Podcasts about cerkev

Papež pri opoldanski molitvi: postni čas je svetlo potovanje.Škof Saje v drugem postnem pastirskem pismu: Cerkev ne podpira posameznih političnih strank, opozarja pa na temeljna etična merila.Janša na volilni konvenciji izrazil prepričanje v zmago in spregovoril o ustavni koaliciji razuma.V Sloveniji naraslo število ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščineSlovenske kmete skrbi osnutek nove skupne kmetijske politike Evropske unije.Z večernim spektaklom v Veroni drevi sklep zimskih olimpijskih iger. V Cortini vrata zapira Slovenska hiša.Slovenski lokostrelec Tim Jevšnik osvojil bronasto odličje na evropskem članskem dvoranskem prvenstvu v Bolgariji

Sinodalna pot v Katoliški cerkvi je v izvedbeni fazi 2025-2028, ta pa je usmerjena v poglobitev občestva, k temu da Cerkev postane skupnost poslušanja in tudi dialoga. Papež Leon XIV. vabi, naj Cerkev ostane »misijonarska, Cerkev, ki gradi mostove. Sinoda o sinodalnosti, ki jo je papež Frančišek začel leta 2021, je večletni svetovni podvig. Decembra lani je bilo tudi vseslovensko srečanje Ogenj upanja, ki je eden od korakov izvedbene faze sinode o sinodalnosti v Sloveniji. Gostje v oddaji so bili sestra Marjeta Pija Cevc, dr. Igor Bahovec in Matej Cepin.

V času od konca 18. stol. do začetka druge svetovne vojne se je svet sicer nekajkrat obrnil na glavo, ključno moralno sporočilo, ki ga posredujejo izobraževalne institucije na Slovenskem, pa se slej ko prej ni spremeniloZnani francoski marksistični filozof Louis Althusser se je v zgodovino teoretske misli leta 1970 vpisal s trditvijo, da je šola najpomembnejši ideološki aparat v moderni državi. To, rečeno zelo preprosto, pomeni, da se prav prek izobraževalnega sistema posameznice in posamezniki najbolj temeljito seznanimo ne le z življenjsko koristnimi znanji in veščinami, ampak v šolskih klopeh tudi globoko ponotranjimo dominantna pravila obnašanja in mišljenja, ki omogočajo obstoječemu družbenemu redu z vladajočo elito na čelu in manj pa tudi bolj izkoriščanimi razredi pod njo, da se uspešno obnavlja in krepi. Althusserjeva teza gotovo zveni intrigantno, ampak v kolikšni meri, če jo pač postavimo v konkreten zgodovinski kontekst, tudi drži? To je vprašanje, ki bo v letošnjem letu precej zaposlovalo sodelavke in sodelavce Slovenskega šolskega muzeja, saj na pomlad pripravljajo znanstveni simpozij, na katerem bodo pretresali vprašanje, kako so se v poldrugem stoletju od Marije Terezije do začetka druge svetovne vojne v slovenski šoli spreminjali svetovnonazorski oziroma vrednostni poudarki, ki so jih učitelji in učiteljice predajali svojim učencem in učenkam. V tem kontekstu pa se zdi posebej pomembno vprašanje, kako sta v habsburški monarhiji oziroma, pozneje, v prvi Jugoslaviji za prevladujoč ideološki pečat, ki naj ga šola vtisne šolajočim, zdaj sodelovali zdaj tekmovali Cerkev in posvetna državna oblast. Kaj torej vidimo, če s tega vidika pretresemo zgodovino izobraževanja na Slovenskem od zadnje četrtine 18. do sredine 20. stoletja, smo v tokratnih Glasovih svetov preverjali v pogovoru z dr. Simonom Malmenvallom zgodovinarjem, teologom in rusistom, predavateljem na ljubljanski Teološki fakulteti ter kustosom v Slovenskem šolskem muzeju. Foto: poslopje C. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani leta 1915; danes je to Gimnazija Poljane (Wikipedija, javna last)

Imamo pravico nastopati v javnosti? Ali svoboda izražanja velja tudi za kristjane? Kako odgovarjati, ko gre za temeljna vprašanja človekovega dostojanstva, družine, socialne pravičnosti... Kaj pomeni trditev, Cerkev ločena od države? Je odvzem statusa splošno koristne organizacije verskim skupnostim protiustaven? Zakaj vodstvo Cerkve lahko upravičeno spregovori o težavah v zdravstvu? Kaj lahko pove pred volitvami in kako naj se kristjani odločamo na njih? Na ta in še nekatera vprašanja je odgovarjal nadškof Anton Stres, dolgoletni predsednik Komisije pravičnost in mir.

