Podcasts about dolenjskem

Grožnja vojne je vsaj tiho prisotna, če se že ne najavlja glasno - tudi v miru, saj le redko preskoči življenje človeka, ki doživi pozno starost. Tako pogosto se je vsaj doslej nasilno vsiljevala v naših krajih in bližnji okolici. Vse naslednje načrtovane ali nepričakovane, nenajavljene obiske lahko dokončno odpove, kjer pa trenutno nepovabljeno gostuje, ustrahuje in mori, naj pritisne na gumb samoukinitve! Tako se v togoti srdito jezimo ljudje, ki se zavedamo svoje nemoči. Tudi v dneh osvoboditve, maja 1945, ko je nacistična Nemčija priznala poraz, so ljudje, ki so zaradi nje trpeli in umirali, narodi, celine in države, mislili, da so se je za večno znebili, pa je vseeno vse prevečkrat doslej premagala mir in prihuljeno napadla, kot bi čakala v nekakšni zasedi. V Ljubljani je imela vojna takrat, ko je morija drugič v stoletju pretresala svet, kar dve botrici uničevanja, najprej italijansko okupacijsko silo, po njeni kapitulaciji pa je pokrajina postala nemško interesno območje; njuni poskusi fašizacije in ponemčevanja so vključevali scenarije brisanja slovenstva. Vojna je od 11. aprila 1941, ko so mir v Ljubljani preglasile italijanske motorizirane enote, vztrajala kar 1495 dni. To, da jo bo pobralo prej, so mislili tudi drugod po Dravski banovini (enote nemške vojske so Ljubljansko pokrajino z več drugimi združile v operacijsko cono Jadransko primorje) in upali po vseh pokrajinah in deželah, kjer je pustošila v svetovnih razsežnostih. Druga svetovna vojna, ki je pri nas, zlasti v Ljubljani in na Dolenjskem, pustila pečat krvave bratomorne vojne, saj je bila zaznamovana tako s partizanskim bojem, ilegalnim delovanjem, kot s kolaboracijo, se je pred 80. leti - tako, kot drugod na evropskih tleh - končala tudi v mestu, obdanem z žico. Ostale so nezaceljene rane in nikoli končani politično - ideološki spopadi. Zato, da se ti časi množičnega strahu, trpljenja in pomanjkanja ter pobijanja v današnjem vse bolj poblaznelem oboroževanju, prekupčevanju z vojno in obdobju razraščanja popolnega brezčutja, ne bi potisnili v pozabo, so v Mestnem muzeju Ljubljana dogodek osvoboditve in medvojnih  izkušenj, obeležili z razstavo: 1495 DNI, Ljubljana med 2. svetovno vojno.  Gost: avtor razstave, dr. Blaž Vurnik, kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana foto: Vojne njive v parku Zvezda, 2. maj 1942, foto: Miran Pavlin, hrani: Mestni muzej Ljubljana

Franja, Jelendol, Pavla, Zgornji Hrastnik, Krvavice in druge partizanske bolnice, ki so delovale v skrajno zahtevnih okoliščinah, ki jih je ustvarila okupacija, niso bile pri zdravljenju pacientov nič manj uspešne od bistveno bolje opremljenih bolnic največjih zavezniških armadTočnega podatka najbrž ne bomo mogli ugotoviti nikoli, a ocene zgodovinarjev kažejo, da je druga svetovna vojna vzela skoraj 100 tisoč slovenskih življenj. Mirne duše pa lahko rečemo, da bi bila ta strašljiva številka najbrž še precej višja, če bi partizani v štirih letih vojne ne organizirali široko razvejane mreže sanitetnih postaj oziroma bolnic. Vse seveda niso delovale istočasno – nekatere so pač ugasnile, še preden so druge sploh odprle svoja vrata –, a raziskovalci ugotavljajo, da je bilo na naših tleh navsezadnje ustanovljenih okoli 240 takih ustanov. In prav njim smo se posvetili v tokratnih Sledeh časa, ko smo se spraševali, kaj vse je bilo pravzaprav potrebno za delovanje partizanskih bolnišnic, kako so jih skrili pred okupatorji, koliko ljudi se je v njih zdravilo in kako uspešni so bili člani partizanskega zdravstvenega osebja pri skrbi za svoje pacientke in paciente. Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja so nam pomagali iskati štirje zgodovinarji: dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, pa Milojka Magajne, ki za idrijski muzej vodi njegovo dislocirano enoto Oddelek Cerkno, ter dva kustosa v novomeškem Dolenjskem muzeju, Matej Rifelj in Blaž Štangelj. Foto: Slovenska vojna partizanska bolnica Franja (SI-Ziga / Wikipedija)

Pregledna razstava baročnega slikarstva in kiparstva ter dogajanje na pisateljskem srečanju Pen sta osrednji kulturni temi tega tedna. A seveda nista edini, posvetili se bomo še prejemnikom nagrade in priznanj Riharda Jakopiča, si ogledali razstavi Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času v KGLU in Doživetje stekla v Dolenjskem muzeju ter prisluhnili reportaži z milanskega tedna oblikovanja. Prispevke so pripravili Žiga Bratoš, Valter Pregelj, Neva Zajc, Urška Savič, Metka Pirc, Jože Žura in Sanja Rejc. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Janez Ahlin, redakcija Vlado Motnikar.

Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je pred kratkim na Biotehnični fakulteti v Ljubljani jubilejno 20-to nagrado Viljema Putika za najboljši jamarski dosežek v letu 2024 podelilo Jamarskemu klubu Novo mesto za raziskave v skoraj tisoč metrov globokem breznu Trnuljčica na Kaninu. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana to nagrado podeljuje od leta 2005. Jamarski klub Novo mesto je to nagrado prejel že tretjič: leta 2009 za raziskovanja Čaganke, najgloblje jame na Dolenjskem, leta 2021 pa za projekt medklubskih raziskovanj v 1209 metrov globokem Skalarjevem breznu na kaninskih podih. V studio smo zato povabili vnetega raziskovalca Kaninskih brezen Jureta Tičarja iz nagrajenega novomeškega kluba.

Pokrajinski muzej Maribor vabi na program Pozdrav letnim časom, ki ga bodo pripravili jutri 21. marca. Isti dan pa bodo v Mirni peči na Dolenjskem svetovni dan poezije obeležili z odprtjem stalne razstave o rojaku, pesniku, esejistu, prevajalcu in uredniku Tonetu Pavčku.

