Podcasts about govorili

Gosta sta bila Suzana Gliha Škufca in Jože Gornik z Zavoda Pelikan. Govorili smo o materinskih domovih pod okriljem Slovenske karitas, ki so v lanskem letu varno zavetje zagotovili 222 ženskam in otrokom. Potreba po tovrstni pomoči ne upada tudi v letošnjem letu.

Govorili smo o sestavljanju koalicije, prioritetah nove vlade, medijski svobodi ter izzivih Slovenije v Evropski uniji in svetu.

Kako so bliskovit zlom weimarske republike in vzpostavitev brutalne nacistične strahovlade v februarju leta 1933 doživljali vodilni nemški književniki, gledališčniki in novinarji tistega časa?V tokratnem Kulturnem fokusu smo govorili o koncu sveta. O koncu nekega zelo specifičnega sveta. Govorili smo o zatonu demokracije, kolapsu pravne države, ukinitvi temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter vzpostavitvi brutalne, barbarske, totalitarne države. Govorili smo o tem, kaj natanko se je dogajalo v Nemčiji med 30. januarjem in 27. februarjem 1933, med dnem torej, ko je bil Hitler imenovan za kanclerja, in dnem, ko so nacisti izkoristili požar v poslopju nemškega parlamenta, da bi razglasili izredne razmere in uvedli diktaturo. Pri tem nam je bila v pomoč izvrstna knjiga Februar 33, v kateri njen avtor, ugleden nemški kulturni novinar in literarni zgodovinar Uwe Wittstock opisuje zlom civilizacije in vzpostavitev Tretjega rajha. Svojega dela pa se Wittstock ne loteva na suhoparen, zgodovinarski način, ampak se naslanja na bogato zapuščino beležk, pisem in dnevnikov, ki so jih natanko v tistih usodnih štirih tednih pisali tedaj vodilni nemški pesniki, pisatelji, novinarji, režiserji in igralci. Drugače rečeno: Wittstock ne govori o velikih, slej ko prej neosebnih zgodovinskih silnicah in procesih, ki navsezadnje krojijo usodo milijonom, ne govori torej po vsej sili o krivičnem versajskem miru ali množični brezposelnosti ali tradicionalnem nemškem militarizmu, ampak si pomaga z besedami, z vtisi, občutji in premišljevanji retorično kar najbolj nadarjenih, spretnih posameznic in posameznikov tistega časa, da bi pokazal, kako je velika zgodovina konec koncev videti od spodaj, s perspektive individualnih življenj majhnih, navadnih ljudi – pa čeprav so ti navadni, majhni ljudje lahko tudi tako slavni književniki, kot sta, denimo, Thomas Mann ali Bertolt Brecht. Kako je navsezadnje torej videti ta črni mozaik, ta freska mračne zgodovine, ugledane z žabje perspektive, ki jo Wittstock prepričljivo izriše v svojem delu, smo preverjali v pogovoru s komparativistko dr. Seto Knop, ki je Februar 33 pred nedavnim prevedla za založbo Literarno-umetniškega društva Literatura. Foto: požar v Reichstagu 27. februarja 1933, ki so ga nacisti že naslednji dan izkoristili za razglasitev izrednih razmer in uvedbo diktature (Wikipedija, javna last)

Zahodni breg je bojno polje za zemljo. Judovski naseljenci so vse bolj drzni, agresivni. Pri belem dnevu napadajo beduinske vasi, požigajo mošeje, šole. Pretepajo Palestince, celo streljajo nanje, da bi jih pregnali ter se polastili hribov in dolin, o katerih so prepričani, da jim jih je namenil Bog. Podali smo se po biblijski pokrajini, ki je na pogled mehka, a za prebivalce neusmiljena. Na cesti prerokov, v vaseh in mestih bijejo tihi boj za prevlado. Govorili smo z žrtvami, spremljali napadalce, vojsko, se podali v nemirne kraje z aktivisti, ki še verjamejo v mir. Nasilje na Zahodnem bregu je sistematično. Naseljenci, največkrat pripadniki tako imenovane Mladine s hribov, imajo podporo države, na njihovi strani je vojska. Za svoja dejanja niso kaznovani. Cilj je etnično čiščenje, prilaščanje ozemlja, pregon prebivalstva. Uresničujejo načrt za poselitev pokrajine, ki ji pravijo Judeja in Samarija. To je Zahodni breg, kjer živijo Palestinci, ki si želijo svoje lastne neodvisne države. A ozemlje je vse bolj razkosano, kot švicarski sir. Ljudje živijo obdani z zidovi, ograjami, nadzornih točk je vsako leto več. Vse bolj razdeljena pa je tudi izraelska družba: med tiste, ki še verjamejo v mir, ter številne, ki jim ni mar in omogočajo peščici, da brez zavor uničuje državo. Reportažo z Zahodnega brega je pripravila bližnje-vzhodna dopisnica Karmen Švegl.

