Podcasts about evropske

Gost epizode je Marko Grobelnik, raziskovalec umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan in eden najvidnejših slovenskih strokovnjakov za AI, podatkovno znanost in digitalno transformacijo. Je član skupin OECD in Evropske komisije. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Vzpon umetne inteligence in njen nepričakovani vpliv Tehnološki napredek in zakoni skaliranja Razvoj jezikovnih modelov Opredelitev inteligence in vloga umetne inteligence Avtonomna umetna inteligenca in znanstvena odkritja Globalno tekmovanje na področju umetne inteligence in geopolitične posledice Prihodnost umetne inteligence v družbi Vloga umetne inteligence v znanstvenem in tehnološkem napredku Vpliv umetne inteligence na globalno razmerje moči Vključevanje umetne inteligence v vsakdanje življenje

Skakalka Nika Prevc je tretjič zapored zmagovalka turneje dveh večerov. To so letos izvedli zadnjič, saj se bodo skakalke s prihodnjo sezono merile na turneji štirih skakalnic. Ta letos v moški konkurenci poteka v znamenju Domna Prevca, ki je v Garmisch Partenkirchnu dobil tudi drugo tekmo turneje. Najboljši rezultat je dosegel tako v prvi kot v drugi seriji, v kateri je gledalcem po doskoku namenil priklon. Z zmago je še bližje zlatemu orlu; v skupnem seštevku ima že 35 točk prednosti. Drugi poudarki: - Po novoletni tragediji v Švici poteka identifikacija žrtev; med njimi veliko mladih. - Zaradi migrantske problematike pozivi k spremembi Evropske konvencije o človekovih pravicah. - Kako Zakon o informacijski varnosti kroti kibernetske grožnje?

Evropske vlagatelje v 2026 čakajo nove valutne pasti. Ključni dejavnik donosnosti morda sploh ne bo politika ameriške centralne banke Fed, temveč razmerje med dolarjem in evrom. Kakšen bo vpliv Trumpove politike, koncentracije AI-investicij in novega evropskega obrambnega cikla? Na dogodku Money-How Live: Spopad bikov in medvedov sta se v makroekonomskem soočenju pomerila Sašo Šmigić (Generali Investments), zagovornik bikovskih stališč, in Nikola Maljković (Optimtrader), ki je nastopil v vlogi medveda. Dogodek je potekal v začetku decembra 2025, torej še pred decembrsko odločitvijo ameriške centralne banke glede ključne obrestne mere. Povzetek spopada preverite tu https://money-how.si/blog/bik-saso-vs-medved-nikola-pasti-ameriskih-delnic-v-2026-za-evropske-vlagatelje/ ____________________________ NOVA KNJIGA: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 22. januar 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Pogovor za skupno mesečno oddajo, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, je tokrat usmerjen v pregled dogajanja v letošnjem letu, in sicer s poudarkom na tem, kar se je dogajalo na tržaškem, na avstrijskem Koroškem in kaj je doprineslo čezmejno dogajanje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Tako poleg tega projekta izpostavljamo nekatere izstopajoče pretrese, na primer žaljivi napis na slovenskem konzulatu v Trstu, prodaja tržaškega kulturnega doma, racija na Peršmanovi domačiji ter se posredno naslonimo tudi na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Sodelujejo – iz ljubljanskega studia Ervin Hladnik Milharčič, iz tržaškega studia Marij Čuk in iz celovškem studia dr. Karla Hrena.

Oglaševanje prehranskih izdelkov se v zadnjem obdobju hitro prenaša v digitalno okolje. Potrošniške raziskave kažejo na razširjenost prikritega oglaševanja prehranskih vplivnežev na družabnih omrežjih, kot so Tik-Tok, Instagram, You Tube in SnapChat. Evropska potrošniška raziskava iz leta 2023 je pokazala, da se skoraj ¾ potrošnikov srečuje z vplivneži, ki promovirajo izdelke, več kot polovica pa jih izdelke ali storitve tudi kupi. To lahko vpliva na oblikovanje potrošniških preferenc in prehranskih navad. Evropska krovna potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, pozivajo Evropsko Unijo, naj nujno omeji vplivnostni marketing s posodobitvijo evropske zakonodaje in prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila. Eden od fokusov letošnjih raziskav je bila prehrana in s tem povezana tveganja za uživanje nezdravih živil in pijač. Kako ščititi otroke pred trženjem nezdrave hrane na družabnih omrežjih? O vsem tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Matjažem Pircem, vodjo prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije.

V okviru leta čezmejne Evropske prestolnice kulture se je predor pod goriškim gradom s pomočjo sodobne tehnologije preobrazil v največjo digitalno umetniško galerijo v Evropi. LED-površina, na kateri se predvaja zvočno-vizualna instalacija Data Tunnel svetovno uveljavljenega digitalnega umetnika Refika Anadola, se razteza na tisočih kvadratnih metrih. Okoli petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov različnih avtorjev, starosti, velikosti, materialov, slogov in tehničnih izvedb je na ogled v Galeriji Družina v Ljubljani na razstavi Jaslice – iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja. V Narodni galeriji so v letošnjem decembru na ogled Jaslice za cerkev svetega Štefana v Štepanji vasi, delo slikarke, grafičarke in kiparke Elde Piščanec.

