Podcasts about evropske

Pandemija debelosti med otroki je neposredno povezana z oglaševanjem nezdrave hrane otrokom. Kako dobiti vojno, ki jo proti zdravju otrok bijejo podjetja, ki denimo za zajtrk prodajajo prave sladice? Otrokom oglašujejo tudi s pomočjo podatkov, ki jih ti puščajo v digitalnem prostoru. Ciljajo na čustveno raven in napadejo, ko so otroci najbolj ranljivi. Sogovorniki, s katerimi smo se pogovarjali ob mednarodni konferenci ZPS "Zaščitimo otroke: Skupaj za prepoved promocije nezdrave hrane": - Agustin Reyna, direktor Evropske potrošniške organizacije BEUC, - dr. Emma Boyland, Univerza v Liverpoolu, - Jeff Chester, Center za digitalno demokracijo (ZDA), - dr. Kathryn Montgomery, Center za digitalno demokracijo (ZDA), - Breda Kutin, ZPS, - dr. Evgen Benedik, Pediatrična klinika v Ljubljani in Biotehniška fakulteta

Evropske podpornice Ukrajine so skupaj z Združenimi državami po vdoru ruskih brezpilotnih letalnikov na Poljsko izrazile zaskrbljenost. Moskvo so obtožile kršenja mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Rusijo so tudi pozvale, naj konča agresijo na Ukrajino. Več po drugih poudarkih oddaje: - Kitajski zunanji minister Wang Yi na obisku v Sloveniji - Nova Slovenija na volilni kongres po novo vodstvo - V finalu evropskega prvenstva v košarki Nemčija in Turčija

Temeljne obrestne mere v evrske območju so tudi po včerajšnji seji sveta Evropske centralne banke že drugič zapored ostale nespremenjene. Boj z inflacijo je, kot kaže, za zdaj uspešen, hkrati je evrsko gospodarstvo očitno dovolj odporno proti geostrateškim šokom iz okolja. Ob tem je ECB napoved za letošnjo inflacijo ohranila pri 2,1 odstotka, medtem ko je napoved za gospodarsko rast nekoliko zvišala, in sicer na 1,2 odstotka. Drugi poudarki oddaje: - Varnostni svet z izjavo podprl Katar in njegova mirovna prizadevanja na Bližnjem vzhodu. - Rusija in Belorusija začenjata največje skupne vojaške vaje od začetka vojne v Ukrajini. - Združenje zasebnih vrtcev in starši otrok popoldne na protest zaradi napovedanih sprememb financiranja.

Slovenski košarkarji so končali evropsko prvenstvo. Potem ko so v četrtfinalu v Rigi vodili večino tekme proti Nemčiji, so jih aktualni svetovni prvaki na koncu premagali z 99:91. Luka Dončić, ki je dvoboj sklenil z 39-imi točkami, je dejal, da Euro zapuščajo z dvignjeno glavo. V oddaji tudi: - Jesenska gospodarska napoved Umarja bo po pričakovanjih nižja od spomladanske, a še vedno pozitivna. - Evropski boj za položaj Unije v svetu, njene vrednote in avtonomijo je preveval govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. - ZDA pretresa atentat na enega od najvplivnejših konservativnih aktivistov in Trumpovih privržencev, 31-letnega Charlieja Kirka.

V svetu se vrstijo obsodbe včerašnjega izraelskega napada na pripadnike Hamasa v Dohi v Katarju, v katerem je bilo ubitih 6 pripadnikov skrajnega palestinskega gibanja, med njimi naj ne bi bilo voditeljev gibanja. Katarske oblasti so napad ostro obsodile in vztrajajo, da bodo nadaljevale vlogo mirovnega posrednika za dosego premirja med Izraelom in Hamasom v Gazi. V oddaji tudi: - Prvič od začetka vojne v Ukrajini je zaradi kršitev poljskega zračnega prostora tam posredovala protizračna obramba zveze Nato. - Ursula von der Leyen bo v prvem nagovoru Evropskega parlamenta v drugem mandatu na čelu Evropske komisije začrtala njeno agendo. - Čeprav je pokojninska reforma med ključnimi zavezami koalicije, v postopku njenega sprejemanja ni naglice.

Nova Evropska komisija si od decembra 2024 prizadeva, da bi bila Evropa močnejša in odpornejša. Poleg krepitve gospodarstva želi poglabljati globalna partnerstva, prevzeti večjo odgovornost za svojo obrambo in še naprej podpirati Ukrajino. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu, bo v rednem letnem nagovoru predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen. O prihodnjih načrtih Evropske unije v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Če so pospešena diplomatska prizadevanja še do nedavnega dajala upanje, da so na vidiku mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo, so pretekli dnevi prinesli streznitev. Ruski predsednik Vladimir Putin ob znova potrjenih izrazih podpore svojih zaveznic Kitajske in Severne Koreje, pa tudi uspehih vojske na terenu, zaostruje retoriko. Evropske države v upanju na mirovni sporazum oblikujejo varnostna jamstva, ki pa jih Kremelj sproti zavrača. Drugi poudarki oddaje: - Med Združenimi državami in Venezuelo se že tako zaostreni odnosi še stopnjujejo. - V Planici se je 18 ekip prvih posredovalcev pomerilo v znanju in izmenjalo izkušnje. - 36. Pikin festival v Velenju letos s temo Pika premika; dejavni tudi udeleženci ljubljanskega festivala športa.

