Podcasts about slovenj gradcu

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev.

Korošec Franc Berneker se je v zgodovino slovenske umetnosti zapisal kot pionir modernega kiparstva pri nas. Bil je sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Poznamo ga po ateljejskem kiparstvu in mali plastiki, nagrobnem kiparstvu in javnih spomenikih. Izstopajo njegovi portreti in figuralne kompozicije iz marmorja in brona. Leto 2024 je med drugim zaznamovala 150. obletnica rojstva kiparja Franca Bernekerja, zato so v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pripravili pregledno razstavo njegovih del z naslovom Franc Berneker: Okamenele sanje. Kustosinji sta Katarina Hergold Germ in Nina Popič, sicer pa so k sodelovanju povabili tudi umetnika Tanjo Prušnik in Zorana Srdića Janežiča, ki sta prav za razstavo ustvarila novi umetniški deli.

Piše Marica Škorjanec-Kosterca, bereta Renato Horvat in Eva Longyka Marušič. Ustvarjalnost Cvetke Bevc je raznovrstna, saj je pesnica, pisateljica in glasbenica. Rojena je bila v Slovenj Gradcu, otroštvo je preživljala na Koroškem in v Prekmurju. Na ljubljanski univerzi je diplomirala iz muzikologije in primerjalne književnosti ter se po diplomi se je izpopolnjevala v Corku. Izdala je več kot trideset knjig. Piše za otroke, mladino in odrasle, poezijo in prozo, radijske igre, filmske scenarije in glasbene spremljave. Tudi spoznavanje tujih dežel in kultur ji je dalo navdih za nova dela. Pesmi v zbirki Skozi razpoke neba so razvrščene v pet ciklov: Stopinje v mraku, Pariške vedute, Domotožje, Neizprosnosti in Ščebetanje jezika. Prve tri povezuje Pariz, ki je pesnico očaral že na prvem potovanju v Francijo pri petnajstih letih. Takrat si je želela, da bi se nekoč lahko sprehajala ob Seni in se predajala utripu Montmartra in da bi v Parizu imela svoj dom. Sanje so se ji uresničile pred nekaj leti. V prvi pesmi primerja svojo selitev v Pariz z negotovostjo vseh »potovcev«, ki so odhajali od doma v neznani svet, v tuja velemesta, kjer so se morali privajati na novo okolje. Njena odločitev je bila lažja, ker je našla zavetje v dvoje, v ljubezni. Prilagajanje nenapisanim pravilom velemesta je počasno in zaradi jezika in nesprejetosti včasih mučno. V prizadevanju, da bi si odvzela status priseljenke, se je celo pridružila uličnemu protestu proti vojni. Pesem Pariške vedute pa se izmika osebnim stiskam in težavam prilagajanja. Slikovite asociacije podob, zvokov in vonjev pričarajo znane in manj znane pariške znamenitosti: »Harmonikar s črno mačko na rami / igra z ljubeznijo do ponavljanja. / Njegov La vie en rose se smuka / med kadilom pod cerkvenim svodom.« Pesmi nas vodijo med umetnine in umetnike, ulica neslišno odmeva od zvokov Satiejeve Gimnopedije, »ustvarjene za godce v nebesih«, pod kamnitim obokom Louvra igra fant na violončelu melodijo, ki bo pobožala Mona Lizo, tu so hipna ujetost v Monetovi sliki, slike Carravaggia, mednožja božanstev, skrita za figovimi listi in od lepote ganjeni obiskovalci muzeja. A Cvetka Bevc se ne posveča samo doživljanju znamenitosti, pesem si zasluži tudi druga plat vsakdanjika: utrujena oblačila prostitutke na vogalu, na tleh moški v spalni vreči, ki je zaprl oči in zagrizel v podarjeno bageto – tudi to so utrinki velemesta. Za svetovljansko umetnico, ki tako rada potuje, je domotožje stalnica. Brez sentimentalnosti oživijo kraji njenega otroštva, zadnji sledovi vojne, bližnja državna meja, »kjer se je govorica babic mešala s popačenkami, iztisnjenimi iz grl avstrijskih oficirjev.« Pesmi, zajete v ciklu Neizprosnosti govorijo o bivanjskih vprašanjih, rojstvih in umiranju, smrt bi lahko prešla v novo rojstvo. Pesnica pa spregovori pa tudi o socialnih stiskah, zapiranju tovarn in zgaranih delavcih, ki ostajajo brez dela, »razdruženi proletarci vseh dežel«. Tisto od včeraj ni več dobro za danes, ko sta na prvem mestu tekmovalnost in potrošništvo. Dana nam je pravica do izbire med biti in imeti, zavrniti ali sprejeti. V imenu svobode se stoletja medi sovraštvo in po svetu se netijo vedno nova vojna žarišča. Cikel Ščebetanje jezika vsebuje pesmi o pesniškem ustvarjanju in smislu poezije Za ustvarjalko je pesem nujnost: »Neizrečeno me zbuja s krikom / kot nadležna trepalnica v očesu. Kmalu bom prenočila v poeziji / obračala se bom na njeni slamnjači / posušene bilke bodo silile skozi platno / stkano iz mojega hrepenenja Pesem kot politični pamflet / Izgublja magijo poezije. Ki zmore povezati. Edina. / Samo povem.« Pesem lahko nastane v presežku žalosti, veselja, jeze, obupa ali izostrenih misli in pove tisočere zgodbe. Pesmi Cvetke Bevc so tako nastajale, zato nas pritegnejo in spodbujajo k razmišljanju o njenem globokem pesniškem sporočilu.

V preteklih tednih smo poročali o obširnih požarih iz Los Angelesa, pred nekaj dnevi pa je Slovenijo pretresel hud požar v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani. Čeprav nas tovrstni tragični dogodki vedno znova globoko pretresejo, pa velikokrat sčasoma izginejo iz našega zgodovinskega spomina. V tokratnih Sledeh časa bomo obudili prav zgodbo enega izmed zdaj že skoraj pozabljenih dogodkov iz začetka 20. stoletja. Leta 1903 je namreč takratni Windischgrätz, danes znan kot Slovenj Gradec, prizadel hud požar, ki je uničil zajeten del mesta. Za seboj je pustil opustošenje in obup, a na srečo so vsi meščani preživeli. Mesto si je hitro opomoglo, saj ogenj ni uspel upepeliti njihovega neomajnega duha. Pridružite se nam pri pripovedi o uničenju, pogumu in ponovnem vzponu provincialnega mesteca v Mislinjski dolini

V minulem mesecu so lastniki gozdov, ki so se odločili, da bodo z najboljšim lesom iz svojih gozdov sodelovali na tokratni, že 19. dražbi lesa, ki vsako leto v začetku leta poteka v Slovenj Gradcu podirali izbrana drevesa in pazljivo krojili hlodovino, da bi z njo dosegli najboljše cene. Organizatorji dražbe, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije pa so že pred prazniki obvestili, da se bo dovoz hlodovine na razstavno msto začel z današnjim dnem, torej 3. januarja 2025.

Na Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstvo pesnika Franceta Prešerna, so znani Prešernovi nagrajenci in nagrajenke Prešernovega sklada za leto 2025. Nagrado sta prejela kiparka Dragica Čadež in režiser ter performer Dragan Živadinov. Na ta praznični dan bodo vrata muzejev in galerij za ljubitelje umetnosti po vsej Sloveniji na široko odprta, v Mestni galeriji Ljubljana si lahko ogledate razstavo Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. V kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev bodo odprli razstavo Tomata Koširja, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa bodo danes ob 150- letnici rojstva Franca Bernekerja odprli razstavo Okamenele sanje. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bo odprtje razstave z naslovom Victor Vasarely v odmevu. V Španskih borcih pa si bo mogoče ogledati interaktivno intermedijsko uprizoritev z naslovom Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi režiserke in dramaturginje Varje Hrvatin.

Še drugi poudarki iz okolja: - Prizidek k osnovni šoli Stična, vreden 3,6 milijona evrov, zgradili z denarjem zasebnega donatorja. - S festivalom športa bi radi v Mariboru nagovorili mladino k več gibanja. - Mreža prvih posredovalcev na Obali in Krasu se širi. - Ansambel Štirje kovači v Slovenj Gradcu praznovali 70. obletnico.

Veselo in slovesno je bilo včeraj v Slovenj Gradcu in Kopru, kjer so domačini sprejeli dobitnike olimpijskih kolajn. Na Koroškem so sokrajani množično pozdravili zlato olimpijko Janjo Garnbret, v Kopru pa so ponosni na zlato olimpijko Andrejo Leški in srebrnega Tonija Vodiška. V oddaji ne preslišite še: - Ukrajina še naprej napada Kursk, v teku evakuacije, izredne razmere tudi v Belgorodu - Evropsko obrambo pred požari bo okrepilo 12 kanadskih amfibijskih letal. - Slovenski turizem stagnira, turistične ponudbe ne razvijamo. - Vroče bo - temperature do 37 stopinj. Popoldne v notranjosti nevihte

Slovenske dobitnike olimpijskih kolajn v Parizu so po ponedeljkovem sprejemu v Ljubljani včeraj pozdravili še v domačih krajih. Sprejem za zlato Janjo Garnbret so pripravili v Slovenj Gradcu, zlato Andrejo Leški in srebrnega Tonija Vodiška pa so sprejeli v Kopru. V oddaji tudi: - Zaradi ukrajinskega vdora v kurski oblasti nove množične evakuacija. - Združene države odobrile prodajo orožja Izraelu v vrednosti več kot 20 milijard dolarjev. - Občina Ajdovščina mora racionalizirati načrtovani zdravstveni center. - Sončno bo, popoldne v notranjosti nevihte.

Najuspešnejšim slovenskim olimpijcem so pripravili sprejeme v domačih krajih. Judoistko Andrejo Leški in jadralca Tonija Vodiška so navijači pozdravili v Kopru, športno plezalko Janjo Garnbret pa v Slovenj Gradcu. V oddaji podrobneje še o evropskem prvenstvu v odbojki na mivki, ki se je začelo na Nizozemskem.

