosti (Soba). Verzi se polagoma pretapljajo v povedno gibke predstave, a v njih kljub vsemu še vedno vlada nedvoumna senzibilnost, ki razumsko oklesana občutenja oblaga s pridihom slogovne neponovljivosti. Kot se včasih – tako pravi – zgodi, da pride pesem, ko čakaš, da končno pripelje vlak, da se prižge zelena luč na semaforju ali da sonce predre oblake (Čakanje). Uvod v drugi del predstavlja daljša pesem Koža, ki avtorico kljub temu, da si dopušča krhkost in ranljivost, sugestivno definira z občasno preobrazbo. »Ker da njena mlada koža / čeprav se tega ne zaveda / v resnici sploh ni njena / ampak pripada kači.« Vsebinsko odpira drugi sklop, ki se s petnajstimi, večinoma daljšimi pesmimi pomakne v izpovednost, tako da je hkrati intimna, osebna. V pesmi Vrata s pretresljivo, iz prve roke podano usodo dveh posameznikov, ki sta za hip poskusila biti zavetje drug drugemu v vrtincu negotovega in nevarnega življenja izpisuje živ, pretresljiv, sočen in nepredvidljiv niz verzov o ljubezenskih odnosih. Negotova, česa si pravzaprav želi. Pesnica, ki ne more spati za zaprtimi vrati, upa, »da tudi ta dan / ne boš zbral poguma / ali pa upam / da ga končno boš / in se boš dotaknil / mojega trebuha / v katerem še vedno spi / tisto poletje.« V pesmi Ljubezenska se razkriva tudi to, da je v jedru premišljujoče, čuteče in pišoče avtorice vzpostavljen stik z lastno, nenehno bežečo, zakrivajočo in iščočo se pristno eksistenco. Ljubezen se kot bela omela ne razcveti čez nebo, ampak kot bi jo pesnica/slikarka upodobila s camero obscuro: pojem ljubezni se v želji, da končno napiše ljubezensko pesem, skozi droben pogled vase razplasti v hrepenenje po njej, a se ta kljub njeni želji razkrije le kot vdanost v danost. V vseh barvah resničnosti in domišljije je videti, da je Maruša Mugerli Lavrenčič ponotranjila še tako neznatna znamenja iz narave – ko si je predstavljala kako oblizniti nebo in oblake na njem – in jih vtkala v svoje dojemanje časa in prostora tako, da je vsaj za nekaj časa postala nekdo drug (Kuščarka). To ji je blizu navkljub temu, da je ta in kateri koli drug uzrt smisel ponekod zakrit, izključujoč in na videz celo izbrisujoč. Táke so pesmi najbolj elementarnega človeškega zazrtja vase, kot so hrepenenje in pričakovanje (Sonca), nostalgija (Obiranje oljk), sočutje, prijateljstvo in pogum. In v tem kontekstu je táka po opisu celodnevnih opravil in zaznav tudi ugotovitev, da je zanjo v verze ujeti trenutek hkrati najlažji in najtežji v življenju (Trenutki). Pesem Živeti z drevesom je kot ustvarjena za trenutke, ko se zdi, da je življenje lirski subjektki preprosto obrnilo hrbet, a se je potem, ko so se za njenim zadnjim ljubimcem zaloputnila vrata, odločila, da ima dovolj moških in bo odslej živela z drevesom. A tegobe ne postanejo nič manjše. Občasno osamljenost včasih prežene njegovo šepetajoče pripovedovanje zgodb ali nežno božanje. Male zamere so hitro pozabljene, očitna nasprotja se sprva privlačijo, a vse težje gladijo spore. Molčanje, udarec v obraz, strah in sprava v njegovem naročju. In kot v mnogih nesrečnih ljubezenskih zgodbah dosega srčne prekate nepogrešljivo ljubosumje. »Včasih sem ljubosumna na ptice, / ki tako rade sedajo na njegove veje, / posebej tiste s pisanim perjem / in rumenimi kljuni, / ki tako lepo pojejo. / Mogoče bi morala v njegovo deblo / z nožem vrezati veliko srce, / zato, da bi vedele, / da je moje.« Tudi pesmi v drugem delu zbirke Od daleč so napisane v prostem verzu brez ločil in drugih pravopisnih pravil, izjemi sta le predzadnji pesmi Živeti z drevesom in Omare, ki sta najbolj konkretni in osebni. Prepričljivi sta v maniri, da se prepletanje intimnih mrež v njuni notranjosti razrašča v širše razsežnosti, in s tem nagovarjata širše bralstvo: prva o ljubezni, druga o spominjanju in žalovanju. Nobena pristna lirika ne more biti namenjena zgolj izkazovanju tragičnih ali bleščečih podob in estetskih fines, temveč išče globlji smisel. Maruša Mugerli Lavrenčič svoj odnos do lastnih pesmi razgalja v zadnji pesmi Brez sramu. Njen odnos je sicer ves čas v skladu z naravo zaznamovan z nasprotujočimi si občutji in dejanji, vendar so njene pesmi kljub orkanu čustev – ki ga sprožajo strast, ljubezen in meditacija, a v njem ne umanjkajo niti misli na odtujenost, nezaupanje, ljubosumje, minevanje, žalost in smrt – pretanjeno pogledovanje v lastni notranji svet. Tako ji je tudi v tej drugi pesniški zbirki – njen pesniški prvenec z naslovom Pravi kot je izšel že leta 2021 – uspelo vzpostaviti varen prostor za ranljivost, mehkobo in empatijo. Njene pesmi omogočajo, da tudi bralci prepoznajo svoje izkušnje in izraze, s katerimi se zlahka identificirajo. Estetska izčiščenost pesemskega besedila v tej maniri je že postala pesničin osebni avtorski podpis.

