Podcasts about dogajanje

Ustavljamo se na seminarju za učitelje slovenskega jezika iz čezmorskih držav, ki je v teh dneh potekal v Sloveniji in se pogovarjamo z nekaterimi udeleženci, prek radijskih valov se podajamo k slovenskim rojakom v Skopje, kjer je slovensko društvo France Prešeren pripravilo že tradicionalno prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku. Pustni čas je tu in tudi ponekod pri naših rojakih, ki živijo po svetu, pustne šeme v teh dneh odganjajo zimo. Tudi v ameriškem Clevelandu že več kot desetletje prav na pustno soboto slovenska skupnost pripravlja zdaj že tradicionalno kurentovanje, ki ga spremlja vrsta kulturno etnoloških dogodkov. Seznanjamo pa vas tudi z delovnimi načrti slovenskega planinskega društva Triglav iz Züricha.

O nordijski kombinaciji, moškem superveleslalomu in tretji zlati medalji Franja von Allmna ter ženski biatlonski posamični preizkušnji, na kateri so kraljevale Francozinje.

O ekipni kombinaciji in novi švicarski zmagi med alpskimi smučarji v Bormiu, pred tekmo skakalcev na srednji skakalnici in o uspešnem začetku iger za domače športnike.

Karavana biatlonskega svetovnega pokala je tudi po Oberhofu ostala v Nemčiji, ta teden pa so tekme v Ruhpoldingu. Slovenijo znova zastopa devetčlanska ekipa, ki pa še naprej pogreša Jakova Faka. Dogajanje na Bavarskem se je danes začelo z žensko štafeto. Dober teden pred začetkom evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu je slovenski selektor objavil spisek izbrancev, ki bodo zastopali izbrano vrsto na domačem prvenstvu.

V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.

