Podcasts about velike

S tradicijo in navadami je napolnjen današnji dan, vélika sobota, ko se kristjani spominjajo Jezusa v grobu. V pripravah na jutrišnji praznik, velíko noč, verniki k blagoslov odnašajo velikonočne jedi, zvečer bodo v cerkvah slovesne vigilije. Sinoči je v Rimu potekal tradicionalni Križev pot, v meditacijah, ki jih je za posamezne postaje napisal papež Frančišek, so odmevala svarila brez brezbrižnostjo današnjih gospodarstev in sebičnostjo. Ostali poudarki oddaje: Ameriški in iranski pogajalci v Rimu iščejo pot do jedrskega dogovora, iz katerega je izstopila prejšnja Trumpova vlada. Neučinkovitost slovenskega sodstva vpliva tudi na končurenčnost gospodarstva Začenja se končnica lige NBA, v kateri bo Luka Dončič prvič igral v dresu Los Angeles Lakersov

Svetovno javnost je presenetilo povelje ruskega predsednika Vladimirja Putina o ustavitvi spopadov v Ukrajini za čas velike noči. Po navedbah Kremlja naj bi premirje že veljali in bo trajalo do jutri opolnoči. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nekaj urah nejasnosti sporočil, da je tudi Kijev pripravljen spoštovati prekinitev ognja, če jo bo spoštovala tudi Moskva. Ukrajinska stran namreč poroča o napadih ruskega topništva, že pred tem pa so glede ustavitve ognja izrazili skeptičnost.

Zakonca Ruparčič sta iskala odgovore na otroška vprašanja o prazniku velike noči.

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Luisa Battistig je beneška Slovenka, ki je, kot pravi, vedno pisala. Že ko je bila v šoli in internatu, je pisala dnevnik, toda v italijanščini, saj slovensko ni znala. Ko se je z možem vrnila v svoje domače kraje pod vrh Matajurja oziroma Velike babe, pa je v sebi začutila nujo, da svoje občutke in razmišljanja zapiše v svojem domačem jeziku in jih ohrani za prihodnje rodove. Leta 2004 je izdala 'Skrivnost dvieh bregi', 2007 pa 'Ta par počivale'. Pred šestimi leti je uredila knjigo 'Življenje na planinah pod Matajurom', s katerim je tesno povezana vse življenje. S proze je prešla na poezijo in pred kratkim objavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom 'Ti si', v kateri so zbrane pesmi treh desetletij. Od kod nuja po pisanju in kje najde inspiracijo, o peterici pesniških prijateljic iz Benečije in Krivapetah Luisa Battistig pripoveduje novinarki Radia Trst A Luciji Tavčar. Prisluhnite jima! Luisa Battistig je letos med prejemniki priznanj NAŠA SLOVENIJA, saj je zaslužna za to, da je v vasi Mašere tudi Muzej vrha Matajurja, ki ga lahko obiščete.  Foto: Lucija Tavčar

Na tretjo postno nedeljo se nadaljuje priprava na veliki praznik Velike noči. Mnogi verni kristjani prav v tem obdobju iščejo načine, kako poglobiti in okrepiti odnos z Bogom. Romanja so tradicionalno pomemben del te poti, saj ponujajo priložnost za molitev in premišljevanje. Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili kapucina Jurija Slamnika, ki je nedavno doživel romanje v Rim. Podelil nam bo izkušnje, občutke in misli o tem, kako lahko romanja obogatijo duhovno pot, prav v postu.

Reševalne ekipe na območju Velike planine našle dele letala.Dr. Štuhec o podelitvi Bodeče Neže dr. Igorju Saksidi in o oskrunitvi pročelja ljubljanske stolnice in nadškofije.V Nemčiji krščanski demokrati in socialdemokrati potrdili vstop v koalicijska pogajanja.Vreme: Proti jutru se bo oblačnost spet povečala. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno.

Ajda Rotar Urankar je podjetnica, vplivnica, športnica in mama dveh energetičnih fantov. Poslušati njeno življenjsko zgodbo je prijetno in navdihujoče, ker je to zagotovo zgodba o uspehu, zato je še toliko bolj pretresljivo slišati, kako jo je življenje v neki točki popolnoma ustavilo. Ajda svojo izkušnjo z izgorelostjo deli zelo nazorno, plastično, brez dlake na jeziku, kar je lahko v tolažbo in spodbudo marsikomu: tako dejstvo, da se s tesnobo in izgorelostjo srečujejo ljudje, pri katerih izgleda, da imajo vse pod kontrolo; kot dejstvo, da se iz brezna obupa lahko uspešno izkopljemo. Epizoda nastavlja v sodelovanu s firmo Vitapur, ki letos praznuje 20 let predanosti vrhunskim spalnim rešitvam, inovacijam in uporabi visokokakovostnih materialov. Ob tej prelomnici so lansirali novo linijo ležišč, ki je razvita v sodelovanju s strokovnjaki za spanje in prilagojena različnim spalnim potrebam. Njihov cilj ostaja enak – izboljšati kakovost spanja za vse generacije. Počekiraj na: https://www.vitapur.si/umetnost-lenarjenja?utm_source=podcast&utm_medium=organic&utm_campaign=umetnostlenarjenja_leziscaAjdo najdeš na Instagramu (@ajdaru), njen spletni butik za otroke (Minimellows) pa na: https://minimellows.com/Ajdin podkast "Na svoji strani" najdeš na: https://www.youtube.com/channel/UCtLfyYjNxPsgs82lAuxm52QTimeline epizode:6:20 - Študij v Veliki Britaniji16:44 - Kampanja "Give Women Voice" in nagrada19:25 - Kreativni proces in vpliv počitka na ustvarjalnost27:58 - Vloga vplivnice in rast na družbenih omrežjih35:05 - Izkušnja z izgorelostjo in pot do okrevanja37:35 - Odpoved službi zaradi izgorelosti47:54 - Osebna izkušnja s terapijo in okrevanjem1:00:02 - Soočanje z nespečnostjo in anksioznostjo1:04:55 - Izgorelost in fizična izčrpanost1:08:50 - Usklajevanje kariere in osebnega življenja1:10:04 - Učenje postavljanja meja in skenslanje obveznosti1:11:20 - Pomembnost počitka in vpliv na kreativnost1:14:03 - Strategije za preprečevanje izgorelosti1:16:11 - Družinsko življenje in vzgoja otrok1:27:51 - Zaključek in inspirativna misel