Ugotovitve slovenskih obveščevalcev kažejo na tuje vmešavanje v volitve v Sloveniji, je po seji Sekretariata sveta za nacionalno varnosti potrdil sekretar iz premierjevega kabineta Vojko Volk. Izraelski paraobveščevalci iz podjetja Black Cube, ki so po navedbah nevladnih organizacij odgovorni za prisluhe, naj bi se med enim od obiskov v Sloveniji ustavili tudi na Trstenjakovi, kjer je sicer sedež stranke SDS. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vlada: kljub novemu znižanju trošarin bo gorivo v torek precej dražje - Izrael oznanil uboj še enega iranskega ministra - V Podravju slabši odziv na presejalni program Svit

Piše Marija Švajncer, bereta Dejan Kaloper in Lidija Hartman. Pisateljica, igralka in energijska terapevtka Tanja Dimitrievska je objavila svoj drugi roman in mu dala pomenljiv naslov Tako kot delfini ter se z literarnim snovanjem pridružila slovenskim igralkam in igralcem, ki so prepričljivi tako na odru ali filmu kot pri ustvarjanju v vezani ali nevezani besedi. V preteklosti Poldetu Bibiču in Metodu Pevcu, v današnjem času pa Saši Pavček, Barbari Cerar, Sašu Tabakoviću, Desi in Kristijanu Mucku in še mnogim drugim. V novem literarnem delu pisateljica opisuje dogajanje skupine posameznikov, ki se družijo in krepijo svoja telesa v telovadnici: Dvojica ženske in moškega zaživi skupaj, eden od njih pa zatrjuje, da je gojenje konoplje nadvse priporočljivo in zaželeno. Ne zgodi se nič usodnega, zgodbe skorajda ni, toda pomembno je, da je avtorica izvirna, domiselna in v marsičem drugačna od drugih literarnih ustvarjalcev. Njeni odličnosti sta humor in igrivost, posebnosti pa zmožnost in spretnost, da zna čustvena stanja in stališča materializirati, jih spreminjati v dogajanje, ki je podobno naravnim pojavom ali telesni dejavnosti, v hipu pa bi ga lahko imeli celo za nekakšno metafiziko. Obraz se na primer skisa in napihne v žabo, smeh uide na ves obraz in skoči še čez. Kaj, če je konoplja, o kateri je med drugim govor, plevel pod krinko? Iz glavne protagonistke, po imenu Eme, skoči mačka, čez čas pa se mlada ženska čedalje bolj zbližuje z delfinom. Delfin simbolizira igrivost in občutljivost, je živo bitje, ki ga je strah odgovornosti in nevarnosti zunaj sebe. Delfini ves čas plavajo v krogih, prepoznajo svoj odsev v ogledalu, vedno spijo samo na pol ter so vesele in šegave narave. Njihovi možgani imajo veliko površino, tako rekoč odločilno za inteligenco, če bi jo v zvezi z njimi lahko tako imenovali. Globlja in tesnejša povezanost z delfinom bi bila za Emo morda rešitev, saj bi se ta sesalec, ki torej ni riba, izluščil iz morske sinjine in nenadoma postal viden. Ema je občutljiva mlada ženska, marsikaj ji je jasno in vprašanje je, ali sploh potrebuje rešitev v pravem pomenu besede. Med drugim modruje: »V srcu je vse. Tudi modrost, za vsak korak, iz koraka v korak, iz trenutka v trenutek. Resnica je v srcu in raste iz trenutka v trenutek. Hipna je. Rešitev je vedno v srcu, mi ga pa znova in znova zapuščamo in iščemo modrost drugje.« Ema ima občasne odvode nekam v vesolje. Zgodi se, da se košček miru zdrobi, tanek pas tesnobe vrže senco, skrhano od prežvečenih časov. V nekaterih odlomkih bi bilo mogoče prepoznati nadrealizem, magični realizem in tudi neke vrste nonsens. Igrivo pisanje postaja čedalje bolj poglobljeno in sporočilno razvejano. Dogajanje je postavljeno v koronski čas. Kljub nevarnostim, ki prežijo na protagoniste, so medčloveški odnosi precej preprosti in večinoma dobronamerni, toda pozornost vzbujajo spoznanja o prostoru in času, že kar filozofija, ki se staplja z igralskimi izkušnjami in terapevtskim znanjem. Lahko se zgodi, da igralec nehote sprejme negativno energijo iz okolice, na primer ljubljansko energijo:. » In potem se zgodi, da se v tisti têmi, ki jo igra, igralec za trenutek izgubi in takrat, v tistem trenutku šibkosti, ko on kar je tista tema, brez svetlobe okrog, takrat se okoliška energijska tema z lahkoto nalepi nanj.« Terapevtska vednost govori o ženski in moškem v dvojici in njunih različnih hotenjih ter pobudi, da bi morali biti ljudje vsak trenutek začudeni, uporabljati intuicijo in zajeziti tok neumnosti. Človek ima pet čutov in si lahko prizadeva, da bi se povzdignil do višje čutne zaznave. Z notranjim očesom bi bilo mogoče videti celo dogodke iz preteklosti. Telo ima modrost in spomin. S kar nekaj besedami je prikazan pomen višjega jaza, globlje zavesti, duha in brezčasja, in to že skoraj v maniri new agea, se pravi nove dobe in prizadevanj po združevanju pristnega človeka, upanju ter ohranjanju narave in povezanosti z njo. Tanja Dimitrievska ponuja dvojnost, pripoved v romanu in refleksijo vsebine, nekaj zunanjega in podkrepljenega z vrednostnimi sodbami, torej razlikovanje med notranjim in zunanjim. Sama omeni, da je situacija groteskna. Ema bi v hipu najraje skočila nazaj v poglavje in ga prebutala, včasih pa se znajde na robu romana. Sporazumevanje med protagonisti tu in tam spominja na teater absurda. Očitna je tudi družbena kritika. Neposredno je izražena trditev, da je največje zlo našega sveta pohlep. Preden se bo svet v celoti iztiril, bi ga bilo treba izboljšati ter premagati kaos in v pretirano potrošništvo obrnjen moderni čas. Odločilnega pomena je prizadevanje za ohranitev narave. Na koncu romana ostane veliko nerešenih vprašanj, takih, ki bralkam in bralcem vsekakor dajo misliti in jih spodbujajo, da bi sami iskali odgovore nanje. Je primerno gojiti konopljo? Ali je revolucija res edina rešitev? Kdo si upa vzeti moč, da sodi drugim? Je mar to, kaj je prav in kaj ni prav, res nekaj absolutnega? So virus covida-19 povzročili luskavci in netopirji ali pa je bil morda namerno izdelan v laboratoriju? Je neznana bolezen izbruhnila kot svarilo in kazen za človekovo pokvarjenost? Ali se vse začne pri spreminjanju posameznika? »Šele ko bo dosežena kritična masa transformiranih posameznikov, bo družba lahko resnično spremenjena, bolj zdrava.« Tanja Dimitrievska v delu Tako kot delfini poudarja, da človek v življenju potrebuje svobodo in mir. Izpeljanka ljubezni pomeni sočutje, modrost, notranjo skladnost, iskrivost, pogum in ustvarjalnost. Vsak izmed nas bi lahko bil žarek istega sonca in to bi zagotavljalo pristno povezanost in vzajemnost. V ubranosti je treba ohraniti predvidljivost in slej ko prej se bodo uresničili svetloba, mir in vnovična rast. Protagonistka Ema poleti nekam navzgor, toda pri tem jo preganja misel, da pravzaprav ni mogoče nikamor pobegniti in uiti. A na njeno vprašanje, ali je nekakšen absolut samo ljubezen, bi bilo po vsej verjetnosti mogoče najti odgovor.