Piše Bojan Sedmak, bereta Lidija Hartman in Jure Franko. Zgodovinski roman Dragana Potočnika Morporuk je povit v kvalitetno naslovnico in zavihke Vojka Pogačarja s spremno besedo Boštjana Narata, v kateri urednik besedila zapiše, da je Dragan Potočnik »marsikaj in marsikdo – profesor, zgodovinar, raziskovalec, popotnik, pesnik, strokovnjak in pisatelj …« Avtor pa v lastni spremni besedi izpostavlja, da gre v njegovi pripovedi »za preplet raziskave in domišljije in spoznanja, da brez zgodbe ni spomina…« ter da se je pri pisanju »opiral na ohranjene kronike v turških arhivih«. Besedilu sta dodana slovarček manj znanih pojmov, pretežno iz islamskega besednjaka ter kazalo z naslovljenimi poglavji in natančnimi datumi, izmenično zapisanimi po gregorijanskem in muslimanskem koledarju. Iz teh je razviden čas dogajanja od dveh dni v mesecu marcu do zaključnih v novembru, večinoma pa v avgustu in septembru leta 1532, ko se je stotisočera turška vojska vračala s plenilskih pohodov po takratnih deželah, ob tem pa mimogrede nekaj dni silovito oblegala Morporuk, Marburg, Maribor. Avtorjev drugi roman vsebuje za zgodovinsko epiko značilno prepletanje preteklih dejstev z zgodbami stvarnih in fiktivnih oseb, ki se v skrajnih življenjskih razmerah trudijo najti globlji pomen svojemu in bivanju nasploh. Dragan Potočnik je podobno spajanje intime in zgodovine izpeljeval že v romanesknem prvencu Pesem za Sinin džan (2017); v njem je protagonist v obdobju prehoda iz iranske monarhistične diktature v versko islamsko na dolgih poteh od Esfehana do Afganistana iskal sebe med sufiji in derviši, medtem ko so udarci usode njega in njegove bližnje zadevali med mudžahedini, borci proti ruski okupaciji, in pozneje v vojni med Iranom in Irakom. Med vsem tem si je prisebnost duha ohranjal s pomočjo citatov iz Korana, Biblije, Rumija, Hajama in lastne poezije ter že takrat postavljal v ospredje zanimanja like, ki so jim turbulence zgodovine poganjale in lomile krila človeškosti, skupaj z njihovimi posvečenostmi nečemu svetemu v svetu, ki tega nesmiselno uničuje. Teksturo Morporuka razgrinja poleg zaključnega vsevednega osem prvoosebnih pripovedovalcev, razporejenih med dve nasprotni strani. Vsaka je po svoje glavna v lastni glavi in prostoru, kakor ga doživlja v Istanbulu ali v Mariboru ter njegovi bližnji in daljni okolici. Po količini pojavljanja prednjačita branitelj mesta fiktivni Radovan in operativni poveljnik napadalcev vizir Ibrahim Paša, stvarno zgodovinsko izpričan zaupnik sultana Sulejmana, ter njegov vojaški nasprotnik, prav tako historično dokazljivo obstoječi voditelj odpora, mestni sodnik Krištof. Naslednji lik, izmišljeni mladenič Selim-Jurij, dvakrat spreobrnjen, janičar in kristjan, s svojo kompleksnostjo potrjuje da »roman ne sodi in ne poenostavlja, ampak poskuša razumeti«. Notranja svetova dveh ženskih likov pa sta predstavljena dovolj stvarno, da se lahko izmakneta morebitnim očitkom o romanesknem romantizmu; turška Ajša in marburška Anika sta v svoji psihologiji prepričljivi, ko se prva ukvarja s sultanovim sinom in sooča s povečano pozornostjo Veličastnega, druga pa se mora znajti v ljubezenskih zagatah med zajetim tujcem in domačim prijateljem Marekom. Avtor je v motivu ljubezenskega trikotnika realist, ki sanjarije in zanose svojih književnih oseb uravnoveša s tekom časa. Na družbeni ravni mu je seveda jasno, da je romantizirano nacionalno zgodovinopisje žal krivo za uvodne memorandume v premnoge vojne, zato se ne ukvarja z mitiziranjem tistih septembrskih dni leta 1532 in mogoče tudi zato vstavi odlomek, v katerem derviši ob odhodu izpred Morporuka plešejo z Rumijevimi verzi. In nikjer v romanu ne omenja legendarnega pogumnega, izmišljenega čevljarčka, krojačka, hlapčiča, ki je potopil Turke, tako da je v suhe jarke okoli mestnega obzidja spustil deročo vodo. Poleg tega se je pisatelj že kot nekonvencionalen popotnik z velikansko kilometrino naučil ceniti predvsem človekovo sočutno značajskost in se izogibati, kolikor je to mogoče, samovoljnemu napuhu, napolnjenemu z vsakršnimi ideologijami. Začetni del pripovedi je namenjen predhodnemu zavojevanju turške vojske, ko se Sulejman Veličastni na ogrskih ravnicah odloči, da se obrne od Dunaja in se pred zimo vrne v prestolnico imperija, ob tem pa oblega in uničuje domala vse na svoji