Jeste li ikada podijelili nečiji video ili glazbu na društvenim mrežama bez dopuštenja te osobe ili organizacije? Velike su šanse da ste time prekršili autorska prava. Zakon o autorskim pravima određuje što smijemo koristiti i dijeliti na društvenim mrežama. Razumijevanje tih pravila može vam pomoći da izbjegnete neugodne situacije i potencijalne pravne posljedice.

Poročali smo o nadaljevanju prenove glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra, arheoloških odkritjih na območju predvidene gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, poslovnih rezultatih in dogajanju v Postojnski jami ter o pripravi in značilnostih božičnega kruha.

Brazilski režiser Leonardo Mouramateus in portugalski igralec Mauro Soares redno sodelujeta pri ustvarjanju filmov. Združila sta tudi moči pri filmu Greice, ki smo si ga lahko ogledali na festivalu Liffe. V njunem tretjem skupnem celovečercu sta na lahkoten in zabaven način povedala zgodbo o študentki, ki išče svojo pot v življenju, ob tem pa nista spregledala resnejših tem, kot so razmerje med resnico in lažjo, izseljevanje, migracije in dedovanje. Foto: Darja Štravs Tisu za Cankarjev dom Na levi Mauro Soares, na desni Leonardo Mouramateus.

Boban Petrović je gost Vladimira Stankovića u 160. epizodi podcasta Biznis Priče. Da li je život poput onog iz Holivudskog filma zaista vredan? Kako je jedan čovek mogao da spreči rat u Bosni? Kako izgleda multimilionski posao sa kraljevskom porodicom Saudijske Arabije? Kojom malverzacijom su preduzetnici devedesetih godina kupili pola Dedinja? Zašto Tramp nije došao da gradi Monte Karlo u Beogradu? Kako stane službe postavljaju svoje agente na jahte bogatih preduzetnika? Ovo su samo neke od tema o kojima smo razgovarali sa našim današnjim gostom, legendarnim Bobanom Petrovićem. ⭐️ Partneri podcasta:

Novi načini komunikacije so s sabo prinesli tako pozitivne kot negativne učinke, s katerimi se različne religijske skupine soočajo na različne načine. Kako so se religijske skupnosti digitalizirale v času zaprtja zaradi pandemije koronavirusa? Kakšne prakse so se od izrednih razmer obdržale? Kdo so religijski vplivneži? Ali je Qanon nova religijska skupnost? Kako je digitalizacija vplivala na raziskovanje religijskega življenja? Velike spremembe v rabi digitalnih tehnologij je povzročila pandemija koronavirusa in z njo prepovedovanje druženja večjih skupin v zaprtih prostorih. Za zaslone in med štiri stene domov so se preselile tudi religijske skupnosti, ki so poleg družbenih medijev, aplikacij za sestanke in množično sporočanje, uporabljale tudi starejše načine komuniciranja, od telefona do elektronske pošte, večje pa tudi radio in televizijo. V okviru mednarodne raziskave religijskih skupnosti Recovira, ki se je začela leta 2022 in se bo letos končala, v njej pa poleg Slovenije sodeluje še 6 držav, so raziskovali, kako so se v času zaprtja zaradi pandemije koronavirusa znašle tri religijske skupine: prevladujoča religijska institucija, dolgo uveljavljena manjšinska skupnost in novejša, manj razširjena religijska skupnost. V Sloveniji so raziskovali soočanje s pandemijo v Rimskokatoliški cerkvi, Islamski skupnosti in Skupnosti za zavest Krišne. Ugotovili so pomembne razlike v načinu komuniciranja prek spleta. Več v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Danes je Ekološki dan Evropske unije. V Sloveniji ga letos obeležujemo prvič. V organizaciji kmetijskega ministrstva in mestne občine Ljubljana na Gospodarskem razstavišču ves dan potekajo različni dogodki za ozaveščanje o ekološkem kmetovanju in o prednostih ekološke hrane. Na ekološki tržnici se predstavljajo ekološki kmetje, učenci Vojnika in vrhunski kuharski mojstri kuhajo jedi iz ekoloških živil, ekološko hrano promovirajo športniki. Dopoldanski posvet pa je naslavljal vprašanje, kako zagotoviti več lokalne ekološke hrane v javne zavode in kakšna je pri tem vloga lokalnih skupnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.