Približno leto in pol po katastrofalni vodni ujmi so pristojni porušili prvo od približno 250 huje poškodovanih hiš, ki so jih ocenili za prenevarne za bivanje. Druge teme: - Rusija pozdravlja pripravljenost Ukrajine za mirovna pogajanja - V prenovljeni aplikaciji Erar podrobnejši podatki o porabi javnih sredstev - Okrepljeno delo policije na Dolenjskem zaradi nasilništva med mladostniki

Približno leto in pol po katastrofalni vodni ujmi so pristojni porušili prvo od približno 250 huje poškodovanih hiš, ki so jih ocenili za prenevarne za bivanje. Druge teme: - Rusija pozdravlja pripravljenost Ukrajine za mirovna pogajanja - V prenovljeni aplikaciji Erar podrobnejši podatki o porabi javnih sredstev - Okrepljeno delo policije na Dolenjskem zaradi nasilništva med mladostniki

Med drugo svetovno vojno, ko so Slovenijo razkosale Italija, Nemčija in Madžarska, se je nogomet pri nas kljub izrednim razmeram igral. V tej epizodi smo si pogledali, kaj se je dogajalo v Ljubljanski provinci v času italijanske okupacije, tako v mestu Ljubljana kot tudi na Dolenjskem. Bilo je kar pestro, saj so nogometaši pod streho spravili dve uradni tekmovanji in kopico turnirjev, zanimivo pa je bilo tudi na Obali, kjer je bila izolska Ampelea zelo uspešna v italijanskem ligaškem sistemu.To obdobje se je končalo septembra 1943 s kapitulacijo Italije in prihodom Nemcev v Ljubljano.

Vlada bo danes po napovedih obravnavala izhodišča za spremembe pri obdavčitvi nepremičnin, po katerih bi obdavčili drugo in vsako naslednjo nepremičnino v višini dveh odstotkov vrednosti oziroma dveh in pol. Zakonodaja naj bi bila po najbolj optimističnem scenariju sprejeta prihodnje leto. Drugi poudarki oddaje: - Prvi uradni obisk komisarke Marte Kos pri nas v znamenju Ukrajine in približevanja Zahodnega Balkana Uniji - Pogajanja o premirju v Gazi v sklepnem delu, Izrael ponoči znova napadal šole in varna območja - Največ snega na Notranjskem, Kočevskem in Dolenjskem. Pri Kamniškem sedlu bodo nadaljevali zahtevno reševanje planincev

Papež Frančišek na četrto adventno nedeljo: Hvalimo Boga za čudež življenja!Agencija za okolje izdala več oranžnih vremenskih opozoril, sneženje bo najobilnejše na Notranjskem in Kočevskem, morda tudi na Dolenjskem.Nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko še naslednjih šest mesecev.V Siriji se nadaljuje oblikovanje prehodne vlade. Bo nova ustava vključevala pravice kristjanov?Bliža se odprtje svetega leta, ki bo potekalo tudi v duhu sinodalnosti, na pot katere je sveti oče stopil že v Argentini, pravi kardinal Bokalič Iglič.Širitev Evropske unije je najboljša geostrateška naložba v mir, varnost in stabilnost stare celine, je prepričan predsednik Evropskega sveta Antonio Costa /košta/.Agencija za varnost prometa o nevarnostih alkohola in drog v prometu tudi z delavnicami za otroke.ŠPORT: Smučarski skakalci in skakalke v Engelbergu, kjer tekme motita veter in močno sneženje.Vreme: Jutri se bo nekoliko jasnilo. Prehodno bo zapihal severni veter.

Poročali smo o boju zoper prekarnost na Dolenjskem, krajši pričakovani življenjski dobi Pomurcev, adventnem dogajanju v župniji Malečnik, prazničnem mesecu na Slovenskih železnicah, 30. obletnici konca rudarjenja pod Peco in 20-letnici biosfernega območja v Parku Škocjanske jame.

Na 29. nedeljo med letom – misijonsko nedeljo – prenašamo sveto mašo iz Šentruperta na Dolenjskem. Mašuje župnik Jakob Trček, med mašo o svojem delu govori misijonarka v Angoli Zvonka Mikec. Pri maši sodeluje tudi Mladinski pevski zbor Šentrupert pod vodstvom in orgelsko spremljavo Anite Grm.

Turistično oddajo smo delno kulinarično obarvali. Povabili smo vas na Teden restavracij, ki se je začel v petek, in nadaljevali predstavitev prenovljene blagovne znamke Gostilna Slovenija. V Šentjerneju na Dolenjskem smo obiskali muzej na prostem; v potopisnem delu pa začeli novo zgodbo … naslednjih nekaj tednov bomo potovali po Ugandi.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Na zboru krajanov Struževega v Kranju odločno nasprotovanje tovorni železniški postaji. - Občina Mirna Peč se je preselila v prenovljene prostore stare šole. - Ali selitev čaka tudi portoroški Casino? - V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu praznujejo 40-letnico.

Drugo sezono oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija začenjamo na terenu, nekje na Dolenjskem v naselju brez tekoče vode in iz studia brez gradbenega dovoljenja. Miloš in Emeralda bosta v posebni izdaji "Romski radio Ga Ga" brez cenzure spregovorila o romski problematiki in reševanju težav. Seveda ne bodo manjkali vsi redni sodelavci oddaje, Franc Kangler bo iz gumenjaka na avtocesti poročal o stanju v prometu, Uroš Slak bo v studiu gostil premierja Goloba, ki bo s seboj prinesel tudi pismo Uršule von der Leyen in Matjaža Hana. Helena Blagne bo predstavila svojo kandidaturo za komisarko, prisluhnili pa bomo tudi ustanovnemu srečanju društva "Dej ne TEŠ" in spoznali prvega digitalnega ministra za obrambo, ki ga bo predstavila Emilija Stojmenova Duh. Vse to in vsaj še ena stvar v petek dopoldne na Prvem.

Tradicionalni 43. festival Stična mladih bo prihodnjo soboto, 21. septembra, v cistercijanskem samostanu Stična na Dolenjskem. Festival sklene teden in nedeljo mladih, ki jih v Cerkvi na Slovenskem organizirajo četrto leto zapored. Nedelja in teden mladih sta lokalno praznovanje svetovnega dneva mladih v Sloveniji, ki poteka z naslovom “Veseli v upanju”. 43. festival Stična mladih pa mlade spodbuja k osebni in duhovni rasti.