Na Selah pri Slovenj Gradcu, v župniji sv. Roka se letos spomnijo duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška, katerega 150 letnico rojstva in 60 letnico smrti obeležujejo. Posebno slovesno bo 16. avgusta, ko bo osrednjo sveto mašo ob 10. uri daroval velik prijatelj Sel, g. Jože Kopeinig iz Tinj, somaševali pa bodo tudi sedanji in nekateri nekdanji župniki, ki so v preteklih letih upravljali z Župnijo Sele. V nedeljo, 18. avgusta, pa bodo obhajali še slovesnost Lepe nedelje. Več nam je v imenu organizatorjev povedala Marija Lah!

Poročali smo o gradnji športne dvorane v Postojni, novih investicijah v ogrevanje v občini Maribor, turistično-informacijskem centru v Lipici, živahnem poletju v Mozisrskem gaju in filmskem festivali v Slovenj Gradcu.

Spremljamo poletno festivalsko dogajanje - od festivalov Zebra in Shots v Slovenj Gradcu do enega najprestižnejših filmskih dogodkov na svetu, beneške Mostre, pri kateri so nedavno objavili letošnji program. V kinih pri nas si lahko ogledamo dva francoska filma, ki vsak na svoj način satirizirata zakulisje šovbiznisa: Moj zločin Françoisa Ozona in novi film ekscentrika Quentina Dupieuxa, Drugo dejanje, "prvi film, ki ga je režirala umetna inteligenca". Pa ga je res?

Drugi vatikanski koncil je še dodatno poudaril pomen laikov, ki imajo pomembno vlogo v življenju Cerkve. Kako dobro razumemo njihovo poklicanost in vlogo? Jih poznamo denimo po branju Božje besede, krašenju cerkve, petju, po sodelovanju v župnijskem pastoralnem svetu,… ? Laiki dopolnjujejo delo duhovnikov, so aktivni, po župnijah njihovo delo poteka zelo različno. V oddaji lahko slišite, kako imajo organizirano to občestveno dejavnost v Slovenj Gradcu.

Solze sreče so danes vendarle izpodrinile solze žalosti prve izmed družin, ki so ob lanski ujmi ostale brez doma. V Slovenj Gradcu so namreč dopoldne slovesno predali ključe novozgrajene hiše družini Stropnik. Njihov prejšnji dom je med več kot 300 objekti, ki so jih avgusta lani prizadele poplave in plazovi ter za katere so pristojni ugotovili, da niso več primerni za prebivanje. Druge teme: - Združenje zdravstvenih zavodov zahteva spremembo pri podeljevanju koncesij in pravičnejše cene storitev. - Število nezakonitih migracij na balkanski poti naj bi upadlo za skoraj tri četrtine, česar naša policija ne zaznava. - Sporazum med glavnima palestinskima gibanjema jezi Izrael, češ da je Fatah podprl terorizem Hamasa.

V vasi Kokra so tudi danes čistili zaselek in strugo istoimenske reke, zadnje hiše bodo predvidoma odkopali v treh dneh. Preddvorski župan Rok Roblek je ob tem dejal, da bodo nujna dela stala več kot milijon evrov, obnova pa več kot 2 milijona in pol. Medtem so dopoldne v Slovenj Gradcu slovesno v uporabo predali prvo novozgrajeno hišo za družine, ki so v lanski ujmi ostale brez domov.

Skoraj leto dni po uničujočih poplavah naši dopisniki s terena poročajo o ljudeh, ki opozarjajo, da postopki za reševanje posledic tečejo prepočasi. Mnogi so namreč še vedno v negotovosti. Kot je v Slovenj Gradcu danes povedal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic, je skupno 16 družin prišlo do konca pogodb o cenitvah, večina med njimi je takšnih, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo. V Slovenj Gradcu pa so danes predali ključe prve od novo zgrajenih hiš za poplavljene. Poimenovali so jo Hiša novega začetka. Zgradilo jo je radeljsko podjetje Pergola s skupaj še 41 drugimi donatorji iz vse Slovenije. Čeprav je občina želela podariti zemljišče, hiša pa je donacija, ni šlo brez zapletov, a tokrat s srečnim koncem. V Slovenj Gradcu je bila naša dopisnica Metka Pirc.

V Slovenj Gradcu so slovesno predali v uporabo prvo od hiš za družine, ki so v lanski ujmi ostale brez domov. Ključe novega doma, ki je bil zgrajen s pomočjo donatorjev, je prva dobila družina iz Velunje. Predaje ključa se je udeležil tudi premier Robert Golob. Ostali poudarki oddaje: - V neurju prizadeti Kokri še brez vode in elektrike, vse hiše še niso odkopane. - Na Kitajskem dogovor palestinskih gibanj o vladi narodne enotnosti po koncu vojne v Gazi. - Naraščajo hospitalizacije zaradi zajčje mrzlice. Kmetje naj pri spravilu sena uporabljajo masko.

Risba je najbrž najbolj neposreden avtorski rokopis, ki za sabo pušča prvinsko in nebrušeno sled hotenja, pravijo v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki temu mediju posvečajo tokratni trienale. Razstava Dotik konice prstov, ki jo je zasnoval kustos Marko Košan, z deli enaindvajsetih avtoric in avtorjev ponuja vpogled v koroško likovno ustvarjalnost na področju prvine, ki jo z različnimi vzgibi gojijo tako rekoč vsi likovni ustvarjalci. Foto: Koroška galerija likovnih umetnosti

Poročali smo o posodobitvi železniške progo med Mariborom in Šentiljem, obnovi osrednjega prizorišča Evropske prestolnice kulture leta 2025 v Novi Gorici, prilagoditvi lesenih mostov zaradi neuporabnosti v Slovenj Gradcu, težavah zaradi turizma na Bledu in 20-letnici delovanja gledališke skupine Radio Mlajku v Ribnici.

Drugi poudarki: - Infrastrukturno ministrstvo zavrača očitke iz Maribora, da v tamkajšnje ceste vlaga premalo. - Karavanški predor ne bo zagotovil zgolj ceste, ampak za Jesenice tudi dodaten vir kakovostne vode. - Zapreti ali ne zapreti mestnega jedra za promet je vprašanje, ki razvnema strasti tudi v Slovenj Gradcu. Zaprtja se bojijo zlasti lastniki lokalov.

Poročali smo o vlaganjih v zdravstveno infrastrukturo v Logatcu in Slovenj Gradcu, nadgradnji železniške proge na Jesenicah, investicijah v koprsko pristanišče, združitvi več občin za čistejšo Zgornjo Savinjsko dolino, vrnitvi štorkelj v Slovenijo in skrbi za ptice, netopirje in hrošče ob Bukovniškem jezeru.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Bližnji sosedje Tovarne papirja Vipap v Kršem te dni opozarjajo na neprijeten in dražeč vonj. - Male trgovine na podeželju v boju za obstanek; na Gorenjskem in Primorskem so jih v zadnjih dveh letih zaprli 50. - Kmetje v Slovenj Gradcu nasprotujejo takšnim protipoplavnim ukrepom, zaradi katerih bi izgubili preveč kmetijskih površin. - V občini Miklavž na Dravskem polju naj bi glavno cesto skozi naselje uredili do konca aprila.

Za nami je izjemno uspešno prvo novoletno taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. Kakšne sadove je prineslo?Gradnja Potniškega centra Ljubljana se začenja jutri: Policija voznikom in prebivalcem priporoča potrpežljivost in več uporabe javnega prometa.NSi za resno prevetritev evropskega načrta za zeleni prehod, ki je trenutno naravnan izrazito aktivistično.Število smrtnih žrtev potresa na Japonskem naraslo na 64, oblasti medtem preiskujejo letalsko nesrečo v Tokiu.Napetost med Rusijo in Ukrajino se stopnjuje, Združeni narodi pozivajo k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava.Izraelska vojska po uboju namestnika vodje Hamasa pripravljena na vse scenarije.Papež pri avdienci o duhovnem boju v vsakdanjem življenju.V slovenskih bolnišnicah so praznične dneve preživeli malce drugače kakor doma, v Slovenj Gradcu obiskov ni zaradi covida-19.Šport: V Innsbrucku tretja tekma novoletne skakalne turneje, Nika Prevc zmagala v Beljaku in prevzela skupno vodstvo v svetovnem pokalu.Vreme: Jutri bo povečini sončno z nekaj megle po nižinah.

Milan Razdevšek je po maturi na gimnaziji v domačem Slovenj Gradcu v Mariboru postal študent kemije. Že v okviru prve zaposlitve v blagopokojnem podjetja Talis se je po spletu naključij iz tehnologa prelevil v tržnika. To znanje mu je bilo v oporo tudi sredi osemdesetih let, ko se je priključil prizadevanjem za pospeševanje turizma v Mariboru. Sodeloval je pri zasnovi in izvedbi številnih prireditev, ki so skozi desetletja postale zaščitni znak mesta ob Dravi. Eno takih je silvestrovanje na prostem, ki se je kljub slabim napovedim črnogledih opazovalcev prvič odvilo leta 1989, bilo prvo v Sloveniji in postalo tradicionalno. Kot direktor zavoda za turizem se je danes upokojeni Milan Razdevšek izkazal tudi ob prenovi Hiše stare trte, ki je poldrugo desetletje ostajala zaprta za obiskovalce.

Iz župnije svete Radegunde v Starem trgu pri Slovenj Gradcu na trideseto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Simon Potnik, poje pa župnijski pevski zbor.

Iz župnije svete Radegunde v Starem trgu pri Slovenj Gradcu smo na trideseto nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Simon Potnik, pel pa župnijski pevski zbor.