Na god sv. Barbare je slovenski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke Matej Tonin v Evropskem parlamentu organiziral tematski dogodek, ki so se ga udeležili tudi drugi poslanci Evropskega parlamenta, poslanci iz Pakistana, pakistanski neodvisni novinarji in odvetniki nekaterih žrtev. Konferenca je bila namreč posvečena podpori preganjanim kristjanom v južni Aziji s poudarkom na dogajanju v Pakistanu. Poslanec Tonin je za naš radio predstavil nekatere primere teh verskih preganjanj, spregovoril pa je tudi o diskriminaciji kristjanov v Evropi. Vabljeni k poslušanju oddaje Iz življenja vesoljne Cerkve!

Minister za delo Luka Mesec je včeraj uspešno prestal interpelacijo v državnem zboru, ki so jo vložili poslanci opozicijskih SDS in NSi. V burni razpravi, ki se je zavlekla pozno v večer, sta si vladna in opozicijska stran med seboj večkrat očitali posredno ali neposredno krivdo za umor Aleša Šutarja v Novem mestu konec oktobra in si nasprotovali v še drugih vprašanjih, povezanih z Romi. Več po drugih poudarkih oddaje: - Analitiki kritični do skupne zadolžitve Evropske unije za Kijev - Ukrajinski in ameriški pogajalci na Floridi vnovič o končanju vojne - Nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo prejel Zmago Lenardič

Gledališka dodekalogija 1972–1983 je dvanajstmesečni projekt, ki ga je v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025 v partnerstvu z nekaterimi drugimi gledališči izvedlo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Pod idejnim in režijskim vodstvom Tomija Janežiča smo vse leto spremljali življenjske zgodbe ljudi, živečih in drugače povezanih z goriško pokrajino, od konca 19. stoletja do danes. Sklepni del dodekalogije je predstava z naslovom 1983. V njej sta se prostor in čas hkrati gostila in širila in izpostavila večkrat neopažene povezave med vsakdanjostjo in umetniško kreacijo.

Po maratonskem zasedanju so voditelji članic Evropske unije v Bruslju davi ob tretji uri dosegli dogovor, ki bo omogočil financiranje najnujnejših potreb Ukrajine v prihodnjih dveh letih. Ker se voditeljem ni uspelo dogovoriti o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, so našli kompromisno rešitev. 90 milijard evrov za pomoč Ukrajini bodo financirali s skupnim evropskim zadolževanjem. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo kritično do zvišanja minimalne plače, ki ga je napovedal minister Mesec; tega danes čaka interpelacija. - Nekateri odvetniki bodo ob dnevu pravne pomoči in prazniku Odvetniške zbornice ponujali brezplačno pravno pomoč. - Nogometašem Celja se po sinočnjem remiju s Shelbournom ni uspelo neposredno uvrstiti v osmino finala konferenčne lige.

Evropski voditelji so se ponoči na vrhu Evropske unije v Bruslju dogovorili, da bodo Ukrajini za prihodnji dve leti namenili novo posojilo v višini 90 milijard evrov. Za posojilo pa ne bodo jamčili z zamrznjenim ruskih premoženjem, o čemer so se pogajali v minulih tednih, ampak s skupnim evropskim proračunom. Podpora Unije za financiranje Kijeva sicer ni enotna, saj Madžarska, Češka in Slovaška pri posojilu ne bodo sodelovale. Premoženje ruske centralne banke ostaja zamrznjeno. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor o interpelaciji zoper ministra za delo Luko Mesca, ta očitke zavrača. - Težave Zdravstvenega doma Maribor zaradi odhodov zdravnikov specialistov. - Pristojni opozarjajo na nevarnosti uporabe pirotehničnih sredstev za ljudi in živali.

1983 je zadnja predstava cikla Dodekalogija 1972–1983, največjega gledališkega projekta letošnje Evropske prestolnice kulture v režiji Tomija Janežiča. Omnibus dvanajstih med seboj povezanih gledaliških predstav sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji. Predstavljamo tudi performans Še ena igra solz Irene Z. Tomažin, ki dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game.

V domovih starejših pričakujejo še nekaj pojasnil v zvezi s sistemom dolgotrajne oskrbe. Kaj nam je v pogovoru zaupala direktorica Doma sv. Terezije Videm Dobrepolje?Poslanke in poslanci danes o interpelaciji o delu ministra Mesca, ta očitke zavrača.V Ukrajini so zadovoljni po obljubljeni pomoči držav Evropske unije.

V Bruslju se bodo danes na rednem zasedanju zbrali voditelji članic Evropske unije. Glavna tema bo Ukrajina in kako ji zagotoviti finančno pomoč v prihodnjih dveh letih. Srečanja naj bi se udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poleg tega bodo obravnavali prihodnji večletni evropski proračun in širitev povezave. Medtem bo v Bruslju potekal tudi vseevropski protest kmetov. Težita jih sporazum Mercosur in pretirana birokracija. V oddaji tudi: - Trump se je v televizijskem nagovoru v svojem slogu pohvalil z gospodarsko blaginjo; več kot polovica Američanov je ne čuti. - Poslanci o noveli zakona o RTV Slovenija. Sindikate skrbi umik usklajevanja višine prispevka z inflacijo. - Zaradi sumov nepravilnosti v javnem zavodu GO!2025 novogoriški svetniki predlagajo zunanjo revizijo vseh let poslovanja.