V spomin na današnji dan pred 77 leti, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba, po kateri so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije, danes praznujemo obletnico vrnitve Primorske k matični domovini. To samo praznik Primorcev, ampak praznik cele Slovenije, je v slavnostnem govoru na osrednji prireditvi v Vipavi poudaril premier Robert Golob. Moč naroda nikoli ne izhaja iz razdvajanja, ampak vedno samo iz skupnih vrednot, je še poudaril.

Hand auf Herz - wer von euch schaut gerne Trash TV?! Ertappt ihr euch auch immer wieder dabei, wie ihr die Kandidat:innen in Schubladen steckt?  Genau so geht es vielen mit Tessa Bergmeier. Tessa war mit 19 Jahren bei Germanys Next Topmodel dabei und hat Heidi Klum den Stinkefinger gezeigt, sie hat Nadja Abd El Farrag im Promi-Boxen besiegt, musste im Dschungelcamp die übelsten Aufgaben über sich ergehen lassen und zieht in Kürze in das Sommerhaus der Stars 2024. Sie wird oft als "Zicke" dargestellt. Ob sie das wirklich ist, wie sie sich selbst sieht, wer sie wirklich ist und warum sie #vegan lebt, beantwortet sie heute im Plantbased #podcast. Zudem sprechen wir darüber, welche negativen Erfahrungen sie auf der Geburtstagsfeier von Micaela Schäfer gemacht hat, welche positiven Erfahrungen sie im Alltag rund um vegane Ernährung hat und warum sie bewusst in Reality-TV-Formaten über vegane Ernährung und Tierschutz spricht. Natürlich sprechen wir auch über ihre Erfahrungen bei GNTM und Co und wie real oder gestaged diese Formate überhaupt sind.  Sie verrät auch, warum sie von einer Pelz-Designerin auf 150.000 Euro verklagt wurde, mit wem sie gerne ein veganes Dinner veranstalten würde und hat eine ziemlich kreative Idee, die sie umsetzen würde, wenn sie Politikerin wäre. Viel Spaß beim Anhören!

Kako je otrok hiter, ko je treba kaj vzeti. Človek se mora podvizati, da mu hitro izmakne to, kar mu ne sme priti v roke. Upam, da vas niso prebudili kakšni otroci, ki so si zaželeli tega ali onega. Pri otrocih še nekako potrpimo, včasih se jim celo smejemo, ko si kopičijo stvari in vztrajno kričijo: »Moje!« Težje je, ko se srečamo z odraslim, ki hoče za vsako ceno imeti vsak dan več in več. Pred kratkim so me v šoli dijaki spraševali, zakaj je vedno večja razlika med tistimi, ki imajo veliko, in tistimi, ki imajo vsak dan manj. Nisem jim dal odgovora. Vrnil sem jim vprašanje. »Kaj vas žene, da se mučite v šoli tudi takrat, ko vam snov ni pisana na kožo?« Odgovarjali so različno, a bolj ali manj so poudarjali, da bodo le tako lahko študirali, kar jih veseli, in se bodo pozneje s tem preživljali. Nadaljeval sem s spraševanjem, kaj je za njih pomembnejše ali delati, kar jih veseli, ali to, kar jim bo prineslo dovolj veliko plačo. Velika večina je bila mnenja, da je pomembnejši višji dohodek. Na koncu so sami odgovorili na začetno vprašanje o tem, zakaj vedno večji prepad med bogatimi in revnimi. Večina je prepričana, da le če imaš dovolj, lahko v polnosti živiš. Nekateri so pri ustvarjanju imetja iznajdljivejši, drugi nerodni, kar vodi v socialne razlike. Nekaj jih je predlagalo, da bi morala družba kot celota poskrbeti, da bi krotila apetite podjetnih. Razvil se je pogovor o družbi, ki bi vsem omogočala potreben uspeh in s tem tudi bogastvo. Ostali so razcepljeni med temi, ki so zagovarjali ukrepe družbe, in tistimi, ki so zagovarjali svobodno pobudo vsakega posameznika. Težko je svetovati mladim, kaj bo najbolje za njihovo prihodnost. V zgodovini smo imeli številne poizkuse, kako ukrotiti požrešnost enih in blažiti revščino drugih. Morda je sodobna potrošniška družba res preveč obsedena s kopičenjem imetja. Vsak bi hotel imeti vse in to takoj. Pri tem je vabljiva rešitev, ki so jo in jo še vedno ponujajo taki in drugačni revolucionarji. Treba naj bi bilo zamenjati družbeni red in bo vse drugače. Kar je nevarno. Vedno in povsod so bili pohlepni in nenasitni ljudje. Noben sistem jih ni odpravil. V dolgi tradiciji najrazličnejših verstev to pripisujejo grehu, kršenju božjih postav. V vsakem človeku, ne glede na politični sistem, v katerem živi, je kal nenasitnosti. Prav post je trenutek, ko naj bi vsak najprej pogledal nase. Zmanjšal svoj apetit in poskrbel za druge. Imejmo vsaj danes manj požrešne oči in pomagajmo revnejšim od nas. Jutri bo brez velikih revolucij zaradi tega svet pravičnejši.