poti. Dogajanje znotraj marburškega obzidja med tem poganjajo odnosi med meščani v tesnobnem pričakovanju in pripravah na boj za biti ali ne biti. A ko se spopad začne, vse bobni in se trese in gori, da se zazdi, da morda celo preveč, vendarle so številne eksplozije v tekstu razložljive, ker različni akterji določene iste dogodke pač predstavljajo iz več perspektiv. Dandanes filmi prikazujejo vojaško nasilje z digitalno natančnostjo pošastno fascinantno – vključno z živo dokumentiranimi pogledi, tik pred smrtjo razprtimi v ubijalske drone – in z vsiljivo bombastiko nemalo zaslepljujejo nevidna bistva. Ob prevladujoči potrošnji virtualnosti je zato opisovanje dramatičnega bojevanja zgolj z besedami v literaturi zahtevna naloga. Homer si jo je lahko lajšal z bogovi, Tolstoj reševal z monologi na krvavih poljih, Potočnik pa v svojem romanu podobno doživljanje pripiše mlademu konvertitu Selimu, ko se ta znajde sredi bojišča »kot zamrznjen. Čutil sem, kako me zebe, ne od mraza, temveč od praznine. Bil sem sam med vsemi, ki niso več čutili. In čeprav sem dihal, hodil, gledal, se je v meni nekaj ustavilo. Moje roke so bile umazane od zemlje in krvi. V kotu ust sem okušal pepel. Nisem mogel moliti. V prsih sem čutil le tisti strašni, neizgovorjeni strah, da bom nekoč pozabil, kaj pomeni biti človek. Da bom pozabil glas. Otrokov jok, Dotik materine roke. Besedo, ki jo izgovoriš, ne da bi jo moral. Ta strah je bil hujši od smrti, korak proč od mene …« Krhkosti in ranljivosti si ljudje v boju za preživetje ne morejo privoščiti brez posledic, čeprav sta morporuškim oblegancem hkrati razlog in nadloga za mirno sobivanje, ko živijo razpeti med strahom in pogumom, obupom in upom, uporom in predajo. Pisatelj svoje književne osebe spretno navdaja s širokim obsegom čustev; dobre sreče se nadejajo najbolj na poteh, ki jih vodi hrepenenje po ljubezni, slabe pa se praviloma ukvarjajo s sabo, oblastjo in uničevanjem vsega v dometih obsedenih volj do moči. Stil je prilagojen tempu dogodkov in njihovemu zaporedju v poročevalski maniri, zato ni nenavadno, da se stotina odstavkov začenja z veznikom »ko«. Vsekakor pa je v jeziku zaznavna Potočnikova lirična podstat, iz katere so vzklile njegove pesniške zbirke, zato iz besedila vznikajo lepe metaforične miniature. Na primer nekdo dvigne dlan, kakor bi ustavljal veter, nek mizar dela z rokami, ki so znale oblikovati žalost, vojak se sprašuje, katera roka je zdaj moja; tista, ki drži meč, ali tista, ki sem jo kot otrok pomolil za kruh … Učinkoviti so tudi esejistični prebliski z moralno-etično tematiko, na primer: ali smo še zmožni razlikovati med sovražnikom in človekom, ob tem, da sovraštvo, ki ga gojimo, ni vedno naše lastno. Včasih ga podedujemo. In morda lahko tudi odložimo. In včasih tudi spomin ni en sam, razcepi se na govorice, legende, tišino. In je morda je res treba začeti drugje, kjer ne bi vsak kamen govoril o tem, kar je bilo. Dodana vrednost romana ni le v obujanju pozornosti na pomembno dogajanje v preteklosti Maribora; to uspešno upiranje pred pol tisočletja je bržkone prvo v nizu kljubovalne tradicije mesta, ki se v odločilnih trenutkih ni predalo zavojevalcem. Tako kot se po prvi svetovni vojni ni pustilo priključiti upravi številnejših sosedov in se je v drugi upalo izpostaviti z začetno akcijo proti okupatorjem ter potem z uvodno blokado začeti še oboroženo narodno osamosvajanje. Potočnikov Morporuk je umetnostno besedilo humanista, pisca različnih zvrsti, od strokovnih monografij do avanturističnih potopisov, vseskozi opremljenega s pretanjenim posluhom za ravnovesje med nasprotji kultur in kot takega tudi povezovalca prizadevanj za nujno potrebno človeško sožitje in preživetje. In poleg romanopisca seveda še pesnika, ki mu velja prepustiti zadnje besede v pričujoči recenziji, podkrepljeni s hvalevrednostjo. »In vendar nekaj ostaja. Ne veličina vojske, ne število osvojenih trdnjav, ne dolžina poti, ne glas slave, ki zadoni ob povratku, nič od tega ne ohrani spomina. Ostajajo drobne stvari, ki preživijo: roka na ramenih otroka, zvestoba brez pogojev, pogled brez pričakovanja, čaj ob večeru pod zimzeleno krošnjo … Ko vse mine, ko se imperiji sesedejo vase, ko kamni postanejo ruševina in imena izginejo iz molitev …« Ostane le vprašanje: Kaj je tisto, kar dela človeka resnično velikega?