Rusija zavrača možnost varnostnih jamstev Zahoda za Ukrajino. Na sinočnji razpravi v Združenih narodih je ruski predstavnik Vasilij Nebenzja zatrdil, da je Moskva pripravljena na diplomatsko rešitev konflikta, vendar da morajo za trajen mir vse strani upoštevati nove ozemeljske razmere, ki so nastale po ruski priključitvi Krimskega polotoka in štirih regij. Drugi poudarki oddaje: Je prihodnja evropska kmetijska politika največji poraženec novega sedemletnega proračunskega predloga Evropske unije? Končana javna obravnava omrežninskega akta: industrija opozarja na nesorazmerja, gospodinjstva pridobivajo. Košarkarji z zmago nad Izraelom na tretje mesto skupine. V osmini finala jih čakajo Italijani. Nogometaši nocoj začenjajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo

Predstavniki držav tako imenovane koalicije voljnih, Evropske unije in Nata bodo danes v Parizu razpravljali o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečanja se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki upa, da bodo zavezniki povečali pritisk na Rusijo, da se odloči za diplomatsko rešitev. Druge teme: - Fiskalni svet ob vse večjem proračunskem primanjkljaju opozarja na nerealno načrtovanje. Vlada miri, da bo primanjkljaj ostal v mejah. - Državni zbor vendarle potrdil novi zakon o medijih. V Društvu novinarjev opozarjajo: časa za izvedbo ključnih ukrepov vse manj. - Slovenski košarkarji na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva proti Izraelu. Zmaga zagotavlja boljše izhodišče za izločilne boje.

V Kulturnem domu v Gorici se je včeraj začel 60. seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem ter dvojezične šole v Špetru. Poteka v okviru Evropske prestolnice kulture GO!2025. Osrednja tema je Jezik in dobrobit oz. poti do učenja in dobrega počutja. Jubilejnega seminarja se je udeležila tudi državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je v nagovoru poudarila izjemno vlogo učiteljev: Ne učite samo otrok in mladih, ne učite samo Slovencev, temveč učite in vzgajate Evropejce. Prenašate vrednote sodelovanja, sožitja, medsebojnega spoštovanja, prijateljstva – ne tako, da pridigate, ampak tako, da te vrednote vsak dan dejavno živite. Seminar, ki bo potekal do 12. septembra, organizirajo Zavod RS za šolstvo, Urad za slovenske šole na Deželnem šolskem uradu Furlanija-Julijska krajina in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Varnostna jamstva za Ukrajino po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora z Rusijo so v ospredju srečanja koalicije voljnih v Parizu. Vroč kostanj v žerjavici ostaja možnost napotitve vojakov na ukrajinsko ozemlje, svojo pripravljenost sta doslej med drugimi potrdili Francija in Velika Britanija. Rusija ne bo razpravljala o tujem posredovanju v Ukrajini v nobeni obliki, medtem odločno poudarja predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Pogovori o Ukrajini medtem potekajo tudi v Pragi. Drugi poudarki oddaje: - Po smrtonosni nesreči vzpenjače na Portugalskem dan žalovanja - Bo več ameriških trgovinskih sporazumov razveljavljenih? - Umetnina renesančnega umetnika Carpaccia vrnjena v Piran

Prva in najmočnejša varnostna zagotovila za Ukrajino so dobro in moderno opremljene ukrajinske oborožene sile brez omejitev, je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih v Parizu sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Prav varnostna jamstva so bila glavna tema srečanja, ki se ga je prek videopovezave udeležil tudi slovenski premier Robert Golob.

Poslanci so se po koncu parlamentarnih počitnic prvič sešli na plenarnem zasedanju. Na izredni seji imajo med drugim na mizi predlog novega medijskega zakona, ki ga bodo v tretji obravnavi predvidoma dokončno potrdili. Vse poslanske skupine koalicije so namreč napovedale podporo zakonu, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo, v postopku sprejemanja pa je že več kot leto dni. V opoziciji medtem medijskemu zakonu nasprotujejo, saj so prepričani, da uvaja cenzuro in omogoča »prijateljsko« deljenje denarja medijem. V oddaji tudi: - Minister Poklukar: notranja revizija ni ugotovila nepravilnosti pri nakupu reševalnih helikopterjev. - Vrstijo se kritike na račun nezadostnega odziva Evropske unije na vojno v Gazi. - Prebivalci Splita zadovoljni zaradi izplutja ladje z 250-imi tonami azbesta iz tamkajšnje ladjedelnice.

