Podcasts about govorili

V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.

Ker so dnevi vse daljši, smo tudi več časa izpostavljeni sončnemu obsevanju. Govorili smo o posledicah dolgotrajne izpostavljenosti soncu. Število primerov kožnega raka pri nas narašča, samo v letu 2021 je za kožnim melanomom zbolelo 633 ljudi. Z nami sta bili dermatologinja Laura Betetto in Anja Matušin iz Nacionalnega društva bolnikov z melanomom.

Za konec maja, smo za vas pripravili eno prav posebno epizodo Polčasa s prav posebnim gostom!Tilc in Bwaž sva gostila legendo slovenske košarke, Gorana Jagodnika, bolj znanega po nadimku Jagoda. Govorili smo o njegovi karieri, ki se je z nogometnih igrišč prestavila v košarkarske dvorane, nato pa ga je vodila od Kopra, preko Polzele do evropskih dvoran, pa vse do MVP-ja Evrolige meseca Oktobra.Vabljeni, da si ogledate in prisluhnete Goranu in nama.TIMESTAMPS:00:00:00 Intro + košarkarski začetki in Koper00:13:53 Polzela, Milko hijack Fener, Turčija, Luka Kraljevič, Blaž Habot00:23:13 Manjko visokih SLO košarkarjev, NCAA "problematika", Olimpija mladi, razvoj mladih košarkarjev00:38:37 Ilirija, Ivo Daneu in Turčija, Švica, Rusija, Shashkov00:51:21 Poljska, Rusija, Italija, povratek na Poljsko01:02:58 Hemofarm, Nymburk, Hemofarm, Real Madrid, pavza za baterije, Partizan "konflikt"01:21:31 Olimpija, tujci v DP, vlaganje v šport, Sašo Ožbolt, zdajšnja Olimpija, Blažič, kapetanska vloga01:54:18 Life after Olimpija (Polzela, Ilirija), malo vseeno Petrol Olimpija, Rupnik, Ilirija, Žan Mark Šiško02:05:51 Primorska, Plama-Pur, Turkovo vprašanje in lep zaključek

V javnosti odmevajo zlorabe tujih delavcev – bodo novosti zakonodaje, o kateri potekajo pogajanja, pripomogle k izboljšanju razmer? O tem se bomo med drugim spraševali v tokratni oddaji. Govorili bomo tudi o novih višinah nadomestila za brezposelnost. Socialni partnerji se prav tako dogovarjajo o tem, da bi se mesečni obseg dela upokojencev povečal. Govorijo o sistemu dela 80/90/100 za starejše. To pomeni, da bi delojemalci, stari okoli 60 let, lahko opravljali 80 odstotkov dela, prejemali 90 odstotkov plače ter imeli 100-odstotno plačane prispevke. Podrobneje o novostih zakonodaje v Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije; Martina Vuk, namestnica generalnega sekretarja konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije; dr. Valentina Franca, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar.

Na predvečer praznika dela številna kresovanja.Komisarka Marta Kos v Beogradu: Srbija mora izkoristiti zagon za širitev Evropske unije.Govorili smo z Anito Prelec, novo predsednico krovne organizacije, v katero so združeni medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki pri nas.Pred nami lep in topel praznični podaljšani konec tedna.

Kdo so nominiranci za nagrado lux in kakšna sta filma Požgana Zemlja in Z ljubeznijo, Hilde? Govorili pa bomo tudi o letošnjem dobitniku nagrade iris za življenjsko delo na področju fotografije.

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

V ospredju torkovega Svetovalnega servisa bodo najpogostejši hišni ljubljenčki slovenskih domov – psi in mačke. Kakšne z zdravjem povezane preglavice jim prinaša pomlad; ali tudi njih prizadenejo alergije na cvetoče trave; kako jih zaščititi pred klopi? Govorili bomo tudi o vedno aktualni temi – sterilizaciji in kastraciji. Na vaša vprašanja bo odgovarjala Iris Selan, dr. vet. med.