Vlada bo danes obiskala Koroško. To bo njen prvi regijski obisk v tem mandatu. Središče dogajanja bo v Slovenj Gradcu. Tam popoldne načrtujejo srečanje članov vlade z župani, predstavniki gospodarstva in drugimi nosilci razvoja v regiji. Sledila bo seja vlade. Župani poudarjajo predvsem, da morajo nujno izvedeti, kdaj bodo dobili povrnjene intervencijske stroške, saj skoraj dva meseca po poplavah izvajalci še niso bili poplačani. Druge teme oddaje: - Ujma škodo povzročila tudi v slovenskem turizmu, ki pa še vedno okreva hitreje kot po svetu, ugotavljajo ob svetovnem dnevu turizma - O nezakonitih migracijah vodje diplomacij Slovenije in še štirih srednjeevropskih držav danes na Dunaju, v Nemčiji odmeva prijetje sirskih tihotapcev ljudi - Policisti po skoraj desetih urah pogajanj z oboroženim moškim blizu Ptuja vdrli v hišo in ga pridržali

V prizadevanjih, da bi v mesto prinesli nove kreativne konpcete, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo, so v Slovenj Gradcu pred leti ustanovili filmski festival Shots. Začenja se danes. V Galeriji Fotografija v Ljubljani smo obiskali razstavo Drastični ukrepi. Ta združuje dela Maruše Uhan in Andreja Lamuta, se vsak na svoj način poglabljata v pojave in situacije, ki so večinoma povsem neopazni del našega vsakdanjika, vse dokler se nas ne dotaknejo njihovi ekstremi, skrajne točke, v katerih sprva povsem običajni pojavi postanejo središče našega zanimanja ali tisto, kar neposredno vpliva na naše doživljanje sveta. Takrat na površje privrejo njihove temne plati, zlovešče podobe in človeška majhnost. Na dvorcu Visoko v Poljanski dolini se bodo v okviru letošnjega Tavčarjevega leta začeli filmski večeri pod zvezdami, na katerih bodo vsak četrtek prikazovali filme, nastale po pisateljevih delih, in posnetke uprizoritev njegovih predstav. na fotografiji: Andrej Lamut: Catalpa Bignonioides Study 02, 2021, www.galerijafotografija.si

Za ptujski glasbeni festival Arsana vstopnice po spletu kupujejo že v številnih evropskih državah, poročajo, in to je res posebna zgodba, pravijo. Sicer pa smo tokrat sploh festivalski, gremo v Čedad v Furlanijo - Julijsko krajino, kjer se odvija mednarodni festival Mittelfest. Prirejajo ga že od leta 1991, združuje pa gledališče, glasbo in ples ter pomeni most med srednjeevropskim in balkanskim umetniškim prostorom. In še v Slovenj Gradec, kjer festivalski teden začenjajo z risankami. Ko pomislimo na te, se nam pred očmi kaj hitro odvrtijo lahkotne teme, vendar je animirani film veliko več in se pogosto loteva družbeno angažiranih vsebin – tudi o tem.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Mariboru civilna iniciativa nasprotuje načrtovanim stanovanjem za mlade v bližini mariborskega kliničnega centra zaradi goste poselitve in prometa. - V Zdravstvenem domu Piran bi radi zmanjšali popoldanske obremenitve ambulant. - Na Gorenjskem opažajo, da številne štipendije, s katerimi delodajalci privabljajo kadre, ostajo nepodeljene. - V Brežicah so bogatejši za popis 'Brežiški glasbeniki in zasedbe skozi čas'; v Ribnici bo popoldne dogodek "kultura z okusom".

Z nastopom britanske pisateljice Bernardine Evaristo se je v Ljubljani končal letošnji Festival Fabula – literature sveta. V Mariboru so podelili najvišja priznanja na področju kulture in umetnosti, poimenovana po pesniku Janku Glazerju – nagrado za življenjsko delo je prejel založnik in zbiralec Primož Premzl, podelili pa so tudi Glazerjeve listine. V Kranju so podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije – za življenjsko delo so nagradili igralko Milado Kalezić in režiserja Dušana Mlakarja. Na ZRC SAZU so priredili kolokvij o filozofiji Renéja Descartesa. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so odprli razstavo Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa skupinsko razstavo Podobe narave.

Dr. Tihomir Pinter je mojster fotografije. Najljubše mu je, če ga predstavimo kot ljubitelja fotografije. Njegova bogata zbirka analognih, klasičnih, črno belih, ikoničnih fotografij, številnih prepoznavnih osebnosti našega časa in prostora, pa tudi drugih motivov, govori zase. Delo v laboratoriju, v temnici, je zanj eden od najpomembnejših procesov v nastajanju fotografije, zato jih sam tudi razvija. Zanima ga tudi abstrakcija, paleta tonov črno-bele fotografije. »Včasih moram na razstavah poslušati, kaj si kdo misli o mojih fotografijah, tudi če se z njim ne strinjam, moram biti tiho.« Pred desetimi leti, ko je Tihomir Pinter dopolnil petinsedemdeset let, si je zaželel le, da bi lahko še malo delal. »Ne veliko, ker to ni mogoče«, pravi. Deset let pozneje, ob petinosemdesetem rojstnem dnevu smo ga povabili v studio na radijski pogovor, je v nasmehu dejal: »In, še vedno delam.«“To je moj hobi. Vedno, ampak res vedno, sem se od svojih mladih let ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo.” »S fotografijo se je ukvarjal tudi moj oče, zaposlen je bil v knjigarni, kjer so imeli oddelek s foto materiali, to je bilo še v Kraljevini Jugoslaviji, v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Žal je umrl, ko sem imel le leto in pol, za njim je ostalo veliko fotografskih aparatov, predvsem pa veliko negativov, oziroma tedaj še negativov na steklenih ploščah. Vse to je bilo shranjeno na podstrehi, s tem sem se igral, saj prav veliko igrač takrat ni bilo.« Tihomir Pinter se s fotografijo ukvarja že več kot pol stoletja. Razstavlja od leta 1961 naprej, pripravil je več kot sto samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval pa na več kot šeststo skupinskih. Njegove fotografije si trenutno lahko ogledate tudi v Finžgarjevi Galeriji v Ljubljani. Redno je objavljal v domačih in tujih časopisih ter revijah. Za dosežke na področju razstavne fotografije mu je nacionalna zveza fotografov dodelila naslov »mojster umetniške fotografije«, mednarodna fotografska organizacija pa naziv »Excellence FIAP«. Je član Foto kluba Ljubljana, Društva oblikovalcev Slovenije in Društva likovnikov Ljubljana. Prejel je številne nagrade in priznanja, leta 2006 tudi Nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo.“Ko smo bili omejeni s številom posnetkov na filmu, smo morali bolj premisliti, kdaj bomo pritisnili na sprožilec.” »Kot srednješolec sem najprej fotografiral kolege, sosošolce in seveda svojo družino. Zgodaj sem prišel v Slovenijo, kjer pa sem s fotografijo dokumentiral planine in izlete v naravo. Fotografski laboratorij je ključen, v njem se dogaja najpomembnejše, to je najbolj ustvarjalen del procesa v nastajanju fotografije. Veliko fotografov se zgodaj odloča, da ta del izdelave fotografij zaupa drugemu profesionalcu, jaz pa trdim, da je na ta način analogni fotograf osiromašen. V laboratoriju se sicer ne dogajajo čudeži, se pa v teh postopkih fotografska slika lahko obogati s pravilno osvetlitvijo in ven dobimo veliko več tonov.« Od prve knjižne izdaje Umetnik v ateljeju leta 1984 so sledile knjige portretov slovenskih književnikov (1993), skladateljev (1997), glasbenikov (2002), slovenskih likovnikov v Avstriji in Italiji (2003) in fotografski ciklus železarjev Razžarjeni pogled (1996). Leta 2008 je založba Modrijan izdala knjigo »Umetniki v ateljeju« kot nadaljevanje portretiranja likovnih umetnikov v njihovih ateljejih in monografijo »Trenutki z umetniki«. Leta 2017 je ob pregledni razstavi njegovih fotografij v Jakopičevi galeriji izšel pregledni katalog Kemija podobe.“Dokler sam ne razmislim, ne verjamem nikomur. Človeško je, da si na fotografijah želimo izgledati bolje, vsaj bolj urejeno.” Likovna ustvarjalnost in kemija sta me vedno zanimali. V gimnaziji sta me najbolj navdušila profesorja prav teh dveh predmetov in mi za oboje vlila ljubezen. Odločil sem se za farmacijo in pri magisteriju ter doktoratu, za posebno zvrst farmacevstke znanosti, za nauk o prehrani. Slednji se je zdaj tako razvil, da ima veliko podzvrsti. Glede prehrane imam svoje mnenje, včasih je bila prehrana siromašnejša, jedli smo, kar je bilo na mizi, izbor ni bil velik, marsičesa nam je primanjkovalo, recimo sladkorja in soli, vendar smo jedli kakovostno. Danes je izbor zelo širok, toda, tudi če se odločimo za zdravo prehranjevanje, je to skoraj nemogoče, saj ne vemo, kaj nam pripravljajo posebej v proizvodnjah živil. Tudi v svoji družini vidim, kako hitro si dovolijo vpliv agresivnih oglasov. To bi moralo biti včasih, po mojem mnenju, prepovedano. Marsikaj, kar oglašujejo za dobro, kakovostno in zdravo, je vprašljivo.« “Veliko sem obiskoval, in jih še, likovne razstave. Zanima me, kako delo nastaja. Tudi pri fotografiji me zanima pot nastanka.” Njegove fotografije hranijo v NUK-u, Moderni galeriji v Ljubljani, Kabinetu slovenske fotografije v Kranju, Pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu, Gledališkem muzeju v Ljubljani, Umetnostni galeriji v Mariboru, pa med drugimi tudi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici. »Še ko nisem imel svojega, sem seveda fotografiral celo s tistimi fotoaparati, ki jih je uporabljal še moj oče. Zelo zgodaj sem razvijal in tudi sam izdeloval fotografije, seveda najprej v manjšem formatu. Moj pogled na fotografijo in na svet se je izoblikoval zelo zgodaj. Ko mi je brat podaril prvi fotoaparat, ki je bil samo moj, tega dejstva kaj veliko ni spremenilo.« “Prisotnost fotografa, veste, zelo vpliva na ljudi. Najboljše fotografije so nastale, ko sem začel pospravljati opremo, ko so mislili, da ne fotografiram več. Takrat sem naredil še nekaj posnetkov. Morda ne njim, toda zame so bile tiste fotografije najboljše, ker so bili sproščeni.”»Začel sem s fotografijo v železarnah. Ko sem v Moderni galeriji prvič videl bogastvo tonov, ki so izžarevali na fotografijah iz jeseniške železarne, slovenskega mojstra Slavka Smoleja. To sem si potem želel tudi sam. Sprva ni bilo lahko priti v železarne v prejšnjem stoletju. Pogoji so bili slabi, celo nevarni, enkrat sem se celo zastrupil, tako sem imel pozneje vedno vodnika, ki je poznal pogoje in me varno vodil skozi proizvodnje prostore. Zanimali so me, ne samo grobi pogledi, predvsem detajli v železu. Marsikomu ni bilo razumljivo moje zanimanje, komu je bilo celo sumljivo. Pa vendarle mi je uspelo obiskati vse železarne v prejšnji državi, z izjemo ene.«“Digitalna fotografija ni poceni, ker zahteva hitro posodabljanje opreme. Zaradi hitrosti v digitalni fotografiji popolnoma odpade delo v fotografskem laboratoriju, ki je zelo pomembno. Razlika med dobrim in slabim fotografom se pokaže prav v slednjem.” »Živimo v digitalni dobi in v času digitalne fotografije. Pomembno je, da je prišlo do te iznajdbe, zaradi načina življenja, hitrosti. Analogna fotografija s tem ne more in noče tekmovati. Z digitalnim je prišla možnost obdelave. Marsikaj se da narediti, enostavno se lahko spremeni tudi vsebina, pomladimo portrete in tako naprej. Lahko je problematična in je treba dokazovati pristnost, recimo na sodnih obravnavah. Ukvarjam se tudi z digitalno fotografijo, začel sem, da ne bi izpadel starokopiten.«»Zaradi velike količine fotografij se ta izgublja, to mi govorijo tudi kolegi. Ne najdejo fotografij, ki so jih posneli in jih založili. V množici posnetih jih zlahka izgubijo. Fotografom svetujem, naj fotografije objavljajo v knjigah, tako bodo najbolj obstojne. Zagotavljam vam, da med mojimi portreti ne boste našli fotografije, narejene z bliskavico. Recimo, da je to moj podpis., je v nasmehu dejal izjemen fotograf, oziroma, kot želi, da ga imenujemo, ljubiteljski fotograf, dr. Tihomir Pinter.