Neurje znova prizadelo Obalo in Istro, izdano celo rdeče opozorilo.Vlada do danes pobrala že 44 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo, prvih odločb pa še vedno ni.Na Bledu znova o širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan in tudi o pomenu enotnega delovanja.Veleposlanik ZDA pri Natu: Evropa bi morala prevzeti več odgovornosti za končanje vojne v Ukrajini.Cene elektrike v Sloveniji še vedno konkurenčne, JEK 2 ne bo izvedljiv brez sodelovanja države, poudarjajo v skupini Gen.Vreme- nevihte se bodo širile na vzhod države. Jutri čez dan naj bi ponehale, spet se bo zjasnilo.Krajani vasi Mihovica pri Šentjerneju so ministra Mesca zaradi Romov pozvali k ukrepanjuFazaniranje spremljalo včerajšnji prvi šolski dan, kako na to gleda dr. Dan Podjed?šport: Slovenska košarkarska reprezentanca popoldne proti Islandiji.

Komemorativni skupovi u više gradova u Srbiji povodom 10 mjeseci od tragedije na novosadskoj željezničkoj stanici. Sumnja na Rusiju zbog ometanja GPS-a prilikom slijetanja aviona šefice Evropske komisije u Bugarsku. Više od 800 mrtvih u zemljotresu u Avganistanu.

V novi epizodi podkasta Odprto se posvečamo eni najopaznejših modernističnih stavb v Ljubljani – nekdanjemu Poslovno-prodajnemu centru Slovenijales na Dunajski cesti, danes v lasti Zavarovalnice Triglav. Stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Milan Mihelič, je bila ob odprtju 9. maja 1979 simbol gospodarske moči in enega največjih trgovskih sistemov v takratni Jugoslaviji. Po izselitvi trgovine leta 2012 je Slovenijales več let sameval. Kletne prostore je občasno uporabljalo Gospodarsko razstavišče, preostanek pa je ostal prazen. Zapuščena zgradba, nekoč ponos modernizma, je dolgo čakala na novo priložnost. Preobrat je prinesla celovita prenova, ki jo je vodil arhitekt Andrej Mlakar iz Studia Krog. Projekt je bil več kot tehnična posodobitev – bil je dialog z izvirno arhitekturo in iskanje ravnotežja med dediščino in sodobnostjo. Ob prenovi je bilo potrebno v stavbo uvesti nove funkcije. V prvem nadstropju so morali zagotoviti kakovostne pogoje za pisarniške prostore Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Med rešitvami izstopa inovativna dvojna fasada: zunanja opna ohranja Miheličevo podobo stavbe, notranja pa omogoča boljšo osvetlitev in sledi novi razporeditvi prostorov. V drugem nadstropju so z uvedbo ozelenjenih atrijev izboljšali naravno osvetlitev in ustvarili prijaznejše delovno okolje. Prenova je prinesla tudi energetsko sanacijo, s katero stavba zdaj dosega energetski razred B. S tem je Slovenijales postal primer, kako je mogoče modernistično arhitekturo posodobiti na trajnosten način, ne da bi pri tem izgubila svojo identiteto. V pogovoru z Andrejem Mlakarjem odpiramo vprašanja, kako danes razumemo vrednost modernistične arhitekture, zakaj jo je pomembno ohranjati in kako jo lahko prilagodimo sodobnim uporabnikom. Dotaknemo se tudi njegovih drugih projektov ter razmišljanja, kako prenova obstoječih stavb vedno znova preizkuša meje med ohranjanjem, prilagoditvijo in inovacijo. Vabljeni k poslušanju podkasta, v katerem spoznavamo zgodbo stavbe Slovenijales, od praznine do prenovljene vloge v mestu. Razmišljamo, kako arhitektura preteklosti lahko prepričljivo živi v sedanjosti.

Na neformalnem srečanju zunanjih ministrov članic Evropske unije je več vodij diplomacije izrazilo kritiko do ameriške zavrnitve izdaje vizumov palestinski delegaciji za sodelovanje na septembrskem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Odločitev je obsodila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Med državami članicami sicer ni soglasja glede ukrepanja na ravni Unije proti Izraelu zaradi kršitev humanitarnega prava v Gazi. Druge teme: - Na zahodu Ukrajine ubit poslanec in nekdanji predsednik parlamenta Andrij Parubij. - Po poletnem zatišju se bliža pestra politična jesen; kaj prinaša? - Dela na Soči pri vasi Čezsoča razburila varuhe rek.

Izraelska vojska nadaljuje napade v Gazi od koder danes poročajo o najmanj 50-ih smrtnih žrtvah. Humanitarne organizacije opozarjajo, da Izrael v enklavo dovoljuje dobavo le malo nujne pomoči. Današnje zasedanje zunanjih ministrov članic Evropske unije v Koebenhavnu je medtem vnovič pokazalo, da 27-erica glede morebitnega ukrepanja proti izraelski politiki ostaja razdvojena. Odmeva tudi odločitev Združenih držav, da zavrnejo izdajo vizumov za udeležbo palestinske delegacije na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov.