Prvič v novem sklicu parlamenta bodo poslanci razpravljali o ukrepih in zakonskih predlogih. Spremembe pri dolgotrajni oskrbi in ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka, posledično pa višje prispevne stopnje za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, bodo sicer najverjetneje zavrnjene. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji članic EU na Cipru o visokih cenah energije zaradi vojne v Iranu in o približevanju Ukrajine povezavi - Libanon in Izrael podaljšala prekinitev ognja do 17-ega maja - Slovenski dan brez zavržene hrane opominja na odgovornejši odnos do hrane

Govorili smo o različnih temah, med drugim o papeževem obisku v Afriki, o verbalnem napadu predsednika ZDA na papeža, pa tudi o tem, kaj lahko pričakujemo kristjani od prihajajoče vlade.

V Radijski tribuni smo govorili o državnih naložbah v cestno infrastrukturo na mariborskem koncu. Preverili smo, kako napreduje gradnja mariborske zahodne oz. južne obvoznice in kako hitro si lahko obetamo dokončanje celotne trase. Govorili smo tudi o težko pričakovani obnovi dotrajanega Malečniškega mostu, o izboljšavah na Cesti proletarskih brigad in še o čem – z državnim sekretarjem na Ministrstvu za infrastrukturo Andrejem Rajhom.

Ali imate občutek, da ste ves čas zaposleni – rezultati pa niso sorazmerni z vloženo energijo? Gostili smo Damijana Dolinarja, izkušenega menedžerja z vrha bančnega sektorja, ki je kot nekdanji predsednik uprave in član uprav bank vodil ekipe skozi najtežje gospodarske krize. Danes svoje bogate izkušnje s področja vodenja, miselnosti in notranje stabilnosti predaja naprej Govorili smo o menedžmentu časa, a ne na običajen način.

Naš gost je bil direktor podjetja Zlato po pošti Gregor Razboršek. Govorili smo o naložbah in varčevanju. Cena zlata je v začetku leta poletela v višave, v zadnjih tednih pa je prišlo do korekcije. Je to opozorilo ali priložnost? Kaj se v resnici dogaja v kapitalskem svetu in kako naj se vlagatelji odzovejo v času negotovosti?

Govorili smo o pirhih, ki so lahko tudi lepo umetniško delo, predvsem pa izraz ljudske dediščine, ki se prenaša iz roda v rod. Ob tem so nastajale tudi številne igre in običaji s pirhi, ki so del velikonočnih šeg in jih izvajajo na velikonočno nedeljo ali ponedeljek.

Govorili smo o enem najpomembnejših izzivov sodobnega življenja in dela - izgorelosti. Izhaja iz preproste, a pogosto spregledane resnice: brez počitka ni dolgoročno kakovostnega dela. Utrujenost ni znak osebnostne šibkosti, ampak pomembno sporočilo, da so delovne zahteve presegle naše zmožnosti regeneracije, je poudarila naša gostja psihologinja dr. Nataša Dernovšček Hafner.

Na gregorjevo se pregovorno ptički ženijo in dejansko tako tudi je. V ptičjem svetu je že nekaj časa konec zimskega počitka, ptice si iščejo par in gradijo gnezda. Prve bodo kmalu imele tudi že mladiče. V svet ptic bomo ob pomoči varstvenega ornitologa Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije dr. Dejana Bordjana pokukali v četrtkovem Svetovalnem servisu. Govorili bomo o izdelovanju in postavljanju gnezdilnic, o skrbi za primeren življenjski prostor za te živali ter o sobivanju ljudi in ptic.

V turistični oddaji smo se ustavili pri Združenju slovenskih zgodovinskih mest, ki povezuje 24 naših mest – od Ptuja do Pirana in od Tržiča do Črnomlja, in že več kot četrt stoletja ozavešča obiskovalce o pomenu kulturne dediščine v mestih, z različnimi aktivnostmi pa promovira njihove posebnosti, kulturno ustvarjalnost in ponudbo. Govorili smo o pomenu, izzivih in projektih združenja.