Zgodovino Balkana so v bolj oddaljeni preteklosti, poleg drugih ljudstev, oblikovali tudi Iliri, o katerih pa vemo veliko manj, kot o recimo o tedaj močnih civilizacijah, s katerimi so trgovali, se vojskovali, in navsezadnje bili plen kolonialnih interesov. Med najbolj zanimive kraje, ki bodo v prihodnosti več spregovorili o njihovem položaju in vlogi v tedaj obstoječem svetu, - v Dalmaciji obstajajo sledi, ki kažejo na njihov obstoj pred več kot tisoč let pr. n. št. – sodita Korčula in Pelješac. Gre za obdobje antične Grčije v njenem najbolj cvetočem obdobju, ko so se oblikovale pomembne mestne državice. Nazadnje so na območju starodavnega grobišča na hrvaškem polotoku Pelješac arheologi odkrili grško-ilirsko čelado ( ne sicer prvo) iz 6. ali 5. stoletja pr. n. št. Pripadala naj bi članu tedanje vojaške elite, glede na vedenja o podobnih najdbah, so arheologi začeli domnevati, da Iliri, o katerih so pisali predvsem Rimljani, v svojem času predstavljajo mogočnejšo kulturo, kot so doslej domnevali. O tem vodja izkopavanj na tej lokaciji, dr. Hrvoje Potrebica in dr. Borut Križ, ki tudi sodeluje v skupine arheologov, sicer pa je kustos v novomeškem Dolenjskem muzeju Čelada bi lahko po mnenju strokovnjakov pričala o prisotnosti pomembne in močne kulture pred prihodom Rimljanov. Foto: D-model gomile , v kateri so našli drugo čelado, Miroslav Vuković

Pred jutrišnjim praznikom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se je na gradu Beltinci odvila državna proslava. Velik poudarek je režiserka Mateja Kokol namenila prekmurskim pesnikom in glasbenim ustvarjalcem. Druge teme: - Tako Ukrajina kot Rusija z napredkom na fronti - Pogajalci v Dohi brez Hamasa poročajo o napredku - Policisti pozvali k ureditvi romske problematike na Dolenjskem

Slovesno bogoslužje na praznik Marijinega Vnebovzetja iz cerkve Svete Marije Vnebovzete v Novi Štifti pri Ribnici na Dolenjskem. Mašuje provincial slovenskih prančiškanov pater Marjan Čuden. Pri maši sodeluje Cerkveni pevski zbor Nova Štifta pod vodstvom brata frančiškana Marijana Cvitaka. Na orgle igra Robert Kohek.

Gradnja z zemljo v zadnjih letih ponovno doživlja zagon. Vse več projektov zasleduje cilj zniževanja ogljičnega odtisa, ki je pri gradnji z uporabo sodobnih materialov izjemno visok. Zemlja, nasprotno, predstavlja gradbeni material z enim najnižjih ogljičnih odtisov. Še več, navdušenci nad tovrstno gradnjo govorijo celo o zdravih hišah. Ilovico lahko mešamo z različnimi organskimi ali anorganskimi primesmi, ki izboljšujejo njene lastnosti. V tokratni Intelekti boste slišali dva ločena pogovora. Arhitekt Matevž Granda iz revije Outsider bo spregovoril o njihovem odmevnem projektu, ki ga izvajajo v Centru za gradnjo z zemljo v Dobravi pri Škocjanu na Dolenjskem, arhitekt Robert Veselko, eden od pionirjev gradnje z zemljo pri nas pa bo spregovoril o praktičnih vidikih, ki spremljajo ta način gradnje.

Drugi poudarki oddaje: - Domžalski zdravstveni dom uredil Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter razvojno ambulanto s centrom za zgodnjo obravnavo. - V mariborskem varstveno-delovnemu centru Polž so se razveselili električnih triciklov za varnejšo udeležbo v prometu. - Konec tedna je helikopter reševal kar osem planincev v stiski; lahko bi jih manj, če bi uporabljali namenske aplikacije. - V Murski Soboti krstni kamen iz Betlehema v Pennsylvaniji.

Slovenski nogometaši čez tri ure v osmini finala evropskega prvenstva proti Portugalcem.Večji del države zajele močne nevihte, na Dolenjskem klestila toča.Opolnoči podražitev pogonskih goriv.Vreme: Plohe in nevihte se bodo nadaljevale do jutra.

Povečanje nasilja in kriminala nekaterih Romov v Posavju in Dolenjskem. Župani svarijo pred možnostjo samoorganziranja prebivalcev.Janša o zahtevi ustavnih sodnikov naj vlada sodnikom in tožilcem plače zviša za 27 odstotkov: Ob takšnih prijateljih sovražnikov ne potrebuješ.Ministrstvo za okolje želi poiskati čim širši konsenz o uvedbi kavcijskega sistema na področju ločenega zbiranja odpadne embalaže pijač.Taktično dnevno premirje v Gazi jabolko spora med Netanjahujem in poveljstvom izraelske vojske.V Kopru zgradili dva nova bloka z 91 neprofitnimi stanovanji.Brezposelnost v posavski je najnižja od leta 1990, povpraševanje po delavcih pa še naprej ostaja visoko.Vreme: Zvečer bodo nastajale posamezne plohe in nevihte. Jutri se bo oblačnost trgala.Celjski škof Matjaž pripravil sprejem ob dnevu državnosti za župane in županje občin na ozemlju te škofije.Mladi premagali sami sebe in se odpravili na nočno peš romanje na Brezje.ŠPORT: Slovenski nogometaši in plavalci pred odločilnimi tekmami v Nemčiji in Beogradu.

Tokrat bomo osvetlili nemška bombardiranja Novega mesta med drugo svetovno vojno. Čeprav so napadali dozdevno vojaške cilje, je bilo najbolj prizadeto civilno prebivalstvo mesta. Te dni bodo v Dolenjskem muzeju, kjer smo posneli oddajo, pripravili razstavo z bogatim fotografskim gradivom o posledicah bomb in o obnovi mesta.