Za vse se najde rešitev, je osrednje vodilo Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki šteje prek 250 članov in članic. Ena od njih je tudi Anja Uršič, ki prihaja iz Borjane v občini Kobarid. Društvu se je pridružila že v osnovnošolskih letih in je v njem ves čas zelo dejavna. S svojim znanjem, prodornostjo in z odločnostjo veliko pripomore k uspešnemu delovanju društva in njegovi širši prepoznavnosti. Je doktorska študentka sociologije na področju zaposlovanja slepih in slabovidnih ter tudi članica Evropske zveze slepih. Njen optimizem, vztrajnost, široka razgledanost in dobra volja so kljub težavam z vidom naravnost osupljivi. In tudi več kot dovoljšen razlog za povabilo pred radijski mikrofon.

Na naslovnicah številnih medijev so udeleženci srečanja v Beli hiši na visoki ravni, ki ni prineslo potrditve, da sta Ukrajina in Rusija kaj bliže premirju. A v Washingtonu so bili vodje petih evropskih držav, Evropske komisije in Nata, kljub siceršnji politični neenotnosti, soglasni v podpori Ukrajini - in v tem, da bi Evropa, v zameno za varnostna zagotovila Kijevu, v njegovem imenu kupila večje količine ameriškega orožja. Druge teme: - Hamas za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi in postopno izmenjavo talcev - Delodajalci se sprašujejo, kam bo šel denar za dolgotrajno oskrbo. - Hrvaška med članicami Unije na vrhu po krepitvi inflacije

Voditelji članic Evropske unije so pozdravili vsebino včerajšnjih pogovorov v Beli hiši glede končanja vojne v Ukrajini, zlasti ameriško napoved o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Predsednik evropskega sveta Antonio Costa je ob tem poudaril tudi potrebo po nadaljnji evropski integraciji Kijeva. Prihodnost Ukrajine ni odvisna le od močnih varnostnih zagotovil in morebitnega mirovnega dogovora z Rusijo, ampak tudi od njene evropske poti, zato moramo nadaljevati širitev Evropske unije, ki bi Ukrajini prinesla stabilnost, razvoj in blaginjo, je dejal Costa. Drugi poudarki: - Ob Hamasovi privolitvi v prekinitev ognja v Gazi naj bi Izrael želel ostrejše določilo o izpustitvi talcev. - GZS zaskrbljen zaradi gospodarskih razmer v državi, pričakuje takojšnje ukrepanje vlade. - Zaradi urejanja novega železniškega nadvoza na Dunajski v Ljubljani pričakujejo prometne zamaške.

Portugalska je priljubljena turistična destinacija, hkrati pa država, ki počasi, a vztrajno, tudi gospodarsko raste, čeprav so plače še vedno krepko pod evropskim povprečjem. Je največja izdelovalka koles v Evropski uniji. Od leta 2022 naprej so imeli na Portugalskem trikrat parlamentarne volitve. Prvič se soočajo z vzponom skrajne desnice, predvsem zaradi neuspešnega upravljanja z migracijami. Prestolnica Lizbona je med evropskimi mesti z najdražjimi stanovanji, tudi zaradi turizma, ki je pomembna gospodarska panoga. Podeželje pa medtem stagnira in se prazni. Portugalska je tako še ena izmed držav dveh hitrosti v Evropske uniji, ki je na skrajnem zahodu celine dobrih 50 let po demokratični revoluciji še vedno zelo priljubljena. Portugalska Ima tudi veliko politikov na najbolj izpostavljenih mestih v mednarodnih institucijah. V reportaži smo obiskali tudi najbolj zahodno točko Evrope in se pogovarjali z izvajalcem glasbene zvrsti fado. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Voditelji iz evropskih držav, združenih v koaliciji voljnih, ter ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen pridružil v Bruslju, so popoldne usklajevali stališča pred jutrišnjim srečanjem Zelenskega z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu. Zelenski se je pripravljen pogovarjati o ozemeljskih vprašanjih, pri tem pa izključuje odstop zasedenih ozemelj na vzhodu Ukrajine, ki jih Rusija ni zasedla. Drugi poudarki: - V Gazi hrane za manj kot polovico prebivalcev. - Slovenski študenti medicine v tujini bodo študij lahko nadaljevali pri nas. - Število spletnih prevar se vse bolj povečuje.

Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina je bilo od obeh voditeljev, pa tudi iz Ukrajine in Evropske unije, slišati dokaj enotna sporočila - o upanju, da se bo vojna končala. Kakšen bo konkreten izkupiček vrha, še nekaj časa ne bo znano, prav tako ne, kakšne koristi si obetata voditelja velesil. Kot je dejal politični analitik Klemens Fischer z univerze v Kölnu, je bila Ukrajina le odskočna deska, ne pa osrednja točka pogajanj. Bistvo je bil nov mirovni dogovor med Rusijo in Združenimi državami. Ostali poudarki oddaje: - Poplave in plazovi v Pakistanu zahtevali že več kot 320 življenj. - Število turistov pri nas tudi v začetku avgusta višje kot lani. - Mariborski Poletni lutkovni pristan letos v ospredje postavlja vprašanje človečnosti.