Juretovemu bratrancu na Floridskem mednarodnem letališču Fort Lauderdale, kjer je tamkajšnji šef varnosti, sodelavci pravijo kar "Big guy". Frank je verjetno edini v ZDA rojeni Američan čistokrvnih slovenskih korenin, ki ob prihodu v ameriško osnovno šolo ni znal niti besede angleško. "Cheif Povsic" iz svoje službe nosi filmske zgodbe, med drugim pa je  nastopil tudi v sloviti oddaji o letaliških zaplembah na Discovery Channelu. S šefom je zaplenil 31 ton kokaina, na letališču sprejel Seana Connerya in velikega Borisa Beckerja poslal domov. Tokratni podkast je poln neverjetnih zgodb v slogu nanizanke Miami Vice. Govorili smo tudi o življenju v ZDA, besu hurikanov in življenju v študentskem campusu, kjer je mladi Frank poznal vsa dekleta ....Zapiski:Atmosferci na 500 milj Daytone!https://youtu.be/sSuq8_lJ_ik?is=c7hYtImKyvN7kmHYV8 masaža notranjih organov:⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/reel/DUz-PFIDrS2/⁠Cirilov VLOG iz ZDA:⁠https://www.youtube.com/watch?v=63ASFQd9VWM&t=1s⁠Cirilov prvi obisk Daytone 1. del:⁠https://www.youtube.com/watch?v=aEahfN22Jsw&t=316s⁠Cirilov prvi obisk Daytona 2. del:⁠https://www.youtube.com/watch?v=hTkfghhBByA⁠Atmosferci in V8 burger:⁠https://www.youtube.com/watch?v=njfjkzDn2zg⁠"Malenkost" dvignjen Ford F250:⁠https://www.youtube.com/shorts/RXTKiSKAVDE⁠Pickup kot šleper?⁠https://www.youtube.com/shorts/pKLPmCJK8DM⁠Največja bencinska črpalka na Floridi:⁠youtube.com/shorts/U-qPCWyrwdk⁠Na strelišču s puško iz bivše Juge!⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/reel/DUvQlbOkZh0/⁠.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Kaj nam aktualni dogodki na Bližnjem vzhodu povedo o slovenski zunanji politiki? Kako razumeti politične poteze domačega vrha oblasti? In zakaj razprave o zgodovini še vedno močno delijo slovensko družbo? O tem in še marsičem sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razmišljala novinar Bojan Požar in zgodovinar dr. Jože Dežman. Govorili smo tudi o njunih novih knjigah ter o predvolilni kampanji, ki povečini zaznamuje slovenski politični prostor.

Govorili smo o prehranskih smernicah, ki so se znašle v središču razprav, saj strokovnjaki opozarjajo na potrebo po znanstveno utemeljeni in transparentni pripravi priporočil. Osredotočili smo se na vsebinska vprašanja: kaj v praksi pomeni pestro in uravnoteženo prehranjevanje, kateri so najpogostejši vzorci nepravilnega prehranjevanja Slovencev, kaj je temelj zdravega jedilnika? Naš gost je bil klinični dietetik dr. Evgen Benedik.

Govorili smo o novostih, ki jih je prinesla zakonodaja na področju bolniških odsotnosti. Od novega leta veljajo novi režim gibanja, več laičnih kontrol in strožje kazni v primeru kršitev. Veliko ljudi pa se sprašuje, kaj je med bolniško dovoljeno in kaj ne. Da ne boste v dvomih ali celo ravnali narobe, vabljeni k poslušanju.

Govorili smo o eni najpogostejših nadlog smučarjev – poškodbah kolen. Z nami je bil dr. Domen Stropnik, strokovnjak ortoped za športno medicino, ki se pri svojem delu vsak dan srečuje z rekreativnimi in vrhunskimi športniki. Zakaj prihaja do poškodb kolenskih vezi? Kako lahko z izbiro opreme, pravilnim ogrevanjem in tehniko smučanja tveganje zmanjšamo? In kaj lahko naredimo že danes, da bodo naša kolena bolj varna jutri?

Iz olimpijske Italije se nam je oglasil Nejc Jemec. Predstavil nam je spremenjeno podobo Cortine d'Ampezzo ter nekaterih drugih bližnjih (in malo manj bližnjih) krajev, v katerih so uredili prizorišča tekmovanj. Govorili smo o mobilnosti osebja in obiskovalcev, nekoliko manj megalomansko zastavljeni organizaciji tekmovanja od običajnih izvedb olimpijskih iger, pa tudi o nekoliko bolj ležerni atmosferi, kar zadeva varnostne protokole.

Govorili smo prizadevanjih za izboljšanje prometne varnosti, ki se je v lanskem letu po podatkih policije poslabšala. Na naših cestah je umrlo kar 37 odstotkov več ljudi kot leto poprej. Kje so vzroki in predvsem kako lahko vsak od udeležencev prispeva k večji varnosti na cestah? Z nami je bil vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, mag. Ivan Kapun.

Pred svetovnim dnevom redkih bolezni, ki ga obeležujemo 28. februarja, smo v studiu gostili prof. dr. Damjana Osredkarja, dr. med., predstojnika Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ter Iztoka Mraka, diplomiranega socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije. Govorili smo o sistemu celostne podpore in pomoči bolnikom ter njihovim družinam pri uspešnejšem zdravljenju in za kakovostnejše življenje. Kolikšna je pripravljenost socialnega sistema na starajoče prebivalstvo, tako zdravo kot bolno?, je bilo tudi eno od izhodišč pogovora.