V minulem letu so bili del Evropske prestolnice kulture tudi frančiškani s svojim svetiščem in samostanom na Kostanjevici kot naravna vez med obema Goricama. Čeprav jih uradni organizatorji EPK niso postavili na osvetljeno prizorišče in so ostali v senci, se je tam skozi vse leto dogajalo marsikaj zanimivega. Nekatere podrobnosti nam je razkrila skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj.

Na najdaljšo noč v letu bo pestro na odrih profesionalnih slovenskih gledališč – pregledali smo, katere predstave bodo na ogled. Ozrli pa smo se tudi v jutrišnji novoletni dan, ki tradicionalno prinaša dva koncerta: novoletni koncert Dunajskih filharmonikov in novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Oba boste lahko spremljali v neposrednem prenosu na Programu Ars.

Govorili smo o najzanimivejšem dogajanju v svetu športa in se posvetili aktualnim temam z domačih športnih prizorišč.

Čeprav je v Mariboru za drsanje dobro poskrbljeno v Ledni dvorani, pa številni že več let pogrešajo tudi praznično drsališče na prostem. To se bo po več letih ta teden le vrnilo v mestno središče. O tem in drugih aktualnostih glede prazničnega dogajanja v Radijski tribuni.

Taras Birsa – najbolj poznan fiktivni kriminalist v Sloveniji – se je vrnil že s sedmim primerom.Brezno pisatelja Tadej Goloba. Dogajanje romana, ki je izšel pri založbi Goga, tokrat zavije v jugovzhodno Slovenijo, na Kočevsko. Birsa se s svojo zvesto ekipo – Tino, Brajcem in Ostercem – vprašuje, ali in kako je truplo iz leta 2025 povezano z letom 1945. Tina Lamovšek vas vabi k poslušanju tokratnega Sobotnega branja.

Dogajanje na političnem parketu je pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami vse bolj pesto: oblikovanje vse več novih strank, potrjevanje programov in stopnjevanje priprav že obstoječih. Analitiki ocenjujejo, da bi se se lahko v državni zbor uvrstilo osem strank ali celo devet, kar po mnenju politologa Mira Hačka lahko pomeni precej težav. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo opozarja na zamude pri uvedbi krajšega delovnika. Po načrtih vlade najprej na vrsti kovinarji. - Zgodovinska suša na Bližnjem vzhodu ogroža milijone, najhuje v Iranu in Iraku. - Agencija za varnost prometa: dvig starostne meje za vožnjo e-skiroje in mopedov nujen.

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica.

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica.

V Radijski tribuni smo razčlenili aktualno dogajanje na mariborskem trgu nepremičnin. Je zdaj čas za nakup ali prodajo – ali raje čakati? Gostje oddaje, predstavniki nepremičninskih agencij, so pojasnili, kakšno je stanje na mariborskem nepremičninskem trgu.

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc.

Letošnji Festival za tretje življenjsko obdobje lahko v Cankarjevem domu obiščete od 30. septembra do 2. oktobra, med 9. in 18. uro, z izjemo zadnjega festivalskega dne, ki se bo zaključil ob 17. uri. Dogajanje je zelo pestro – na voljo je več kot 150 stojnic na temo turizma, zdravja, tehnologije, in nasploh vsega, kar starejši potrebujejo za zdrav in aktiven vsakdan. Organizirane so različne meritve telesnih funkcij, rokodelske delavnice, poleg tega pa še velik nabor izobraževalnih, strokovnih in kulturnih delavnic ter prireditev. Festivala se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc.

Končan je teniški dvoboj Davisovega pokala med Slovenijo in Urugvajem. Na teniškem turnirju WTA 125 v Ljubljani pa bo danes znana zmagovalka.

Poročamo o glasbenih dogodkih doma in v tujini in njihovi kritični oceni.

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal. Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal. Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Drugi poudarki: - Kje se ohladiti v teh vročih dneh? Priložnost ponujata tudi Green lake pri Kidričevem in reka Savinja - Občina Benedikt praznuje, največja naložba je čistilna naprava - Občina Kobarid načrtuje prenovo starega breginjskega jedra in ureditev apartmajev - Notranjski muzej Postojna bo prenovljen dobil novo stalno razstavo o kraških jamah - Metliška godba praznuje 175 let delovanja

Dogajanje na Bližnjem in Srednjem vzhodu se zdi neobvladljivo in nepredvidljivo; v le nekaj urah so se razmere od napetosti ob iranskih povračilnih napadih na ameriški oporišči v Katarju in Iraku obrnile k skorajšnjemu premirju med Izraelom in Iranom, ki ga je davi napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Iran je njegove navedbe sprva zanikal; zdaj - po več nizih raketiranj izraelskega ozemlja, ki naj bi zahtevala tudi smrtne žrtve - pa trdi, da se prekinitev ognja lahko začne. Druge teme: - Opoldne bodo za eno uro zaprli Petrolove servise, razen tistih ob avtocestah - Končuje se šolsko leto, ki je prineslo veliko sprememb - Kresnik Ani Schnabl za September, roman o moči odpuščanja

Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade. V Iranu naj bi število smrtnih žrtev preseglo 220, v iranskih raketnih napadih v Izraelu so bili davi ubiti najmanj štirje ljudje. Medtem naj bi ameriški predsednik Donald Trump Izrael odvračal od idej, da v sklopu obglavljanja vrha iranskih varnostnih in državnih struktur ubije iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Drugi poudarki: - Dogajanje na Bližnjem vzhodu in vojna v Ukrajini ter ameriške carine bodo v ospredju zasedanja G7 v Kanadi. - Premier Robert Golob bo odgovarjal na poslanska vprašanja o slabšanju varnostnih, gospodarskih in socialnih razmer v državi. - 60-to Borštnikovo srečanje se je sklenilo s podelitvijo festivalskih nagrad; Borštnikov prstan si je nadela Nataša Barbara Gračner.

Rojaki na Švedskem so tudi letos za binkošti poromali k sveti Brigiti Švedski, z njimi je bil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je z nami delil svoje vtise, ob njem je bil tudi slovenski župnik na Švedskem Zvone Podvinski. Nato smo (od 18:42 naprej) pogledali tudi k prireditvi Dobrodošli doma 2025. Dodali smo še nekaj drugih aktualnih novic.

Rojaki na Švedskem so tudi letos za binkošti poromali k sveti Brigiti Švedski, z njimi je bil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je z nami delil svoje vtise, ob njem je bil tudi slovenski župnik na Švedskem Zvone Podvinski. Nato smo (od 18:42 naprej) pogledali tudi k prireditvi Dobrodošli doma 2025. Dodali smo še nekaj drugih aktualnih novic.

Tretji polčas je bil znova namenjen nogometu in koncu tekmovanj v 1. in drugi slovenski nogometni ligi. Dogajanje so predstavili tudi kapetan vijoličastih iz Ljudskega vrta, vratar Ažbe Jug, in gosti.

Sredi marca sta poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD v Državni zbor vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Poslanci so ga po četrtkovi prvi obravnavi pospremili v nadaljno obravnavo. V prvem delu oddaje ste slišali odzive politike in stroke na predlog novele, v drugem delu pa še nekaj aktualnih novic s področja kmetijstva.

Dan po zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke se bomo lotili zlasti posledic včerajšnje odločitve. Kaj pomeni več kot 90-odstotna zavrnitev zakona za pobudnike referenduma, kaj pa za vladno koalicijo? Boj za razlago številk se je že razplamtel, mi pa se bomo dogajanja in pogleda v prihodnje mesece lotili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: dr. Miro Haček, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Dejan Verčič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Italijanski pisatelj in doktor fizike Paolo Giordano je zaslovel že s prvencem Samotnost praštevil, zanj je leta 2008 dobil najuglednejšo italijansko knjižno nagrado strega. V slovenščino imamo prevedenih več Giordanovih knjig, pred kratkim je v prevodu Anite Jadrić izšel roman Tasmanija. Pisatelj je sodeloval na pisateljskem srečanju PEN. Takrat se je z njim pogovarjala Neva Zajc, ki je pogovor tudi prevedla. Bere Bogdan Kavrečič, ton in montaža Mitja Marsić.

V Trondheimu na Norveškem se končuje tekma skakalk na srednji skakalnici svetovnega prvestva v nordijskih disciplinah. Naša najboljša Nika Prevc, vodilna po prvi seriji, se bo z odskočne mize pognala čez nekaj minut. Dogajanje bomo z našim športnim poročevalcem pospremili v živo. Druge teme: - Spirit razveljavil sporni razpis; gospodarstvo poziva k čimprejšnji objavi novega - Uskladitev socialnih transferjev bo nekoliko ublažila revščino, a potrebe ostajajo velike - Zelenski ima v Washingtonu malo možnosti za želena varnostna jamstva za Ukrajino