Zunanji ministri članic Evropske unije so včeraj prek videopovezave med drugim govorili o ameriških prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Sočasno je ameriški predsednik Donald Trump v Beli hiši predstavil načrt predvidenega petkovega srečanja z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Drugi poudarki: - Peking in Washington za 90 dni podaljšala trgovinsko premirje. - Dan mladih: za svet nujni pri podnebnem boju, za Slovenijo v prostovoljstvu. - Tako po Evropi kot pri nas bo še naprej sončno in vse bolj vroče.

Ukrajina mora imeti možnost sama odločati o svoji usodi, so v skupni izjavi poudarili voditelji članic Evropske unije. Pred petkovim srečanjem predsednikov Rusije in Združenih držav Vladimirja Putina in Donalda Trumpa so opozorili, da se prava mirovna pogajanja lahko začnejo šele po prekinitvi ognja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski medtem svari, da se Rusija ne pripravlja na prekinitev sovražnosti. Po njegovih besedah Moskva premika svoje sile in se pripravlja na novo ofenzivo. Drugi poudarki oddaje: - V Gazi zaradi lakote umrlo še 5 ljudi, vrstijo se pozivi Izraelu, naj omogoči dostavo VEČ pomoči v enklavo - Avstrijsko državno tožilstvo v Gradcu po raciji pri Peršmanu preiskuje sum zlorabe položaja - Na vrhuncu cvetenja ambrozije opomini na obvezno zatiranje te škodljive vrste

Pred petkovim srečanjem Trump-Putin se krepi evropska diplomacija. Zunanji ministri držav članic Evropske unije so danes na srečanju zagotovili nadaljno podoro Ukrajini in pritisk na Rusijo. Nemčija je medtem za sredo napovedala srečanje več evropskih voditeljev z ukrajinskim in ameriškim predsednikom Zelenskim in Trumpom. Ta je že potrdil srečanje in dejal, da bo Rusijo poskusil spodbuditi h končanju vojne v Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Ameriška izdelovalca čipov Nvidia in AMD z omejitvami na kitajski trg: del prihodkov ameriški vladi. - Odzivi koalicije glede osnutka KPK-ja o političnem vplivanju premierja Goloba na delo policije skopi. - Policijski sindikat zaradi neusklajenega dialoga zahteva umik novele zakona o policiji.

Zunanji ministri članic Evropske unije so na izredni videokonferenci razpravljali o vojni v Ukrajini. Njeno končanje je mogoče doseči samo prek transatlantske enotnosti, pomoči Ukrajini in pritiska na Rusijo ter da ministri podpirajo ameriška prizadevanja v tej smeri, je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas. Ob tem je dejala, da bo 27-erica pripravila nov sveženj sankcij proti Moskvi. Izredno srečanje je potekalo v luči napovedanih petkovih razprav med ameriškim in ruskim predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom na Aljaski.

Nadaljujejo se prizadevanja za mir v Ukrajini. Šest evropskih voditeljev je skupaj s predsednico Evropske komisije von der Leyen sporočilo, da o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez nje. Poudarili so tudi, da mednarodnih meja ni mogoče spreminjati s silo. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil njihova prizadevanja, včerajšnje pogovore ameriških, britanskih in evropskih svetovalcev za nacionalno varnost pa je označil za konstruktivne. Drugi poudarki oddaje: Vse več kritik na Netanjahujev načrt o zavzetju Gaze, kjer se povečuje število mrtvih zaradi lakote. Libanonska vlada namerava do konca leta razorožiti gibanje Hezbolah. V Posočju zadovoljni z obiskom turistov, ki jih privlači predvsem neokrnjena narava.

Odločitev izraelske vlade za zavzetje mesta Gaza ne bo pripomogla k vrnitvi talcev, temveč predstavlja dodatno tveganje za njihova življenja, je na izrednem zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov poudaril slovenski veleposlanik Samuel Žbogar. Kot je še dejal, bo odločitev še poslabšala že tako katastrofalne humanitarne razmere v Gazi. Več v oddaji, v kateri ne preslišite še: - Evropske države poudarjajo: o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez nje. - Kako rešiti prenapolnjene uregence in manjko zdravstvenega osebja? - Slovenski košarkarji na današnji povratni prijateljski tekmi z Nemčijo brez Dončića, Murića in Hrabarja.

V Celju drevi začenja festival klasične in stare glasbe Seviqc. Večina letošnjih koncertov – kar osem od dvanajstih – bo potekala prav v knežjem mestu. Jutri se v Radovljici odpira 43. Festival Radovljica, na katerem se bo zvrstilo deset koncertov stare glasbe. V sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture pa se bo jutri zgodil prvi izmed treh glasbeno-scenskih dogodkov v okviru projekta Umetnost proti puški: po Sabotínu bodo odmevali ženski glasovi s pesmimi o vojni, delu in ljubezni.