Vor zwei Jahren ging die erste Folge des Plantbased-Podcasts live. Mit dabei war Maya Leinenbach, die viele von euch sicher auch unter dem Namen “Fitgreenmind” kennen. Seitdem hat sich viel getan und Maya hat ihre Schule mit Bestnoten abgeschlossen und viele neue spannende Projekte in der Pipeline. Maya ist eine der erfolgreichsten Food-Bloggerinnen Deutschlands mit über 6 Millionen Followern auf Instagram, TikTok und Co. Maya gibt in der neuen Folge gibt sie einen tiefen Einblick in ihr Erfolgsrezept für Social Media, spricht über ihre Morgenroutine und sie verrät, wie sie ihren Proteinbedarf deckt und ob sie eher Team Tofu oder Tempeh ist. Zudem teilt Maya ihre Pläne für die Zukunft und verrät, wie ihr bei ihrer Deutschland-Tour dabei sein könnt. Sie erzählt auch, wie sie einen gesunden Umgang mit Social Media entwickelt hat und welche Bedeutung ihre Familie für ihre Leidenschaft zum Kochen hat. Am Schluss verrät sie uns noch, warum sie gerne mal Markus Rühl, Uncle Roger und Jamie Oliver zum vegan Essen einladen würde. Der einprägsamste Satz aus dem Podcast “Comparison is the Thief of Joy!” - was sie damit meint erfahrt ihr im Podcast. Viel Spaß beim Anhören!

Ob slovesu Anite Ogulin se veliki humanitarki poklanja vsa država, posebno čast se ji bo izkazalo tudi s pogrebom z vojaškimi častmi. Njena najdragocenejša zapuščina pa je odločenost številnih, da bodo nadaljevali njeno nesebično delo. Ostali poudarki oddaje: - Metsola ob vnovični izvolitvi za presednico evropskega parlamenta o potrebi po močnih voditeljih. - Izrael trdi, da je v Gazi ubil že 14 tisoč borcev Hamasa. - Na Primorskem od jutri velika požarna ogroženost.

Wenn Kevin Elstner kocht, schauen über 300.000 Menschen dabei zu. Auf Instagram, TikTok, YouTube, als auch Pinterest folgen "Vegan Kevin" knapp eine halbe Millionen Menschen und warten sehnsüchtig auf neue Rezepte von ihm. Sein Geheimrezept für leckere, vegane Gerichte verrät er in dieser Podcast-Folge. Er zeigt uns, wie er #Foodfotografie aufs nächste Level bringt, warum seine veganen Rezepte funktioniert, welche Zutaten er besonders mag und warum er angefangen hat, #foodie zu werden. Auch über seine Erfahrungen, als sein Instagram Account gesperrt war, spricht er und verrät seine Lösung, um den Account schnell wieder zu bekommen. Außerdem erzählt er, wie es dazu kam, dass er #vegan lebt und mit wem er gerne ein veganes Dinner veranstalten würde. Zum Schluss kommt noch die Überraschung, dass wir beide die selbe Lieblingsband haben - welche es ist, erfährst du im Podcast. Viel Spaß beim Anhören!

Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega svetaNa znanem mestu v sagi o Vojni zvezd mojster Yoda pripomni, da je težko videti v prihodnost, ker je ta pač v nenehnem gibanju. Vse lepo in prav, ampak nekaj podobnega bi najbrž lahko rekli tudi o preteklosti. Naše razumevanje tega, kako so ljudje nekoč živeli, delali, mislili in čustvovali, se namreč dopolnjuje, spreminja in premika z vsakim arheološkim izkopavanjem, z vsakim dolgo pozabljenim dokumentom, odkritim v državnem arhivu, z vsako porumenelo fotografijo, najdeno na zaprašenem podstrešju. To gibanje je praviloma seveda inkrementalnega značaja, no, tu in tam pa zgodovinarji, arheologi in drugi humanistični znanstveniki odkrijejo kaj tako velikega, tako pomembnega, da se lahko naš pogled na preteklost obrne na glavo čez noč. In vse kaže, da se je nekaj takega zgodilo pred nekaj meseci v južni Italiji. Za kaj torej gre? Ko so najzgodnejši arheologi v 18. stoletju začeli odkopavati antične Pompeje in druga naselja, ki jih je leta 79 pokopal izbruh Vezuva, so v eni izmed vil na robu mesteca Herculaneum odkrili tudi sobo, v kateri je bilo na stotine sicer zoglenelih in krhkih, a vendar intaktnih papirusnih zvitkov. To so bile, jasno, rimske knjige. Kaj v njih piše, doslej ni mogel prebrati nihče, pred nekaj meseci pa so znanstveniki sporočili, da so razvili pionirsko metodo, kako s pomočjo umetne inteligence vendarle pokukati v te knjige. Posledično se nam obeta, da bomo lahko zdaj prebirali grške in rimske knjige, za katerimi se je v počasnem teku stoletij izgubila vsaka druga sled. A kakšna dela bi se utegnila skrivati v tej zogleneli herkulanejski knjižnici? Bomo nemara odkrili še neznana besedila grških in rimskih književnikov, znanstvenikov in filozofov, med njimi morda celo pisanja Sapfo, Aristotela ali Livija? Bo zaradi teh novih uvidov treba navsezadnje na novo napisati kar celotno zgodovino antike? To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo v studiu gostili tri izvrstne poznavalce grško-rimskega sveta: predavatelja na koprski Fakulteti za humanistične študije in raziskovalca na Inštitutu za kulturno zgodovino, dr. Gregorja Pobežina, ter dr. Sonjo Weiss in dr. Davida Movrina, oba predavatelja na Oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete.   foto: stenski mozaik v hiši št. 22 v Herculaneumu, ki prikazuje morskega boga Neptuna in Salacio, boginjo slane vode (Goran Dekleva)

Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj? Odpravimo se na epsko potovanje z arktičnimi čigrami, skrivnostnimi netopirji mračniki, veličastnimi metulji monarhi in milijoni kopitarjev v afriških savanah. Gostje: dr. Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo; Primož Presetnik, Center za kartografijo flore in favne; dr. Rudi Verovnik, biotehniška fakulteta v Ljubljani; dr. Miha Krofel, biotehniška fakulteta v Ljubljani.