Ukrajina v prihodnjih dveh letih potrebuje stabilno financiranje, Ervopska unija je sklenila zagotoviti dve tretjini potrebnih sredstev. Kako to doseči, pa je vprašanje za voditelje članic povezave, ki zasedajo v Bruslju. Brez odgovora se ne bodo razšli, sporoča predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Med osrednjimi točkami je tudi širitvena politika. Že sinoči so na to temo v Bruslju gostovali voditelji držav zahodnega Balkana. V oddaji tudi: - Na vseevropskem protestu kmetov v Bruslju policija uporabila vodni top. - Minister za delo Mesec bo predlagal zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto. - Ob svetovnem dnevu migrantov v Novem mestu kuharske delavnice Okusi svetov.

V Bruslju vseevropski protest kmetov, tam s traktorji tudi slovenski kmetje.Bo Evropska unija posojilo za Ukrajino pokrila preko proračunske rezerve ali zaseženega ruskega premoženja?Zelenski za ta konec tedna napovedal nove pogovore z ZDA o končanju vojne.Trump v nagovoru: V enajstih mesecih smo naredili več dobrega kot katerakoli druga administracijaPavel Pupar o nizkem zimskem dodatku za upokojence: Ni dopustno, da se to dogaja ravno starejšim ljudemBožič naj bo priložnost, da kot narod okrepimo upanje za prihodnost domovine, je pri maši v Novem mestu spodbudil škof Saje.Vreme: Oblačno bo, le na vzhodu delno jasno s precej megle po nižinah.Novogoriški svetniki zahtevajo revizijo celotnega poslovanja zavoda, ki vodi projekt Evropske prestolnice kulture.V opoziciji ne bodo nasprotovali vladnemu predlogu novele zakona o dostopnosti zgradb za invalide in življenju odraslih v bivalnih skupnostihMed najvplivnejšimi pravniki tudi Klemen Jaklič in Jan Zobec.

Zadnji dan zadnje redne seje državnega zbora v tem letu bodo poslanke in poslanci obravnavali dva zakona po nujnem postopku, novelo o financiranju in spodbujanju graditve javnih najemnih stanovanj ter interventni zakon s področja zdravstva. Interventni zakon o zdravstvu je bil med obravnavo na pristojnem odboru tarča precej kritik zaradi trajnosti sprememb nekaterih členov. Koalicijski poslanci so z dopolnili sporne člene spremenili v začasne, a pričakovati je, da bodo dopolnila vlagali tudi še med obravnavo na seji. Drugi poudarki oddaje: - Okoljevarstveniki predlog Evropske komisije za odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem označujejo za napako; Nemčija, Francija in Italija ga pozdravljajo - V Bruslju danes o vključevanju zahodnobalkanskih držav v politike Unije ter sodelovanju v zunanji politiki in pri upravljanju migracij. - Evropski parlament bo glasoval o pobudi My Voice, My Choice za varen in dostopen splav za vse ženske v Uniji.

Potem ko so konec novembra vodilni v Združenju evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih kmetijskih zadrug COPA-COGECA sprejeli odločitev o pripravi demonstracij proti nerazumnim korakom Evropske komisije na področju kmetijstva in preskrbe s hrano, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. V Bruslju tako v četrtek 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov, mobilizacija po državah članicah pa nakazuje, da bi tam lahko protestiralo celo še nekajkrat več ljudi. Udeležbo napoveduje tudi KGZS, ZZS in Sindikat kmetov Slovenije.

V tokratni oddaji Morje in mi tudi o skupni ribiški politiki. Sprva je bila osredotočena v ohranjanje in upravljanje ribjih staležev, danes pa je njen cilj zagotoviti, da je ribištvo Evropske unije trajnostno tako z okoljskega kot z gospodarskega in socialnega vidika. Nekatere države so bile še pred vstopom v Evropsko unijo članice mednarodne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki določa letni dovoljeni ulov modroplavutega tuna. Zakaj kljub skupni evropski ribiški politiki naša država nima kvote, ki bi ribičem dovolila, da lovijo tudi modroplavute tune, je zanimalo Tjašo Škamperle. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Na zavod GO! 2025 smo med drugim naslovili vprašanje, kolikšen del od skupnega proračuna na slovenski strani Evropske prestolnice kulture je bil namenjen prav področju likovne in vizualne umetnosti. Ta, po njihovi oceni, znaša okrog 10 odstotkov. Ključni projekti so bili razstavi Zorana Mušiča, festivala R.o.R in Pixxelpoint ter 20. mednarodni bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja. Ob koncu EPK sta nas za komentar v novogoriškem studiu Radia Slovenija obiskali Rene Rusjan, umetnica, profesorica sodobnih umetniških praks in direktorica programa Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici, ter Nataša Kovšca, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in programska vodja galerije GONG.

Slovenija bo morala po zdajšnjih izračunih za novo posojilo Evropske unije Ukrajini, ob uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, zagotoviti poroštvo v vrednosti približno 700 milijonov evrov. Tako je, pred današnjim srečanjem z evropskimi kolegi v Bruslju, ocenil finančni minister Klemen Boštjančič. Kot je dodal, bi to poroštvo uporabili samo v skrajnem primeru. Ostali poudarki oddaje: - Ljubljanski župan Jankovič pred parlamentarno komisijo: projekt C0 je varen. - Invalidi proti podaljšanju roka za ureditev dostopnosti javnih objektov. - Začenja se leto pesnika Krasa, Srečka Kosovel.