Govorili smo o predvidevanjih, pričakovanjih in rutinah v ustaljenih odnosih. Ali je gotovost in navajenost rabelj ljubezni? Kako človeški možgani ustvarjajo vzorce, ki lahko krnijo pristen stik med dvema? Kaj je rast v odnosu, kako jo sprejeti in dopustiti, da deluje tudi Božja milost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si

Govorili bomo o prazniku luči in srečanja z Gospodom. To je svečnica, ki jo praznujemo drugega februarja. Skupaj se bomo vrnili k svetopisemskemu dogodku, ko sta Marija in Jožef prinesla Jezusa v tempelj ter tam srečala Simeona in Ano, ki sta v judovskemu dečku prepoznala obljubljeno Luč sveta. Razmišljali bomo o simboliki sveče kot znamenju Kristusove navzočnosti, vere in upanja ter o blagoslovu sveč, ki nas spremljajo v molitvi skozi vse leto. Dotaknili se bomo tudi ljudskih običajev in pregovorov, ki so se skozi čas prepletali z verskim praznovanjem ter odražali povezanost človeka z naravo in Božjim stvarstvom. Novinar, voditelj in urednik Nejc Krevs bo gostil dr. Matjaža Celarca, docenta na Katedri za sveto pismo in judovstvo ter duhovnika ljubljanske nadškofije.

Govorili smo o zimski vožnji, ustrezni opremljenosti vozil in akumulatorjih, ki so bili v prvih desetih dneh letošnjega leta med glavnimi krivci za klice na pomoč. Kaj bolj škodi akumulatorju – poletne visoke temperature ali zimski mraz? Ali lahko preprečimo težave in kakšni so znaki, da je akumulator na koncu življenjske dobe? Z nami je bil direktor mobilnostnih storitev pri AMZS Iztok Podobnik.

V evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu smo v tokratnem Studiu ob 17-ih ugotavljali, kako blizu smo morebitnemu izkoreninjenju te vrste raka, saj je edina, za katero imamo učinkovito cepivo. Pogledali bomo, kako smo sicer uspešni pri obvladovanju bremena raka, saj je pojavnost tega pri nas precej pogostejša od povprečja v Evropski uniji, večja je tudi stopnja umrljivosti. Govorili bomo o dostopnosti najnovejših zdravil in novih tehnologij ter uvajanju novih presejalnih programov. Gostje: dr. Urška Ivanuš, Onkološki inštitut, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku; dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta; dr. Milica Stefanović, Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana; Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenija. Avtorica oddaje Helena Lovinčič.

V oddaji Gymnasium smo pogovor namenili izzivom, s katerimi se mladi srečujejo kot potrošniki. V času uporabe digitalnih storitev mladi potrebujejo jasna znanja o svojih pravicah in odgovornostih, finančni pismenosti ter varni in premišljeni rabi digitalnih okolij. Govorili smo o tem, zakaj je ciljno usmerjeno potrošniško izobraževanje ključno za opolnomočenje mladih, da bodo znali sprejemati informirane, odgovorne in trajnostne potrošniške odločitve. Kakšni potrošniki so mladi, ali nakupujejo le na spletu, koliko zaupajo oglasom na družbenih omrežjih in vplivnežem, ki jim skušajo različne izdelke predstaviti kot najboljše na trgu, so nam predstavili dijakinje in dijaki Gimnazije Ledina in Ekonomske šole Ljubljana. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Smrčanje včasih ni le nadležno, ampak lahko pomeni resno zdravstveno težavo. Obstruktivna spalna apneja je bolezen dihal, zaradi katere ima težave na tisoče Slovencev. Govorili smo o tem, kako prepoznati opozorilne znake, zakaj je dober spanec temelj zdravja in kakšne so posledice, če motnje dihanja med spanjem ostanejo nezdravljene. Naša gostja je bila specialistka pnevmologije z Univerzitetne klinike Golnik Kristina Ziherl.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo povzeli dogajanje ob sklepu svetega leta upanja. Govorili smo tudi o papeževem prvem izrednem konzistoriju, na katerem se je o vodenju Cerkve posvetoval s kardinali. Slišali pa ste tudi odziv venezuelskih škofov na ameriško zajetje predsednika Nicolasa Madura.