+Savršen vikend - pol-pozicija, pobeda u sprintu, pobeda u glavnoj trci.+Trka godine na stazi Amerika!+Pedro Acosta i Enea Bastianini na postolju, pad Markeza, nestanak Bagnaie...Link za zvaničnu Fantasy Lap 76 MotoGP ligu za 2024: https://fantasy.motogp.com/leagues/join/4WEEP7HUKod za ligu: 4WEEP7HUPodrška Infinity Lighthouse ekipi!

PoduzetniJA: https://saraperanic.com/rad-sa-mnom/p... Website: https://saraperanic.com/ Instagram:   / sara.peranic  

Roman „Glava velike ribe“, prvijenac poznatog scenarista i redatelja Ognjena Sviličića, započinje u dramatičnom trenutku kad Traktor, bivši branitelj s ozbiljnom psihičkom dijagnozom, razmišlja kako skratiti sebi muke kalašnjikovom kojeg čuva od rata. Osjećaj krivnje i noćne more njegova su svakodnevica u samačkom životu obiteljske kuće. Dolazak brata Andrije i njegove supruge Vesne, koji u roditeljsku kuću na selu ne stižu samo zbog brige za bratovo stanje već i s namjerom da ga nagovore na prodaju kuće zbog Andrijinih dugova, neočekivano, pozitivno djeluje na Traktora te on postaje ponovno svjestan vlastitih emocija. Redatelj: Dejan Šorak, dramatizacija:Dubravko Torjanac, glazbena urednica:Adrijana Kramarić, ton majstor: Lana Deban Glume:Boris Svrtan,Goran Grgić,Dora Lipovčan,Živko Anočić Premijera: 25.05.2015.

U ovoj epizodi govorimo o onom unutrašnjem zovu koji nas vuče da uradimo nešto veće.Pitanja na koja odgovaram:Zašto osjećamo da smo rođeni za nešto više?Kako da lakše ispratimo taj zov?Kakav život postane kada osluškujemo taj unutrašnji glas?Ukoliko želite da pratite informacije o edukacijama, radionicama, kao i korisnim sadržajima, pridružite se zajednici na mojoj newsletter listi: https://martinadjokic.com/newsletterA možete me pronaći i na Instagramu: https://www.instagram.com/martina.djokic/

Konec novembra je Ljubljano obiskal francoski pisatelj Etienne de Montety, dobitnik Velike nagrade za roman Francoske Akademije za roman Velika preizkušnja. Prevedel ga je Jaroslav Skrušny, izšel je lani pri založbi Družina. Avtor se v besedilu ukvarja z žgočimi težavami sodobne francoske družbe, povod za pisanje pa je bil uboj katoliškega duhovnika Jacquesa Hamela leta 2016, napadla sta ga mlada islamska skrajneža. Etienne de Montety opiše pet glavnih oseb: katoliškega duhovnika, muslimanska fanta, policaja vietnamskih korenin in katoliško redovnico ter se skuša poglobiti v njihov notranji svet ter poiskati vzroke za njihova dejanja. Foto: Andrej Sekulović

Hej dragi naši! Evo nas nazad s drugim dijelom prošle epizode :) Želimo vam sve najbolje za Novu godinu i čujemo se u 2024.! ☕ Počasti nas s kavom ako ti se svidjela epizoda: https://www.buymeacoffee.com/pomalotoomuch POVEŽITE SE S NAMA: Eva: https://www.instagram.com/toomucheva Marie: ⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mariewasler⁠⁠⁠⁠ Slušajte, gledajte & subscribeajte naš podcast: YOUTUBE: https://bit.ly/3ytU2hP SPOTIFY: https://spoti.fi/3RNtHCj APPLE: ⁠⁠⁠⁠https://apple.co/3RNuD9W⁠⁠⁠⁠ Ako nam se želiš zahvaliti za naš rad i trud, bile bismo ti zahvalne da ovu epizodu podijeliš na svojim društvenim mrežama ili svojim prijateljima i da nas označiš (@toomucheva, @mariewasler) te da podcast ocijeniš i/ ili komentiraš na platformi na kojoj nas slušaš. Hvala ti!

Vlada je, u sklopu svoje velike reforme migracijskog sustava najavljene početkom tjedna, uvela niz izmjena u studentskim vizama. Strategija ima za cilj prepoloviti stopu useljavanja u Australiju tijekom iduće dvije godine, istovremeno privlačeći veći broj visokokvalificiranih radnika tijekom idućeg desetljeća.