Pred več kot stoletjem so imele ženske na radiu redno oddajo ob nedeljah, ki se je imenovala Ženska ura. Razpravljale so o pomembnih vprašanjih, ki se žal še danes dotikajo žensk: od zakonodajnih sprememb in socialnih pravic do nacionalnih in ekonomskih vprašanj. Pobudnica oddaje Minka Govekar je takrat dejala, da je ta oddaja njihov parlament. V oddaji Sledi časa se bomo vrnili v tisto obdobje, na začetek 19. stoletja; v čas, ki ga številni primerjajo z današnjim. Vendar ne bomo govorili o političnem vrenju in vojnah, o katerih lahko beremo v učbenikih in velikih zgodovinskih knjigah. Govorili bomo o spregledani in pozabljeni polovici; o ženskah in njihovih prizadevanjih za enakost in mir, o naporih za človekove pravice, o neznanskem razcvetu različnih ženskih gibanj, ki so na prelomu 19. stoletja povzročile tektonske premike za boljši položaj žensk in otrok v družbi. Avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila doc. dr. Ireno Selišnik s Filozofska fakultete v Ljubljani in prof. dr. Vesno Leskošek s Fakultete za socialno delo.

Govorili smo o energetski obnovi stavb, zlasti tistih na podeželju. Kako se lotiti, na kaj vse pomisliti in od kod dobiti denar, nekaj odgovorov je podala Katja Huš iz Društva za sonaraven razvoj Fokus.

Rada poslušam mlade ljudi, ki znajo opazovati življenje in iskreno povedati, kako doživljajo različne okoliščine. Prav v tej svoji iskrenosti so nam lahko veliki učitelji. Tako imam v lepem spominu pogovor s sedemnajstletnikom, ki je v enem letu doživel dve smrti v sorodstvu. Pripovedoval je, kaj vse so takrat doživljali, in sklenil takole: »Ko bom šel spet koga kropit, bom tiho.« Doživljal je ljudi, ki so prihajali kropit pokojnika in so govorili, govorili. Govorili so tudi neumnosti, govorili so besede, ki niso bile nikomur v pomoč. Govorili so pravzaprav sami sebi, saj jih žalujoči sploh niso poslušali. Verjetno bi še marsikdo lahko povedal kaj podobnega. Ljudje mislimo, da moramo nekaj reči v tolažbo, da se to od nas pričakuje, da preprosto ne smemo molčati. Marsikdo tudi misli, da je tolažba samo v besedah. Molka se vedno bojimo. Vedno nas učijo samo govoriti, nikoli nas niso učili molčati. Kot da je znamenje slabosti, če ne najdeš besed. Toda kaj lahko sploh rečeš? Kaj lahko rečeš človeku, ki je tako žalosten zaradi izgube ljubljenega, da sploh ne more slišati, kaj okoli njega govorijo? Stisk roke, objem ali preprosto tiha navzočnost so lahko večji izrazi spoštovanja kot plaz besed. V takih trenutkih doživljamo nemoč in nikoli jih ne bomo »obvladali«. Vsakokrat znova nam bo težko in vsakokrat znova bomo v zadregi, kaj bi rekli. Prav zaradi te zadrege govorimo in govorimo, samo da ne bi bili tiho. Zato je prav, da se o tem tudi več pogovarjamo, da nam bo takrat, ko se bomo spet znašli v takih okoliščinah, laže preprosto molčati. Da se tega ne bomo tako zelo bali in ne bomo občutili poraza, če bomo tiho. Upam, da se bo ta fant, s katerim sem se pogovarjala, vse življenje spominjal, da je sklenil: »Takrat bom tiho.«

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.

V turistični oddaji smo se ustavili v občini Ruše, ki usmerja svoj potencial v zeleni turizem, v občini pa stoji tudi prav posebna graščina – Falski grad, ki so ga postavili šentpavelski benediktinski opati že v 12. stoletju. Govorili smo tudi o usodi tega gradu, poleg tega pa smo v nizu potopisnih pogovorov še zadnjič odpotovali v Irak.

Izbrani obraz oddaje Obrazi sosednje ulice je bil tokrat vinogradnik, turistični vodnik in ovtar Marko Šebart. Govorili smo o pomenu ovtarja nekoč in danes, o vinogradništvu v Slovenskih goricah in tudi širše in o vinu, ki je za našega sogovornika predvsem plemenita pijača.