Dr. Tihomir Pinter je mojster fotografije. Najljubše mu je, če ga predstavimo kot ljubitelja fotografije. Njegova bogata zbirka analognih, klasičnih, črno belih, ikoničnih fotografij, številnih prepoznavnih osebnosti našega časa in prostora, pa tudi drugih motivov, govori zase. Delo v laboratoriju, v temnici, je zanj eden od najpomembnejših procesov v nastajanju fotografije, zato jih sam tudi razvija. Zanima ga tudi abstrakcija, paleta tonov črno-bele fotografije. »Včasih moram na razstavah poslušati, kaj si kdo misli o mojih fotografijah, tudi če se z njim ne strinjam, moram biti tiho.« Pred desetimi leti, ko je Tihomir Pinter dopolnil petinsedemdeset let, si je zaželel le, da bi lahko še malo delal. »Ne veliko, ker to ni mogoče«, pravi. Deset let pozneje, ob petinosemdesetem rojstnem dnevu smo ga povabili v studio na radijski pogovor, je v nasmehu dejal: »In, še vedno delam.«“To je moj hobi. Vedno, ampak res vedno, sem se od svojih mladih let ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo.” »S fotografijo se je ukvarjal tudi moj oče, zaposlen je bil v knjigarni, kjer so imeli oddelek s foto materiali, to je bilo še v Kraljevini Jugoslaviji, v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Žal je umrl, ko sem imel le leto in pol, za njim je ostalo veliko fotografskih aparatov, predvsem pa veliko negativov, oziroma tedaj še negativov na steklenih ploščah. Vse to je bilo shranjeno na podstrehi, s tem sem se igral, saj prav veliko igrač takrat ni bilo.« Tihomir Pinter se s fotografijo ukvarja že več kot pol stoletja. Razstavlja od leta 1961 naprej, pripravil je več kot sto samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval pa na več kot šeststo skupinskih. Njegove fotografije si trenutno lahko ogledate tudi v Finžgarjevi Galeriji v Ljubljani. Redno je objavljal v domačih in tujih časopisih ter revijah. Za dosežke na področju razstavne fotografije mu je nacionalna zveza fotografov dodelila naslov »mojster umetniške fotografije«, mednarodna fotografska organizacija pa naziv »Excellence FIAP«. Je član Foto kluba Ljubljana, Društva oblikovalcev Slovenije in Društva likovnikov Ljubljana. Prejel je številne nagrade in priznanja, leta 2006 tudi Nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo.“Ko smo bili omejeni s številom posnetkov na filmu, smo morali bolj premisliti, kdaj bomo pritisnili na sprožilec.” »Kot srednješolec sem najprej fotografiral kolege, sosošolce in seveda svojo družino. Zgodaj sem prišel v Slovenijo, kjer pa sem s fotografijo dokumentiral planine in izlete v naravo. Fotografski laboratorij je ključen, v njem se dogaja najpomembnejše, to je najbolj ustvarjalen del procesa v nastajanju fotografije. Veliko fotografov se zgodaj odloča, da ta del izdelave fotografij zaupa drugemu profesionalcu, jaz pa trdim, da je na ta način analogni fotograf osiromašen. V laboratoriju se sicer ne dogajajo čudeži, se pa v teh postopkih fotografska slika lahko obogati s pravilno osvetlitvijo in ven dobimo veliko več tonov.« Od prve knjižne izdaje Umetnik v ateljeju leta 1984 so sledile knjige portretov slovenskih književnikov (1993), skladateljev (1997), glasbenikov (2002), slovenskih likovnikov v Avstriji in Italiji (2003) in fotografski ciklus železarjev Razžarjeni pogled (1996). Leta 2008 je založba Modrijan izdala knjigo »Umetniki v ateljeju« kot nadaljevanje portretiranja likovnih umetnikov v njihovih ateljejih in monografijo »Trenutki z umetniki«. Leta 2017 je ob pregledni razstavi njegovih fotografij v Jakopičevi galeriji izšel pregledni katalog Kemija podobe.“Dokler sam ne razmislim, ne verjamem nikomur. Človeško je, da si na fotografijah želimo izgledati bolje, vsaj bolj urejeno.” Likovna ustvarjalnost in kemija sta me vedno zanimali. V gimnaziji sta me najbolj navdušila profesorja prav teh dveh predmetov in mi za oboje vlila ljubezen. Odločil sem se za farmacijo in pri magisteriju ter doktoratu, za posebno zvrst farmacevstke znanosti, za nauk o prehrani. Slednji se je zdaj tako razvil, da ima veliko podzvrsti. Glede prehrane imam svoje mnenje, včasih je bila prehrana siromašnejša, jedli smo, kar je bilo na mizi, izbor ni bil velik, marsičesa nam je primanjkovalo, recimo sladkorja in soli, vendar smo jedli kakovostno. Danes je izbor zelo širok, toda, tudi če se odločimo za zdravo prehranjevanje, je to skoraj nemogoče, saj ne vemo, kaj nam pripravljajo posebej v proizvodnjah živil. Tudi v svoji družini vidim, kako hitro si dovolijo vpliv agresivnih oglasov. To bi moralo biti včasih, po mojem mnenju, prepovedano. Marsikaj, kar oglašujejo za dobro, kakovostno in zdravo, je vprašljivo.« “Veliko sem obiskoval, in jih še, likovne razstave. Zanima me, kako delo nastaja. Tudi pri fotografiji me zanima pot nastanka.” Njegove fotografije hranijo v NUK-u, Moderni galeriji v Ljubljani, Kabinetu slovenske fotografije v Kranju, Pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu, Gledališkem muzeju v Ljubljani, Umetnostni galeriji v Mariboru, pa med drugimi tudi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici. »Še ko nisem imel svojega, sem seveda fotografiral celo s tistimi fotoaparati, ki jih je uporabljal še moj oče. Zelo zgodaj sem razvijal in tudi sam izdeloval fotografije, seveda najprej v manjšem formatu. Moj pogled na fotografijo in na svet se je izoblikoval zelo zgodaj. Ko mi je brat podaril prvi fotoaparat, ki je bil samo moj, tega dejstva kaj veliko ni spremenilo.« “Prisotnost fotografa, veste, zelo vpliva na ljudi. Najboljše fotografije so nastale, ko sem začel pospravljati opremo, ko so mislili, da ne fotografiram več. Takrat sem naredil še nekaj posnetkov. Morda ne njim, toda zame so bile tiste fotografije najboljše, ker so bili sproščeni.”»Začel sem s fotografijo v železarnah. Ko sem v Moderni galeriji prvič videl bogastvo tonov, ki so izžarevali na fotografijah iz jeseniške železarne, slovenskega mojstra Slavka Smoleja. To sem si potem želel tudi sam. Sprva ni bilo lahko priti v železarne v prejšnjem stoletju. Pogoji so bili slabi, celo nevarni, enkrat sem se celo zastrupil, tako sem imel pozneje vedno vodnika, ki je poznal pogoje in me varno vodil skozi proizvodnje prostore. Zanimali so me, ne samo grobi pogledi, predvsem detajli v železu. Marsikomu ni bilo razumljivo moje zanimanje, komu je bilo celo sumljivo. Pa vendarle mi je uspelo obiskati vse železarne v prejšnji državi, z izjemo ene.«“Digitalna fotografija ni poceni, ker zahteva hitro posodabljanje opreme. Zaradi hitrosti v digitalni fotografiji popolnoma odpade delo v fotografskem laboratoriju, ki je zelo pomembno. Razlika med dobrim in slabim fotografom se pokaže prav v slednjem.” »Živimo v digitalni dobi in v času digitalne fotografije. Pomembno je, da je prišlo do te iznajdbe, zaradi načina življenja, hitrosti. Analogna fotografija s tem ne more in noče tekmovati. Z digitalnim je prišla možnost obdelave. Marsikaj se da narediti, enostavno se lahko spremeni tudi vsebina, pomladimo portrete in tako naprej. Lahko je problematična in je treba dokazovati pristnost, recimo na sodnih obravnavah. Ukvarjam se tudi z digitalno fotografijo, začel sem, da ne bi izpadel starokopiten.«»Zaradi velike količine fotografij se ta izgublja, to mi govorijo tudi kolegi. Ne najdejo fotografij, ki so jih posneli in jih založili. V množici posnetih jih zlahka izgubijo. Fotografom svetujem, naj fotografije objavljajo v knjigah, tako bodo najbolj obstojne. Zagotavljam vam, da med mojimi portreti ne boste našli fotografije, narejene z bliskavico. Recimo, da je to moj podpis., je v nasmehu dejal izjemen fotograf, oziroma, kot želi, da ga imenujemo, ljubiteljski fotograf, dr. Tihomir Pinter.