Razkošno leto kulture in umetnosti, naslovljeno Evropska prestolnica kulture GO!2025, je zaključeno. Odprlo je spekter širine v umevanju humanističnih pojmovanj in rezino kolača namenilo tudi glasbi v najširšem pomenu te besede. Kakšno glasbeno izkušnjo je ponudil program Evropske prestolnice kulture? Koliko pričakovanj je dejansko uresničil? Kakšen je bil pomen glasbe in kakšna je bila njena vrednost? In slednjič – je bilo v ponudbi izkustvo, ki se bo vtisnilo v zgodovinski spomin? O tej tematiki se je Simona Moličnik pogovarjala z ambasadorjem EPK Alexandrom Gadjievim, z ustvarjalci Rossinijeve opere Potovanje v Reims in s skladateljem nove skladbe za projekt Simfonični gozd / Drevesni orkester Matejem Boninom. Ton in montaža Tone Jurca

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo gostitelj večine gledališkega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Podrobneje o tem, kaj je sodelovanje z zavodom EPK gledališču prineslo v iztekajočem se letu, predvsem pa o tem, kaj je evropska prestolnica kulture prinesla za prihodnost gledališča, smo se pogovarjali z Mirjam Drnovšček, direktorico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Gledališka dodekalogija: 1982, foto: Guido Mencari Photography

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Bruslju srečal z visokimi predstavniki Nata in Evropske unije. Pred tem je bil v Londonu, kjer so se z voditelji Ukrajine, Velike Britanije, Nemčije in Francije zavzeli za enotnost v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Ukrajina nima pravne podlage za predajo svojega ozemlja Rusiji. Pogovore je označil za produktivne in napovedal, da bo mirovni načrt Ukrajine in Evrope predvidoma pripravljen do jutri zvečer, nato ga bodo predstavili Združenim državam.

70. tekmovanje za pesem Evrovizije, prihodnje leto maja na Dunaju, spravlja v precep tudi belgijsko nacionalno radiotelevizijo. Federica Mogherini, nekdanja visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije, je zaradi obtožb o korupciji odstopila z mesta rektorice univerze College of Europe. Belgija razmišlja o uvedbi starostne meje za uporabo družbenih omrežji.

Evropska prestolnica kulture v čezmejnem prostoru na Goriškem se prvi petek v decembru uradno končuje s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju. V desetih mesecih se je na naši strani zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Skupno pa je prva čezmejna kulturna prestolnica Evrope gostila prek tisoč 600 dogodkov, med drugim ugotavljajo nosilci projekta. Poleg tega so samo uradne programske vsebine privabile več kot milijon obiskovalcev, tri milijone je bilo ogledov spletnih vsebin. Kakšni še so učinki in izkušnje Evropske prestolnice kulture na Goriškem ter kako v čezmejnem povezovanju in sodelovanju naprej, o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti; Štefan Krapše, založnik; Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja. Avtor Valter Pregelj.

Na današnji mednarodni dan invalidov v tokratni oddaji Studio ob 17.00 o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra letos izteka 15-letni rok, v katerem je treba obstoječe objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Vlada pa je novembra letos Državnemu zboru posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je med drugim zapisano, da se novi 37.č člen zakona, ki ureja prekrške oziroma globe zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi, začne uporabljati dve leti po uveljavitvi omenjenega zakona. V tem obdobju pa bodo pristojni inšpektorji zavezancem izrekali le ukrep odprave nepravilnosti, ne pa tudi glob. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja? Gostje: Tanja Dular, sekretarka z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine in podpredsednica Evropske zveze paraplegikov; Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; Tilen Jurca, arhitekt in raziskovalec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

Pogovore o mirovnem sporazumu za Ukrajino naj bi ruska in ameriška delegacija že začeli v Moskvi. Rusija je, po trditvah prvega moža ruske vojske Valerija Gerasimova, zavzela več krajev - med njimi mesti Pokrovsk in Vovčansk. Druge teme: - Državni zbor potrdil novelo zakona za predajo nezakonitega orožja. Poslanci tudi o uvedbi potrjevanja delovnih zvezkov. - Sum korupcije v škodo Unije: v Belgiji priprli tudi nekdanjo podpredsednico Evropske komisije Federico Mogherini. - Pristojni prikimavajo dozdajšnji sanaciji območja bolnišnice Franja. Za obiskovalce naj bi ga znova odprli v letu 2027.