V današnji epizodi odpiram temo, s katero me je presenetila moja sogovornica na Herera podkastu, priljubljena slovenska igralka Iva Krajnc Bagola. Govorili sva o tem, kako kot ženski doživljava sredino štirideset let in Iva je v izseku, ki ga lahko slišiš tudi v tej epizodi, govorila o žalovanju za bivšo sebe. S tem je ganljivo opisala moje občutke zadnjih nekaj mesecev in odločila sem se, da o njih malo več povem tudi v tej epizodi.--Ujameš me lahko tudi na:ZAPIS EPIZODE:⁠⁠https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda236⁠⁠HERERA PODKAST: https://herera.si/INSTAGRAM:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠FACEBOOK:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠THREADS:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠TIK TOK:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠

Dr. Teja Klančič, poznana tudi kot Znanstvenica, je s svojim znanjem o črevesju in mikrobiomu pritegnila pozornost  vseh, ki jim je blizu skrb za zdrav življenjski slog. Svoje strokovno znanje podaja na razumljiv način, opozarja na prehranske pasti sodobnega časa in na pomen zdravega črevesja.   Kako je vse to povezano s kaljenjem kalčkov, ki je postalo njen hobi?  To in še več izveš v pogovoru ob Matchi, kjer mi je povedala: Kakšna je bila njena študijska pot po svetu in vrnitev v Slovenijo? Zakaj se naše zdravje se začne v črevesju? Prehranjevalne navade po svetu? Kakšne so njene prehranjevalne navade? Kakšni so razlogi za porast prebavnih težav? Kdaj in zakaj se je navdušila nad kaljenjem in fermentacijo doma? Nekaj nasvetov za podporo zdravju svojega črevesja?Govorili sva tudi o pomenu vlaknin in fermentirane hrane ter zakaj sta možgani in črevesje najboljša prijatelja ...  Po poslušanju podkasta se lahko z nama povežeš tudi na Instagramu:►   https://www.instagram.com/malincanastja/►   https://www.instagram.com/znanstvenica/Če imaš vprašanja, mi lahko vedno pišeš na nastja.kramer@malinca.si

Plačna reforma prinaša tudi višje stroške dela, kar bo podražilo tudi vrtčevske programe –v nekaterih občinah so se za ta korak že odločili. V Radijski tribuni smo preverili kako bo v Mariboru. Govorili smo tudi o optimizaciji poslovanja mariborskih vrtcev, pa o letošnjem vpisu v vrtce in šole.

Pogovor o sodobnem razumevanju posmrtnega in vplivu mrtvih na spiritualne ljudi. Kakšne izkušnje imajo in kako se povezujejo z njimi? Dr. Tina Ivnik je raziskovala vlogo umrlih v življenju alternativnih oziroma novodobnih duhovnih ljudi v Bosni in Hercegovini. Govorili bomo tudi o vplivu, ki ga ima razumevanje vloge mrtvih na žalovanje živih.

Nekoč je živel zares svojevrsten trgovec: prodajal je vodo iz reke. Govorili so ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tokrat nas bo pot najprej vodila iz Slovenije do Danske in Afrike. Antropologinja Polona Zabret, ki študira na univerzi v Kobenhavnu, bo razložila, kako daleč smo v Sloveniji v primerjavi z Dansko na področju trajnostne mobilnosti, opisala pa bo tudi izkušnje s 3-mesečnega terenskega dela v Ugandi, kjer je preučevala vrednostno verigo oglja. Govorili bomo tudi o evropski prestolnici kulture, ki jo gostita Nova Gorica in Gorica, ter o tem, kolikšno je zanimanje za stalno vrnitev izseljencev in zdomcev v Slovenijo – o tem smo se pozanimali na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Skupaj s sogovornico iz Svetovnega slovenskega kongresa pa bomo potegnili črto pod minulo leto ter pogledali proti načrtom v letošnjem.

V oddaji je bila z nami dr. Saška Štumberger z oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti. Govorili smo o spremembah, ki se pojavljajo pri ženskih priimkih, o prilagajanju jezika družbenim spremembam.