Ustavljamo se na seminarju za učitelje slovenskega jezika iz čezmorskih držav, ki je v teh dneh potekal v Sloveniji in se pogovarjamo z nekaterimi udeleženci, prek radijskih valov se podajamo k slovenskim rojakom v Skopje, kjer je slovensko društvo France Prešeren pripravilo že tradicionalno prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku. Pustni čas je tu in tudi ponekod pri naših rojakih, ki živijo po svetu, pustne šeme v teh dneh odganjajo zimo. Tudi v ameriškem Clevelandu že več kot desetletje prav na pustno soboto slovenska skupnost pripravlja zdaj že tradicionalno kurentovanje, ki ga spremlja vrsta kulturno etnoloških dogodkov. Seznanjamo pa vas tudi z delovnimi načrti slovenskega planinskega društva Triglav iz Züricha.

O nordijski kombinaciji, moškem superveleslalomu in tretji zlati medalji Franja von Allmna ter ženski biatlonski posamični preizkušnji, na kateri so kraljevale Francozinje.

O ekipni kombinaciji in novi švicarski zmagi med alpskimi smučarji v Bormiu, pred tekmo skakalcev na srednji skakalnici in o uspešnem začetku iger za domače športnike.

Karavana biatlonskega svetovnega pokala je tudi po Oberhofu ostala v Nemčiji, ta teden pa so tekme v Ruhpoldingu. Slovenijo znova zastopa devetčlanska ekipa, ki pa še naprej pogreša Jakova Faka. Dogajanje na Bavarskem se je danes začelo z žensko štafeto. Dober teden pred začetkom evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu je slovenski selektor objavil spisek izbrancev, ki bodo zastopali izbrano vrsto na domačem prvenstvu.