Od danes veljajo vse pravice iz dolgotrajne oskrbe, med drugimi se jim je pridružila pravica do oskrbe v domovih za starejše. Na prostor v njih po starem sistemu čaka skoraj 40 tisoč ljudi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Slovenija zadnji mesec mandata v Varnostnem svetu začenja drugo predsedovanje temu najmočnejšemu telesu organizacije Združenih narodov - Obrambni ministri Evropske unije, ki je letos Ukrajini dostavila največ orožja od začetka vojne, danes o nadaljnji vojaški pomoči - Začenja se 22-ta Animateka, na kateri bo do konca tedna na ogled 300 animiranih filmov za vse generacije

Finančno ministrstvo po opozorilu Evropske komisije, da bi lahko bil slovenski proračunski načrt za prihodnje leto v neskladju z evropskimi fiskalnimi pravili, pojasnjuje, da so dokumente poslali v Bruselj še pred sprejetjem božičnice. Zato napovedujejo podroben pregled izdatkov. Medtem ekonomisti poudarjajo, da se opozorila Evropske komisije ujemajo z njihovimi ocenami: že pred meseci so pristojne opozorili na manjšo rast prihodkov in naraščajočo porabo zaradi reforme plač v javnem sektorju. Slovenija po oceni ekonomistov za zdaj ne krši evropskih fiskalnih pravil, je pa blizu tega. Drugi poudarki: - Slovenija prejela četrto izplačilo evropske pomoči iz mehanizma za okrevanje in odpornost, za naslednje naj bi zaprosila še letos. - Vlada želi z novim interventnim zakonom za zdravstvo izboljšati razmere na kadrovskem področju, pri dostopnosti storitev in glede bolniških staležev. - V Novi Gorici od danes na ogled razstava Mesto na meji, ki predstavlja zgodovino Goriške v 20. stoletju.

Diplomacija je v minulih dneh dobila pospešek pri iskanju rešitev za končanje vojne v Ukrajini. Načrt, ki ga je Rusija najprej sprejela z odobravanjem, so Američani z Ukrajino in njenimi zaveznicami dopolnili ter s tem znova sklenili začaran krog. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je načrt namreč zdaj označil za nesprejemljiv. Druge teme: - Washington na trgovinskem področju od Evropske unije pričakuje spremembo predpisov o urejanju digitalnega trga in storitev. - Opozorila o nedopustnosti nasilja nad ženskami v ospredju mednarodnega dneva. Nasilje na podlagi spola je v Uniji doživela vsaka tretja ženka. - Schwentnerjeva nagrada v roke Andreju Blatniku za celovit in trajen prispevek k razvoju slovenskega založništva

Po referendumu, na katerem so volivke in volivci zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, so danes okrajne volilne komisije štele še glasove, oddane po pošti v Sloveniji. Ti sicer ne bodo spremenili rezultata, po katerem je zakon zavrnilo 53 odstotkov volivk in volivcev, 47 odstotkov pa ga je podprlo. Po zavrnitvi zakona so njegovi nasprotniki poudarili, da je zmagalo življenje, medtem ko so podporniki - s premierjem Robertom Golobom na čelu - napovedali, da bodo nadaljevali prizadevanja za uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zdravniška zbornica pa poziva h krepitvi primarnega zdravstva in paliativne oskrbe. V oddaji tudi: - Evropske zaveznice Ukrajine po srečanju v Švici: narejeni so trdni temelji za nadaljevanje mirovnih pogajanj. - Fosilna goriva, ki niso našla poti v končno izjavo podnebne konference, bodo tema pobude zunaj Združenih narodov. - V lendavski občini opozarjajo na nevarnost nepremišljenega zaprtja vrtin po stečaju družbe Geoenergo.

Volivke in volivci danes na referendumu odločajo o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Do 11-e ure je glasove oddalo 10,18 odstotka volilnih upravičencev. Kot je izpostavil predsednik Državne volilne komisije Peter Golob to pomeni, da bi na volišča utegnilo priti nekaj več volivcev kot ob majskem referendumu o pokojninskih dodatkih za umetniške dosežke. Druge teme: - Predsednica republike ob dnevu generala Maistra: na njegovi zapuščini je nastala sodobna Slovenija. - Evropske zaveznice Kijeva na pogovorih v Ženevi: ukrajinskih meja se ne sme spreminjati s silo. - Je novi zakon, ki ureja položaj študentov, premalo ambiciozen?

Dr. Janez Potočnik, ena ključnih osebnosti slovenskega približevanja Evropski uniji, je bil evropski komisar v dveh mandatih, danes pa kot sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri OZN še naprej ostaja med najvidnejšimi slovenskimi glasovi v Bruslju. Večino časa živi in dela v belgijski prestolnici, še naprej veliko potuje po svetu. Analizira osrednje politike Evropske unije – od širitvenega procesa do gospodarskih in strateških vprašanj –, ob robu podnebne konference v Braziliji pa opozarja tudi na negotovo prihodnost evropske zelene politike.

Više hiljada građana protestovalo je u Beogradu protiv rušenja kompleksa Generalštaba. Evropske zemlje okreću se obnovljivim izvorima energije, a RS uz pomoć Mađarske planira da koristi nuklearnu energiju. Poslušajte šta obilježava predizbornu kampanja za prijevremene izbore za predsjednika RS.

obeležujemo dan reformacije. Slavnostna govornica na včerajšnji državni proslavi, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, Asta Vrečko je v svojem govoru med drugim poudarila pomembnost dialoga. Ostali poudarki oddaje: - Na varnostno obremenjenih območjih na jugovzhodu Slovenije bi se lahko kmalu policistom pridružile tudi enote Slovenske vojske. - Guvernerji na seji Evropske centralne banke v skladu s pričakovanji niso spreminjali obrestnih mer. - Pred jutrišnjim dnevom spomina na mrtve večje občine obiskovalce pozivajo, da se na pot podajo z mestnimi avtobusi, ki bodo vozili po posebnih voznih redih.