V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.

Škofje po obisku ad limina: Začutili smo, da Cerkev ni projekt papeža in škofov, ampak smo vsi v Jezusovi službi.NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča po podpisu sporazuma o skupni listi na volitvah: Gremo po rezultat, ki bo pomenil drugačno Slovenijo.Na Brdu pri Kranju o modernizaciji Slovenske vojske in slovenski obrambni industriji. Trump na Svetovni ekonomski forum v Davosu. Macron za ostrejši gospodarski odgovor zoper ZDA.Na Radiu Ognjišče širimo krog podpornih članov, v posebni akciji vabimo: Postanimo prijatelji.ŠPORT: Nika Prevc druga na tekmi na Japonskem.VREME: Oblačnost se bo trgala, bo konec tedna spet snežilo?

Blesteči prvi mesti naših skakalcev: Domen in Nika Prevc slavila zmago na Kitajskem in Japonskem.Brodnjak svari: “država v zadnjih letih sprejema odločitve, ki vodijo v upad zasebnih naložb in umik razvojnih ekip v tujino.”Kakšna volilna kampanja se nam obeta? Volivci morajo bolj razmišljati, kaj je v štirih letih ostalo od Golobovih obljub.Misija »Arktična odpornost«: Slovenija pošilja na Grenlandijo dva častnika Slovenske vojske.Slovenski škofje sklenili obisk Ad limina. Škof Saje papežu: “Želimo vedno bolj postajati misijonarska Cerkev.”V Tednu molitve za edinost kristjanov bo v ospredju duhovna dediščina in vera Armenske apostolske Cerkve.Občine se soočajo s številnimi izzivi, med njimi so tudi anomalije, povezane z novo metodologijo izračuna razvitosti.Po novem učitelji ne bodo imeli več vpliva na izbiro učbenikov in delovnih zvezkov, v zbornici založnikov kritični.ŠPORT: Ilka Štuhec je smuk za svetovni pokal alpskih smučark v Trbižu končala v najboljši deseterici.VREME: Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, počasi se bo jasnilo.

Dve leti od začetka zdravniške stavke, ki ji še ni videti konca, sindikat Fides bo budno spremljal volilno kampanjoNovinar Glücks: Ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije bodo premierju gotovo škodile, vprašanje je, v kolikšni meriDolgotrajne oskrbe na domu še ni, brez odločb tudi mnogi oskrbovanci domov starejšihSrečanje škofov z veleposlanikom Butom: želja po izboljšanju odnosov med Cerkvijo in državoDanski zunanji minister po pogovorih o Grenlandiji v Beli hiši: Strinjamo se, da se ne strinjamo.Vreme: Jutri bo zmerno do pretežno oblačnoSlovenska karitas zbira pomoč za Slovence v Venezueli.Cerkev v Hrastovljah odslej kulturni spomenik državnega pomena.ŠPORT: Tamara Zidanšek prvič po letu 2018 ostala brez nastopa v glavnem delu Odprtega prvenstva Avstralije.

Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.

Skakalni praznik na Ljubnem ob Savinji navdušil domače navijače: Nika Prevc ta konec tedna še drugič zmagala.Papež Leon XIV. na nedeljo Jezusovega krsta: Velik dar, ki smo ga prejeli, pričujmo z veseljem in doslednostjo.Nadškof Alojzij Cvikl svojim duhovnikom, posvečenim osebam in vernikom: Ob 800-letnici mariborske nadškofije se vprašajmo, kakšna Cerkev želimo biti.Zaznamovanje obletnic druge svetovne vojne, kot sta Dražgoše in Pohorski bataljon, je lahko orodje predvolilnega ideološkega boja, meni doktor Renato Podbersič.Prva nagrada Filipa Terčelja posthumno Bogdanu Vidmarju.V Gospodarski zbornici Slovenije razočarani nad lansko rastjo, prav tako nad nekaterimi ukrepi vlade.Slovenska vojska po poti nadaljnje modernizacije, zanimanje mladih zanjo v visokem porastu.Vreme: Večinoma sončni nedelji bo sledil spet bolj oblačen ponedeljek, čaka nas tudi mrzlo jutro.

Obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, oziroma Sv. Treh kraljev. Papež ob sklepu svetega leta: z Bogom se vse spreminja. Nasilni ne morejo nadzorovati njegovih poti.Pirc Musarjeva ob razpisu državnozborskih volitev pozvala h kulturi dialoga, spoštovanju drugačnosti in uresničljivim programom.Dosedanji vodja poslancev Levice Vatovec, prestopil v SD.Večino države zajel sneg, ki prinaša težave v prometu. Na zahodu države močna burja.ŠPORT: Domen Prevc na zadnjo postajo novoletne skakalne turneje v Bischofshofnu z misijo osvojiti zlatega orlaVREME: Padavine bodo postopno slabele in ponehale, le na vzhodu bo še rahlo snežilo. Jutri bo sprva oblačno, ponekod bo še naletaval sneg, s temperaturni od -4 do 4 °C.Pokojninska reforma z novim letom prinaša več sprememb, med drugim tudi višje invalidske, družinske in vdovske pokojnine.Nicolás Maduro in njegova soproga sta se na sodišču v New Yorku izrekla za nedolžna.Kdo bo vodil Venezuelo? V centralni obveščevalni agenciji ZDA ugotavljajo, da so za to najprimernejši zvesti privrženci dozdajšnjega režima.Cerkev, ki je bila v zadnjih dvajsetih letih v Venezueli sistematično zatirana, previdna pri napovedih; škofje ostajajo blizu svojemu ljudstvu.

Gostili smo salezijanca Klemena Balažiča, ki je z nami razmišljal o tem, kako naj Cerkev danes nagovarja in sprejema tudi tiste, ki so oddaljeni ali se ne opredeljujejo kot verni. Dotaknili smo se njegovega sodelovanja z zvezdniki iz sveta glasbe in se vprašali, kakšno vlogo ima Cerkev v času, ko se zdi, da Evropa postaja vse manj krščanska.

S škofovim vikarjem za Slovence v Gorici Karlom Bolčino smo pokomentirali glavne dogodke, ki so zaznamovali Cerkev v letu 2025, hkrati pa smo pogled uprli tudi v nekatere dogodke, ki so že napovedani za leto 2026.

⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠V oddaji o kulturi smo povabili na slovesno umestitev vrnjene oltarne slike Vittoreja Carpaccia »Mati upanja« na izvorno mesto v Minoritsko cerkev sv. Frančiška Asiškega v Piranu. Dogodke, ki jih povezuje duhovno kulturni program, bodo pripravili prihodnji konec tedna, v soboto in nedeljo, 27. in 28. decembra. Prisluhnite pogovoru z gvardijanom p. Janezom Šamperlom.

V Vietnamu mladi zaradi prezasedenosti na vstop v semenišče čakajo tudi dve leti. O tem, kako živa je tamkajšnja Cerkev, je spregovoril škof Anton Jamnik, ki je tamkajšnjim bogoslovcem predaval etiko. Podal je tudi primerjavo s Kitajsko, kjer državna zastava visi pred vsako cerkvijo, povsod so kamere, a to vernikov, ki so sicer bolj zadržani kot v Vietnamu, ne odvrne od obiska maše.

Papež na Španskem trgu: Brezmadežna, pomagaj nam, da bomo vedno Cerkev z ljudmi in med njimi.Pogovorni večer ob 800-letnici Nadškofije Maribor - Prvi koraki za ustanovitev Lavantinske škofije.Slovenski skavti bodo Luč miru iz Betlehema prinesli v Slovenijo.

Ko se je jasno pokazalo, da bo zakon padel, se nam je kar zasmejalo. Sedaj bo kultura smrti vsaj za nekaj časa utihnila, a to je priložnost, da spet zacveti kultura življenja. Prav kmalu – mogoče že čez leto dni bomo postavljeni pred isti, mogoče malo spremenjen zakon o evtanaziji. Pomembno je, da bomo takrat ne samo govorili, ampak pokazali, kaj smo kot Cerkev naredili.