V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.

Piše Bojan Sedmak, bereta Lidija Hartman in Jure Franko. Zgodovinski roman Dragana Potočnika Morporuk je povit v kvalitetno naslovnico in zavihke Vojka Pogačarja s spremno besedo Boštjana Narata, v kateri urednik besedila zapiše, da je Dragan Potočnik »marsikaj in marsikdo – profesor, zgodovinar, raziskovalec, popotnik, pesnik, strokovnjak in pisatelj …« Avtor pa v lastni spremni besedi izpostavlja, da gre v njegovi pripovedi »za preplet raziskave in domišljije in spoznanja, da brez zgodbe ni spomina…« ter da se je pri pisanju »opiral na ohranjene kronike v turških arhivih«. Besedilu sta dodana slovarček manj znanih pojmov, pretežno iz islamskega besednjaka ter kazalo z naslovljenimi poglavji in natančnimi datumi, izmenično zapisanimi po gregorijanskem in muslimanskem koledarju. Iz teh je razviden čas dogajanja od dveh dni v mesecu marcu do zaključnih v novembru, večinoma pa v avgustu in septembru leta 1532, ko se je stotisočera turška vojska vračala s plenilskih pohodov po takratnih deželah, ob tem pa mimogrede nekaj dni silovito oblegala Morporuk, Marburg, Maribor. Avtorjev drugi roman vsebuje za zgodovinsko epiko značilno prepletanje preteklih dejstev z zgodbami stvarnih in fiktivnih oseb, ki se v skrajnih življenjskih razmerah trudijo najti globlji pomen svojemu in bivanju nasploh. Dragan Potočnik je podobno spajanje intime in zgodovine izpeljeval že v romanesknem prvencu Pesem za Sinin džan (2017); v njem je protagonist v obdobju prehoda iz iranske monarhistične diktature v versko islamsko na dolgih poteh od Esfehana do Afganistana iskal sebe med sufiji in derviši, medtem ko so udarci usode njega in njegove bližnje zadevali med mudžahedini, borci proti ruski okupaciji, in pozneje v vojni med Iranom in Irakom. Med vsem tem si je prisebnost duha ohranjal s pomočjo citatov iz Korana, Biblije, Rumija, Hajama in lastne poezije ter že takrat postavljal v ospredje zanimanja like, ki so jim turbulence zgodovine poganjale in lomile krila človeškosti, skupaj z njihovimi posvečenostmi nečemu svetemu v svetu, ki tega nesmiselno uničuje. Teksturo Morporuka razgrinja poleg zaključnega vsevednega osem prvoosebnih pripovedovalcev, razporejenih med dve nasprotni strani. Vsaka je po svoje glavna v lastni glavi in prostoru, kakor ga doživlja v Istanbulu ali v Mariboru ter njegovi bližnji in daljni okolici. Po količini pojavljanja prednjačita branitelj mesta fiktivni Radovan in operativni poveljnik napadalcev vizir Ibrahim Paša, stvarno zgodovinsko izpričan zaupnik sultana Sulejmana, ter njegov vojaški nasprotnik, prav tako historično dokazljivo obstoječi voditelj odpora, mestni sodnik Krištof. Naslednji lik, izmišljeni mladenič Selim-Jurij, dvakrat spreobrnjen, janičar in kristjan, s svojo kompleksnostjo potrjuje da »roman ne sodi in ne poenostavlja, ampak poskuša razumeti«. Notranja svetova dveh ženskih likov pa sta predstavljena dovolj stvarno, da se lahko izmakneta morebitnim očitkom o romanesknem romantizmu; turška Ajša in marburška Anika sta v svoji psihologiji prepričljivi, ko se prva ukvarja s sultanovim sinom in sooča s povečano pozornostjo Veličastnega, druga pa se mora znajti v ljubezenskih zagatah med zajetim tujcem in domačim prijateljem Marekom. Avtor je v motivu ljubezenskega trikotnika realist, ki sanjarije in zanose svojih književnih oseb uravnoveša s tekom časa. Na družbeni ravni mu je seveda jasno, da je romantizirano nacionalno zgodovinopisje žal krivo za uvodne memorandume v premnoge vojne, zato se ne ukvarja z mitiziranjem tistih septembrskih dni leta 1532 in mogoče tudi zato vstavi odlomek, v katerem derviši ob odhodu izpred Morporuka plešejo z Rumijevimi verzi. In nikjer v romanu ne omenja legendarnega pogumnega, izmišljenega čevljarčka, krojačka, hlapčiča, ki je potopil Turke, tako da je v suhe jarke okoli mestnega obzidja spustil deročo vodo. Poleg tega se je pisatelj že kot nekonvencionalen popotnik z velikansko kilometrino naučil ceniti predvsem človekovo sočutno značajskost in se izogibati, kolikor je to mogoče, samovoljnemu napuhu, napolnjenemu z vsakršnimi ideologijami. Začetni del pripovedi je namenjen predhodnemu zavojevanju turške vojske, ko se Sulejman Veličastni na ogrskih ravnicah odloči, da se obrne od Dunaja in se pred zimo vrne v prestolnico imperija, ob tem pa oblega in