28. Festival slovenskega filma v Portorožu je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Letos so na festivalu sicer predstavili tudi dve televizijski seriji: mladinsko serijo Smrdljivc in srhljivko Pošast za železno zaveso, prve sadove razširjenega financiranja produkcije na igrane televizijske serije na Slovenskem filmskem centru. Noč čarovnic pa tudi letos odmeva skozi filme. V Slovenski kinoteki sta bili na sporedu Noč živih mrtvecev in Dežela živih mrtvecev Georga A. Romera, v Kinu Bežigrad si boste lahko na bežigrajski noči čarovnic ogledali Somrak, v ljubljanskem Kinodvoru pa bo »maraton groze, gorja in gravža« uvedla klasika avstralskega filmarja Petra Weira o dekletih, ki leta 1900 izginejo na pikniku, Piknik pri Hanging Rocku. V nadaljevanju mu bo med drugimi sledila Grda polsestra, o kateri v oddaji slišimo: »Gre za satirično, groteskno reinterpretacijo Pepelke s primesmi črne komedije in telesne grozljivke. Kljub prepletanju zgodovinskih obdobij in umetniških smeri, od fevdalizma in stampunka do sodobne plesne elektronske glasbe, ki se spretno meša s klasiko, gre za celovit, hipnotičen filmski organizem.«

Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra SFC, edine filmske institucije v Evropi, ki organizira festival s pregledom domače produkcije. Trenutno imamo v produkciji in postprodukciji osem do enajst celovečernih filmov, gre za mlade ali pa že uveljavljene avtorje, eden od najzanimivejših sodelovanj je film Mila Marija, v režiji Andrine Mračnikar, prva velika slovensko avstrijska koprodukcija, zgodba o koroških Slovencih. Filmske projekte pripravljajo tudi: Janez Burger, Urša Menart, Luka Marčetič, Darko Simko in mnogi drugi. Vsak film zase je svoj prototip. S filmi se ne da delati po nekem industrijskem modelu, odvisno je od selektorjev, trenutka v zgodovini itd. A kontinuiteta bo, ker se nam obeta veliko, tudi novih izrazov, prihajajo avtorji z zanimivimi temami. Nataša Bučar Prav v letu, ko slovenski film ali posamezni ustvarjalci v svetu doživljajo številna najvišja priznanja, bosta letos med častnimi gosti festivala tudi Nicoletta Romeo, italijanska filmska kuratorka in programska direktorica Tržaškega filmskega festivala ter direktor Evropske filmske akademije (EFA) Matthijs Wouter Knol, ki bo v petek, 24.10.25. na Prvomajskem trgu v Piranu odkril obeležje Evropske filmske dediščine EFA.. Gre za prvo obeležje te vrste v Sloveniji, ki Piranski trg postavlja na zemljevid najpomembnejših filmskih lokacij v Evropi.

Voditelji sredozemskih držav so na vrhu v Portorožu med nujnimi ukrepi za okrepitev konkurenčnosti navedli vlaganja v raziskave in tehnologijo. Govorili so tudi o zelenem prehodu, ki je po besedah premierja Roberta Goloba najboljša pot naprej. Kot je dejal, se zavzemajo za prožen pristop po panogah, s posebnim poudarkom na avtomobilski industriji. Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v Ljubljani nadaljeval delovni obisk pri nas. Državi krepita sodelovanje predvsem na področju jedrske energije. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pred poslankami in poslanci obsežen sveženj sodniške zakonodaje - V domovih za starejše hitijo zbirati soglasja stanovalcev za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe - S slovesnim odprtjem se začenja 28-ti Festival slovenskega filma

Slovenija v Portorožu danes gosti osrednji dogodek svojega predsedovanja skupini sredozemskih držav MED9. Voditelje bodo zaposlovale aktualne evropske in mednarodne teme, tudi konflikt na Bližnjem vzhodu. Drugi poudarki oddaje: - Bo krhek mir v Gazi vzdržal najnovejše sovražnosti? - Zunanji ministri Evropske unije v Luxembourgu tudi o možnosti financiranja posojila Ukrajini z zamrznjenim ruskim premoženjem. - Slovenske rokometašice dosegle drugo zmago na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.

V Portorožu poteka vrh skupine MED9, neformalne skupine, ki združuje južnoevropske članice Evropske unije. Voditelji so že končali razpravo o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in se uskladili glede izhodišč, ki jih bodo enotno zastopali na prihajajočem srečanju Evropskega sveta. Prav tako so razpravljali o Bližnjem vzhodu, pogovorom se je pridružil jordanski kralj Abdulah Drugi. Premier Robert Golob poudarja prizadevanja za mir v Gazi. Drugi poudarki oddaje: - Med zunanjimi ministri Unije ni enotnega soglasja, da bi Ukrajini pomagali z zamrznjenim ruskim premoženjem. Vodja diplomacije Unije Kaja Kallas Rusiji napoveduje 19-i sveženj sankcij. - Na Vrhu slovenskega gospodarstva poglede soočajo gospodarstveniki in politiki. Medtem finančni minister Klemen Boštjančič zavrača očitke fiskalnega sveta, da je načrtovana poraba v proračunih prevelika. - Velik del zdravstvene stroke poudarja nasprotovanje predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti.