Marija Švajncer Blaž Lukan: Fànce, Fànce! Ljubljana: KD Hiša poezije, 2025 Blaž Lukan na začetku pesniške zbirke Fànce, Fànce pojasnjuje, kaj pomeni njeno ime. Njegova mati je bila krščena za Frančiško; ko je bila majhna, so ji rekli Štêfnova čêča, vse življenje pa jo kličejo Francka. Njen najmlajši brat se imenuje Frànce, njo pa so kot otroka klicali Fànce, toda kasneje je niso več poklicali s tem imenom. Vtisnilo se je v pesnikov spomin in nastale so nežne pesmi. Pesmi so napisane kot verzificirana pripoved o Primorki, ki je na novo zaživela na Štajerskem, in o nekoliko muhastem nagovoru njenega sina. Za trenutek je vse skupaj nekako pravljično: Fànce se zdaj pojavi kot dobra vila, že v naslednjem hipu kot kak navihan škrat pristopica med nas in nas na svoj prikupni način prepričuje, da je življenje lahko nadvse lepo, čeprav je preprosto in zoženo na omejen prostor: »Nič ne reče, / a včasih se zazdi, da ji iz ust / poletijo mavrični / mehurčki.« Spomin ji seže v domače kraje. Divjala je vojna in se je bilo treba skriti pred sovražniki. Italijanski vojaki so bili v bregu, ponoči je bilo za hišo slišati partizane. Dekleta, med njimi tudi Fànce, so bila mlada in brezskrbna. Potem so šla od doma in se čez leta spet srečala. Toda tisto, kar je bilo poglavitno, je bil njihov smeh. Naj so opravljale kmečka opravila ali se umikale pred nevarnostjo, zmeraj so se smejale. Najbrž je prav mladost tista, v kateri je vse nezapleteno in lahkotno, toda zgodi se, da se ponoči vendarle prikrade tudi strah. Fànce je bila zavedna Slovenka. Zapisovala si je pesmi in jih z zanosom prepevala, tudi tisto, ki ima globoko sporočilo in se imenuje Vstala Primorska! »Ko zapiše zadnjo vrstico zadnje od njih, vstane. / Vsak, ki jo bo bral, bo moral prav tako vstati.« In v Fàncino življenje se je prikradla ljubezen: »Zaljubila sem se vanj, / ker je imel take črne lase, / počesane nazaj, / in bodikaste brke.« Govorili so, da ni primerna zanj, saj je prestara; fant je pameten in zna celo nemško. Moral bi si izbrati kako učiteljico, ne pa kuharice Fànce, toda ljubezen ima svojo moč in premaga skoraj vse ovire. Skupno življenje pa slej ko prej pokaže zobe. Vse mogoče pride, smrt prvega sinka, selitev na Štajersko, rojstvo dveh sinov, življenje iz dneva v dan, moževa smrt in nazadnje samotni dnevi. Ko je Fànce hudo, se zna pogovarjati z vetrom ter se vživeti v njegovo divjanje in silovitost. Prisluhne kosu in mu reče, naj ji zapoje pesmi Zabučale gore ali Šivala je deklica zvezdo, ptič pa zažvrgoli tisto znano Lepo mi poje, črni kos, oj črni kos in tudi tako je čisto v redu, še Fànce zapoje z njim. Črni kos se ji tudi pridruži, ko skrbno obdeluje vrt, in jo opazuje, kaj vse postori. Narava ji prinaša mir in spokojnost. Čudi se, kako zanimive živali so okrog nje – od komarja in vrabca do sinice, pa še deževnik se zvija po sveže prekopani prsti, krt dvigne hribček zemlje in bo zdaj zdaj pokukal na svetlo. »Velike živali so tudi oblaki, / tako se mi zdi, / največja žival pa je noč.« Fànce ni mogoče očitati, da ne gre naprej s časom. Fotoaparat, radio, telefon in televizor ji niso tuji. S televizorjem se rada pogovarja, le politike ne mara in takrat zamenja program. Najbolj pa se razveseli sonca, ki ga sploh ni treba prižgati. Vsako jutro zasije in jo poboža po licih. Stihi so namenjeni Fànce, tu in tam pa se oglasi tudi njen sin. Ko se mati nameni podreti brezo, ji zagrozi, da ne bo več prihajal domov. Ali prihaja zaradi drevesa ali zaradi nje? Seveda zaradi nje, ji odgovori in pomisli, da pravzaprav ni razlike, obe sta brezi. Sina z blagimi besedami skuša poučiti, kako je treba živeti, on pa si misli svoje in ravna, kot se mu zahoče, le za to gre, da ima svojo Fànce nadvse rad. Ko ta ugasne, je vse drugače. Ustavljena je v času, ki ga ni več in tudi doma ne, zdaj je nekje drugje, nekje, kjer bomo nekoč vsi. »Ampak vseeno si / tu, v teh pesmih, ki so … / nikjer in nekje.« Beremo te nežne in lepe pesmi, polne miline in blagosti, Fànce ostaja med nami in tudi sami postajamo malce otožni, po svoje pa tudi radoživi in razigrani.