Na znanstveni krožnik tokrat postavljamo prehranska dopolnila. Potrošnike bomo poskušali še enkrat opolnomočiti in predstaviti dejstva o določenih vitaminih, mineralih, maščobnih kislinah, prehranskih vlakninah, aminokislinah, algah, ki se pogosto oglašujejo, kot da nam bodo povrnili dobro počutje in morda izboljšali določena zdravstvena stanja. Govorili bomo o pasteh in prednostih jemanja določenih dopolnil, ugotavljali bomo, da več ni nujno bolje, prav tako kot tudi naravno ni nujno bolj zdravo. Spraševali se bomo tudi o pogostih negativnih stranskih učinkih jemanja prehranskih dopolnil, ustvarili bomo tudi mini slovar z razlago učinkov pogosteje uporabljenih in oglaševanih dopolnil. Sogovorniki so: - dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, - dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - dr. Tanja Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana in - Andreja Mojškrc z Zdravstvenega inšpektorata.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila svetovna prvakinja v fitnesu, osebna trenerka, prehranska svetovalka, profesionalna plesalka, tudi diplomirana inženirka konfekcije in dizajna Tina Dukič Žižek. Govorili smo o športu, profesionalnem fitnesu, pa tudi novoletnih o zaobljubah in vsem potrebnem, da ohranimo motivacijo in disciplino za osebnostno rast.

Na prvi dan leta 2025 bomo pogledali še malo nazaj. In to v izbor intervjujev na Prvem, ki so najbolj zaznamovali leto 2024. Pogovarjali smo se med drugim o konoplji, literaturi, najstarejšem kriznem žarišču na svetu, smiselnosti prepovedi mobilnih telefonov v šolah, kakor tudi o življenju pilota ter polarnega raziskovalca. Govorili smo tudi o tem, da je obravnava demence zelo razpršena, in spoznavali dogajanje v zgodnjih začetkih vesolja. Mar katerega aktualnega vsebinskega področja v lanskem letu sploh nismo zajeli? Izbor je pripravil Marko Rozman.

Govorili smo o žrtvah kibernetskega kriminala, ki po obsegu velja za tretjo največjo ekonomijo na svetu, njegove žrtve pa ostajajo skrite med štirimi stenami, saj se nočejo izpostavljati posmehu in pomilovanju tistih, ki se še niso ujeli v njegove lovke. Ponazorili bomo tudi nekaj najpogostejših med mnogoterimi in vedno novimi poskusi spletnih prevar, v katere se lahko ujame slehernik.

Gost je bil duhovnik Branko Cestnik. Govorili bomo o aktualnostih s področja Cerkve in družbe. Med drugim smo se bomo dotaknili tudi vprašanja nasilja v prazničnem času.

Nova epizoda Blokade, kjer smo se trije mali zeleni možje, Tilc, Koudy in Bwaž ponovno zbrali in usedli za mikrofone, da bi povzeli kaj se je dogajalo v zadnjih dneh oziroma tednih.Govorili smo o dobrih predstavah Cedevite Olimpije, ki ji je niz sedmih zmag prekinil Turk Telekom, ki je slavil v Stožicah. Naš pogled smo nato usmerili v prihodnje tekme, ki bodo zelo zanimive!Seveda pa ni manjkalo zahval za povabila, ki smo jih prejeli v decembru. Hvala še enkrat Grosuplju in Iliriji, da so nas povabili na dobrodelne tekme! Se vidimo še kdaj!Vabljeni k poslušanju.

Javni potniški promet je vedno aktualna tema. Pred časom je začela delovati Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, njen direktor Miran Sečki pa je bil gost tokratne Svetovalnice. Govorili smo o tem, kakšna je njena vloga, kako načrtujejo linije in število prevozov in kakšne so ambicije glede prihodnosti.

Tokrat je bila z nami Manca Kok iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta. Govorili smo o zgledu, ki ga dajemo starši s svojim ravnanjem v prometu, na spletu, v družbi in doma. Kaj povedo mladi in kako jih okužimo oziroma zapeljemo s svojim vedenjem, nam je zaupala povedala in podala nekaj usmeritev, ki jih zasledujejo v posebni kampanji.