Za večino evropskega blaga, izvoženega na ameriški trg, so z današnjim dnem na podlagi izvršnega ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa začele veljati 15-odstotne carine. Podlaga za to je politični dogovor, ki sta ga nedavno sklenila Trump in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. A dogovor strani razlagata vsaka po svoje. Kako ga razume Slovenija, kaj velja za avtomobilsko, jeklarsko in farmacevtsko industrijo, ki so posebej izpostavljene, smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na gospodarskem ministrstvu Dejanom Židanom. Slovenijo pogosto zastopa na zasedanjih sveta trgovinskih ministrov Evropske unije. Trgovinska politika Unije je sicer v pristojnosti evropske komisije.

Vlada je sprejela izhodišča za prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Ob tem je ministrstvoma za gospodarstvo in zunanje zadeve naložila, naj preučita prepoved izvoza na ta območja. Gre za simboličen ukrep, saj je trgovinska politika namreč izvajana v sklopu Evropske unije, uvoz z zasedenih ozemelj pa skoraj ničen. Hkrati je vlada potrdila sklep o dodatni človekoljubni pomoči za palestinsko civilno prebivalstvo.

Danes začenjajo veljati nove ameriške carine. Proti Kanadi je ameriški predsednik Donald Trump uvedel od 25- do 35-odstotne carine, proti Braziliji 50-odstotne. Za uvoz iz Kitajske, Japonske, Izraela, Velike Britanije in Evropske unije naj bi bile 15-odstotne. Pogajalci povezave in Združenih držav sicer po navedbah Bruslja še usklajujejo skupno izjavo, ki bo nadgradila trgovinski dogovor. V oddaji tudi: - Povečevanje mednarodnega pritiska na Izrael; Slovenija kot prva v Evropi uvedla orožarski embargo - Ogorčenost zaradi racije na protifašističnem taboru včeraj izrazili na Dunaju, danes protest v Celovcu - Prometni zastoji pri nas tudi zunaj sezone povzročajo veliko gospodarsko škodo.

Največje tveganje za evropsko gospodarstvo ostajajo carinske negotovosti, je danes sporočila Evropska centralna banka. Bruselj in Washington nadaljujeta intenzivna pogajanja o carinah za sklenitev sporazuma še pred rokom, ki ga je postavil ameriški predsednik Trump, pa je dodala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Čeprav si želijo rešitev spora doseči s pogajanji, pa na mizi do dosege ostajajo tudi vse druge možnosti. Kot je še dejala po srečanju s kitajsko stranjo v Pekingu, neenaki trgovinski odnosi ostajajo tudi ena od bolj spornih točk v odnosih s Kitajsko. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pred ustanovitvijo obrambnega holdinga opozorila glede nadzora porabe sredstev. - O zakonu glede prostovoljnega končanja življenja bomo najverjetneje odločali na referendumu. - Izrael po mnenju Bruslja storil korak naprej pri dobavah pomoči v Gazo.

1. avgust in napovedana uveljavitev 30-odstotnih carin na uvoz iz Evropske unije v Združene države sta vse bliže. Evropske države v strahu pred posledicami za gospodarstvo še upajo na trgovinski dogovor, pri čemer nemški kancler Friedrich Merz meni, da Američani očitno niso pripravljeni na enakopraven sporazum. Združenim državam pa se s sklepanjem sporazumov očitno ne mudi. Kot je dejal ameriški finančni minister Scott Bessent, je za njih bolj pomembna kakovost dogovorov kot čas njihove sklenitve. Drugi poudarki oddaje: Po več kot 900 ubitih, ki so v Gazi čakali na človekoljubno pomoč, več kot 20 držav poziva Izrael h končanju vojne. Nezakonitih prestopov meje letos polovico manj kot lani, prošnja za azil odobrena 39-im ljudem. Kolesarje na dirki po Franciji danes čaka vzpon na slovitega velikana Provanse, Mont Ventoux.

Kmalu bo minilo dve leti od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo in povzročile ogromno škodo, ta pa še ni v celoti sanirana. Finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da so za obnovo skupno namenili milijardo 174 milijonov evrov, med drugim tudi za odškodnine lastnikom hiš. Še več denarja, dve milijardi evrov in pol, je za sanacijo predvidenega do leta 2028. Počasneje pa napreduje vzpostavitev protipoplavne zaščite, ukrepom, kot so zadrževalniki vode, pa nasprotujejo nekateri kmetje in civilne pobude. Drugi poudarki: - Izrael v Gazi napadel stavbo z osebjem Svetovne zdravstvene organizacije. - Nemčija in Danska za vzpostavitev centrov za vračanje zavrnjenih azilnih prosilcev iz Evropske unije. - Povprečna plača ob pomanjkanju kadrov še naprej raste.

Prvi osnutek večletnega finančnega okvira Evropske unije za Slovenijo predstavlja ustrezno podlago za pogajanja, je po sestanku z evropsko komisarko za širitev Marto Kos v Ljubljani dejal predsednik vlade Robert Golob. Komisarka pa je poudarila, da širitev Unije ni samo povečanje njenega ozemlja in števila prebivalcev, ampak gre tudi za krepitev varnosti. Drugi poudarki: - Državni svetniki jutri o vetih na zakone o zaščiti živali, pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in uporabi konoplje. - Svet trebanjskega zdravstvenega doma zaradi odstopa polovice članov ne more odločati o vodji ustanove. - Zaradi mogočih neurij oranžno opozorilo, nekaj vročinskih neviht državo zajelo še pred napovedmi.

Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.

Tudi po posvetu premierja Roberta Goloba z ustavnimi pravniki bodo v največji vladni stranki Gibanje Svoboda očitno vztrajali pri referendumu o članstvu v Natu, če bo izveden tudi referendum o obrambnih izdatkih. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ob tem poudaril, da se mnenja nekaterih strank, ki so v petek glasovale za razpis referenduma o obrambnih izdatkih, iz dneva v dan spreminjajo. O morebitnem preklicu referenduma o obrambnih izdatkih bodo danes razpravljali v koaliciji, jutri pa še predsedniki vseh parlamentarnih strank. Drugi poudarki oddaje:. - Notranji minister Poklukar prestal interpelacijo, danes na vrsti še ministrica za kulturo Vrečko. - Nemčija pritiska k sklenitvi dogovora Evropske unije z ZDA o carinah, četudi zgolj v nekaterih panogah. - Tadej Pogačar na današnjo zahtevno etapo Toura v v rumeni majici

Slovenci smo kljub morda drugačnemu vtisu v javnosti zadovoljni s svojim življenjem. Ko se moramo oceniti sami, se uvrstimo na 7. mesto med članicami Evropske unije. Objektivni podatki nas uvrstijo nižje. Še nižje pa se Slovenija uvršča na lestvicah konkurenčnosti. Javna razprava o kakovosti življenja in razvoju države v minulih tednih in mesecih je pokazala, da se je dozdajšnji razvojni model Slovenije izčrpal. Da bo izkoristila vse svoje potenciale in še okrepila blaginjo ljudi, potrebuje novega, kjer bodo rast poganjale inovacije, šole spodbujale ustvarjalnost, skupnost pa povezovale temeljne vrednote. O novem razvojnem modelu smo se pogovarjali s predstavniki gospodarstva, države in civilne družbe. Gostje: dr. Peter Wostner, urednik in avtor publikacije Urada za makroekonomske analize in razvoj z naslovom: Kakovost življenja v Slovenji – Poročilo o razvoju 2025; dr. Jure Knez, ustanovitelj in solastnik visokotehnološkega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult; Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, nevladne organizacije za trajnostni razvoj.

V novogoriškem X-CENTRU, v sklopu projektov GO! 2025, Evropske prestolnice kulture je predstavil umetniško -znanstven projekt ISOLABS, ki preučuje vse, kar se dogaja v dolini Soče od njenega izvira do izliva. Projekt je zasnovan kot krajina forenzičnega raziskovanja in dialoga, raziskuje človekove sledi, kako se je vse skupaj prepletalo z okoljem, z lokalnimi in globalnimi skupnostmi. Projekt združuje natančnost znanstvenega raziskovanja z razsežnostmi konceptualne umetnosti. Vsi projekti Marka Peljhana se gibljejo po široki pokrajini, ki sega od ekologije in družbene refleksije do taktičnih medijev, tehnologije, vesoljskih raziskav in geopolitike.

Potem ko so izraelske oborožene sile v minulih desetih dneh oslabile iransko zračno obrambo, usmrtile del vojaškega poveljstva in znanstvenikov ter napadle več jedrskih objektov, so konec tedna v oborožen konflikt z islamsko republiko vstopile še Združene države Amerike. Siloviti napad je po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa izbrisal objekte z jedrskimi zmogljivostmi, v zraku pa je obviselo kar nekaj vprašanj, na katera bomo poskušali odgovoriti v Studiu ob 17.00. Kaj zdaj? Kaj je ameriškega predsednika prepričalo, da se pridruži Izraelu v napadih na Iran? Lahko islamska republika vrne udarec in kaj bi izbrala za tarčo? V kolikšni meri to ni le bližnjevzhodni spopad, temveč konflikt, v katerega se ne bi vpletle le države tega območja, ampak tudi od drugod? Voditelj Blaž Ermenc se bo o tem pogovarjal s Klemnom Polakom, ki je v okviru Evropske službe za zunanje zadeve sodeloval pri pogajanjih o iranskem jedrskem vprašanju, z obramboslovcem dr. Klemnom Grošljem ter mednarodnima politologoma dr. Farisom Kočanom in dr. Matjažem Nahtigalom.

Medtem ko svet čaka na odločitev Združenih držav o njihovi morebitni vključitvi v napade na Iran, skušajo nekatere evropske države začeti pogovore s Teheranom. Današnjih v Ženevi se bo udeležil zunanji minister Abas Aragči. Druge teme: - Petrol zaradi razširitve regulacije cen pogonskih goriv ustavlja vse razvojne naložbe v Sloveniji in jih preusmerja na tuje trge. - Vlada potrdila večino svežnja kmetijskih zakonov. Predstavniki kmetov zadovoljni s predlogi, a pogrešajo večjo ambicioznost pri debirokratizaciji. - Voda v Bohinjskem jezeru varna za kopanje. Pristojni priporočajo izogibanje gošči, v kateri so našli ljudem nenevarne toksine.