Dolenjska prestolnica Novo mesto je imela v prazgodovini izjemno pomembno vlogo, predvsem v starejši železni dobi, saj jo imenujejo tudi mesto situl. V tem obdobju so namreč nastale bronaste okrašene situle. In kot so zapisali v Dolenjskem muzeju, so situle »bronaste posode za shranjevanje in serviranje pijač. Izdelane so iz tanke, sijoče kovine in okrašene z mitskimi in herojskimi prizori. Bogata in živo pisana situlska pripoved dopolnjuje naše vedenje o življenju socialno močno razslojene prazgodovinske družbe, saj v tem obdobju še niso poznali pisave. Vrhnji sloj, elita te dobe, so bili imenitni posamezniki, ki so združevali v svojih rokah politično, vojaško, gospodarsko, duhovno in socialno moč. Bogato okrašene bronaste situle so uporabljali kot prestižno namizno in protokolarno posodje. Iz njih so gostom na praznovanjih stregli dragocena opojna vina.« Konec navedka. Glede na to, da četrtina vseh najdenih situl na Slovenskem prihaja iz Novega mesta, ni čudno, da tam vsako leto pripravijo praznik situl. In o tem prazniku bomo govorili v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.

Drugi poudarki oddaje: - Na Koroškem številni brezplačni izobraževalni programi za odrasle. Največ zanimanja za tuje jezike. - Na Ptuju si zdravstveni delavci z različniim delavnicami prizadevajo pri ozaveščanju prebivalcev o pomenu zdravega načina življenja. - V Kranju razstava o samoprispevkih za šole in vrtce. - Posavski festival pohodništva s številnimi pohodi in kolesarskimi turami vabi k spoznavanju naravne in kulturne dediščine.

Piše Milan Vogel, bere Igor Velše. Prežihova ustanova na Ravnah na Koroškem je bila ustanovljena septembra 1996 v Kotljah. V aktu o ustanovitvi je zapisano, da je “njeno delovanje v prvi vrsti namenjeno razvoju in napredku koroške regije in ohranjanju slovenskega jezika in kulture med koroškimi Slovenci”, izvajala pa bo zlasti naslednje dejavnosti: podeljevanje štipendij študentom za diplomski in podiplomski študij, znanstvenoraziskovalna, kulturno-umetniška in založniška dejavnost. Zbornik Prežihov Voranc v ogledalu Koroškega fužinarja 1951-2007 obsega skoraj devetsto strani. Časopis Koroški fužinar je bil desetletja izredno pomemben informator ne le za Koroško, marveč za širšo javnost. Publikacijo je leta 1951 začel izdajati upravni odbor Železarne Guštanj in jo podnaslovil Glasilo guštanjskih železarjev, urejal pa jo je uredniški odbor. Pozneje je v tem okviru izhajal tudi kot Informativni fužinar, izšlo pa je tudi več posebnih številk. Med uredniki sta bila med drugimi Vorančev brat Avgust, ki je že od prve številke skrbel za Vorančevo dediščino, in pisatelj Marjan Kolar. Izbor prispevkov je opravil tajnik ustanove in urednik izdaj Mirko Osojnik, ki se je izmed 114 člankov odločil za 82. Razvrstil jih je v deset različno obsežnih sklopov, med katerimi so najobsežnejši Umetnik in revolucionar, Prežihova proza in Spomini, v druge pa članke, ki obravnavajo njegov jezik in slog, politično življenje, njegova pisma, uprizoritve Prežihovih del na odrskih deskah in v filmu, prevode v tuje jezike, ponatise in sestavke o njem in končuje z mementom legendarnega dr. Franca Sušnika: “Tej domačijici je po starem ime Prežihova bajta, pod katero je babica Liza, tista, ki je pod to bajto žela ajdo zadnjo bart. Zdaj je hiša vsa obnovljena z dinarji, ki so jih nabrali šolarji, z dinarji, ki so jih dali delavci, svoj kulturni davek, z dinarji, ki so jih zaslužile knjige slovenskih založb.” Za obnovo Prežihove bajte, kjer je njegov oče leta 1911 prvič zaoral na svoji zemlji, je Prežihov sklad leta 1975 začel zbirati denar prek “Prežihovega dinarja”, na katerega se je odzvalo tudi 224 slovenskih osnovnih in srednjih šol. V vseh sklopih sta Prežihovo literarno in politično delo, zlasti pa njegova človeška drža, zelo visoka cenjena. Josip Vidmar ga je označil za “človeka enkratnega navdih”, Lidija Šentjurc na vprašanje, ali je bil Prežih pisatelj ali komunist, odgovarja, da oboje, Anton Slodnjak ga je označil za “genialnega bukovnika, ki sta ga primorali osebna nadarjenost in rodovna solidarnost, da je na leposlovni način prikazoval življenje ljudi svojega rojstnega kraja v Mežiški dolini”. Tudi Jože Koruza, sourednik prvih dveh od dvanajstih knjig Prežihovih zbranih del, ki jih je dokončal Drago Druškovič, ga obravnava skupaj s koroškimi bukovniki, kot je bil npr. Drabosnjak. Kot človeka in pisatelja ga je občudovala njegova medvojna kurirka Kristina Brenkova, ko je ilegalno živel v Ljubljani. Veliko povedo o njem prispevki o njegovem delovanju po letu 1930, ko je moral pobegniti čez mejo in potem ko je kot partijski funkcionar prepotoval skoraj vso Evropo, v Parizu vodil knjigarno in Rdečo pomoč za španske borce ter sodeloval s Titom vse do vrnitve v Ljubljano leta 1939, kratkega ilegalnega življenja na Dolenjskem in v Ljubljani, izdaje domobrancem in poti preko Begunj do Mauthausna, kjer so ga pred krematorijem rešili tovariši. Njegov kurir na Ravnah Ivan Kokalj piše, da ga kot človeka resnice ne bo nikoli pozabil. Več je člankov o Prežihovem delovanju po vojni. Pretresljivi so prispevki ljudi, ki so se z njim srečali tik pred smrtjo. Njegov predvojni založnik Ciril Vidmar ga je z ženo obiskal v mariborski bolnišnici. Voranc se je pred njima zlomil, piše: ”Prežih se je naenkrat zgrabil za glavo, se vrgel vznak na divan in iz njega se je iztrgal najstrahotnejši jok, ki sem ga kdaj doživel. Njegova še vedno močna ramena so se krčevito in sunkovito stresala, toda jokal je brez glasu tisti grozni jok, za katerega ni tolažbe in utehe.” Štirinajst dni zatem je umrl sedeminpetdesetem letu. Na enem mestu zbrani prispevki povedo o Prežihu več kot marsikatera študija o njem, zato bodo v veliko pomoč vsakomur, ki se bo še zanimal za delo in življenje tega velikega Človeka.

Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev).

Iz župnijske cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Jakob Trček. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor pod vodstvom organistke Alenke Gale.

Iz župnijske cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem smo na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik Jakob Trček. Pri maši je sodeloval mešani pevski zbor pod vodstvom organistke Alenke Gale.

Razmere v Gazi se še zaostrujejo, Združeni narodi opozarjajo, da je zaradi pomanjkanja hrane na severu enklave hudo podhranjenih 31 odstotkov otrok, mlajših od dveh let. Kot je povedal predstavnik Sklada Združenih narodov za prebivalstvo Dominic Allen, zdravniki iz bolnišnic poročajo, da ne vidijo več dojenčka normalne velikosti. Po njegovih besedah pa zdravniki žal vidijo vse več mrtvorojenih otrok in vse več smrti novorojenčkov zaradi podhranjenosti, dehidracije in dodatnih zapletov. Druge teme: - Pred desetimi leti večina prebivalcev ukrajinskega polotoka Krim podprla priključitev k Rusiji. - Hrvaški predsednik Zoran Milanovič s kandidaturo na volitvah šokiral javnost. - Krajevni skupnosti Jesenice na Dolenjskem in Velika dolina pripravili protestni shod proti azilnemu domu na Obrežju.

Za enolončnico poznamo Slovenci več različnih imen. Na Primorskem ji pravijo mineštra, na Gorenjskem in Dolenjskem "ajmoht", ponekod pa tudi kar "lonec". Kaj gre v lonec, ko pripravljamo »šaro«? Kaj potrebujemo za kavro? Nasiti in pogreje nas lahko tudi enolončnica s proseno kašo, krompirjev golaž ali pa pašta fižol. Ali so enolončnice naslednji dan res še boljše? V četrtkovem svetovalnem servisu bomo odstirali skrivnosti enolončnic s kuharskim mojstrom Matjažem Pozdercem.

Drugi poudarki: - V Mariboru se vrstijo incidenti, v katerih gre za zažgane zabojnike za smeti in škodo v skupnih prostorih v blokih - Tudi v Jesenicah na Dolenjskem so oblikovali civilno pobudo. Ta nasprotuje občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu, ki bi v obrtno-industrijski coni omogočil izgradnjo skladiščnih prostorov za barve. - Nekateri kobariški svetniki dvomijo o realnosti občinskega proračuna. Tudi za največjo naložbo - center za zaščito in reševanje - še nimajo zagotovljenih vseh sredstev. - Pomurci ustvarijo precej manja odpadkov od slovenskega povprečja

V vse bolj urbaniziranem okolju, v kateremizgubljamo pristen stik z naravo in v katerem vse bolj prevladujejo nove tehnologije, se ljudje kljub vsemu radi vračajo k temam, kot so mitologija, pripovedke, svet mitičnih bitij in bajeslovje. Omenjene teme niso prav pogosto del raziskovalnih projektov etnologije in sorodnih ved, pa vendar najdejo tudi pot v razstavne prostore. Taka zelo zanimiva in enkratna je bila razstava v Dolenjskem muzeju z naslovom: Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu Dolenjske ali Kam so se skrili škrati? Razstava se je ujela z razglasitvijo leta 2023 za Unescovo leto nesnovne kulturne dediščine. Del te dediščine pa so tudi škratje, palčki in preostala bajeslovna bitja. Hkrati je bila razstava tudi spodbuda k zapisovanju zgodb, v katerih se skrivajo znanje in arhetipska spoznanja naših prednikov. Razstavo in svet bajeslovnih bitij bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Biolog Andrej Hudoklin je za knjigo Bela krajina za radovedneže in ljubitelje, ki je izšla pri Založbi ZRC, prispeval zapis o črni človeški ribici oziroma črnem močerilu. Gre za endemita belokranjskega kraškega ravnika, ki so ga leta 1986 odkrili člani Inštituta za raziskovanje krasa. To je bilo več kot tristo let za njegovo belo sorodnico, ki jo je prvi omenil Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. V oddaji v celoti objavljamo besedilo o črnem močerilu, ki mu, kot je zapisal Hudoklin, v Beli krajini ne kaže dobro, saj endemično vrsto posebno ogrožajo strupene in nevarne snovi, kot so nitrati, pesticidi in težke kovine. Andrej Hudoklin je zaposlen na Zavodu RS za varstvo narave v območni enoti Novo mesto. Posveča se predvsem problematiki varstva narave na Dolenjskem in ogroženim živalskim vrstam ter njihovim življenjskim prostorom. Interpretacija: Ivan Lotrič. Glasbena oprema: Mihael Kozjek. Urednica je Maja Žvokelj. Foto: Gregor Aljančič

Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem je najstarejši samostan na naših tleh. Skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali skozi deželo in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili ves čas samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami.

Literarna nagrada mira opozarja, da so dosežki ustvarjalk in intelektualk še vedno prepogosto spregledani. Ob letošnji je žirija poudarila, da je nagrajenka Jerneja Jezernik že kot diplomantka slovenščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani s prevodi poskrbela, da so knjige Alme Karlin, nekoč priznane ter potem pozabljene pisateljice in svetovne popotnice, prišle med slovensko bralstvo. V slovenščino je prevedla kar 17 njenih knjig. In kdo bi si mislil, da je spregledan lahko tudi kamen. "Spoznali smo, da je material iz naše neposredne okolice lahko zelo kakovosten in lep, a žal v vsakdanjem življenju nima svoje veljave," so zapisali v društvu Skulpte, ki povezuje ustvarjalce predvsem v dolenjskem kamnu. Gremo na njihovo razstavo v novomeško galerijo Kocka.

Vstopili smo v tradicionalni Teden za življenje, o njem smo se pogovarjali s predsednikom Gibanja za življenje Davidom Rupnikom, z Matejo Šolar pa smo predstavili srečanja Alfa. V oddaji so odmevali tudi nekateri dogodki preteklega tedna – nagovor nadškofa Stanislava Hočevarja pri sveti maši v Krki na Dolenjskem ob godu zavetnikov sv. Kozme in Damijana, diamantna maša p. Vitala Vidra in sporočilo škofa Antona Jamnika ob začetku novega akademskega leta.