Ekonomist Lahovnik o opozorilih Bruslja zaradi rekordnih proračunskih izdatkov in slabi dediščini sedanje vlade na področju financ.Slovenski regulator zavrnil zahtevo hrvaške Fine za prevzem Ljubljanske borze. Kakšen bo epilog?Ukrajina pozdravila načela okleščenega ameriškega mirovnega načrta, a njegova prihodnost ostaja nejasna.Pred papeževim obiskom v Turčiji: Nicejska veroizpoved in zakaj je še danes predmet spora.Nadškof Cvikl sodelavcem in prostovoljcem Karitas na Ponikvi: Ko se Cerkev skloni do revnih, zavzame svojo najbolj plemenito držo.Vreme: Jutri bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo.Incidente na železnicah preiskuje tudi operativna skupina sveta za nacionalno varnost.Klic dobrote tudi leto vabi k pomoči družinam v stiki. Drevi prenos tudi na Radiu Ognjišče.ŠPORT: Lanišek včeraj drugi na srednji skakalnici v Falunu, na kvalifikacijah na veliki skakalnici prav tako.

Kadar rečeš, da te grize vest, izpoveš svoje slabo počutje zaradi krivde, ki jo čutiš. Kako pa to besedno zvezo dobesedno razumejo Butalci? In kako iz tega izpeljejo razlago o »napačnem zidu«?Vir: Fran Milčinski:Butalci, Mladinska knjiga Založba d.d., Ljubljana 2011, bere Nataša Holy

Dr. Aleksander Erniša, novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi, na prvo adventno nedeljo prevzema škofovske naloge za šestletni mandat. Poudarja, da si želi, da bi Evangeličanska cerkev stala ob strani slehernemu človeku, ne glede na versko pripadnost, barvo kože, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine. Naloga duhovnice ali duhovnika je, da ljudem odpira vrata cerkve, ne pa da jih zapira, pravi Erniša. Je duhovnik, ki je pred leti blagoslovil istospolni par, zato ne nasprotuje istospolnim porokam; v posebnih okoliščinah dopušča tudi splav – vse v duhu osebne odgovornosti človeka pred Bogom in svobodne volje.

Papež Leon XIV.: Cerkev ni le zgradba, ampak živo občestvo Kristusovih učencev.V Kanadi ima vsaka bolnišnica komisijo za evtanazijo, ki bolnike spodbuja k temu koraku.Direktor Radia Ognjišče se ob zahvalni nedelji zahvalil poslušalcem za zvestobo in podporo.Mladoletna osumljenca napada na dijaka na območju Kočevja v hišnem priporu.V Poljčah na Gorenjskem pred 35. leti padla odločitev za plebiscit. Plut: Krepiti moramo zdravo domoljubje in ponos, da smo Slovenci.V Klubu slovenskih podjetnikov razočarani nad odnosom države do gospodarstva. Predtavili so razvojno strategijo Uspešna Slovenija.Predsednica Združenja ravnateljev Mojca Mihelič: Če učenec napreduje v usvajanju znanja, potem dober učitelj to tudi prizna pri končni oceni.Komentar Nejca Krevsa o tem, da naj bi se Abrahamskim sporazumom, ki zbližujejo muslimanske države z Izraelom, pridružil tudi Kazahstan.Rokometašice Krima Mercatorja v 7. krogu lige prvakinj v Ljubljani izgubile proti danskemu Odenseju.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali nekaj utrinkov iz jubileja vzgojno izobraževalnih delavcev, še posebej o papeževem srečanju s študenti. Za vas smo pripravili tudi povzetek dogajanja v Vatikanu na praznik Vseh svetih in vernih duš, pa tudi druge dogodke tega tedna. Osrednji pogovor pa je bil posvečen jubileju sodelujočih v sinodalnem procesu. Z nami je bila Mojca Belcl Magdič.