Z začetkom leta je prevzela vodenje Muzeja sodobne umetnosti v Gradcu (Kunsthaus Graz), pred tem pa je bila direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. V svojem petletnem mandatu se želi Andreja Hribernik ukvarjati z družbeno pomembnimi tematikami, kot so podnebne in politične spremembe ter neenakost.

Ime tedna je Bojan Kokal, Korošec, ki je med sprehodom s prijateljem ob Ivarčkem Jezeru opazil psa v ledeno mrzli vodi. Tanka plast ledu ga ni zdržala, zato je po neuspelem reševanju z vrvjo do psa zaplaval, mu pomagal do brega in mu tako najverjetneje rešil življenje. Kandidatki sta bili še:  Andreja Hribernik, nekdanja direktorica Koroške galerije likovnih umet­nosti v Slovenj Gradcu, ki je s svojo vizijo prepričala komisijo in s 1. januarjem letos prevzela vodenje Kunsthaus Graz, enega od najbolj vznemirljivih avstrijskih muzejev.  Marija Strojnik, znanstvenica, ki se ukvarja predvsem z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. Po njej so poimenovali največjo knjižnico optične znanosti v Latinski Ameriki, knjižnico Centra za optične raziskave v Leonu v Mehiki.

V včerajšnjem prvem krogu lokalnih volitev so županje ali župane dobili v 165 občinah, v 47 jih bodo izbrali v drugem krogu četrtega decembra. V Ljubljani, Kopru, na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Novem mestu in Velenju na položaju ostajajo zdajšnji župani. V mestnih občinah Maribor, Kranj, Celje, Nova Gorica, Murska Sobota in Krško pa bo o županu odločal drugi krog. Občinske volilne komisije danes štejejo še glasove, ki so prispeli po pošti iz Slovenije. Druge teme oddaje: - Pocenitev reguliranih cen pogonskih goriv: dizel bo od jutri cenejši za 9,5 centa, 95-oktanski bencin pa za 1,8 centa - Po podnebni konferenci COP27 opozorila, da sklepi glede zmanjševanja izpustov še zdaleč ne bodo dovolj - Po silovitem potresu v Indoneziji reševalci iščejo morebitne preživele, število žrtev se približuje 60

Skupaj z dopisniki in analitiki smo po zaprtju volišč spremljali rezultate lokalnih volitev, izide sta komentirala gosta dr. Miro Haček s Fakultete za družbene vede in dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo ter naš komentator Tomaž Celestina, oddajo je vodila Jolanda Lebar. Do 23. ure so bili znani naslednji podatki: v prvem krogu so v mestnih občinah župane že dobili v Slovenj Gradcu, na Ptuju, v Kopru, Novem mestu in Ljubljani, po vsej verjetnosti tudi v Kopru. V Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Kranju, Krškem in Celju bo drugi krog.

Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami nadaljujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v Celju, Slovenj Gradcu in Krškem. Soočili bomo peterico, ki se poteguje za županski prestol v knežjem mestu, kjer rakava rana ostaja onesnaženost zemlje in zraka. Sanacijo celjskih vrtcev je prevzela država, skrbi še vedno območje Stare Cinkarne. Zanimali nas bodo tudi načrti za oživljanje starega mestnega jedra. V Krškem je tekmecev šest, izzivi mesta in okolice pa so med drugim povezani z nuklearko in bližino meje. Najmanj napeta je kampanja v mestni občini Slovenj Gradec, kjer dozdajšnji župan nima protikandidata, zato se bo moral soočiti z vprašanji naše dopisnice o dozdajšnjih (ne)uspehih in prihodnjih načrtih. Oddajo pripravljajo Matija Mastnak, Metka Pirc in Suzana Vahtarić.

»Moje življenje se je začelo v majhnem zaselku pod vrhom Uršlje gore, imenovanem Plešivec. Tam sta nekoč pred drugo svetovno vojno stali dve graščini veleposestnika Skubica, ena je bila lovski dvorec. Med vojno je ena izmed teh zgradb pogorela, zraven nje pa je stala majhna lesena koča, v kateri so stanovali gozdni delavci. Eden izmed teh je bil tudi moj oče. Plešivca se spomnim le iz pripovedovanja staršev, ker sem bil še zelo majhen. Zanimivo je, da sem pri devetih mesecih zbolel za davico. V tistih krajih ni bilo ne cest ne elektrike, pozimi je bilo veliko snega in tako so me na sankah peljali več ur daleč v bolnišnico v Slovenj Gradcu. Tam so mi rešili življenje. V podobnem času je tudi sestrica moje poznejše žene, živeli so v Ljubljani, zbolela za davico, vendar je umrla, čeprav so bili zdravniki v mestu na dosegu.« Tako je začel pripoved o sebi Anton Lesnik, gost v oddaji Razkošje v glavi; njen avtor je Milan Trobič.

21. klavirski dnevi EPTA v Slovenj Gradcu, koncert Funtazije v Ljubljani, premiera opernega muzikala Tesla v Mariboru

Drugi poudarki iz oddaje: -Krvni vzorci tudi v brezpilotnih letalnikih za Zdravstveni dom Radeče -V občini Miren Kostanjevica o sanacijskem načrtu po požaru na Krasu -Ob današnjem državnem prazniku v Slovenj Gradcu odprli največji park urbanih športov

O izzivih duhovniškega poklica premišljuje katoliški duhovnik Damjan Mlinarič, član Pastoralne zveze župnij v Slovenj Gradcu. Prihaja iz ateistične družine, najprej je študiral računalništvo, v tretjem letniku študija pa je doživel spreobrnjenje v okviru gibanja Prenova. Začel je študirati teologijo in pozneje opravljati poslanstvo duhovnika.

Iz župnijske cerkve svete Radegunde v Starem trgu pri Slovenj Gradcu na 22. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri bodo sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje Damjan Mlinarič, poje pa kantor Žiga Berložnik ter Mešani pevski zbor Dar pod vodstvom in ob klavirski spremljavi Barbare Mirkac.

Danes se na gradu Snežnik začenja festival Plavajoči grad. Mednarodni festival glasbe in odrskih umetnosti, ki temelji na ustvarjalnem sodelovanju, bo celodnevno dogajanje za vse generacije ponujal štiri dni na kar 17-ih prizoriščih. Filmski festival Shots pa se začenja v Slovenj Gradcu, ki v mesto prinaša nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo. Na našem programu pa nocoj začenjamo z novim branjem v oddaji Odprta knjiga. V 24-ih nadaljevanjih bo Iztok Mlakar prebral roman Tito amor mijo, Marka Sosiča. Vabimo vas k poslušanju!

Drevi bo na Ljubljanskem gradu premiera slovenskega filma Orkester, režiserja in scenarista Matevža Luzarja. Zgodba v ospredje postavlja pihalni orkester iz Zagorja ob Savi, ki doživi marsikaj, ko se napoti na gostovanje v pobrateno mesto v Avstriji. Orkester so povabili na glasbeni festival, kjer ima napovedan figuralni paradni nastop pihalnih godb. Toda že od samega začetka pa vse do konca filma spremljamo razne, večkrat zelo komične dogodivščine, ki jih doživljajo posamezni člani orkestra, med njimi tudi preplašen mladi šofer avtobusa, nezaupljivi avstrijski gostitelji in še kdo. Zanimivo se ta zgodba o gostovanju orkestra prepleta z dogajanjem v Zagorju, žene so morale ostati doma, a neizmerno uživajo v tej svobodi. Zadnji izziv pa vsi protagonisti v avtobusu doživijo na poti domov ... z avtobusom so nekaj zadeli. Film Orkester po premieri začne open air kino turnejo po raznih krajih po Sloveniji: v Pokrajinskem muzeju Koper, v letnem kinu Nova Gorica, v Arboretumu Volčji Potok, Mariboru, Most na Soči, v Krškem, Slovenj Gradcu, Radovljici, Velenju in Izoli.

V razstavnih prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so letošnji poletni razstavni termin namenili enemu najvidnejših likovnih ustvarjalcev v regiji Štefanu Marflaku. Akademski slikar, ki letos praznuje 70 letnico, je v svojem slikarskem opusu vsebinsko vpet v kulturno in naravno izročilo sveta med Peco in Pohorjem ter tamkajšnjih ljudi. Njegovo razstavo z naslovom Ta pot, ta slika predstavlja kustos Marko Košan, ki jo je zasnoval. Foto: KGLU

Danes se na gradu Snežnik začenja festival Plavajoči grad. Mednarodni festival glasbe in odrskih umetnosti, ki temelji na ustvarjalnem sodelovanju, bo celodnevno dogajanje za vse generacije ponujal štiri dni na kar 17-ih prizoriščih. Filmski festival Shots pa se začenja v Slovenj Gradcu, ki v mesto prinaša nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo. Na našem programu pa nocoj začenjamo z novim branjem v oddaji Odprta knjiga. V 24-ih nadaljevanjih bo Iztok Mlakar prebral roman Tito, amor mijo, Marka Sosiča. Vabimo vas k poslušanju!