uničuje domala vse na svoji poti. Dogajanje znotraj marburškega obzidja med tem poganjajo odnosi med meščani v tesnobnem pričakovanju in pripravah na boj za biti ali ne biti. A ko se spopad začne, vse bobni in se trese in gori, da se zazdi, da morda celo preveč, vendarle so številne eksplozije v tekstu razložljive, ker različni akterji določene iste dogodke pač predstavljajo iz več perspektiv. Dandanes filmi prikazujejo vojaško nasilje z digitalno natančnostjo pošastno fascinantno – vključno z živo dokumentiranimi pogledi, tik pred smrtjo razprtimi v ubijalske drone – in z vsiljivo bombastiko nemalo zaslepljujejo nevidna bistva. Ob prevladujoči potrošnji virtualnosti je zato opisovanje dramatičnega bojevanja zgolj z besedami v literaturi zahtevna naloga. Homer si jo je lahko lajšal z bogovi, Tolstoj reševal z monologi na krvavih poljih, Potočnik pa v svojem romanu podobno doživljanje pripiše mlademu konvertitu Selimu, ko se ta znajde sredi bojišča »kot zamrznjen. Čutil sem, kako me zebe, ne od mraza, temveč od praznine. Bil sem sam med vsemi, ki niso več čutili. In čeprav sem dihal, hodil, gledal, se je v meni nekaj ustavilo. Moje roke so bile umazane od zemlje in krvi. V kotu ust sem okušal pepel. Nisem mogel moliti. V prsih sem čutil le tisti strašni, neizgovorjeni strah, da bom nekoč pozabil, kaj pomeni biti človek. Da bom pozabil glas. Otrokov jok, Dotik materine roke. Besedo, ki jo izgovoriš, ne da bi jo moral. Ta strah je bil hujši od smrti, korak proč od mene …« Krhkosti in ranljivosti si ljudje v boju za preživetje ne morejo privoščiti brez posledic, čeprav sta morporuškim oblegancem hkrati razlog in nadloga za mirno sobivanje, ko živijo razpeti med strahom in pogumom, obupom in upom, uporom in predajo. Pisatelj svoje književne osebe spretno navdaja s širokim obsegom čustev; dobre sreče se nadejajo najbolj na poteh, ki jih vodi hrepenenje po ljubezni, slabe pa se praviloma ukvarjajo s sabo, oblastjo in uničevanjem vsega v dometih obsedenih volj do moči. Stil je prilagojen tempu dogodkov in njihovemu zaporedju v poročevalski maniri, zato ni nenavadno, da se stotina odstavkov začenja z veznikom »ko«. Vsekakor pa je v jeziku zaznavna Potočnikova lirična podstat, iz katere so vzklile njegove pesniške zbirke, zato iz besedila vznikajo lepe metaforične miniature. Na primer nekdo dvigne dlan, kakor bi ustavljal veter, nek mizar dela z rokami, ki so znale oblikovati žalost, vojak se sprašuje, katera roka je zdaj moja; tista, ki drži meč, ali tista, ki sem jo kot otrok pomolil za kruh … Učinkoviti so tudi esejistični prebliski z moralno-etično tematiko, na primer: ali smo še zmožni razlikovati med sovražnikom in človekom, ob tem, da sovraštvo, ki ga gojimo, ni vedno naše lastno. Včasih ga podedujemo. In morda lahko tudi odložimo. In včasih tudi spomin ni en sam, razcepi se na govorice, legende, tišino. In je morda je res treba začeti drugje, kjer ne bi vsak kamen govoril o tem, kar je bilo. Dodana vrednost romana ni le v obujanju pozornosti na pomembno dogajanje v preteklosti Maribora; to uspešno upiranje pred pol tisočletja je bržkone prvo v nizu kljubovalne tradicije mesta, ki se v odločilnih trenutkih ni predalo zavojevalcem. Tako kot se po prvi svetovni vojni ni pustilo priključiti upravi številnejših sosedov in se je v drugi upalo izpostaviti z začetno akcijo proti okupatorjem ter potem z uvodno blokado začeti še oboroženo narodno osamosvajanje. Potočnikov Morporuk je umetnostno besedilo humanista, pisca različnih zvrsti, od strokovnih monografij do avanturističnih potopisov, vseskozi opremljenega s pretanjenim posluhom za ravnovesje med nasprotji kultur in kot takega tudi povezovalca prizadevanj za nujno potrebno človeško sožitje in preživetje. In poleg romanopisca seveda še pesnika, ki mu velja prepustiti zadnje besede v pričujoči recenziji, podkrepljeni s hvalevrednostjo. »In vendar nekaj ostaja. Ne veličina vojske, ne število osvojenih trdnjav, ne dolžina poti, ne glas slave, ki zadoni ob povratku, nič od tega ne ohrani spomina. Ostajajo drobne stvari, ki preživijo: roka na ramenih otroka, zvestoba brez pogojev, pogled brez pričakovanja, čaj ob večeru pod zimzeleno krošnjo … Ko vse mine, ko se imperiji sesedejo vase, ko kamni postanejo ruševina in imena izginejo iz molitev …« Ostane le vprašanje: Kaj je tisto, kar dela človeka resnično velikega?