Tokrat se odpravljamo v vas s prelepim razgledom, v Podpeč, ali natančneje tamkajšnjo cerkev sv. Helene, katere usoda je bila zaznamovana z gradnjo obstoječe železniško proge Divača-Koper. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je namreč ta povzročila razpoke sten in plazenje flišnega terena, na katerem stoji cerkev. Takrat so jo zaprli in iz nje odnesli oltar, fragmente fresk ter ostalo okrasje. Več kot 50 let je preteklo, preden se je – sedaj zlati oltar – vrnil na svoje mesto. Podpeško cerkev je obiskala Mateja Rolih Maglica, glasbo je izbrala Simona Moličnik.

Z nami je bil v jutranji Svetovalnici bolnišnični duhovnik Anže Cunk, ki nam je pojasnil, kaj Cerkev pravi o evtanaziji in asistiranem samomoru. Z nami pa je podelil tudi bogate izkušnje stika z bolnimi in umirajočimi.

V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.

Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih.

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih.

Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.

Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.

Letošnje praznovanje Slomškove nedelje je bilo združeno s praznovanjem 400-letnice lazaristov, zato je bil osrednji kraj praznovanja hrib svetega Jožefa nad Celjem. V oddaji smo slišali, kako sta se na tem mestu duhovno srečala sv. Vincencij Pavelski in škof Slomšek. Odšli smo tudi na Primorsko, v župnijo Vipava, kjer je preteklo nedeljo koprski škof blagoslovil obnovitvena dela na župnijski cerkvi svetega Štefana. Prisluhnili smo še pogovoru z župnikom v Šmarjeti Alfonzom Žibertom o prvi cerkvi posvečeni bl. Drinskim mučenkam.

Letošnje praznovanje Slomškove nedelje je bilo združeno s praznovanjem 400-letnice lazaristov, zato je bil osrednji kraj praznovanja hrib svetega Jožefa nad Celjem. V oddaji smo slišali, kako sta se na tem mestu duhovno srečala sv. Vincencij Pavelski in škof Slomšek. Odšli smo tudi na Primorsko, v župnijo Vipava, kjer je preteklo nedeljo koprski škof blagoslovil obnovitvena dela na župnijski cerkvi svetega Štefana. Prisluhnili smo še pogovoru z župnikom v Šmarjeti Alfonzom Žibertom o prvi cerkvi posvečeni bl. Drinskim mučenkam.

Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga.

Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga.

Cerkev dobila dva nova svetnika, predvsem vzornika mladih.Na kanonizaciji Petra Jurija Frassatija in Karla Acutisa med številnimi romarji na Trgu sv. Petra tudi Slovenci.V Cerkvi na Slovenskem danes veliko slovesnosti, nekatere že v luči jutrišnjega praznika Marijinega rojstva.V največjem ruskem napadu na Ukrajino več mrtvih, v Kijevu poškodovan sedež vladeZakaj v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije in Civilni iniciativi staršev otrok v zasebnih vrtcih v petek pripravljajo protest?Predstavniki redov in skupnosti s frančiškovsko karizmo peš romajo iz Goričkega v Piran.Slovenija ob 17.30 z Italijo za četrtfinale evropskega prvenstva v košarki.

Papež Leon XVI.: Cerkev naj bo šola ponižnosti za vse; dom, kjer so vsi dobrodošli!Jutri začetek zbiranja podpisov za referendum proti zakonu o končanju življenja s pomočjoLaris Gaiser: Blejski strateški forum je postal okno v svet za slovensko diplomacijo.Putin je Trumpa peljal žejnega čez vodo, ta pa Indijo potisnil v kitajsko vplivno območje.Promet na območju predora Šentvid stekel normalno; odprta tudi Linhartova cesta.Upravljavci javnega potniškega prometa: na novo šolsko leto smo dobro pripravljeni.Šport: Eva Alina Hočevar v krosu na divjih vodah v Tacnu do drugega mesta.Vreme: Danes jasno; jutri na zahodu spremenljivo oblačno, drugod povečini sončno.

7. septembra bo Lenart v Slovenskih goricah obiskala delegacija iz francoskega romarskega mesteca Saint-Léonard de Noblat na zahodu osrednje Francije, v katerem je živel in je pokopan sveti Leonard Noblaški. Mednarodno združenje svetega Lenarta si prizadeva tesno povezati mesta in cerkve, ki se imenujejo po svetem Lenartu, zato njegovi člani potujejo v te kraje in spodbujajo svetnikovo čaščenje. Sveti Lenart velja za enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji, v Sloveniji pa je več kot 60 cerkva, ki se imenujejo po tem svetniku. Naš gost je lenarški župnik Marjan Pučko.

Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo usmrtitve? Na voljo je imel namreč še dve drugi možnosti.

Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo usmrtitve? Na voljo je imel namreč še dve drugi možnosti.

Marica Škorjanec-Kosterca, bere Eva Longyka Marušič. Vlasta Črčinovič Krofič v zgodovinskem romanu Planina upodablja življenje na severnem delu Pohorja v drugi polovici devetnajstega stoletja, v času vladavine cesarja Franca Jožefa. Johannes Schweiger, čigar življenje spremljamo od njegovega tridesetega leta do smrti na prelomu novega stoletja, je planinski kralj, saj je lastnik največjega posestva na Pohorju. Izhaja iz rodu, ki se je z Nemškega v te kraje priselil že pred tisoč leti in so mu salzburški škofje v 16. stoletju za posebne zasluge podarili ozemlje ob Dravi in velik del pohorskih gozdov. Johannes je moral nenadoma zapustiti užitke študentskega življenja na Dunaju. Po nenadni nesreči očeta in brata, ki sta umrla v gozdu med podiranjem drevja, se je vrnil na posest v domači Kretzenbach. Postal je dober gospodar in priljubljen sosed, bil je radodaren, tudi kočarji, ki so delali zanj, so ga spoštovali. Izbral si je premlado, razvajeno nevesto, hčer bogatega, očitno čudaškega fužinarja, ki mu je poleg najmlajše Marije prepustil še svoji starejši hčeri za pomoč in druženje. Zakon ni bil srečen, saj ga žena ni marala, v mesecu dni je povsem otopela. Prepustila mu je svoje telo, v mislih pa se je odpravila na cvetoče travnike in štela tiktakanje ure. Johannes se je zbližal z kočarico Lenko, ki je imela že dva nezakonska otroka, tretji pa se je rodil iz njune ljubezenske zveze hkrati z Marijino deklico. Gospodarica Marija, ki trpi za duševnimi motnjami, po rojstvu hčerke zbeži od doma in se zaplete v ljubezensko razmerje z drvarjem, a se noseča spet zateče k možu. Ta nepričakovano stori nekaj dobrega in ljubeče sprejme ženinega otroka. Poleg osrednjega lika je v romanu tudi nekaj slikovitih posebnežev: pritlikavec Ahac, ki pase ovce in igra na piščalko, spominja na Vandotovega junaka, k zdravilki Julki – zeliščarki in najboljši babici pri porodih (vsi porodi so zelo natančno opisani) – pa se ljudje zatekajo raje kot k zdravniku. Vlasta Črčinovič Krofič zelo živo opisuje dejavnosti, v katerih sodeluje večja skupina ljudi: iskanje otrok, ki so se izgubili v gozdu, lov na divje svinje, nesrečo pri podiranju drevja, splavarjenje na Dravi. Nazorno so predstavljeni krsti in poroke na domu, običaji ob smrti, med pogrebom nastopajo celo najete objokovalke, česar v slovenskem ljudskem izročilu sicer ne zasledimo. Moralna pravila, ki jih je vernikom zapovedovala Cerkev, so v Johannesovi hiši dokaj ohlapno upoštevana, saj občasno z njim živita bolj ali manj spravljivo žena in ljubica Lenka. Roman spremlja napredek znanosti in tehnologije v drugi polovici 19. stoletja: razvoj šolstva, zdravstva in higiene, čebelarstvo, širjenje železniškega prometa; bogate pohorske domove je po letu 1883 osvetlila električna luč. A prihajajo tudi težki časi in ujme: požar, gospodarska kriza, poplava, kolera, lubadarji uničujejo gozdove, divje svinje pa pridelek na njivah, a sosedje si vedno pomagajo med sabo. S pisateljico se vračamo v čase Jurčičevih povesti. Zgodbe iz preteklosti je ohranilo ljudsko izročilo, o dogajanju pa pričajo dokumenti in takratni časopisi. Pripoved je realistična, brez pridiha romantike, čeprav avtorica ni ravnodušna do svojih literarnih oseb. Zelo natančno opisuje, ambiente, notranjost in zunanjost stavb, barvito upodablja pokrajine, saj je pisateljica tudi slikarka. Dialogi tečejo naravno in živo, ponekod so stilno ali narečno zaznamovani. Roman je zelo berljiv, iz pozabe obuja zanimive dogodke in, kot je zapisal Levstik, kako so ljudje živeli in imeli to ali ono reč med sabo.

Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni.

Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni.

Zaradi neviht in neurij agencija za okolje za večji del države prižgala oranžno vremensko opozorilo.Državni svetniki bodo na jutrišnji izredni seji odločali o vetu na več zakonskih besedil.Škof Peter Štumpf po obisku v Banja Luki: Katoliška Cerkev v Bosni in Hercegovini ostaja Cerkev upanja.Vreme: Jutri bodo zjutraj in dopoldne še krajevne padavine, popoldne se bo jasnilo.

Kakšna je vloga katoliške Cerkve v kulturnem delovanju koroških Slovencev? Koliko organizacij ima v svojem naslovu pridevnik katoliški? Ali ima slovensko organizirano življenje na avstrijskem Koroškem drugačen profil kot pri nemški večini? V oddaji ste slišali razmišljanje zgodovinarja in slavista dr. Teodorja Domeja. Pripravil ga je za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi krški škof Jože Marketz, njegovemu razmišljanju boste lahko prisluhnili čez teden dni.

Kakšna je vloga katoliške Cerkve v kulturnem delovanju koroških Slovencev? Koliko organizacij ima v svojem naslovu pridevnik katoliški? Ali ima slovensko organizirano življenje na avstrijskem Koroškem drugačen profil kot pri nemški večini? V oddaji ste slišali razmišljanje zgodovinarja in slavista dr. Teodorja Domeja. Pripravil ga je za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi krški škof Jože Marketz, njegovemu razmišljanju boste lahko prisluhnili čez teden dni.

Novi maši sta obhajala Matija Golob in brat Ambrož Brezovšek, v njunih župnijah so se na slovesni trenutek pripravljali dalj časa.Cerkev in svet potrebujeta delavce, željne dela na misijonski njivi, je v opoldanskem nagovoru poudaril papež Leon XIV., ki odhaja na krajši oddih v Castel Gandolfo.Napoved vložitve predloga posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu je sprožila burne odzive. Kakšne so lahko posledice?V Teksasu v ZDA hudourniške poplave zahtevale številne žrtve, sveti oče je družinam, ki so izgubile ljubljene, izrekel sožalje.Janez Cigler Kralj: Nova Slovenija želi biti glas upanja za prihodnost.Kolesarji na Dirki po Franciji se merijo na razgibani drugi etapi, včerajšnjo uvodno preizkušnjo je dobil Jasper Philipsen.Vreme: Pred nami sta nevihtna popoldne in noč, jutri dopoldne bodo padavine oslabele, a jih spet lahko pričakujemo proti večeru.

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva.

Izvolitev novega papeža Leona XIV. vzbuja razmišljanja, kakšen voditelj Katoliške cerkve bo. Bo sledil smernicam svojega predhodnika papeža Frančiška? Prvi nastopi Leona XIV. nakazujejo na socialno noto, pozive k miru, pa tudi, da se Katoliška cerkev ukvarja z izzivi modernih časov, kot je umetna inteligenca. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; Janko Petrovec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Italije; mag. Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.

Novi papež Léon XIV. je po včerajšnji izvolitvi danes daroval mašo v Sikstinski kapeli. V prvi pridigi je poudaril, da mora Cerkev delovati kot zgled in širiti sporočila enotnosti. Njegova uradna umestitev bo 18-ega maja. Druge teme: - Novi nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na pogovorih v Bruslju poudarila nujnost ničelnih carin z Združenimi državami. - Fiskalni svet ob napovedi glede povečanja obrambnih izdatkov: vladni načrti glede dodatnega zadolževanja le kratkotrajno vzdržni. - Začetek kolesarske dirke po Italiji. Primož Roglič lovi uspeh izpred dveh let.