Sinočnje neurje s točo je v nekaterih delih države povzročilo veliko škodo. O poplavljenih objektih in cestah ter odkritih strehah poročajo iz Koroške, Dolenjske, s Celjskega ter iz Zasavja in Kamnika, kjer je toča, ponekod debela kot jajce, uničila poljščine. Škodo na terenu si je ogledala tudi nova kmetijska ministrica Irena Šinko. Kot je dejala v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, so razmere kritične. Oceno škode pričakuje že prihodnji teden, potem se bodo pogovarjali, kako naprej. Drugi poudarki oddaje: - V pripravi interventni zakon za zdravstvo, tudi za skrajševanje čakalnih vrst. - Predsedniki Slovenije, Avstrije in Hrvaške za odločno držo Unije v odnosu z Rusijo. - S čela novogoriškega zavoda, ki vodi projekt EPK, se umika Kaja Širok.

Razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti, založba Kulturni center Maribor praznuje 30-letnico delovanja.

Drugi poudarki: - Več lastnikov tolminskih gozdov nič krivih, a zelo oškodovanih - V čem je skrivnost odličnosti solčavskega turizma? - Navdušenje nad odkrivanjem skritih kotičkov in poslušanjem zgodb med vodenimi sprehodi po Mariboru - Dež zvabil na plano dvoživke; žabam pomagajo čez cesto tudi na Cerkniškem

Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec in Kulturni dom Slovenj Gradec ob 162. obletnici rojstva Huga Wolfa vabita na večer samospevov Brezčasne pripovedi. Koncert na katerem bosta nastopila basbaritonist Klemen Gorenšek in pinist Sascha El Mouissi, bo v četrtek, 10. marca, ob 19.30 v dvorani Wolfove hiše v Slovenj Gradcu.

Gospoda Ernesta Kobolta smo v naši oddaji že spoznali. Kot upokojeni lektor in redaktor je velik ljubitelj slovenskega jezika. Povedal nam je, da se je hitro vključil v vsakodnevno življenje v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kako pa si zapolni dneve, je povedal Luciji Fatur. Dotaknila pa sta se še ene zanimive teme – prilagajanju sostanovalcem v domu.

Katja Felle je koroška vizualna umetnica, ki živi in ustvarja v Parizu in Slovenj Gradcu, deluje na področjih slikarstva, umetnostnega izobraževanja ter umetniškega dela z družbenimi skupinami in institucijami. Razstava 500 GB je njeno nadaljevanje razvijanja sodobnega slikarskega medija, saj se že nekaj let ukvarja z digitalnimi mediji, povezanimi s slikarsko prezentacijo.

Da je bivanje v domu starejših prijetno, pripoveduje tudi naša današnja sogovornica. Gospa Ljudmila Javornik je v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu tretje leto, če želi, si najde družbo, ali pa ob pogledu skozi okno obuja spomine, ki se jih je pri njenih letih nabralo že precej. Luciji Fatur je najprej povedala, da se je za odhod v dom odločila sama.

Poročali smo o namakalnem sistemu, ki naj bi ga Vipavska dolina dobila do leta 2028, pozivih kmetov v Slovenj Gradcu k varovanju kmetijskih zemljišč, težavah Mariborskega letalskega centra, ki ostaja brez letališča, in turizmu v Alpah, ki ga je nujno prilagoditi podnebnim spremembam.

V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu nas vedno radi sprejmejo. Kako so preživeli zadnji dve leti, smo v pogovorih s stanovalci že slišali, kot povsod, je bilo tudi pri njih potrebne veliko energije, dobre volje in iznajdljivosti. Danes bo naš sogovornik gospod Adolf Čas. Pravi, da komaj ve za korono, zakaj, pa boste izvedeli v naslednjih minutah.

Tokratni večer pred božičem, tako imenovani sveti večer, namenjamo pogovoru o tem, kako nas ta praznični čas nagovarja na ravni naše duhovne intime. Oddaja je nastala v koroških koncih – v župnišču v Slovenj Gradcu. Naš gostitelj je bil tamkajšnji župnik Simon Potnik, svoja razmišljanja pa sta z nami delila tudi celjski škof, profesor dr. Maksimilijan Matjaž in dramska igralka, Borštnikova nagrajenka Milada Kalezić, članica občestva Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru. Oddajo je pripravil voditelj Tone Petelinšek, tehnično pa jo je realiziral Simon Spreitzer.

Gospo Majo Gregorič smo v naši oddaji že spoznali, živi v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu. Vedno pripravljena na pogovor, predvsem pa optimistična, je prijetna sogovornica in tako sta tudi tokrat z Lucijo Fatur nekako zaokrožili leto, ki se izteka.

Najprej bomo povzeli ugotovitve naročene raziskave o strokovnem vrednotenju programov in projektov v kulturi, ki jo je resorno ministrstvo naročilo pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Sledila bo predstavitev prejemnic nagrade mednarodnega muzejskega sveta oziroma ICOM Slovenija za muzejski projekt »La doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju« v Slovenskem etnografskem muzeju, in nagrada Hinka Smrekarja za življensko delo za Danijela Demšarja ter nagrada Ivane Kobilca za življensko delo Kamili Volčanšek. Spomnili bomo na razstavo »Picasso: Črka v risbo« v Ljubljani in na razstavo »Strauss Pinxit« v Slovenj Gradcu, ki prikazuje doslej širše premalo poznano baročno slikarsko družino Strauss iz tega nekoč štajerskega mesta. Za zaključek pa nekaj več o začetku knjižnega sejma prihodnji teden.

Našo današnjo sogovornico v oddaji Storž, gospo Frančiško Novak, kličejo Francka. Zadnji dve leti preživlja v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, dneve si zapolni za različnimi dejavnostmi, v spomin se ji prikradejo leta njenega življenja. Lucija Fatur in Francka Novak sta pogovor začeli pri najbolj aktualni temi zadnjih dveh let, pri covidu 19, za katerim je zbolela tudi gospa Francka.

6. julija je v Cekinovem gradu potekal koncerta cikla Rasgueado na katerem je nastopil kitarist Izidor Erazem Grafenauer z godalnim kvartetom Dissonance (violinista Janez Podlesek in Matjaž Porovne, violistka Maja Rome in violončelist Klemen Hvala). Nina Šenk: ...entourer... Johann Kaspar Mertz: Divertimento po motivih iz Meyebeerjeve opere Prerok Mario Castelunuovo Tedesco: Kvintet za kitaro in godalni kvartet Izidor Erazem Grafenauer je diplomant ljubljanske Akademije za glasbo, Konservatorija Benedetta Marcella v Benetkah in Akademije za glasbo v Zagrebu. Kot solist in komorni glasbenik je prejmnik številnih nagrad ba različnih tekmovanjih, njegovo umetniško ustvarjanje pa je razpeto od izvajanja starejše glasbe na avtentične instrumente do sodobne resne glasbe, jazza in flamenca. Godalni kvartet Dissonance sestavljajo sedanji in bivši člani Orkestra Slovenske filharmonije: violinista Janez Podlesek in Matjaž Porovne, violistka Maja Rome in violončelist Klemen Hvala. Sodelovati so začeli leta 2014 v zadnjih letih pa izpostavimo le koncerte na festivalih v Trstu, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Budipešti in Berlinu. Redno snemanjo, posebno pozornost pa namenjajo tudi redkeje izvajanim delom ter glasbi slovenskih skladateljev.

Izpostavljamo vrhunec letošnjih prireditev ob 200-letnici ustanovitve prvega profesionalnega pristopa do naravne in kulturne dediščine oziroma prvega muzeja na Slovenskem, v petek, 15. oktobra sta ga z Dnevom odprtih vrat obeležila naslednika, Narodni in Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Sledi opis paradoksov predvidenega višanja državnega proračuna za kulturo v prihodnjih 2 letih. Nadaljujemo z nagradami Zbornice za arhitekturo in prostor, s SVINČNIKI, ki jim sledijo razstave: v Narodni galeriji znameniti portreti fotografa Nadarja iz 19.stoletja, v Pokrajinskem muzeju Celje pa razstava o nekdanji rabi in predmetih iz kositra, Zloščeno do visokega sijaja. Galerija P74 v Ljubljani ponuja pregled umetniških kolektivov v zadnji skupni državi, v Slovenj Gradcu pa več kot 100 podob koroške krajine skozi čas. Sklenemo s festivalom Indigo v Cukrarni, predvsem z napovedanim soočenjem Žižek - Varoufakis.

Gospoda Ernesta Kobolta že vse življenje spremljata ljubezen in pozornost do slovenskega jezika - zakaj, boste izvedeli v tokrani oddaji. Z bivanjem v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu je zadovoljen, z Lucijo Fatur pa sta pogovor seveda začela pri aktualnem dogajanju.

"Leto in pol, kot ga ne pomnijo, leto in pol težke preizkušnje", pravijo v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, ko jih je obiskala Lucija Fatur. "Prilagajali smo se iz obdobja v obdobje, spoznavali in se učili", pripovedujeta socialna delavka Sandra Pavše in fizioterapevtka Vesna Gologranc.

V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki bodo s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev v soboto končali 29. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva 2021. V mestnem jedru Slovenj Gradca je na ogled ulična razstava o 770-letnici izgradnje in posvetitve cerkve sv. Elizabete.

V Škofiji Murska Sobota med 2. in 8. majem pripravljajo prvi mladinski festival. Ker je mesec maj, smo tudi povedali, kakšne so možnosti za letošnje šmarnično branje in kakšno je sporočilo besedil, ki jih je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo pripravil Slovenski katehetski urad. Predstavili smo tudi dogajanje ob 770. obletnici posvetitve župnijske cerkve sv. Elizabete v Slovenj Gradcu ter se spomnili 22. obletnice smrti Božjega služabnika Alojzija Kozarja.