V minulem letu so bili del Evropske prestolnice kulture tudi frančiškani s svojim svetiščem in samostanom na Kostanjevici kot naravna vez med obema Goricama. Čeprav jih uradni organizatorji EPK niso postavili na osvetljeno prizorišče in so ostali v senci, se je tam skozi vse leto dogajalo marsikaj zanimivega. Nekatere podrobnosti nam je razkrila skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj.

Na najdaljšo noč v letu bo pestro na odrih profesionalnih slovenskih gledališč – pregledali smo, katere predstave bodo na ogled. Ozrli pa smo se tudi v jutrišnji novoletni dan, ki tradicionalno prinaša dva koncerta: novoletni koncert Dunajskih filharmonikov in novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Oba boste lahko spremljali v neposrednem prenosu na Programu Ars.

Govorili smo o najzanimivejšem dogajanju v svetu športa in se posvetili aktualnim temam z domačih športnih prizorišč.

Čeprav je v Mariboru za drsanje dobro poskrbljeno v Ledni dvorani, pa številni že več let pogrešajo tudi praznično drsališče na prostem. To se bo po več letih ta teden le vrnilo v mestno središče. O tem in drugih aktualnostih glede prazničnega dogajanja v Radijski tribuni.

Taras Birsa – najbolj poznan fiktivni kriminalist v Sloveniji – se je vrnil že s sedmim primerom.Brezno pisatelja Tadej Goloba. Dogajanje romana, ki je izšel pri založbi Goga, tokrat zavije v jugovzhodno Slovenijo, na Kočevsko. Birsa se s svojo zvesto ekipo – Tino, Brajcem in Ostercem – vprašuje, ali in kako je truplo iz leta 2025 povezano z letom 1945. Tina Lamovšek vas vabi k poslušanju tokratnega Sobotnega branja.

Dogajanje na političnem parketu je pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami vse bolj pesto: oblikovanje vse več novih strank, potrjevanje programov in stopnjevanje priprav že obstoječih. Analitiki ocenjujejo, da bi se se lahko v državni zbor uvrstilo osem strank ali celo devet, kar po mnenju politologa Mira Hačka lahko pomeni precej težav. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo opozarja na zamude pri uvedbi krajšega delovnika. Po načrtih vlade najprej na vrsti kovinarji. - Zgodovinska suša na Bližnjem vzhodu ogroža milijone, najhuje v Iranu in Iraku. - Agencija za varnost prometa: dvig starostne meje za vožnjo e-skiroje in mopedov nujen.

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica.

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica.

V Radijski tribuni smo razčlenili aktualno dogajanje na mariborskem trgu nepremičnin. Je zdaj čas za nakup ali prodajo – ali raje čakati? Gostje oddaje, predstavniki nepremičninskih agencij, so pojasnili, kakšno je stanje na mariborskem nepremičninskem trgu.

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc.

Letošnji Festival za tretje življenjsko obdobje lahko v Cankarjevem domu obiščete od 30. septembra do 2. oktobra, med 9. in 18. uro, z izjemo zadnjega festivalskega dne, ki se bo zaključil ob 17. uri. Dogajanje je zelo pestro – na voljo je več kot 150 stojnic na temo turizma, zdravja, tehnologije, in nasploh vsega, kar starejši potrebujejo za zdrav in aktiven vsakdan. Organizirane so različne meritve telesnih funkcij, rokodelske delavnice, poleg tega pa še velik nabor izobraževalnih, strokovnih in kulturnih delavnic ter prireditev. Festivala se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc.

Končan je teniški dvoboj Davisovega pokala med Slovenijo in Urugvajem. Na teniškem turnirju WTA 125 v Ljubljani pa bo danes znana zmagovalka.

Poročamo o glasbenih dogodkih doma in v tujini in njihovi kritični oceni.

Dogajanje na Bližnjem in Srednjem vzhodu se zdi neobvladljivo in nepredvidljivo; v le nekaj urah so se razmere od napetosti ob iranskih povračilnih napadih na ameriški oporišči v Katarju in Iraku obrnile k skorajšnjemu premirju med Izraelom in Iranom, ki ga je davi napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Iran je njegove navedbe sprva zanikal; zdaj - po več nizih raketiranj izraelskega ozemlja, ki naj bi zahtevala tudi smrtne žrtve - pa trdi, da se prekinitev ognja lahko začne. Druge teme: - Opoldne bodo za eno uro zaprli Petrolove servise, razen tistih ob avtocestah - Končuje se šolsko leto, ki je prineslo veliko sprememb - Kresnik Ani Schnabl za September, roman o moči odpuščanja

Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade. V Iranu naj bi število smrtnih žrtev preseglo 220, v iranskih raketnih napadih v Izraelu so bili davi ubiti najmanj štirje ljudje. Medtem naj bi ameriški predsednik Donald Trump Izrael odvračal od idej, da v sklopu obglavljanja vrha iranskih varnostnih in državnih struktur ubije iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Drugi poudarki: - Dogajanje na Bližnjem vzhodu in vojna v Ukrajini ter ameriške carine bodo v ospredju zasedanja G7 v Kanadi. - Premier Robert Golob bo odgovarjal na poslanska vprašanja o slabšanju varnostnih, gospodarskih in socialnih razmer v državi. - 60-to Borštnikovo srečanje se je sklenilo s podelitvijo festivalskih nagrad; Borštnikov prstan si je nadela Nataša Barbara Gračner.