Lani so ob koncu tedna gozdov in tedna vseživljenjskega učenja v Zeliščarskem centru JV Slovenije v Zagradu odprli prvo gozdno knjižnico v Sloveniji, ki je bila zgrajena v okviru projekta Herbalium ‒ prostor narave, zdravja in dobrega počutja, ki ga je organizirala občina Škocjan na Dolenjskem. V sklopu tega projekta so uredili tudi gledališče v gozdu, čutno gozdno pot, geološki stolpec, energijski krog, učni čebelnjak in lesena gibalna igrala. Tako je nastala gozdna učilnica, v kateri so za posamezne točke uporabili material iz okolice. Ponekod pa so tudi zasadili avtohtone drevesne vrste, zelišča in medovite rastline. Kot nadgradnja in dopolnilo je, kot smo omenili, nastala tudi gozdna knjižnica. V njej prevladujejo knjige o naravi, gozdu in tudi osebni rasti in samooskrbi. Projekt Herbalium in gozdno knjižnico bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.

Josef Ressel je bil morda eden zadnjih res širokih mislecev. Po osnovni izobrazbi gozdar, je pomemben pečat pustil na zelo različnih področjih. Tehnike in inovacij se je loteval na način Leonarda Da Vincija. Najbolj je znan po izumu ladijskega vijaka, pomembna je njegova vloga pri pogozdovanju Krasa, bil je hidrotehnični strokovnjak. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki. Med zanimivejše ideje lahko štejemo tudi brezsmradno stranišče in lokomobil. Deloval je na Dolenjskem, na Krasu, v Trstu in Ljubljani, kjer je umrl leta 1857. Josef Ressel je bil češko-nemških korenin, v Ljubljani ima svojo cesto in spomenik, v Šentjerneju so mu posvetili metuljček in penino, načrtujejo tudi Resslov most. Kakšna je njegova zapuščina?

Drugi poudarki oddaje: Ob evropskem tednu mobilnosti si v knežjem mestu želijo, da bi več ljudi namesto z avtomobili potovalo s kolesi, avtobusi, skiroji ali peš V Velenju z navdušenjem sprejeli odprtje novih oskrbovanih stanovanj Na Mirni na Dolenjskem sklenili pogodbo za graditev novega vrtca V Železnikih, ki so jih na današnji dan pred šestnajstimi leti prizadele poplave, se končuje prvi del protipoplavnih ukrepov. V Ormožu ob 750-letnico mesta v ureditev grajskega stolpa z uro in park ob gradu

V Katoliški cerkvi na Slovenskem na drugo nedeljo v septembru obhajajo nedeljo mladih, tej bo sledil teden mladih. Cilj nedelje in tedna mladih je, da mladi predstavijo svoje dejavnosti v župnijah. Teden mladih v Katoliški cerkvi v Sloveniji zaokrožijo s tradicionalnim festivalom katoliške mladine Stična mladih. Ta dogodek bo letos potekal že 42. pred cistercijanskim samostanom v Stični na Dolenjskem. Organizator, zavod Katoliška Mladina, pričakuje 3500 mladih.

Večji del države je zvečer prešla močna nevihtna fronta. Sunki vetra, ki so ponekod presegali hitrost 100 kilometrov na uro, so podirali drevesa in odkrivali strehe, brez električne energije je ostalo skupno deset tisoč odjemalcev. V občinah Kostel, Kranjska Gora in Brežice so gasilci evakuirali več kot 250 ljudi, ki so taborili na prostem. Na delu so bili tudi gorski reševalci. Po prvih podatkih je neurje najhuje prizadelo Dolenjsko in Belo krajino, kjer je veliko poškodovanih ostrešij in stavb. Druge teme: - Kriza s kadri v šolstvu: primanjkuje 4 tisoč učiteljev. - Svet RTV naj bi imenoval dva člana uprave. Kdaj bo imelo vodstvo polna pooblastila? - Rusi silovito bombardirali Odeso. V ruski vojaški bazi na Krimu obsežen požar.

Padavine so oslabele, razdejanje po včerajšnjih silovitih neurjih pa je veliko. V številnih krajih je padala toča, na Dolenjskem je bila rekordno velika, nekatere reke so prestopile bregove. V večernih urah je močno narasla reka Cerknica, ki je poplavljala v večjem delu doline. Danes bodo po državi ob umiritvi razmer nadaljevali odpravljanje posledic neurij in popis škode. V Drugi jutranji kroniki ne preslišite še: Drugi poudarki oddaje: - Pridobili smo izhodišča pokojninske reforme: za zvišanje starostne meje ob upokojitvi predvideni trije scenariji - Novi predsednik uprave RTV Zvezdan Martič napovedal normalizacijo odnosov - Kolesarji na dirki po Franciji proti Alpam in začetku odločilnih bojev