Na dan dopolnitve jubilejnih trideset let rednega oddajanja Radia Ognjišče smo se pogovarjali s prof. dr. Hotimirjem Tivadarjem, slovenistom in jezikoslovcem, predstojnikom Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorili smo o pomenu ohranjanja visoke ravni zbornega radijskega govora, o rabi slovenščine na našem mediju, kakšna sploh je širše jezikovna krajina v Sloveniji, kakšno mesto - kot eden izmed nacionalno pomembnejših skrbnikov visoke ravni jezika, v njej zastopa naš medij.

Govorili smo o tem, kako se praznično obleči, če so pred nami bodisi koncerti, gala večerje, različna družinska praznovanja. Kaj je primerno glede na čas, kaj glede na starost, kaj glede na postavo? Kako je s frizuro in ličili, kako naj se uredi moški? Z nami je bila svetovalka Tina Martinec Selan, ki je sodelovala tudi pri našem gala koncertu.

Nasilje nad ženskami je oblika diskriminacije na podlagi spola in ena izmed najbolj razširjenih kršitev človekovih pravic. Po podatkih Združenih narodov zaradi nasilja vsak dan umre povprečno 140 žensk in deklic. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami smo v tokratni oddaji Glasovi svetov gostili Metko Naglič iz Amnesty International Slovenija. Govorili smo o razlogih in kompleksnem ozadju nasilja na podlagi spola, pri čemer gre za preplet škodljivih spolnih stereotipov, neenakosti spolov, pristranskih družbenih norm in neustrezne zakonodaje. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.

Z nami je bila Judita Železnik iz podjetja Afrodita. Govorili smo o negi kože pozimi, o tem, zakaj jo je treba čistiti in kako, pa tudi, kako pristopiti k problematični koži in kako se lotiti pilinga.

Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Govorili smo o težavi, ki sicer ni življenjsko ogrožajoča, je pa lahko skrajno moteča. Kaj lahko pri kroničnem zaprtju storimo sami in kdaj poiskati zdravniško pomoč? Kaj privede do pojava lenega črevesja in kako si pomagati, če se pojavijo hemoroidi. Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal naš gost, kirurg prim. Valentin Sojar.

Z nami je bila Alenka Mavec iz Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami. Govorili smo o tesnobi, o tem, kako jo prepoznati, kako naj ravna okolica in kakšno pomoč je treba poiskati.

Komentiramo dogajanje doma in po svetu. V Sloveniji so v ospredju obravnava državnega proračuna v državnem zboru za prihodnji dve leti; nova ministra v vladi Roberta Goloba sta začela delati ta teden; medtem je Anže Logar, zdaj že nekdanji poslanec SDS, stopil na samostojno politično pot. V središču našega zanimanja so tudi zdravstvo in razmere v avtomobilski industriji. V svetu odmeva vojaški konflikt na Bližnjem vzhodu, kjer nihče ne vidi miru, z reportažo iz Bosne in Hercegovine pa razkrivamo razsežnosti poplav, ki so pri ljudeh povzročile številne stiske, tudi duševne. S številnimi od njih se po dobrem letu še vedno spoprijemajo poplavljenci pri nas. Govorili bomo tudi o letošnjih Nobelovih nagrajencih.

Medtem ko so se na obzorju zbiral nevihtni oblaki druge svetovne vojne, se je v Franciji igralo svetovno prvenstvo, SK Ljubljana se je ubadala s finančnimi težavami in še zadnjič sodelovala v nacionalni ligi, drugi slovenski klubi pa so se merili v prvenstvu Ljubljanske nogometne podzveze.Kot ste že navajeni, bo tudi v tej epizodi Nogometnega antikvariata polna skleda bizarnih dogodkov in dogodivščin.iz zakladnice predvojnega nogometa. Govorili smo o elitnem sportnem plesu, o tem, zakaj ljubljanska Mladika in jeseniški Kovinar nista odigrala podaljška kvalifikacijski tekmi za prvenstvo LNP, o črnosrajčnikih, ki so izzivali francoske antifašiste, o šestih tribunah na območju takratne LNP in o polfinalu sovjetskega pokala, ki si je igralo potem, ko je bilo finale že končano.