Dan po zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke se bomo lotili zlasti posledic včerajšnje odločitve. Kaj pomeni več kot 90-odstotna zavrnitev zakona za pobudnike referenduma, kaj pa za vladno koalicijo? Boj za razlago številk se je že razplamtel, mi pa se bomo dogajanja in pogleda v prihodnje mesece lotili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: dr. Miro Haček, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Dejan Verčič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Italijanski pisatelj in doktor fizike Paolo Giordano je zaslovel že s prvencem Samotnost praštevil, zanj je leta 2008 dobil najuglednejšo italijansko knjižno nagrado strega. V slovenščino imamo prevedenih več Giordanovih knjig, pred kratkim je v prevodu Anite Jadrić izšel roman Tasmanija. Pisatelj je sodeloval na pisateljskem srečanju PEN. Takrat se je z njim pogovarjala Neva Zajc, ki je pogovor tudi prevedla. Bere Bogdan Kavrečič, ton in montaža Mitja Marsić.

V Trondheimu na Norveškem se končuje tekma skakalk na srednji skakalnici svetovnega prvestva v nordijskih disciplinah. Naša najboljša Nika Prevc, vodilna po prvi seriji, se bo z odskočne mize pognala čez nekaj minut. Dogajanje bomo z našim športnim poročevalcem pospremili v živo. Druge teme: - Spirit razveljavil sporni razpis; gospodarstvo poziva k čimprejšnji objavi novega - Uskladitev socialnih transferjev bo nekoliko ublažila revščino, a potrebe ostajajo velike - Zelenski ima v Washingtonu malo možnosti za želena varnostna jamstva za Ukrajino

Članice Nata bodo morale za obrambo namenjati veliko več kot doslej. Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz jim je, predvsem evropskim, do prihodnjega vrha zavezništva, napovedanega za junij, naložil, da morajo za obrambne izdatke nameniti dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda. To je politična realnost, meni tudi premier Robert Golob. V sinočnjih Odmevih se je med drugim dotaknil tudi aktualnih protestov, referendumov in reform. Ostali poudarki oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski po srečanju z ameriškim odposlancem z izrazi upanja. - Nemci pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami negotovi glede sprememb. - Nogometaši Celja z odlično predstavo v osmino finala konferenčne lige. Olimpija s slabo končala evropsko pot.

Približuje se slavnostno odprtje Evropske prestolnice kulture 2025. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica, gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo približno 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti in kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture, o vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture; Tomaž Konrad, pomočnik direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.

Letu 2025 bodo čez štiri ure kot prvi nazdravili v tihomorski otoški državi Kiribati, prvo bučno proslavo pa je tri ure pozneje pričakovati v Sydneyju, kjer napovedujejo še večji ognjemet kot doslej. Silvestrovanja na prostem bodo marsikje ob poostrenih varnostnih ukrepih. Dogajanje po svetu je zaznamovalo tudi novoletno poslanico predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je izrazila željo, da bi bilo 2025 leto miru in življenja.V oddaji tudi: - Vladimir Putin na čelu Rusije že četrt stoletja - Eno od najrevnejših držav na svetu pretresajo vojna, lakota in bolezni - Hude poškodbe otroka v Ljubljani, ki mu je v roki razneslo pirotehnično sredstvo

Sirski uporniki osvajajo mesta po državi in so vse bliže prestolnici Damask. Dogajanje v Siriji, kjer je državljanska vojna izbruhnila pred 13 leti, je bilo tudi v ospredju foruma v Dohi. Katarski premier Mohamed al Thani je prst usmeril v sirskega predsednika Bašarja al Asada. Kot je dejal, se je vojna v Siriji umirila, Asad pa ni izkoristil priložnosti, da bi obnovil odnose s svojim ljudstvom. Drugi poudarki: - Bojkot vladajoče stranke onemogočil odstavitev južnokorejskega predsednika. - V Luciji pogorela trgovina Agraria, gasijo še posamezna žarišča. - Deskar Tim Mastnak zmagal v paralelnem veleslalomu na Kitajskem.

Do nedelje lahko obiščete 35. izdajo Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, v soboto pa bodo na zaključni slovesnosti razglasili letošnje prejemnike festivalskih nagrad, tudi nagrade vodomec. Zanjo tekmuje deseterica del, ki so uvrščena v sekcijo Perspektive – o njih razmišljamo tudi mi, poleg tega o retrospektivi v okviru Liffa, posvečeni grško-francoskemu filmarju Costi-Gavrasu in še o treh filmih s festivala: Z ljubeznijo, Hilde, Alfa in Dahomej.