Zoran Kesić je znani srbski novinar in satirik, voditelj kultne oddaje "24 minuta sa Zoranom Kesićem." Je tudi vedno bolj prepoznaven stand-up komik. Ob njegovem gostovanju v Sloveniji smo se s Kesićem pogovarjali o razmerah v Srbiji, kaj lahko prinesejo protesti, odnosu do Evropske unije, kako se s humorjem boriti proti avtoritarni oblasti in zakaj je dobro, če nimaš šoferskega izpita.

Danska, ki predseduje Svetu Evropske unije, je v zadnjih mesecih na skupno mizo prinesla zakon, ki bi veljal v državah članicah Evropske unije, poimenovan Chat Control. Gre za nadzor zasebnega klepeta, ki med uporabniki poteka prek različnih aplikacij (WhatsApp, Signal, Messenger …), tudi tistih, ki danes veljajo kot šifrirane, torej zaklenjene. Zagovorniki zakona pravijo, da bi z zakonsko podlago in stalnim vpogledom v vse vrste komunikacije med državljani Evropske unije lažje našli in ujeli kriminalce in teroriste, nasprotniki, med njimi tudi celotna strokovna javnost, pravi, da je zakon zelo slaba ideja brez pravih argumentov.Slovenija je proti zakonu in se pridružuje Avstriji, Slovaški, Češki, Poljski, Nemčiji, Nizozemski, Finski in Estoniji. Neodločene so Belgija, Italija, Romunija, Grčija in Latvija. Chat Control podpirajo Irska, Portugalska, Španija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Bolgarija, Danska, Švedska in Litva. Glasovanje v Svetu Evropske unije je z oktobra prestavljeno na december.Na pomembnost varnosti in zasebnosti na spletu, ki je v Evropi pogosto zgled drugim državam in ga zato moramo ščititi, opozarja vodja SiCerta Gorazd Božič. V epizodi sodelujejo tudi ameriški tehnološki novinarji: Dan Moren (Six Colors), Jacob Kastrenakes (The Verge) in John Siracusa (ATP.fm). Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:00:57 Uvod v Chat control 00:02:12 Gorazd: zgodba se ponavlja 00:07:56 Odločitev Slovenije 00:08:26 Podporniki, nasprotniki in ponovno glasovnaje o Chat Control 00:12:33 Dan Moren: osnove šifriranja 00:18:47 Jake Kastrenakes: tudi tehnološki velikani so proti 00:23:47 John Siracusa: zakaj tak razkorak med politiko in stroko 00:28:00 Kaj pa če nič ne skrivam? 00:31:33 Kaj se bo zgodilo na naslednjem glasovanju?

Pripadnici "Osvetnika" osuđeni na ukupno 25 godina za ratni zločin u Štrpcima. Učenici proglasili fizičku blokadu Pete beogradske gimnazije i traže smjenu direktorke. Nakon Crne Gore, šefica Evropske komisije u BiH.

Ali se v mednarodni politiki 21. stoletja vlade res lahko zanašajo samo še na izsiljevanja in grožnje z uporabo sile – ali pa je druge države vendarle mogoče prepričevati tudi z znanstvenimi in umetnostnimi dosežki ter smelimi idejami?Četudi še nikoli niste bili v Združenih državah, najbrž dobro veste, kaj bi vam rekli tamkajšnji policisti, če bi vas slučajno prijeli – povedali bi vam, da ste aretirani, da imate pravico molčati in da imate pravico do odvetnika. To veste, ker ste si skozi leta ogledali kopico ameriških filmov in televizijskih serij. Pa veste, kaj bi vam v enakem položaju rekli kitajski, ruski, francoski, nemški ali, zakaj pa ne, slovenski policisti? Ne? No, če je tako, tedaj lahko rečemo, da so ameriške kriminalke izvrstno opravile svoje delo in vam približale ameriški vsakdanjik, ameriške vrednote, ameriško kulturo. In domnevati je mogoče, da smo Združenim državam, kadar lomastijo po svetovnem odru in kršijo mednarodno pravo, táko ravnanje marsikje po svetu lažje in hitreje pripravljeni spregledati ali ga opravičiti, ker nas v naših vsakdanjih življenjih pač preplavljajo ameriški filmi in glasba, ker občudujemo prebojnost ameriških vesoljskih in digitalnih tehnologij, ker zagrizeno spremljamo športne tekme v tamkajšnjih profesionalnih ligah. Temu politologi in raziskovalci mednarodnih odnosov menda rečejo mehka moč. In Združenim državam je ne primanjkuje. Ali pač? Zunanja politika druge Trumpove administracije namreč v pomembni meri temelji na grobih grožnjah najstarejšim in najbolj zvestim zaveznicam in tako se postavlja vprašanje, ali filmi in glasba res še lahko amortizirajo tesnobo ob ameriških ozemeljskih pretenzijah po Grenlandiji in Kanadi, ali res še lahko ublažijo ogorčenje ob izsiljevalskih carinah? Pa ne le to; bolj ko se namreč Trumpova administracija – tak je vsaj vtis – požvižga na ugled Združenih držav, bolj ostro se postavlja vprašanje, ali lahko ta trend izkoristijo v poglavitni ameriški tekmici in Kitajsko predstavijo kot tisočletno velesilo, ki ima svetu marsikaj ponuditi – od globoke Konfucijeve filozofske misli prek slastnih mandžurskih cmočkov do osupljivih zmogljivosti futurističnih maglev železnic? In kaj je v takih okoliščinah z mehko močjo drugih akterjev globalne politike od Rusije in Indije do Evropske unije? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili sinologinjo dr. Heleno Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ter politologe dr. Danico Fink Hafner, dr. Ano Bojinović Fenko in dr. Jureta Požgana s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto kolaž:- Konfucij (Wikipedija, javna last)- Michael Jordan na ploetnih v Barceloni leta 1992 (Wikipedija, gapvenezia)- Panorama Šanghaja (Wikipedija, xiquinhosilva)- Hamburger (Wikipedija, hongreddotbrewhouse)- Bob Dylan, Nobelova nagrada za književnost l. 2016 (Wikipedija, Chris Hakkens)- Tradicionalni mandžurski cmočki »jiaozi« (Wikipedija, Emcc83)- Bela hiša (Wikipedija, Zach Rudisin)- Maglev vlak v Šanghaju (Wikipedija, chainwit.)- Kip svobode v New Yorku (Wikipedija, AskALotI)- Buzz Aldrin na Luni, 20. julij 1969 (Wikipedija, Neil Armstrong)- Veliki kitajski zid pri Jinshanlingu (Wikipedija, Jakub Hałun)- Hollywood, Los Angeles (Wikipedija, Thomas Wolf)- Mo Yan, Nobelova nagrada za književnost l. 2012 (Wikipedija, Johannes Kolfhaus)- Prizor z otvoritve poletnih OI v Pekingu l. 2008 (Wikipedija, Tim Hipps)- Panorama New Yorka (Wikipedija, King of Hearts)- Promocijski plakat za kitajsko video-igrico Black Myth Wukong (Wikipedija, DatBot)