V tokratni oddaji, prvi v letu 2026, je bila naša gostja dolgoletna novinarka in publicistka Alenka Puhar. Govorili smo o pričakovanjih v tem letu, pripravah na volitve, medijski vlogi pri tem in se ozrli tudi v zgodovino in pogledali, kakšen je nauk nekaterih zgodb in nekaterih osebnosti iz preteklosti.

Novo leto je čas novih začetkov – a kako jih uresničiti v odnosih? Kako pustiti za seboj tisto, kar nas bremeni in odkriti nekaj novega v človeku, ki ga poznamo že leta? Govorili smo o raziskovanju in odkrivanju novega v odnosih in o tem, kako jih prenoviti, poglobiti in obogatiti. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko zastavite po elektronski pošti za.zivljenje@ognjisce.si

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Govorili smo o božiču v Cerkvi in družbi: kaj ostaja, kaj se vrača, kaj se spreminja? V Velenju se še vedno čuti nelagodje ob kipu diktatorja Josipa Broza. Za nami je državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti, kako ga je videl naš gost. V Ljubljani se je ob tem zbrala množica harmonikarjev, ki so igrali slovensko glasbo.

Govorili smo o najzanimivejšem dogajanju v svetu športa in se posvetili aktualnim temam z domačih športnih prizorišč.

Tokrat sem se v epizodi I AM / WE ARE ALIVE pogovarjal z Blažem in Nejcem o eni najbolj preprostih, a hkrati najtežjih človeških lekcij — hvaležnosti.Govora ni bilo o lepih besedah ali duhovnih citatih. Govorili smo o tistih trenutkih, ko ti življenje da več, kot si mislil, da zmoreš sprejeti. O trenutkih, ko ne znaš več vzeti — ne pomoči, ne ljubezni, ne podpore — ker si se prevečkrat naučil preživeti sam.Zakaj se toliko ljudi uči dajati, ne pa tudi sprejemati?Zakaj nam je lažje delati, kot dovoliti, da nekdo dela za nas?In kdaj smo izgubili tisti občutek, da “hvala” ni šibkost, ampak moč, ki zapira krog med srcem in življenjem?V pogovoru gremo globoko – v odnose, v podjetniško pot, v tiste neizrečene trenutke med uspehom in izgorelostjo.Ker hvaležnost ni samo čustvo.Je smer.In dokler ne znaš biti hvaležen za to, kje si — tudi če ni popolno — ne boš pripravljen sprejeti tistega, kar prihaja.

Govorili smo o umetni inteligenci, njeni uporabi, prihodnosti in vprašanjih, ki jih odpira. Kako sploh deluje, kaj omogoča danes in kako bo spremenila trg dela in naše vsakdanje življenje? Ali in kako se bodo šolski sistemi prilagodili razvoju umetne inteligence? Kakšna etična vprašanja odpira nova revolucija v človeštvu, ki jo mnogi primerjajo z največjimi skoki v razvoju človeške družbe? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal eden večjih strokovnjakov pri nas dr. Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.

Čezmerna žeja in uriniranje, zamegljen vid, nenamerno hujšanje, pomanjkanje energije, bolezni dlesni … Vse to so lahko znaki sladkorne bolezni. V petek, na svetovni dan te epidemije tretjega tisočletja, bomo v Svetovalnem servisu gostili diabetologinjo dr. Jelko Zaletel, dr. med. Govorili bomo tako o prvih znakih bolezni kot o spopadanju z njo ter o spremembi življenjskega sloga, ki je največkrat neizogibna.

Zima je pred vrati, z njo pa prihaja tudi čas za menjavo pnevmatik. Govorili smo z odgovornim urednikom Motorevije AMZS Blažem Poženelom o letošnjem testu zimskih pnevmatik. Med drugim so med 31 testiranimi pnevmatikami v dimenziji 225/40 R18 kar enajstim dodelili oceno ni priporočljivo, vse so iz nizkocenovnega razreda. Tudi o tem, zakaj ni pametno varčevati pri pnevmatikah in ali visoka cena res pomeni tudi visoko kakovost, smo spregovorili.