U ovoj epizodi govorimo o ideji da se velike odluke donesu naglo i naprave veliki rezovi u životu.Pitanja na koja odgovaram:Zašto nekada pravimo nagle preokrete?Koje su posljedice takvih djelovanja?Kako da funkcionišemo odmjereno?Ukoliko želite da pratite informacije o edukacijama, radionicama, kao i korisnim sadržajima, pridružite se zajednici na mojoj newsletter listi: https://martinadjokic.com/newsletterA možete me pronaći i na Instagramu: https://www.instagram.com/martina.djokic/

Dve stvari u trenutnom stanju industrije advertajzinga treba da se menjaju: Od komunikacije uglavnom profitiraju oglašivač i agencija/medij, dok se ciljna grupa (publika) tretira kao roba. Vrednost se meri i izražava isključivo finansijski/kroz novac, koji nije nužno i uvek merilo uspeha. Stoga su dva glavna pitanja koja ćemo diskutovati u ovom razgovoru: Kako kreirati održivu komunikaciju od koje će profitirati sva tri učesnika u lancu, uključujući i ciljnu grupu? Kako pravilno meriti ostvarenu vrednost? U još jednom veoma zanimljivom razgovoru o advertajzing industriji u Srbiji, razgovarali smo sa Ivanom Uspenski, koja trenutno živi i radi u Nemačkoj, na poziciji Head of Insights and Channels Planning u kompaniji McCann Worldgroup Germany. Ivana Uspenski, Head of Insights and Channels Planning @ McCann Worldgroup Germany - https://www.linkedin.com/in/ivana-uspenski-81679a5/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Ivanin background i karijerni put - Tri ključne tačke za uvod u temu razgovora - Elementi uspešne održive komunikacije: efektivnost vs. efikasnost - Redudantnost - Emotivna vs. Empatična komunikacija - Merenje uspešnosti komunikacije - Digitalne persone - KPI vs. Metrika - Da li je u digitalu zaista sve merljivo? - Velike promene u advertajzingu Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: - MTS Unapredite svoje poslovanje uz pametna mts biznis rešenja - https://mts.rs/Poslovni 2. Partneri podkasta: - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Projekat Srbija inovira - https://srbijainovira.rs/ - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ Nova mBanking aplikacija OTP banke: Google play - https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.newfrontier.iBanking.mobile.SOG.Retail&hl=en App store - https://apps.apple.com/app/soge-m-bank/id803935073?ls=1 - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Trenje'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Išče se nov zdravstveni minister! Potem ko je Danijel Bešič Loredan v petek podpisal odstopno izjavo zaradi razhajanj s premierom glede krepitve javnega zdravstva, se bo z ministrovim odstopom ta teden seznanil državni zbor. Predsednik vlade Robert Golob mora hitro najti nekoga, ki bo izpeljal ključno reformo v tem mandatu, morda bo resor začasno prevzel sam. Drugi poudarki oddaje: - Vlada o razrezu proračunov prihodnjih dveh let: treba bo zategniti pas - Zunanji ministri Italije, Hrvaške in Slovenije tudi o ukrepih na zahodnobalkanski migrantski poti - Mladinske košarkarice spisale zgodovino - osvojile naslov evropskih prvakinj

Vloga Slovenije kot nestalne članice varnostnega sveta bo predvsem povezovalna. Tako v luči polarizacije sveta poudarjajo na zunanjem ministrstvu. Državni sekretar Samuel Žbogar poudarja, da bodo odprti do vseh držav, ne zgolj do zaveznic. Preostale novice:Banka Slovenije rahlja pogoje pridobivanja posojil: minimalna kreditna sposobnost od julija 745 evrov namesto zdaj veljavnih 915. ZZZS ostro nad dokument Zdravniške zbornice za izboljšanje razmer v zdravsvu: rešuje le gmotni položaj zdravnikov, pacienta ne omenja. Na jugu Ukrajine po poškodbi jezu poplavljnih več kot 20 krajev, brez pitne vode več sto tisoč ljudi. Evropska unija že pošilja pomoč.

Ove nedelje, dali smo malu prednost aktuelnoj temi i analizirali Partizan u utorak – što će reći, NBA će opet u četvrtak sa dva dana kašnjenja, ali teši nas da smo neke stvari makar pogodili kako treba! Na istoku, hoće li se desiti jedno ostvarenje dugoročne prognoze? I Edin i Miloš tipovali su Filadelfiju kao tim koji izlazi sa istoka, i čini se da su Siksersi našli „rupe“ u oklopu Bostona, koji nikako da poveže nekoliko konzistentnih partija u ovom doigravanju. Ovaj poslednji prokliz ih doduše može koštati i nekog većeg dometa – biće teško iščupati seriju u gradu bratske ljubavi, koji je nit bratski, nit nudi nešto mnogo ljubavi kad su rivali po sredi. Majami, u ovom momentu dok gledate, možda već i slavi prolaz u finale. Ako se to desilo, znajte da zasluge verovatno pripadaju čudovištu po imenu Džimi Batler, koga ni povreda članka nije sprečila da vaskrsne u dve utakmice na Floridi i odvede seriju na korak od finiša. Velike zasluge naravno pripadaju i čarobnjaku Spolstri, koji je opet iscedio suvu drenovinu iz nekih pojačanih „dži-lig“ kadrova! Na zapadu, naravno, sve oči su uprte u okršaj Nagetsa i Sansa. Poveli su Jokić i drugari, vratio je Finiks u pustinji zahvaljujući nadrealnim procentima Devina Bukera, ali sada, kad je Nikola u pol poziciji, pitanje je šta Finiks može? Ne deluju najzdravije kad Armani ne šutira 80%... A što se Lejkersa tiče – pa možda i oni već slave dok vi ovo gledate. Izgubili su Voriorsi onu beneficiju nečuvanja Sabonisa, Antonio Dejvis podseća na onu 2-way zver iz Lujzijane, i stvarno ga je teško sačuvati. Rob Pelinka, nakon što su mu se svi smejali godinama, ponovo izgleda kao genije, a Lebron se mudro čuva i svi čekamo neku njegovu neverovatnu partiju gde će istresti 50 na nekoga. Plej-of je sve luđi i luđi, a vi ste na pravom mestu ako želite da ga ispratite kako treba! Vidimo se i sledeće nedelje!