Članice Nata bodo morale za obrambo namenjati veliko več kot doslej. Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz jim je, predvsem evropskim, do prihodnjega vrha zavezništva, napovedanega za junij, naložil, da morajo za obrambne izdatke nameniti dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda. To je politična realnost, meni tudi premier Robert Golob. V sinočnjih Odmevih se je med drugim dotaknil tudi aktualnih protestov, referendumov in reform. Ostali poudarki oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski po srečanju z ameriškim odposlancem z izrazi upanja. - Nemci pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami negotovi glede sprememb. - Nogometaši Celja z odlično predstavo v osmino finala konferenčne lige. Olimpija s slabo končala evropsko pot.

Približuje se slavnostno odprtje Evropske prestolnice kulture 2025. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica, gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo približno 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti in kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture, o vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture; Tomaž Konrad, pomočnik direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.

Letu 2025 bodo čez štiri ure kot prvi nazdravili v tihomorski otoški državi Kiribati, prvo bučno proslavo pa je tri ure pozneje pričakovati v Sydneyju, kjer napovedujejo še večji ognjemet kot doslej. Silvestrovanja na prostem bodo marsikje ob poostrenih varnostnih ukrepih. Dogajanje po svetu je zaznamovalo tudi novoletno poslanico predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je izrazila željo, da bi bilo 2025 leto miru in življenja.V oddaji tudi: - Vladimir Putin na čelu Rusije že četrt stoletja - Eno od najrevnejših držav na svetu pretresajo vojna, lakota in bolezni - Hude poškodbe otroka v Ljubljani, ki mu je v roki razneslo pirotehnično sredstvo

Sirski uporniki osvajajo mesta po državi in so vse bliže prestolnici Damask. Dogajanje v Siriji, kjer je državljanska vojna izbruhnila pred 13 leti, je bilo tudi v ospredju foruma v Dohi. Katarski premier Mohamed al Thani je prst usmeril v sirskega predsednika Bašarja al Asada. Kot je dejal, se je vojna v Siriji umirila, Asad pa ni izkoristil priložnosti, da bi obnovil odnose s svojim ljudstvom. Drugi poudarki: - Bojkot vladajoče stranke onemogočil odstavitev južnokorejskega predsednika. - V Luciji pogorela trgovina Agraria, gasijo še posamezna žarišča. - Deskar Tim Mastnak zmagal v paralelnem veleslalomu na Kitajskem.

Do nedelje lahko obiščete 35. izdajo Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, v soboto pa bodo na zaključni slovesnosti razglasili letošnje prejemnike festivalskih nagrad, tudi nagrade vodomec. Zanjo tekmuje deseterica del, ki so uvrščena v sekcijo Perspektive – o njih razmišljamo tudi mi, poleg tega o retrospektivi v okviru Liffa, posvečeni grško-francoskemu filmarju Costi-Gavrasu in še o treh filmih s festivala: Z ljubeznijo, Hilde, Alfa in Dahomej.

V epizodi 156 je bil moj gost Osman Djogič. Djogić je bil prvi mufti v Sloveniji med letoma 2001 in 2005. Zavzemal se je za gradnjo prve džamije v Sloveniji. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Kaj je Islam? Ali je Islam resnica? Možnosti, ki jih ima musliman in odprtost islama Odnosi med religijami v 19. in 20. stoletju Sprejemanje drugih verovanj Poslanec Mohamed in kdo je Bog? Dogajanje v Palestini in ljubezen do moči Avtoriteta religije in prihodnost človeštva Suženjstvo, ideologija ter vojna v Ukrajini in Gazi Hamasova idelogija Priznavanje Izraela in tehnološka moč Vrednote religij in svoboda govora ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša našo vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Premier Robert Golob je vodil zasedanje varnostnega sveta Združenih narodov, na katerem je izrazil prepričanje, da omenjeni organ ne stori dovolj za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu. Poudaril je, da humanitarna prizadevanja ne zadostujejo, in pozval k priznanju palestinske države. Dotaknil se je tudi zaostrovanja razmer v Libanonu in dejal, ne smemo dovoliti, da se zgodi še ena Gaza. Dogajanje v Libanonu je dodaten znak, da je nujno izpolniti dogovor o prekinitvi ognja, je poudaril. - Izrael ponoči okrepil napade na Bejrut - Šest slovenskih šol s projektom Večjezičniki krepi integracijo priseljenih otrok - Gorica vabi na kulinarični festival Okusi ob meji

Primož Roglič je na svetovnem prvenstvu v Švici kronometer končal na 12. mestu. Več si obeta na cestni dirki, ki bo v nedeljo. Dogajanje je komentiral in pričakovanja predstavil Andrej Hauptman, nekdanji slovenski selektor in športni direktor pri ekipi UAE.