Med 900 tisoč zaposlenimi pri nas je tudi približno 35 tisoč invalidov, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. V Sloveniji jih živi od 8 do 10 tisoč, zaposlenih pa jih je le približno 25 odstotkov v delovni dobi. Kakšne so zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih pri nas, je njihov položaj zaradi slepote in slabovidnosti pri zaposlovanju bolj specifičen od položaja drugih skupin invalidov? Kako je z njihovo izobrazbo ter kako jim pomaga zaposlitvena rehabilitacija? Poznajo delodajalci vse zakonske možnosti in ugodnosti finančnih spodbud, ki jih dobijo, če zaposlijo invalida in kakšni so primeri dobrih praks? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Svetovalka generalnega direktorja za področje zaposlovanja invalidov in zaposlitvene rehabilitacije Zavoda za zaposlovanje Lea Kovač, vodja oddelka za spodbujanje zaposlovanja invalidov iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Aleksandra Kuhar, vodja programa Vseživljenjsko učenje slepih in slabovidnih pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Nastja Žlajpah, Novartisova zunanja sodelavka, članica v upravnem odboru Evropske zveze slepih, in sicer na področju zaposlovanja oseb z invalidnostjo, s poudarkom na zaposlovanju slepih in slabovidnih Anja Uršič vodja interesne skupine za vključevanje oseb z invalidnostmi v Novartisu Tamara Barič.

Luís Vieira je kolesarski aktivist iz Lizbone. Kolo je njegovo prevozno sredstvo že od otroštva, zdaj pa svoj entuziazem prenaša na otroke in njihove starše. S sodelavci ima na vzhodu portugalske prestolnice prostor, kjer si lahko otroci izposodijo kolo, ko prerastejo prejšnje. Meni, da ima Lizbona še veliko rezerv pri kolesarski infrastrukturi, želi si manj avtomobilov v središču mesta in sanja o razširitvi sicer zelo uspešnega projekta, ki ga upravlja s svojimi prijatelji. *Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Množično umikanje tujih državljanov iz Izraela in Irana nakazuje na možnost razširitve spopadov na Bližnjem vzhodu. Kot pravi Viktor Mlakar z zunanjega ministrstva, so Iran zapustili trije Slovenci; v stiku so z 20-imi slovenskimi državljani v Izraelu. Za državljane pripravljajo vse opcije, če se odločijo za umik iz države. Druge teme: - Sodišče Evropske unije je delno ugodilo tožbi proti Evropski komisiji, ker ni razkrila podrobnosti obiska v Sloveniji, ki ga je 2023 opravila takratna evropska komisarka Vera Jourova. Tožnik - evropski poslanec Milan Zver - meni, da gre tudi za kritiko komisarjev oziroma visokih evropskih uradnikov, ki so po njegovem menili, da lahko naredijo vse kar želijo. - Dolgotrajna oskrba bo bolje ovrednotena, je napovedal pristojni minister Simon Maljevac. Izvajalci pozdravljajo višje urne postavke. - Predvidoma septembra bomo dobili sistem javnega obveščanja o pomembnih dogodkih in nesrečah SI-Alarm. Direktor Uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je povedal, da bomo s potisnimi obvestili dobili prve informacije o tem, kaj se dogaja in kako naj ravnamo ob posamezni nesreči oziroma dogodku.

Diego Reyes je Gvatemalec, ki že 8 let živi v Estoniji. Iz Gvatemale se preselil pri 24 letih najprej na Finsko, potem v Latvijo, nazadnje pa ga je pot pripeljala v Estonijo, kjer danes živi in dela. V tej baltski državi najbolj ceni varnost in umirjenost, vseeno pa pogreša dogodivščine, ki jih, kot pravi, lahko doživiš samo v Gvatemali in ostalih državah Latinske Amerike. Prepričan je, da bo ostal v Talinu vsaj na papirju, potovati pa si želi po vsej Evropi. Če pa se bo že preselil, pa bi izbral Slovenijo.Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Mir v Ukrajini je dlje, kot se zdi. Carigrajski pogovori niso prinesli pričakovanega, Rusija je včeraj najbolj silovito doslej napadla Ukrajino. Bruselj meni, da je treba okrepiti pritisk na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: Več sredstev Evropske unije za konkurenčnost in varnost, morda tudi na račun kmetijstva in kohezije. Analiki opozarjajo, da bo vlada v povečanje obrambnih izdatkov težko vključila projekte za dvojno rabo. Bo Primož Roglič nadaljeval Giro? Odločitev je v rokah zdravniške ekipe.

V epizodi 177 je bil gost Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Politični projekti in osebna filozofija Filozofija levice in globalna politična dinamika Ekonomski sistemi in družbeni dialog Izzivi kapitalizma in alternativni modeli Vloga države in obdavčitev Birokracija in učinkovitost v upravljanju Vzpon desničarske politike in izzivi Evropske unije Kulturne in spolne razprave Finančni sistemi in Bitcoin Potrošništvo in gospodarska rast