Živali, ki niso deležne ustrezne oskrbe, je vse več. Med zapuščenimi, zavrženimi ali trpinčenimi živalmi, ki potrebujejo zavetišče so tako mali hišni ljubljenci kot velike rejne živali. Zavetišča za male živali so polna in se soočajo s finančnimi problemi. Uradnih zavetišč za velike živali sploh nimamo. Novela zakona o zaščiti živali, ki jo je pripravila koalicija med drugim prinaša ustanovitev prehodnih hlevov, predvsem za odvzete rejne in domače živali, krepi nadzor ter dodatno znižuje toleranco do malomarnega ravnanja z živalmi. Kaj bo rešila novela zakona? Zakaj novi predlog cenika oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih ne rešuje ničesar? Katerih eksotičnih živali ne bo več dovoljeno imeti? O vsem tem Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Meira Hot, prvopodpisana pod koalicijski predlog novele zakona o zaščiti živali; Matjaž Guček, generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Polona Samec, direktorica zavoda Zavetišče Horjul; Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali.

Sve smo bliži finišu regularne ABA sezone, i sve je manje šansi da se u vrhu nešto promeni. Oba večita rivala upisali su nove pobede, oba na beogradskim gostovanjima, i sve je manje prostora za eventualne kalkulacije. Ali krenimo redom! Partizan je pregurao tešku duplu Evro-nedelju sa skorom 1-1. Barselona je u Beograd došla vrlo raspoložena, činilo se i da je i crno-bele malo stigao umor, ali je utisak popravljen u drugom meču u kojem je stradao madridski Real. Madriđani su propisno isprašeni na Novom Beogradu, i tako je Partizan napravio još jedan krupan korak ka četvrtfinalu elitnog takmičenja. Od toga ih zvanično dele i samo formalnosti i bizaran splet okolnosti – ne verujemo ni u jedno ni u drugo, tako da bravo Partizane, a protivnik će se već namestiti! Crvena Zvezda, sa druge strane, je uprkos dve pobede izgubila i teoretsku šansu za dalji plasman. Crveno-beli sada jure rekord kluba tj. magičnih 17 pobeda, a Faku Kampaco i drugari će se potruditi da to toga i dođe. Argentinac se sada sasvim profilisao kao vođa Ivanovićeve čete, kako u EL tako i u ABA ligi, gde i dalje nastavlja sa dominacijom u segmentu organizacije igre. Ima Zvezda za čime da žali ovde, ali vremena za to i nema previše – slede velike borbe za što bolji ABA plasman! Velike su borbe i na drugim meridijanima! Budućnost i Cedevita će izvesno podeliti treće i četvrto mesto, FMP i Mega se bore za peto i šesto, ali poslednja dva mesta su sasvim otvorena! Split je u velikoj formi, ubedljivo su pobedili Borac i ostaju im dva kola šanse da overe plasman. Zadar klizi ali se drži za to sedmo mesto, a prete Derbi i Igokea! Na samom dnu tabele, Mornar je čini se bezbedan, ali MZT je pobedom nad Zadrom pojačao pritisak nad Borcem. Upiše li MZT nekim čudom pobedu u Splitu u narednom kolu, može postati krajnje neugodno za Čačane... Pričamo, kao po običaju, o svemu ovome – plus, tu su naravno i naše neizbežne analize raznih kulturno-umetničkih sadržaja. A za dva dana, zna se – novi NBA podkast! Čujemo se, uživajte!

Naravovarstvenica, botaničarka in intelektualka, ki je bila aktivno vpeta v številna družbena gibanja svojega časa. Pokončna Korošica, ki je med drugim preživela koncentracijsko taborišče, je napisala prvi slovenski določevalni ključ za določanje flore Slovenije in postala naša prva poklicna varuhinja narave. Če se danes navdušujemo nad Greto Thunberg, smo Slovenci svojo prvo okoljsko aktivistko pravzaprav že imeli.Sogovorniki Janez Stergar, zgodovinar in predsednik Kluba Koroških Slovencev v Ljubljani; Špela Pungeršek, vodja kustodiata za botaniko v Prirodoslovnem muzeju; Breda Resman, Angelina nečakinja. Zapiski Velike Slovenke, 1. del: Josipina Urbančič Turnograjska; Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković; Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan; Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol.  

Četrta v vrsti Velikih Slovenk stoji ženska, ki je tlakovala pot vsem našim sodelavkam novinarkam, dopisnicam in urednicam. Marico Nadlišek Bartol viri opisujejo kot odločno, predano in neomajno intelektualko in točno tako je prva slovenska urednica predstavljena v tokratnem potretu. V okviru časopisa je spodbujala tudi kritično delo drugih pisateljic, prevajalk in intelektualk, ter jih nacionalno in feministično osveščala. Sogovornice Ksenija Majovski, dolgoletna bibliotekarka v Narodni in študijski knjižnici v Trstu Evelina Umek, avtorica romana in dokumentarnega filma Po sledeh fatamorgane Marta Verginella, zgodovinarka in redna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani Zapiski Velike Slovenke, 1. del: Josipina Urbančič Turnograjska; Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković; Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan; Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik.