V tokratnem podkastu Odprto gostimo arhitekturni biro Void arhitektura, letošnje dobitnike nagrade Zlati svinčnik za odlično realizacijo, ki jo je žirija Zbornice za arhitekturo in prostor podelila projektu Pokopališče Ankaran. Nagrada poudarja arhitekturo, ki presega zgolj funkcionalni okvir in prispeva k oblikovanju prostora, ki bogati skupnost. Pokopališče v Ankaranu izstopa prav po tem: s tišino, zadržanostjo in spoštovanjem do prostora ustvarja prostor, ki nagovarja spomin, skupnost in odnos do minljivosti. Z Mino Hiršman, Urošem Rustjo in Primožem Žitnikom smo se pogovarjali o nastanku biroja in o njihovem skupnem arhitekturnem jeziku, ki se opira na razumevanje konteksta, občutljivost do različnih uporabnikov in odgovornost do prostora. Dotaknili smo se njihovih natečajnih projektov, prenov kulturne dediščine ter načrtovanja javnih prostorov, ki temeljijo na spoštovanju krajine in družbenega okolja. Poseben del pogovora smo namenili projektom, ki posegajo v manj vidna, a družbeno izjemno pomembna področja – tako imenovano arhitekturo travme. Void arhitekti so sodelovali na natečajih za zapor na Igu in za novo sodno stavbo, kjer se arhitektura sooča z vprašanji pravičnosti, odgovornosti in družbenih posledic. Govorili smo o tem, kako lahko arhitektura oblikuje odnose moči, a jih hkrati tudi mehča ter kako lahko ustvarja pogoje za dostojanstvo, refleksijo in rehabilitacijo. Pogovor razkriva arhitekturo kot družbeno prakso, ki povezuje človeka, prostor in skupnost ter pokaže, kaj pomeni, ko nagrada potrdi, da je prav tišja, nevsiljiva arhitektura tista, ki pusti najgloblji vtis. Prisluhnite podkastu Odprto!

Voditelji sredozemskih držav so na vrhu v Portorožu med nujnimi ukrepi za okrepitev konkurenčnosti navedli vlaganja v raziskave in tehnologijo. Govorili so tudi o zelenem prehodu, ki je po besedah premierja Roberta Goloba najboljša pot naprej. Kot je dejal, se zavzemajo za prožen pristop po panogah, s posebnim poudarkom na avtomobilski industriji. Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v Ljubljani nadaljeval delovni obisk pri nas. Državi krepita sodelovanje predvsem na področju jedrske energije. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pred poslankami in poslanci obsežen sveženj sodniške zakonodaje - V domovih za starejše hitijo zbirati soglasja stanovalcev za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe - S slovesnim odprtjem se začenja 28-ti Festival slovenskega filma

Bolezen možganov, ki prizadene več kot 55 milijonov ljudi po svetu, kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, najpogostejši vzrok demence, družbeni izziv – vse to je Alzheimerjeva bolezen, o kateri bomo na Prvem govorili v torkovem Svetovalnem servisu. Govorili bomo o začetni fazi, ko imajo bolniki težave s pozabljivostjo in govorom, zbranostjo ter časovno in prostorsko orientacijo, ter o napredovanju bolezni, ko se simptomi tako stopnjujejo, da obolela oseba postane popolnoma odvisna od pomoči okolice. Z nami po deveti uri bo izr. prof. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med. spec. nevrologije in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Washington, kjer se bo danes srečal z ameriškem kolegom Donaldom Trumpom. Ta je pred pogovori poudaril, da Zelenski lahko konča vojno z Rusijo, če to želi. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je medtem sporočil, da so na petkovih pogovorih med Trumpom in Putinom dosegli napredek pri iskanju soglasja, a da je razhajanj veliko. Da bi dosegli mirovni sporazum, mora biti Ukrajina vključena v pogovore, je še dejal. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob ameriških carinah in azijski konkurenci napoveduje zaščitne ukrepe za jeklarsko industrijo. - Poenostavljeni postopki usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Stroka za celovitejšo prenovo zakonodaje. - Ptuj znova središče pesniškega dogajanja. Začenja se festival Dnevi poezije in vina.

V tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga ponavljamo, se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.

V britanskem časopisu Guardian so se vprašali, če se je zlata doba turizma končala. Ali je treba zapleteno razmerje med tistimi, ki želijo obiskati najbolj zanimive kraje na svetu, in tistimi, ki v njih živijo, postaviti na novo? Veliko Slovencev poleti še vedno najbolj vleče na morje, na Jadran, na Hrvaško. To potrjujejo tudi rezultati najnovejše raziskave družbe Valicon. Na Hrvaškem je, ali še bo, poletni dopust preživela kar polovica Slovenk in Slovencev; 8 odstotkov v Italiji, 5 v Grčiji; 21 odstotkov Slovenk in Slovencev bo dopustovalo v Sloveniji. 15 odstotkov prebivalk in prebivalcev pa letos na dopust ne bo odšlo. V tokratni Intelekti vam v poslušanje in razmislek ponujamo nekaj spominov na dopust, počitnice in potovanja, na taka, kot so bila nekoč. Govorili bomo o turizmu danes, za katerega se zdi, da ga bodo prenatrpanost, draginja, vojne in naravne katastrofe, pokopali. Kakšna pa bo, če sploh, torej prihodnost turizma? Sodelujejo: analitičarka Ana Jemec Špik (Slovenska turistična organizacija), politologinja prof. dr. Marjetka Rangus (Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru), »sanjač slovenskega turizma« Dominik S. Černjak (Turistična zveza Slovenije) in etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka doc. dr. Jasna Fakin Bajec (ZRC SAZU in Fakulteta za Humanistiko Univerze v Novi Gorici).