Danes pa na kratko o enem temeljnih vprašanj vsakdana, o katerem bomo lahko razpravljali med dolgimi obmorskimi večeri, ko nam bodo sončne opekline najedale kožo in komarji najedali človeško bistvo. Da ga zastavimo, moramo nekoliko korakov v času nazaj.Pred leti nas je namreč največji politik levih in desnih socialdemokratov, bivši predsednik v vseh institucijah naše krhke demokracije, mislec in vplivnež Borut Pahor, poskušal priključiti na nemško-francoski vlak. Kot večina stvari v življenju, izvzemši preprodajo rabljenih vozil, mu kompozicija ni uspela. Takrat smo se vprašali "čemu", te dni pa smo vsaj delno dobili dogovor. Nekaj tednov nazaj je v Franciji francoski policist med nadzorom prometa ustavil voznika in ga med postopkom ustrelil. Nekaj dni nazaj v Sloveniji sta med nadzorom prometa slovenski policist in policistka ustavila voznika, ki ju je med postopkom ustrelil. Mogoče kdo poreče, da je hudič v podrobnostih … Da je v Franciji mladenič preminil, naša policistka pa je bila samo ranjena; a pri napadu s strelnim orožjem so to povsem nepotrebne podrobnosti. Ker ko gre krogla iz cevi, preidemo na koordinatni sistem z milimetri. V primeru francoskega mladeniča nekaj milimetrov bolj levo in bi preživel, v primeru slovenske policistke nekaj milimetrov nižje in proti desni in bi umrla. Tako da bistvo obeh dogodkov je identično, le razmerja so obrnjena. Hočemo povedati, da v Franciji policisti streljajo voznike, v Sloveniji pa vozniki policiste. In zaradi te – lahko jo imenujete tudi kulturne razlike – Pahorju ni uspelo izvoljenega ljudstva odpeljati na francosko-nemški vlak. A ta teza se zdi celo za ohlapno radijsko oddajo nekoliko preveč enostavna, predvsem pa ne upošteva dogodkov, ki so se zgodili po obeh napadih. V Franciji vemo, kaj se je zgodilo; dvignil se je ogromen protestniški val, ki je na nasilje odgovoril z nasiljem in ko so celo sorodniki nasilno umorjenega pozivali k umiritvi razmer, češ da nasilje ni rešitev. V Sloveniji po napadu na policistko ni bilo nobenih protestov … Kako pa naj bi tudi bili? Mar naj bi šli ljudje na ulice in nasilno protestirali, ker smo državljani nasilni do policistov? Če bi bili načelni, bi morali storiti prav to, a se zdi, da je tak moralni kredit slovenska policija porabila med tem, ko je bila nasilna med sicer izvorno nenasilnimi protesti – najprej ob mariborskih dogodkih 2012, nazadnje pa med protesti v koronskem času … Kakorkoli, da nas preveč ne odnese iz glavnega toka zgodbe. Slovenci nismo protestirali tako kot so Francozi. Kljub temu, da je šlo v francoskem primeru za nasilje institucije nad posameznikom, v slovenskem pa za nasilje posameznika nad institucijo, je nasilje v svojem golem bistvu vedno in predvsem nasilje. Moralno bi bili nenasilni protesti proti nasilju nad policistko enako upravičeni kot so bili francoski protesti, dokler so bili nenasilni. Seveda se protesti, ki trajajo dolgo, oziroma predolgo, praviloma spremenijo v svoje nasprotje. Nasilni protesti proti nasilju so enako absurdni, kot je pričakovati, da na Dolenjskem ustavljeni voznik ne bo nažgan. Medtem ko po mnogih evropskih državah potekajo protesti ali protestne akcije proti nasilju, se v Sloveniji ne dogaja nič podobnega. Zakaj in čemu je tako? Razlaga, ki jo ponujamo in za katero upamo, da je napačna, je hkrati razlaga, ki nas loči od omikanih evropskih narodov, in je tista cokla, ki je naš vagon zadržala na postaji ne glede na to, kako je postajni načelnik Pahor mahal z lopatico in piskal v piščalko. Slovenci ne moremo protestirati proti nasilju, ker smo z njim tako prežeti, da je nemogoče, kako bi protestirali proti nečemu tako zraščenem z nami, da je postalo neodtujljiv del naše narodne zavesti! Kritik poreče, da gre za prazne marnje, saj se pri nas ne streljamo, ne pobijamo tako intenzivno in uspešno, kot kje drugod po zahodnem svetu. Mogoče res; a čeprav tudi na tem področju napredujemo in se od klasičnega  nasilja sekire, alkohola in ljubosumja premikamo k mafijskim umorom in ostalim sofisticiranim nasilnim rabotam, je slovensko nasilje posebno nasilje. Je bolj anonimno nasilje, ki bi ga nepoučeni stežka ločil od zares slabih manir. Obrekovanja, zmerjanja, medvrstniško, sosedsko, medijsko in nasilje neučinkovitih institucij ter tem podobna nasilja, ki nikoli ne bodo privedla do epohalnih bitk in sijočih zmag, a so prav tako boleča, nasilna, nepravična in za družbo hromeča nasilja, kot je streljanje vse naokrog. Nasilje malih narodov se pač razlikuje od nasilja velikih, ki imajo lestvico nasilja vzpostavljeno, če ne drugače, skozi imperialno zgodovino. Ko je oni voznik nameril orožje v policistko, so ga krasili trije konstitutivni elementi slovenskega nasilja, ki jih kot družba ne le toleriramo, temveč kot narod tudi ujčkamo: alkohol, pomanjkljivi kultura in vzgoja ter absolutno nespoštovanje institucij.  