Obalno-kraška regija je znova oranžna, kar s ponedeljkom znova odpira njene meje. V njeni sosedi, primorsko-notranjski regiji, bodo lahko stregli na gostinskih vrtovih. Po vsej državi še naprej ostaja veljavna nočna omejitev gibanja, je pa vlada sinoči odločila še, da so znova dovoljeni shodi do 10 ljudi. V oddaji še: - Po šolski ministrici interpelacija danes čaka ministra za delo Ciglerja Kralja, tudi on naj bi jo uspešno prestal - V pričakovanju revizijskega poročila o nabavah zaščitne opreme - Tovarno Adient v Slovenj Gradcu bodo zaprli, brez dela naj bi ostalo 430 ljudi

Gozd je naš najljubši ekosistem. Brez njega tudi nas ne bi bilo in plenilska civilizacija, v katero smo se spremenili, to rada pozablja. Z gozdom na svetovni ravni ravnamo kot svinja z mehom. Ker je gozd star in pameten, bo preživel, mi pa si s krčenjem žagamo vejo, na kateri sedimo. Slovenci smo ob številnih hibah, ki ovirajo naš razvoj, vsaj v odnosu do gozda vzorni. Oziroma smo bili. Nekaj zaradi tradicije, nekaj zaradi umnih gozdarjev preteklosti. Zadnja leta slovenskemu gozdu grozijo ujme, bolezni in urbanizacija, a je naše drevje še vedno v dobri kondiciji. Tako kaže vsakoletna dražba vrednejšega lesa, ki jo pripravljajo v Slovenj Gradcu. V Nedeljski reportaži jo je obiskal Marko Radmilovič.

V oddaji Za naše kmetovalce smo predstavili letošnjo subvencijsko kampanjo, ki se je začela prejšnjo sredo. Mladi prevzemniki kmetij se lahko vse do sredine junija prijavijo na razpis za nepovratna sredstva, na voljo je 10 milijonov evrov in pol. Spremljali smo tudi dražbo lesa v Slovenj Gradcu – znano je, da v slovenskih gozdovih raste najkakovostnejši les. Ob koncu pa smo preverili, kakšne načrte ima Pomurski sejem glede letošnjega Kmetijsko-živilskega sejma Agra.

Epidemiološka slika se izboljšuje, a previdnost ostaja. Vlada je včeraj pričakovano podaljšala večino ukrepov, tudi policijsko uro. Ob tem je, da bi razbremenila zdravnike, nekoliko spremenila pogoje za vstop v državo; po novem bo za uveljavljanje izjeme veljalo tudi dokazilo o negativnem izvidu, ki si ga lahko natisnemo s spletnega portala eVem. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Jerala: S pričakovano količino odmerkov ne bomo ustavili epidemije. Gradbinci in gostinci s pozivi vladi, naj odpravi oziroma pojasni omejitve v njihovih sektorjih. Obrambni ministri Nata o misijah v Iraku in Afganistanu. Na dražbi lesa v Slovenj Gradcu rekordno število kupcev.

Živahna je bila. Tehnik Matic Ferlan je rekel, da so telefoni skoraj pregoreli, da je imel enega za drugim 22 klicev, v eter pa lahko da hkrati samo dva. Lahko jim je samo povedal, kdaj bom naslednjič. Zdravko z Raven na Koroškem pravi, da ni pošteno: 40 let je delal, trgali so mu vse možne prispevke, zdaj pa dobiva dobrih 600 evrov pokojnine. S tem presneto težko preživi mesec. Vinko iz Ilirske Bistrice je sladkorni bolnik. Pozdravil je vse znance – sladkorne – v Slovenj Gradcu. Že 15 let se vsako leto dobivajo, le letos žal ni šlo. Meta iz Kamnika je prikupno navihana. Povedala je par dobrih šal. Dve sosedi. Vpraša prva drugo: »K tebi vidim večkrat priti zdravnika – a si kaj bolna?« Ona pa nazaj: »Jaz pa vidim, da k tebi prihaja oficir. Ampak zato še ne bom vprašala, če je vojna.« Kakšna je razlika med župnikom in policistom? Župnik reče: »Gospod z vami,« policist pa: »Gospod, z nami!« Tonček ni hotel jesti kosila, pa ga je oče kregal: »Jej, sinko. Veš koliko ljudi je lačnih in kako bi bili veseli, da bi dobili na krožnik pol tega kosila!« »Ja, oči, jaz tudi.« Meti so operirali koleno, dobila je bergle in – covid-19. Nerodna stvar, pa prav v času, ko bi najbolj potrebovala pomoč! Ko naj bi si šla prevezat rano, je taksist ni hotel peljati, rešilec ji ne pripada … potem se je je en taksist le usmilil: »Sam bog ve, koliko pozitivnih sem že peljal, pa še vedel nisem.« Vprašala sem jo, kako se ji je bolezen izražala. Izgubila je vonj in okus, bolela jo je glava. Prvi dan jo je kar zagrabilo, drugi dan ni šlo nič na slabše, četrti dan pa je potem dobila vročino. Kaki pet dni je bila bolj uboga, potem pa je šlo spet vsak dan na boljše. Roman iz Ljubljane še vedno ni našel ljubezni svojega življenja, upa, da jo bo v naslednjem letu. Šaja je poklicala iz Stockholma, tam je že osem let. Ljudje tam kljub epidemiji večinoma ne nosijo mask, lokali so še odprti, le število gostov skupaj za mizo je omejeno in po 20 uri ne točijo več alkohola. V joga studiu, kjer tudi dela, so število prisotnih s 24 omejili na 20. Naši ukrepi se ji zdijo daleč prestrogi, preveč posegajo v zasebnost človeka. Marko iz Ljubljane piše pesmi in prevaja iz francoščine. Iz talmuda je prevedel nekaj misli o ženskah, ki so mu bile všeč. »Ko boš pisal o ženskah, pomakaj pero v čisto mavrico.« Naslednja je pa za ta čas, ko smo veliko doma in že malo naveličani drug drugega. »Žensko je Bog ustvaril iz Adamovega rebra, ne iz pete, zato ne hodi po njej.« Šestnajstega januarja pa spet naprej.

Že dve desetletji je 3. december, dan Prešernovega rojstva, ta veseli dan kulture, skratka, priložnost, da se zavemo kulture, njenega bogastva in raznovrstnosti, njene lepote in izzivalnosti, hkrati pa kot praznik tudi priložnost za premislek o njenem položaju v sodobni slovenski družbi. Zato z dopisniki Radia Slovenija preverjamo kulturni utrip v nekaterih mestih: v Celju, Kranju, Slovenj Gradcu, Trbovljah in na Ptuju, in s sogovorniki v studiu iščemo ozadja in prave odgovore na izzive sodobne kulture. Gostitelj je Marko Golja, gostje pa: - filozofinja in sociologinja Renata Salecl, - predsednica Asociacije Inga Rémeta, - književnik Vinko Möderndorfer.

Med spolnim odnosom se poveča dihalni volumen, zviša se krvni tlak, utrip srca naraste tudi do 180 udarcev na minuto. To so podatki, ki številnim bolnicam in bolnikom po prebolelem srčnem infarktu povzročajo tesnobo in strah. Bojijo se, da se bo srčni infarkt ponovil. Vendar pa študije kažejo, pomirja specialistka spolne medicine Frosina Krstanoska iz Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu, da je prepričanje, da ponovna spolna aktivnost sproži srčni infarkt, napačno. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Frosina Krstanoska

Pupils of 3.osnovna sola Slovenj Gradec are collecting postcards from all over the world. Be kind, be helpful and send them your own! - Na 3.osnovni šoli v Slovenj Gradcu učenci zbirajo razglednica z vsega sveta in pozivajo vse ljudi dobrega srca: pošljite nam razglednico, radi bi spoznali nove kraje!

Te dni mineva 100 let od rojstva Karla Pečka, slovenjgraškega akademskega slikarja, pedagoga in vsestranskega kulturnega delavca. Poučeval je na nižji gimnaziji v Slovenj Gradcu, sodeloval je pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona - predhodnika Koroške galerije likovnih umetnosti, dolgo je bil njen ravnatelj. Vodil je tudi Zavod za kulturo v Slovenj Gradcu. Kot ravnatelj je oblikoval mednarodni program in kot mentor prispeval k uveljavitvi nekaterih koroških umetnikov, med njimi Jožeta Tisnikarja. V svoje okolje je samozavestno vnašal odprtost, širil mednarodna obzorja in tudi kot likovni umetnik spodbujal svobodno razmišljanje. Kljub angažiranemu delovanju je ostajal ves čas predvsem slikar, posebej znane so njegove upodobitve bližnje Uršlje gore. Leta 2006 je bila v Koroški galeriji likovnih umetnosti velika pregledna razstava njegovih del; takrat je Karla Pečka k pogovoru povabila Vida Curk. Najprej ga je vprašala, kaj ga je usmerilo na umetniško pot. Foto: BoBo

Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

Ob razglasitvi letošnje Nagrade skupine OHO v tem tednu smo se pogovarjali s prejemnico, vizualno umetnico Niko Ham. Ob stoletnici organizirane likovne dejavnosti v severo-vzhodnem delu države je Društvo likovnih umetnikov Maribor pripravilo vrsto strokovnih gradiv, v Umetnostni galeriji Maribor pa je že par dni na ogled izbor likovnih del iz arhiva Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Zora Stančič nam je povedala, kako se je razveselila vrst pred vhodom na njeno razstavo z motivom lepe Vide v portoroškem razstavišču Monfort. Začel pa se je tudi teden ljubiteljske kulture in mi povzemamo njihovo dejavnost. Pripravili smo tudi pogovor z novim vršilcem dolžnosti direktorja Slovenske filharmonije v Ljubljani, Matejem Šarcem.

Strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa so popolnoma spremenili tudi življenje v domovih za starejše. Med stanovalci Koroškega doma starostnikov k sreči ni okužb s koronavirusom in vsi se trudijo, da bi tako tudi ostalo. So se pa domislili, kako omiliti vsakdanje stiske, zdaj ko druženje ni zaželeno. Metka Pirc je v Slovenj Gradcu preverila, kako so se znašli v med izolacijo, in ugotovila, da se imajo kljub temu lepo.