Dogajanje na osnovnih in srednjih šolah je po dobrih dveh mesecih znova živahno - za nekaj manj kot 193 tisoč učencev in 84.000 dijakov se je začelo novo šolsko leto, ki prinaša tudi nekaj vsebinskih novosti. Za 20.173 otrok, ki so danes prvič prestopili šolski prag, bo že v prvem razredu obvezen prvi tuji jezik angleščina, 144 osnovnih šol je začelo z izvajanjem razširjenega programa, ki uvaja nova 3 vsebinska področja, prav tako se obetajo spremembe pri Nacionalnem preverjanju znanja. Nekaj sprememb bodo deležne tudi srednje šole. Drugi poudarki oddaje: - Na protestu pred začetkom Blejskega strateškega foruma opozorili na praznost pozivov h končanju vojne v Gazi. - Splošno stavko v Izraelu za sklenitev dogovora za izpustitev talcev predčasno končalo tamkajšnje delovno sodišče. - Vsi trije okuženi z virusom Zahodnega Nila pri nas so s severovzhoda, eden ostaja na zdravljenju v Mariboru.

Ameriški preiskovalci glede motiva poskusa atentata na nekdanjega predsednika Donalda Trumpa še vedno tavajo v temi. Podatki obveščevalcev naj bi kazali, da je atentat načrtoval Iran. A morebitnih povezav Teherana s strelcem za zdaj niso odkrili. Medtem se v Milwaukeeju nadaljuje republikanska konvencija, na kateri bodo Trumpa jutri potrdili za predsedniškega kandidata. Dogajanje doslej je bilo v znamenju njegovega izbora podpredsedniškega kandidata, to je senator iz Ohia J. D. Vance. Druge teme: - Nemčija prepovedala skrajno desno medijsko družbo Compact, obeta se ustavna pobuda za prepoved stranke AfD. - Vlada in sindikati javnega sektorja bodo podpisali dokument o usklajenosti. - Toča pri nas vse pogostejša in debelejša; v protitočni obrambi pozivajo k drugačni opremi.

Nogometni uvod v bogato športno poletje je številnim popestril zadnje dni pred počitnicami oziroma dopusti. Dogajanje na nogometnih zelenicah je že v prvi tretjini evropskega prvenstva poskrbelo za veliko razburjenja in napetosti, tudi v primeru Slovenije, Nemčija pa je bila do zdaj deležna številnih pohval na račun organizacije. Kako pa bo to vplivalo na gospodarske kazalce? Drugi poudarki: - Netanjahu ob zmanjšani podpori zdaj spravljiv do Washingtona. - Slovenijo pred uveljavitvijo migracijskega pakta čaka še veliko dela. - Žvižgače pri nas po večini še vedno strah.

Košarkarji Dallasa še naprej presenečajo, najprej so v končnici Lige NBA s 4:2 izločili LA Clipperse, zdaj pa še z istim izidom Oklahomo. Dogajanje v Dallasu in predstave Luke Dončića je komentiral Iztok Franko.

Košarkarji Dallasa so v uvodnem krogu končnice Lige NBA izločili LA Clipperse, zdaj pa je pred njimi izziv po imenu Oklahoma City. Dogajanje je komentiral analitik Iztok Franko. Vabljeni k poslušanju!