Ena glavnih težav pri razumevanju slovenske politike je njeno komuniciranje. Hočemo povedati, da nismo vedno prepričani, kaj hočejo povedati. To komuniciranje s šiframi, prenesenimi pomeni, metaforami in premenami tisti najbistrejši med nami razumejo po dnevu ali dveh, nam ostalim pa je potreben teden, včasih celo dva, da dojamemo. Pa še takrat ne vedno. Danes se posvetimo komunikacijskemu biseru, ki nas je v globokem študiju in kontemplaciji zaposloval kar deset dni. Bilo je namreč takrat, ko je poslanec SDS Branko Grims povedal, da je njegova stranka pri zbiranju podpisov za referendumski »hat-trick« prebila zvočni zid. Ker je pravilno razumevanje konteksta nujno potrebno za razumevanje materije glede zakonodaje na kar treh izjemno pomembnih področjih, se izjavi nismo nasmehnili, kot večina levih medijev; ali jo vklesali v kamen, kot večina desnih medijev – temveč smo se ji posvetili z vsem analitičnim aparatom, ki je na voljo naši skromni redakciji. Kaj je Branko Grims rekel, vemo, kaj je hotel povedati, pa ne. Če zbiranje podpisov za referendum opišemo s prebijanjem zvočnega zidu, brez razmisleka sklepamo, da so se do zdaj vanj zaletavali, tokrat jim je pa ga končno uspelo prebiti. Ali pa, da so bili pri zbiranju podpisov izjemno hitri … Za kar pa izraz »zvočni zid« ni najbolj primeren. Mogoče je Branko hotel uporabiti neko drugo naravoslovno konstanto, ki se v medijih nemarno uporablja za družboslovne postopke … Povsem drugače bi se namreč slišalo: »Stranka SDS je tokratno zbiranje podpisov opravila s svetlobno hitrostjo!« Vsaj po našem skromnem mnenju je ta poved mnogo bolj elegantna, privlačna in občutljivim ušesom volivcev bližja ... Prebijanje zvočnega zidu pa bi lahko poslanec Grims uporabil pri katerem uspehov na drugem tiru, ko se njegova stranka ponovno vrne na oblast. Še zajca ali dva za pojasnitev Grimsove izjave imamo v rokavu ... Mogoče je ciljal na to, da smo podpise najprej videli, šele pozneje pa jih bomo tudi slišali; kajti zakasnitev zvoka je ena najbolj očitnih posledic prebijanja zvočnega zidu. Ali pa, da je dostavitev podpisov v parlament podobna poku, ki pride skupaj s prebitjem zvočnega zidu … Ta in še kup referenc na komunikacijsko bravuro največje opozicijske, še pred nekaj časa največje pozicijske stranke bi se našlo. Ampak ker smo analitična, ne pa obrekovalska, ali bog ne daj razdiralna oddaja, zavijmo v sivo cono in poskusimo razložiti izjavo, kot še ni bila razložena. Vsem je znano, da je Branko Grims vodilni polihistor stranke SDS, ki se že tako ali tako odlikuje z izjemnimi umi. Zato pogosto nastopa v javnosti. Tako je povsem mogoče, da je Branko eden redkih Slovencev, ki pozna povezavo med hitrostjo zvoka, se pravi med zvočnim zidom in njegovim prebijanjem ter Slovenijo. Ta vez je nenavadna ter zgodovinsko trdna in kot domoljubna stranka so jo s to izjavo v SDS poskušali samo obuditi. Povzemimo na kratko … V Velikem Slatniku, tik ob Novem Mestu, je sredi devetnajstega stoletja živel Johann Mach. Izobraženec in učitelj je v času velikega pomora sviloprejk na svojem posestvu gojil na bolezen odporno vrsto metulja, in sicer azijskega svilnatega prelca tudi jamamai imenovanega. Imel je nekoliko alternativne metode vzreje in jih je gojil kar v naravi – tako kot danes živi vsak jamamai, ki ga ugledate v poletnem večeru ob cestni svetilki, korenini na Dolenjskem. Ampak bolj pomembno je, da je imel Johann sina Ernsta. Ernst Mach, deček nenavadne ostrine duha, je poletja preživljal na Dolenjskem, drugače pa študiral po cesarskih mestih, dosegel visoko učenost in velike časti na področju fizike in filozofije. Ker se je znanstveno ukvarjal z gibanjem hitrih teles, se njemu na čast imenuje razmerje med hitrostjo telesa, ki se giblje v nekem sredstvu, in hitrostjo zvoka v tem sredstvu. Ta enota je mach in ko telo preseže hitrost enega macha, prebije zvočni zid. Bistveno vprašanje seveda ostaja: »Kako je stranka SDS z zbiranjem podpisov dosegla hitrost enega macha?« V dobrem mesecu so jih zbrali približno petdeset tisoč za posamezni referendum, iz tega pa je zelo težko izračunati, s kakšno hitrostjo se je gibalo SDS-ovsko volilno telo. In v kakšnem sredstvu. Prav tako bi bilo pretenciozno, če že ne žaljivo sklepati, da SDS-ovca najprej vidiš, šele nato ga slišiš, oz. da ga slišiš z zakasnitvijo … Tako nam ne preostane drugega, kot da sklepamo, kako je Branko Grims z analogijo o zvočnem zidu hotel le opozoriti in spomniti na premalo znanega in po krivici zapostavljenega dolenjskega rojaka. Če bo ob morebitnem uspehu referendumov, še bolj pa ob njihovem morebitnem neuspehu Branko Grims izjavil, da je izid stranko SDS končno izstrelil v stacionarno orbito, bomo vedeli, da misli na našega rojaka, pionirja raketne tehnike Hermana Potočnika Noordunga.

Po včerajšnji zanesljivi zmagi slovenskih košarkarjev, ki so na evropskem prvenstvu premagali Madžarsko, je danes pred njimi trši oreh. Čez dobri dve uri se bodo namreč v Kölnu srečali z reprezentanco Bosne in Hercegovine. Eden od športnih vrhuncev dneva je tudi kraljevska etapa na kolesarski Dirki po Španiji, kjer ima Primož Roglič novo priložnost za napad. Druge teme: - Na Dolenjskem v streljanju ubit 22-letnik, mlajši moški v Mariboru do neprepoznavnosti porezal 20-letnico - Nemška vlada napovedala 65-milijardni paket za blaženje draginje in dodatno obdavčitev visokih dobičkov energetskih podjetij - Papež Frančišek Janeza Pavla prvega razglasil za blaženega

Prireditev 'Dobrodošli doma' je že tradicionalna in poteka vsako leto julija. Letos bo potekala v soboto, 2. julija, v Novem Mestu. Vlogo koordinatorja je letos prevzela Rafaelova družba in v njenem imenu je spregovorila Ana Gregorič, ki je povedala, kaj pripravljajo. Poslušajte SBS Slovenian vsako soboto od 12. do 13. ure. Spremljajte nas na Facebook SBS Slovenian in poslušajte naše podcaste tukaj.

Prireditev 'Dobrodošli doma' je že tradicionalna in poteka vsako leto v juliju. Letos bo v soboto, 2. julija v Novem Mestu. Vlogo koordinatorja je letos prevzela Rafaelova družba in v njenem imenu je spregovorila Ana Gregorič, ki je povedala kaj pripravljajo. Poslušajte SBS Slovenian vsako soboto od 12. do 13. ure.Spremljajte nas na Facebook SBS Slovenian in poslušajte naše podcaste tukaj.

Ruska invazija v Ukrajini, je kot kaže, dobila nov zalet. Po vsej državi, znova tudi na zahodu, se vrstijo eksplozije, ob tem pa ugašajo življenja civilistov, med njimi otrok. Tako je bilo davi v Lvovu, v bližini meje s Poljsko ubitih sedem ljudi, 11 je ranjenih, je sporočil guverner te zahodne regije Maskim Kozitski in dodal: "To je bil barbarski napad na povsem civilno tarčo." V oddaji boste lahko med drugim slišali tudi: Kako se odločamo volivci - racionalno ali emocionalno? Prvi pokoronski blagoslov motorjev in motoristov na Dolenjskem zaznamoval rekorden obisk. V 96-tem letu starosti je umrl akademik in skladatelj Janez Matičič.