V epizodi 156 je bil moj gost Osman Djogič. Djogić je bil prvi mufti v Sloveniji med letoma 2001 in 2005. Zavzemal se je za gradnjo prve džamije v Sloveniji. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Kaj je Islam? Ali je Islam resnica? Možnosti, ki jih ima musliman in odprtost islama Odnosi med religijami v 19. in 20. stoletju Sprejemanje drugih verovanj Poslanec Mohamed in kdo je Bog? Dogajanje v Palestini in ljubezen do moči Avtoriteta religije in prihodnost človeštva Suženjstvo, ideologija ter vojna v Ukrajini in Gazi Hamasova idelogija Priznavanje Izraela in tehnološka moč Vrednote religij in svoboda govora ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša našo vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Premier Robert Golob je vodil zasedanje varnostnega sveta Združenih narodov, na katerem je izrazil prepričanje, da omenjeni organ ne stori dovolj za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu. Poudaril je, da humanitarna prizadevanja ne zadostujejo, in pozval k priznanju palestinske države. Dotaknil se je tudi zaostrovanja razmer v Libanonu in dejal, ne smemo dovoliti, da se zgodi še ena Gaza. Dogajanje v Libanonu je dodaten znak, da je nujno izpolniti dogovor o prekinitvi ognja, je poudaril. - Izrael ponoči okrepil napade na Bejrut - Šest slovenskih šol s projektom Večjezičniki krepi integracijo priseljenih otrok - Gorica vabi na kulinarični festival Okusi ob meji

Primož Roglič je na svetovnem prvenstvu v Švici kronometer končal na 12. mestu. Več si obeta na cestni dirki, ki bo v nedeljo. Dogajanje je komentiral in pričakovanja predstavil Andrej Hauptman, nekdanji slovenski selektor in športni direktor pri ekipi UAE.

Ameriški preiskovalci glede motiva poskusa atentata na nekdanjega predsednika Donalda Trumpa še vedno tavajo v temi. Podatki obveščevalcev naj bi kazali, da je atentat načrtoval Iran. A morebitnih povezav Teherana s strelcem za zdaj niso odkrili. Medtem se v Milwaukeeju nadaljuje republikanska konvencija, na kateri bodo Trumpa jutri potrdili za predsedniškega kandidata. Dogajanje doslej je bilo v znamenju njegovega izbora podpredsedniškega kandidata, to je senator iz Ohia J. D. Vance. Druge teme: - Nemčija prepovedala skrajno desno medijsko družbo Compact, obeta se ustavna pobuda za prepoved stranke AfD. - Vlada in sindikati javnega sektorja bodo podpisali dokument o usklajenosti. - Toča pri nas vse pogostejša in debelejša; v protitočni obrambi pozivajo k drugačni opremi.

Tokrat se z ekipo Radia Ga Ga – nova generacija selimo v Planico, kamor so se čez vikend preselili tudi vsi pravi Slovenci. Dogajanje bosta seveda komentirala legendi Jelko Gros in Andrej Stare, ki bo svoje zadnje sobotno javljanje iz Planice otvoril že v petek dopoldne. Slavoj Žižek bo razložil vse o novem političnem sistemu – skokokraciji, spremljali pa bomo tudi prvo tekmo prvakov strank na Mali Milanovi letalnici. Med gledalci se bo sprehodila naša reporterka s terena Zvezdana, ki bo na stojnicah obiskala vse od Marjana Pojbiča, do Mirka Strojana in se poveselila z navijači z vsega sveta. Ekskluzivno bomo intervjuvali dobitnico velikega kristalnega globusa Niko Prevc, s katero se bodo pogovarjali Marcel Štefančič, Uroš Slak in Miran Ališič – kaj vse nam bo povedala in kdo vse je še v Planici pa izveste v petek dopoldne na Prvem programu.

AIDEA knjiga: https://emka.si/products/aidea ============================= V epizodi 129 je bila moja gostja Alenka Artnik, ki se je začela ukvarjati s prostim potapljanjem pri tridesetih letih. Od takrat podira mejnike. Sprva v bazenskih disciplinah, od leta 2015 pa še v globinskih. Nase je resneje opozorila leta 2017, ko je ubranila naslov svetovne prvakinje in postala četrta ženska v zgodovini, ki se je potopila do stotih metrov. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Klemnove izkušnje s potapljanjem na dah Alenkini začetki potapljanja Izguba in alkohol v družini Mladostniška leta, alkohol in zabave Samomorilne misli in življenjska točka preloma Začetki prostega potapljanja Kaj sploh je potapljanje na dah? Tehnika dihanja Dostop do uma in zavesti Nasveti za meditacijo Bolečina, soočanje s težavami in manipulacija Dogajanje med potopom Duhovne prakse Plani za prihodnost Od izgube motiva do ponovnega uspeha Pomen in iskanje sebe