V soboto zvečer je bila slavnostna akademija v Slovenj Gradcu ob 160 letnici skladatelja Huga Wolfa, slavnostni govornik je bil muzikolog Matjaž Barbo. S celovečercem Sladki rekviem se v ljubljanskem Cankarjevem domu drevi začenja 14. Festival gorniškega filma. Letošnjo 250-letnico rojstva nemškega skladatelja Ludviga van Beethovna bo počastil tudi 68. Ljubljana festival.

Poročali smo o rekordni licitaciji hlodovine v Slovenj Gradcu, zimski sezoni v Kranjski Gori in znamenitostih, ki privabljajo številne turiste na Ptuj.

V njegovi hiši v Slovenj Gradcu so predstavili jubilejno leto Huga Wolfa 2020.Na predvečer Prešernovega dneva, slovenskega kulturnega praznika, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma državna proslava, na kateri bodo podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada.

Gospa Maja Gregorič se je na življenje v koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu že dodobra navadila, kot tudi na to, da zaradi invalidskega vozička ne more povsod, kamor bi si še želela. A našla je veliko stvari, ki jo razveseljujejo – v zadnjem času je to predvsem učenje francoščine. Pravzaprav nadaljevanje učenja in izpopolnjevanje znanja jezika. Rada namreč počne stvari, ki človeka izpopolnjujejo in dopolnjujejo. Z Majo Gregorič se je pogovarjala Lucija Fatur.

Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.

Gospa Ljudmila Urbancl ima glasbo rada že vse življenje, a za učenje instrumenta nikoli ni bilo niti časa, še manj pa priložnosti. Svojo ljubezen do glasbe je uresničevala s petjem v zboru. V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kamor je prišla pred letom dni, je po bolezni lepo okrevala in se hitro vključila v dejavnosti. Bila pa je povsem presenečena, ko se je izkazalo, da njena dolgoletna želja sploh ni neuresničljiva. Gospa Milka, kakor jo kličejo, je zdaj prepričana, da za nobeno stvar zares nikoli ni prepozno. V Slovenj Gradcu jo je obiskala Lucija Fatur.

Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Od leta 1845 do leta 1940 je nastalo 14 različic severne meje, ki naj bi ločevala slovenski svet od nemškega. Pozneje je nastala še ena. To je meja, ki je nastajala v dolgem zgodovinskem ciklusu vse od devetega stoletja naprej. V tem obdobju se je ozemlje na katerem živimo Slovenci, skrčilo za več kot tri četrtine. Eno ključnih let za oblikovanje naše severne meje je bilo leto 1919, leto po koncu prve svetovne vojne. V Evropi so nastajale nove države in celina je bila polna mejnih sporov. Za našo severno mejo so bili ključni general Maister, ki je zasedel Maribor, nadporočnik Malgaj je odigral odločilno vlogo v Slovenj Gradcu, ki je 8. maja 1919 padel v roke Avstrijcev, že naslednji dan pa bil osvobojen, zaradi sodelovanja pri zmanjševanju vpliva madžarske sovjetske republike, pa je država SHS dobila Prekmurje. Oddajo je pripravil Jurij Popov.

Ljubiteljska kultura v Sloveniji je mogočna sila. Na srečo si je nihče ne domisli uporabiti v politične namene. Stranka z več kot 100.000 člani bi pometla po političnem parketu, ob tem pa bi bili njeni člani še kulturni. Na srečo imajo ljubiteljski kulturniki pametnejše opravke, kot pa da bi se prepirali o oslovi senci. Recimo sodelovati, organizirati in prispevati h »gledališki tržnici«. Nenavadna borza gledaliških predstav je letos že drugo leto potekala v Podgorju, v vasici pri Slovenj Gradcu, obiskal pa jo je Marko Radmilovič.

Osrečite sebe in družino! je veleval oglas loterije, ki so jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja organizirali v pomoč zgraditve novih galerijskih prostorov današnje Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Hitrost in vnema, s katerima je galerija dobila svojo novo podobo, sta za današnji čas nepredstavljivi. Prav tako idealizem razstave, ki je prostore slovesno odprla in je imela zveneči naslov: Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. Geslo loterije je hkrati naslov razstave Nike Autor v ljubljanskem Kulturnem centru Tobačna 001, na kateri umetnica idealistične podobe iz časa zidave galerije umetnica sooča z brezupnimi razmerami beguncev na slovenskih mejah leta 2016.

Pogovor s kustosom Markom Košanom o življenju in delu Jožeta Tisnikarja ob spominski razstavi Slikar smrti v Slovenj Gradcu

Pogovor je nastal 22. februarja, ko smo na premieri filma Mesto svetlobe v IntimnemKinu.GT22 v Mariboru gostili ustvarjalce filma: režiserja Marka Kumra Murča, scenaristko Nino Cijan in pisatelja ter protagonista Petra Rezmana. Skozi film Mesto svetlobe vstopamo s kamero v intimni svet štirih družin. Uveljavljeni pisatelj se bori z duhovi svoje družine; družina na vrhu hriba, ki jo pestijo zdravstvene težave, upa na življenjsko srečo; kukamo v svet uspešne podjetnice, ki ob vzhajajoči pevski karieri svoje hčerke razmišlja o svoji poklicni usmeritvi; potopimo pa se tudi v svet podvodnega gradbenika, ki želi sinu pokazati temačno skrivnostno jezero. Vizualno izrazit film je nežna pripoved, ljubezenska zgodba med ljudmi in mestom Šoštanj, ki ugaša. To mesto leži v severovzhodnem delu Slovenije, kjer že desetletja obratuje največja termoelektrarna v državi. Gradnja novega elektrarniškega bloka, ki je bil povezan s korupcijo, finančnimi mahinacijami, političnimi spletkami in izčrpavanjem okolja je njen obstoj podaljšal še v naslednja desetletja. Elektrarna deluje na premog slabe kvalitete, ki ga izkopavajo v bližini in zaradi katerega je nastalo jezero. To velja danes za eno najglobljih v državi; vanj se je potopil stari del mesta, s tem pa tudi mladostni spomini prebivalcev in morda celo njihova prihodnost. Film ne išče krivcev za težave, v katerih se je znašlo mesto in njegovi prebivalci, temveč raziskuje posledice danes zelo aktualnega vpliva velikih sli na življenje malega človeka, pri čemer so interesi elite dobro prikriti pod idejo skupnega dobrega, nujnosti in napredka. MARKO KUMER MURČ, režiser Rojen leta 1980 v Slovenj Gradcu, osnovno šolo pa obiskoval v Šoštanju. Diplomiral iz lesarstva na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med študijem bil del umetniške skupine Aggressive theatre in Iriu inštituta (izvršni direktor) ter igral v Šentjakobskem gledališču. V letu 2012 je bil član video in filmske ekipe Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, kjer je med drugim vodil oddelek za kulturne intervencije v prostor. Je ustanovitelj produkcije EnaBanda in zavoda Rusalka. Od leta 2012 deluje kot producent, režiser in scenarist. Udeležil se je številnih delavnic in izobraževanj, med drugim ZagrebDox (2017), Midpoint (2016), IN_Script (2015) in drugih. Je soustanovitelj in selektor scenaristične delavnice za kratek film Kratka scena, ki poteka v Ljubljani. NINA CIJAN, scenaristka Zaključila je študij primerjalne književnosti in sociologije kulture, študij pa nadaljevala na Goldsmiths University of London. Kot scenaristka in novinarka dela na izobraževalnem uredništvu TV Slovenija. Leta 2012 je bila del kreativne ekipe multimedijskega sklopa Življenje na dotik MARIBOR Evropska prestolnica kulture. Je avtorica in soavtorica dokumentarnih filmov Tisti dnevi v letu – 20. let festivala Lent in Pet rezin srca. Trenutno z Urbanom Zorkom razvija dokumentarni film Nedeljsko kosilo. PETER REZMAN, pisatelj Peter Rezman je pesnik, pisatelj in dramatik, rojen 1956 leta v Celju. Živi v Plešivcu, občina Velenje, pošta Šoštanj. Leta 1975 se je zaposlil v Rudniku lignita Velenje. Po letu 1986 je bil aktivist »ekološkega gibanje« v Šaleški dolini, 1990 se je zaposlil kot vodja sekretariata za okolje SO Velenje. V slovenskem literarnem prostoru se je uveljavil predvsem kot prozaist, ki v svojih delih najpogosteje obravnava tematike, povezane z rudarstvom in rudarskim življenjem. Za zbirko kratkih zgodb Skok iz kože je leta 2009 prejel nagrado fabula, ki jo podeljuje časopis Dnevnik za najboljšo zbirke kratke proze v obdobju dveh let. Roman Tekoči trak, ki ga je pisal tudi v filmu Mesto svetlobe, je bil nominiran za nagrado kritiško sito, torej med pet najboljših slovenskih knjig v letu 2016 po izboru Društva slovenskih literarnih kritikov in bil nominiran za nagrado kresnik. Več o filmu: enabanda.si/en/film/mesto-svetlobe/ www.delo.si/kultura/film/dokume…-svetlobe-2017.html

Andrej Ofak in Borut Mori sta uglasbila in izdala zgoščenko Naj letim z besedili mladih slovenskih pesnikov, posnela sta glasbo za film. Decembra 2011 sta na natečaju Bisergora prejela nagrado za najboljšo priredbo ljudske pesmi. Album The Echoes of River Drava sta leta 2017, ob izidu, predstavila v domačem kraju, v Dravogradu, na bregu reke Drave, v parku dvorca Bukovje; nato v idilični cerkvi sv. Pankracija v Slovenj Gradcu, kjer je bil album posnet, pa na festivalu Arsana na Ptuju, na filmskem festivalu v Kranjski gori, na 13. festivalu slovenskega jazza ter drugod doma in po svetu. Nekaj skladb sta predstavila tudi v Prvi vrsti na Prvem.