V šolah je maj zelo deloven mesec. Številna ocenjevanja znanja in spraševanja, ki odločajo o končnih ocenah pri posameznem predmetu, ter zaključevanje različnih šolskih projektov so na urniku učencev in dijakov, ki bodo morali pred koncem šolskega leta opraviti vse svoje šolske obveznosti, da bodo lahko brezskrbno stopili v počitnice. Kako si porazdeliti šolske obveznosti in učenje, kako se sprijazniti s slabo oceno ali slabšim uspehom? Kako lahko stres ob koncu šolskega leta vpliva na družinsko dinamiko? Govorili pa bomo tudi o tehnikah pomnenja, ki lahko pomagajo ne le šolarjem, temveč tudi vsem ostalim. O tem se bomo pogovarjali s psihologinjo Anjo Vidmar iz svetovalne službe na Gimnaziji Ledina.

V ospredju današnjega tedenskega pregleda bo najnovejše zaostrovanje na Bližnjem vzhodu, še posebej med Iranom in Izraelom. Ob tem pa tudi Evropski vrh in 20 obletnica Slovenije v Evropski uniji. Prečili bomo naše dosežke v dveh desetletjih članstva ter razloge zakaj napredek ni večji. Govorili bomo tudi o svežih zapletih povezanih z razpisom treh referendumov, o vse bolj katastrofalnih razmerah v domovih za ostarele ter o razlogih za stopicanje na mestu na področju dolgotrajne oskrbe.

Čez dva meseca se bodo odprla prva volišča, državljani Evropske unije bodo izbirali nov Evropski parlament. Ob koncu tega mandata smo v Bruslju povabili na pogovor poslanke in poslance iz Slovenije. Govorili so o ključnih temah, ki so zaznamovale zadnjih pet let, o odzivanju na krize in izzive, moči evropskega združevanja in grožnjah evropski enotnosti. Gostitelja razprave sta dopisnika iz Bruslja Mojca Širok in Igor Jurič.

Ste kdaj razmišljali, da bi na svojem vrtu uredili tako imenovano gnezdilnico za ptice. Kako jo oblikovati, je to odvisno od vrst v okolici? O pticah v naravi bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu na Prvem. Z nami po deveti bo varstveni ornitolog v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tilen Basle. Govorili bomo o tem, kako še lahko vplivamo na to, koliko ptic se bo zadrževalo v naši bližini, npr. z ureditvijo vrta. Tudi vaša vprašanja so dobrodošla. Napišite jih v obrazec na prvi.rtvslo.si.

V petkovem Svetovalnem servisu je bil naš gost Boštjan Lavriša, dr. dentalne medicine, specialist čeljustne in zobne ortopedije. Govorili smo seveda o ortodontskem zdravljenju in med drugim odgovorili na vprašanja, ali so nove vrste t. i. nevidnih zobnih aparatov enako učinkovite kot klasični aparati, katere nepravilnosti lahko z nošnjo aparata odpravimo ter koliko časa v povprečju traja zdravljenje.

U ovoj epizodi pričamo o istraživanju fosila i izumiranjima vrsta! Gošća je prof. dr Nevenka Đerić sa Katedre za paleontologiju Rudarsko-geološkog fakulteta Univerziteta u Beogradu! Pričali smo o tome šta je paleontologija, šta su fosili, kako nastaju, kako se pronalaze, zašto je sedimentologija bitna za paleontologiju, itd. Razgovarali smo o tome šta se podrazumeva pod vrstom u paleontologiji, kako fosile svrstavamo u vrste i rodove, kako ih imenujemo, i kakvi sve problemi postoje kada o vrstama govorimo u paleontologiji, na uzorku koji imamo u fosilnim ostacima iz perioda koji se meri milijardama godina.Govorili smo i o tome šta se u paleontologiji podrazumeva pod izumiranjem vrsta, kao i velikih pet masovnih izumiranja, kako smo o njima saznali iz paleontoloških istraživanja (i istraživanja srodnih disciplina). Tu su, naravno, i dinosaurusi kao najatraktivniji fosili u popularnoj kulturi, ali govorićemo i o mnogim drugim životinjama i biljkama koje su živele na planeti u njenoj istoriji - od najvećih životinja do najsitnijih mikroorganizama i njihovih tragova koje možemo videti u mikrofosilnim ostacima.Support the showViše o Radio Galaksiji, kao i mnoge druge sadržaje, možete naći na našem sajtu: https://radiogalaksija.rs. A ako volite ovo što radimo i želite da pomognete, potražite više informacija o tome kako to možete da uradite nalazi se ovde.