V tokratnem Studiu ob 17.00 se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.

V javnosti odmevajo zlorabe tujih delavcev – bodo novosti zakonodaje, o kateri potekajo pogajanja, pripomogle k izboljšanju razmer? O tem se bomo med drugim spraševali v tokratni oddaji. Govorili bomo tudi o novih višinah nadomestila za brezposelnost. Socialni partnerji se prav tako dogovarjajo o tem, da bi se mesečni obseg dela upokojencev povečal. Govorijo o sistemu dela 80/90/100 za starejše. To pomeni, da bi delojemalci, stari okoli 60 let, lahko opravljali 80 odstotkov dela, prejemali 90 odstotkov plače ter imeli 100-odstotno plačane prispevke. Podrobneje o novostih zakonodaje v Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije; Martina Vuk, namestnica generalnega sekretarja konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije; dr. Valentina Franca, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

Kdo so nominiranci za nagrado lux in kakšna sta filma Požgana Zemlja in Z ljubeznijo, Hilde? Govorili pa bomo tudi o letošnjem dobitniku nagrade iris za življenjsko delo na področju fotografije.

V ospredju torkovega Svetovalnega servisa bodo najpogostejši hišni ljubljenčki slovenskih domov – psi in mačke. Kakšne z zdravjem povezane preglavice jim prinaša pomlad; ali tudi njih prizadenejo alergije na cvetoče trave; kako jih zaščititi pred klopi? Govorili bomo tudi o vedno aktualni temi – sterilizaciji in kastraciji. Na vaša vprašanja bo odgovarjala Iris Selan, dr. vet. med.

Pred več kot stoletjem so imele ženske na radiu redno oddajo ob nedeljah, ki se je imenovala Ženska ura. Razpravljale so o pomembnih vprašanjih, ki se žal še danes dotikajo žensk: od zakonodajnih sprememb in socialnih pravic do nacionalnih in ekonomskih vprašanj. Pobudnica oddaje Minka Govekar je takrat dejala, da je ta oddaja njihov parlament. V oddaji Sledi časa se bomo vrnili v tisto obdobje, na začetek 19. stoletja; v čas, ki ga številni primerjajo z današnjim. Vendar ne bomo govorili o političnem vrenju in vojnah, o katerih lahko beremo v učbenikih in velikih zgodovinskih knjigah. Govorili bomo o spregledani in pozabljeni polovici; o ženskah in njihovih prizadevanjih za enakost in mir, o naporih za človekove pravice, o neznanskem razcvetu različnih ženskih gibanj, ki so na prelomu 19. stoletja povzročile tektonske premike za boljši položaj žensk in otrok v družbi. Avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila doc. dr. Ireno Selišnik s Filozofska fakultete v Ljubljani in prof. dr. Vesno Leskošek s Fakultete za socialno delo.

V današnji epizodi odpiram temo, s katero me je presenetila moja sogovornica na Herera podkastu, priljubljena slovenska igralka Iva Krajnc Bagola. Govorili sva o tem, kako kot ženski doživljava sredino štirideset let in Iva je v izseku, ki ga lahko slišiš tudi v tej epizodi, govorila o žalovanju za bivšo sebe. S tem je ganljivo opisala moje občutke zadnjih nekaj mesecev in odločila sem se, da o njih malo več povem tudi v tej epizodi.--Ujameš me lahko tudi na:ZAPIS EPIZODE:⁠⁠https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda236⁠⁠HERERA PODKAST: https://herera.si/INSTAGRAM:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠FACEBOOK:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠THREADS:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠TIK TOK:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠

Na znanstveni krožnik tokrat postavljamo prehranska dopolnila. Potrošnike bomo poskušali še enkrat opolnomočiti in predstaviti dejstva o določenih vitaminih, mineralih, maščobnih kislinah, prehranskih vlakninah, aminokislinah, algah, ki se pogosto oglašujejo, kot da nam bodo povrnili dobro počutje in morda izboljšali določena zdravstvena stanja. Govorili bomo o pasteh in prednostih jemanja določenih dopolnil, ugotavljali bomo, da več ni nujno bolje, prav tako kot tudi naravno ni nujno bolj zdravo. Spraševali se bomo tudi o pogostih negativnih stranskih učinkih jemanja prehranskih dopolnil, ustvarili bomo tudi mini slovar z razlago učinkov pogosteje uporabljenih in oglaševanih dopolnil. Sogovorniki so: - dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, - dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - dr. Tanja Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana in - Andreja Mojškrc z Zdravstvenega inšpektorata.