Dogajanje na Bližnjem vzhodu bi se lahko v prihodnjih dneh dodatno zapletlo, saj Iran že od izraelskega napada na veleposlaništvo v Damasku grozi s povračilnimi ukrepi. Ameriška stran poskuša miriti z zatrjevanjem, da ni bila vpletena v napad, vseeno pa pričakuje iranski odgovor. Vrh izraelske vojske in politike sporoča, da je povsem pripravljen na napad . Drugi poudarki oddaje: - Guverner Banke Slovenije Vasle poudarja, da bo morebitna omilitev restriktivne denarne politike odvisna tudi od gibanja plač. - 350 zaposlenih Mariborske livarne v pričakovanju današnje skupščine, ki bo prinesla odločitev o njihovi prihodnosti. - Slovenske rokometašice v uvodu olimpijskih kvalifikacij izgubile proti Nemčiji, vstopnica v Pariz je še vedno dosegljiva.

Tokrat se z ekipo Radia Ga Ga – nova generacija selimo v Planico, kamor so se čez vikend preselili tudi vsi pravi Slovenci. Dogajanje bosta seveda komentirala legendi Jelko Gros in Andrej Stare, ki bo svoje zadnje sobotno javljanje iz Planice otvoril že v petek dopoldne. Slavoj Žižek bo razložil vse o novem političnem sistemu – skokokraciji, spremljali pa bomo tudi prvo tekmo prvakov strank na Mali Milanovi letalnici. Med gledalci se bo sprehodila naša reporterka s terena Zvezdana, ki bo na stojnicah obiskala vse od Marjana Pojbiča, do Mirka Strojana in se poveselila z navijači z vsega sveta. Ekskluzivno bomo intervjuvali dobitnico velikega kristalnega globusa Niko Prevc, s katero se bodo pogovarjali Marcel Štefančič, Uroš Slak in Miran Ališič – kaj vse nam bo povedala in kdo vse je še v Planici pa izveste v petek dopoldne na Prvem programu.

Trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica po tokratnem koalicijskem vrhu ni dal obljub, kaj vse bo vlada postorila, češ da ne želijo ponoviti napake izpred enega leta. Vrh koalicije je bil sicer v senci razčiščevanja spornega nakupa sodnih prostorov. Saga se namreč nadaljuje. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan vztraja na položaju, v SD-ju pričakujejo, da bo premier Robert Golob upošteval odločitev stranke in jo razrešil, a ta si je vzel še nekaj časa za premislek. Dogajanje zaostruje koalicijske odnose, burno je tudi znotraj SD, kjer bodo začeli postopek izključitve Švarc Pipanove zaradi blatenja stranke. Druge teme: - Prebivalcem od danes na voljo prve ljudske obveznice; najmanjši vpis je tisoč evrov. - Voditelji Evropske unije bodo skušali madžarskega premiera Orbana prepričati, naj umakne blokado financiranja Ukrajine. - Izraelski premier Netanjahu: agencija Združenih narodov za palestinske begunce je v službi Hamasa.

AIDEA knjiga: https://emka.si/products/aidea ============================= V epizodi 129 je bila moja gostja Alenka Artnik, ki se je začela ukvarjati s prostim potapljanjem pri tridesetih letih. Od takrat podira mejnike. Sprva v bazenskih disciplinah, od leta 2015 pa še v globinskih. Nase je resneje opozorila leta 2017, ko je ubranila naslov svetovne prvakinje in postala četrta ženska v zgodovini, ki se je potopila do stotih metrov. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Klemnove izkušnje s potapljanjem na dah Alenkini začetki potapljanja Izguba in alkohol v družini Mladostniška leta, alkohol in zabave Samomorilne misli in življenjska točka preloma Začetki prostega potapljanja Kaj sploh je potapljanje na dah? Tehnika dihanja Dostop do uma in zavesti Nasveti za meditacijo Bolečina, soočanje s težavami in manipulacija Dogajanje med potopom Duhovne prakse Plani za prihodnost Od izgube motiva do ponovnega uspeha Pomen in iskanje sebe

Dogajanje v odnosih vlade in javnega sektorja bo po prazničnem zatišju znova zelo pestro. Strani bosta v kratkem po pričakovanjih uradno podpisali dogovor o delni uskladitvi plač z inflacijo. Zdravniki in sodni funkcionarji se medtem pripravljajo na protestno prekinitev dela. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi se začenja s prvo pravico, to je do oskrbovalca družinskega člana - Pred dvorano varnostnega sveta Združenih narodov obesili tudi slovensko zastavo - Leto 2024 bodo zaznamovale tudi volitve v Evropski parlament in ameriške predsedniške