V torkov Svetovalni servis na Prvem smo tokrat povabili Domna Koklja, vodjo sprejemne pisarne na našem največjem pokopališču – ljubljanskih Žalah. Govorili bomo o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Kaj moramo torej urediti pred pogrebom svojca, kakšne možnosti so na voljo glede samega obreda, kdo je upravičen do subvencije države in kako je recimo s sklenitvijo najemne pogodbe za grob.

Šolarje so obiskali radijski novinarji. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Rene Goscinny Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Hoteli smo čez 50 epizod. Rekli so, to je nemogoče. Pristali smo na 75, vzklikali so bravo! Hoteli smo dlje. 80. 90. 45. Govorili so, to nima nobenega smisla. Vztrajali smo. To so naše sanje. Nihče ne more čez 99, so vpili. Mi lahko. Šli smo do 100. Ničesar več niso rekli. Dvokorak je odslej […]

U ovoj epizodi je gost bio dr Mihailo Čubrović sa Instituta za fiziku Beograd, a razgovarali smo o teoriji haosa u fizici. Ujedno, ovo je prva od dve epizode o haosu koju ćete moći da čujete. U ovoj epizodi smo pričali o haosu u klasičnoj fizici, a u sledećoj epizodi će biti reči o kvantnom haosu.Pričali smo o determinizmu i predvidljivosti, o istoriji teorije haosa, od Njutna preko Laplasa i Bolcmana, do Ljapunova i Ponekarea, pokušali smo da pokrijemo što više o tome šta je haos i pomenuli neke od primera (astro)fizičkih pojava kod čijeg se opisivanja koristimo teorijom haosa (govorićemo o efektu leptira, dvojnom klatnu, kretanju planeta, galaksijama, fizici plazme...). Govorili smo o tome šta zapravo znači kada je sistem osetljiv na početne uslove, o tome šta je fazni prostor i šta znači kada je fazni prostor konačan, pričali smo malo o Kolmogorovu i njegovoj školi fizike, čuvenoj KAM teoriji, o hamiltonskom haosu, o disipativnom haosu, atraktorima, fraktalima, itd. Support the showViše o Radio Galaksiji, kao i mnoge druge sadržaje, možete naći na našem sajtu: https://radiogalaksija.rs. A ako volite ovo što radimo i želite da pomognete, potražite više informacija o tome kako to možete da uradite nalazi se ovde.

Nova epizoda podcasta Snaga uma donosi razgovor o poslovnom, finansijskom i kreativnom osnaživanju i osamostaljivanju, pre svaga žena, ali i ne smo žena. Iva Parađanin, autorka podcasta "Tampon zona" koji je za kratko vreme dobio veliku popularnost kao "siguran prostor za žene na internetu", govorila je o svom putu profesionalnog osnaživanja, iz ugla Milenijalke koja je na tržište rada stupila u vreme plata koje su se dobijale u kovertama "kad dođu. Iva je pričala o preispitivanju koje je prethodilo njenoj odluci da napusti korporaciju i otpočne samostalnu priču, uprkos malom detetu, kreditima i svim ostalim razlozima koji su ulazak u nepoznato možda činili zastrašujućim. Govorila je i o podršci, lekcijama koje je za ovo vreme naučila i odnosu prema sistemu koji svojim radom menja, imposter sindromu sa kojim se dugo suočava, perfekcionizmu... Pred vama je iskren i topao razgovor o borbi za slobodu, na ličnom, profesionalnom i društvenom planu.