Sredi meseca bo znana časovnica konkretnih ukrepov za krepitev evropske obrambe. Evropska komisija se je k temu zavezala na včerajšnjem neformalnem vrhu članic Unije na Danskem. Drugi poudarki oddaje: Izraelska vojska prestregla del ladij flotilje s človekoljubno pomočjo za Gazo in aretirala več kot 200 ljudi. Pred parlamentarno ustavno komisijo danes predlog sprememb ustave o imenovanju in razreševanju ministrov. Med ukrepi, predlaganimi za zajezitev naraščanja absentizma, predložitev načrta, kaj delavec med bolniško odsotnostjo sme početi in česa ne.

Proračun je eden od temeljnih dokumentov vladne ekonomske politike. Za prihodnji dve leti vlada predlaga rekordno porabo države, ta naj bi postopno presegla 18 milijard evrov, a naj bi primanjkljaj ostal tik pod dovoljeno mejo, dolg pa naj bi se glede na BDP nekoliko znižal. Kako tvegan je tak proračun v negotovih geopolitičnih razmerah v svetu in volilnem letu doma? Kako modro so razporejeni rekordni obrambni izdatki in ali proračun sledi usmeritvam novega razvojnega modela države? O vsem tem s predstavniki države, gospodarstva in ekonomske stroke. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik Evropske unije; Bojan Ivanc, prvi analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

Dejan Kamenjašević je osoba koja je uspela da za kratko vreme podigne jedan klub u Dubaiju koji je bio oslonjen na kosarkasku akademiju do kluba koji se takmici u euroligi, a sad je novi gost Jao Mile podcast.Kako je izgledao njegov put i sta je sve izgubio da bi stvorio evroligasku ekipu imate prilike da saznate u ovom podkastu.Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Dejan KamenjaševićDatum: 24.septembar  2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #dubai #dejankamenjasevic  #swishfindyourway #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan  #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Evropske podpornice Ukrajine so skupaj z Združenimi državami po vdoru ruskih brezpilotnih letalnikov na Poljsko izrazile zaskrbljenost. Moskvo so obtožile kršenja mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Rusijo so tudi pozvale, naj konča agresijo na Ukrajino. Več po drugih poudarkih oddaje: - Kitajski zunanji minister Wang Yi na obisku v Sloveniji - Nova Slovenija na volilni kongres po novo vodstvo - V finalu evropskega prvenstva v košarki Nemčija in Turčija

Temeljne obrestne mere v evrske območju so tudi po včerajšnji seji sveta Evropske centralne banke že drugič zapored ostale nespremenjene. Boj z inflacijo je, kot kaže, za zdaj uspešen, hkrati je evrsko gospodarstvo očitno dovolj odporno proti geostrateškim šokom iz okolja. Ob tem je ECB napoved za letošnjo inflacijo ohranila pri 2,1 odstotka, medtem ko je napoved za gospodarsko rast nekoliko zvišala, in sicer na 1,2 odstotka. Drugi poudarki oddaje: - Varnostni svet z izjavo podprl Katar in njegova mirovna prizadevanja na Bližnjem vzhodu. - Rusija in Belorusija začenjata največje skupne vojaške vaje od začetka vojne v Ukrajini. - Združenje zasebnih vrtcev in starši otrok popoldne na protest zaradi napovedanih sprememb financiranja.