V tretji epizodi Velikih Slovenk predstavljamo zgodbo Nade Lampret Souvan, ki je tlakovala pot ženskemu tekmovalnemu plavanju, dosegala državne rekorde in celo premagala za tisti čas – govorimo o tridesetih letih prejšnjega stoletja – nepremagljive splitske plavalke. Po končanem plavanju pa je pionirstvo zasledovala še na modnem terenu – bila je ena prvih modnih oblikovalk na Slovenskem. Izjemno izobražena, razgledana ženska, študirala je v tujini, govorila je tri tuje jezike, bila je zelo spoštovana sodelavka in izjemno kreativna kostumografinja – k sodelovanju so jo vabili veliki režiserji, oblekla je tudi velikega italijanskega igralca Marcella Mastoriannija. Šivala je v nočnem času, včasih so ji pri delu pomagali tudi otroci, med njimi hčerka Nina Souvan, ki se je spominja v radijskem portretu. Gosti: - Nina Souvan, hčerka - dr. Borut Batagelj, zgodovinar  - Matjaž Mastnak, Arboretum Volčji Potok Zapiski Velike Slovenke, 1. del: Josipina Urbančič Turnograjska; Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković; Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol; Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik. 

V drugem delu serije o pozabljenih slovenskih pionirkah o prvi slovenski pilotki Kristini Gorišek Novaković. Kot prva ženska v Jugoslaviji in na Balkanu je prvič samostojno poletela 9. novembra 1932 na letalu fizir FN.   Domačini so jo poznali kot Brezovško Tinco. Od nekdaj jo je vleklo po svetu in v nebo. Znala je nemško in delno francosko. To znanje ji je odprlo vrata v svet. Leta 1930 je zasledila oglas Društva rezervnih oficirjev. Iskali so ženske, ki želijo postati letalke. Po uspešno opravljenem zdravniškem pregledu se je izkazala tudi na poskusnem letu. Sodelovala je pri številnih letalskih mitingih po Jugoslaviji. Leta 1933 se je celo udeležila odprtja ljubljanskega letališča. Sogovornice Branka Gorišek, domačija Goriškovih v Stični; Boža Pustovrh Martinčič, predsednica Društva slovenskih letalk; Maja Pukl, mlada pilotka. Zapiski Zvone Lavrič: e-sticna; Velike Slovenke, 1. del: Josipina Urbančič Turnograjska; Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan; Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol; Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik.  

V prvem delu serije o pozabljenih slovenskih pionirkah o prvi slovenski pisateljici, pesnici in skladateljici. Kot mlado dekle je vstopila v izrazito moški literarni prostor.   Pisala je povesti, ki so bile med ljudmi dobro sprejete, doživela pa je tudi kritiko, kot so bile na primer besede Janeza Trdine, da naj bo ženska pred pečjo ali pri zibeli, ne pa pri peresu, za katere mu je bilo pozneje žal. V svojem kratkem življenju, umrla je stara še ne 21 let, je napisala 38 povesti. Rodbina Urbančič sega vse od Preddvora do Hollywooda. Ob letošnji 190. obletnici rojstva Josipine Urbančič Turnograjske so prenovili njeno spominsko sobo na gradu Turn pri Preddvoru, v grajskem parku pa v njen spomin stoji obelisk na katerem so zapisane njene besede: "Zmeraj krasna si narava".  Sogovornica dddr. Mira Delavec Touhami, doktorica literarne zgodovine, učiteljica slovenščine za slovenske izseljence v Zvezni republiki Nemčiji in predsednica Kulturnega društva Josipine Turnograjske. Zapiski knjiga Moč vesti; Kulturno društvo Josipine Turnograjske; Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković; Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan; Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol; Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik.   

Da li postoje vanzemaljci? Da li postoji (inteligentan) život na drugim mestima u Svemiru? Da li smo sami u Svemiru? Ako postoji toliko mnogo mesta u našem prostorno-vremenski bliskom Svemiru, kako to da još uvek nismo naišli na tragove ili ostatke postojanja "vanzemaljaca" i "vanzemaljskih civilizacija"? Ili, u još poznatijoj i kratkoj formulaciji: gde su svi? Ovo je u suštini glavno pitanje problema koji nazivamo Fermijev paradoks ili, u varijanti "jakog Fermijevog paradoksa", problem Velike tišine.  U ovoj epizodi smo malo pričali o ovim pitanjima, o mnogostrukim aspektima ovog problema i tome zašto je u pitanju jedno od najsloženijih pitanja i izazova u istoriji nauke. Razgovor je i svojevrsni razgovor o knjizi "Velika tišina" dr Milana M. Ćirkovića, koju je na našem jeziku nedavno objavila izdavačka kuća Heliks, a u originalnom naslovu "The Great Silence" pre četiri godine Oxford University Press. Gost je bio, naravno, dr Milan M. Ćirković. Support the show

Iako je izbacivanjem jednog od favorita za osvajanje svjetskog prvenstva Brazila, Hrvatska već iskoračila dalje od očekivanog rezultata, momčad Zlatka Dalića ne namjerava tu stati. "Sami smo si sad napravili problem, no kad smo već tu idemo probati otići i korak dalje", ironičan je izbornik Dalić.

U ovoj epizodi smo se bavili podacima. Sve više bizniza se zasniva upravo na korišćenju podataka - data driven kompanije. U ovoj epizodi smo želeli da razjasnimo zašto su podaci zapravo važni za biznis, kako danas podatke koriste male, srednje i velike kompanije, te šta zapravo danas znači data driven kompanija. Fokus je svakako na podacima koji nam dolaze sa strane potrošača - kupaca. Ko danas ima pristup ovim podacima, ko je prinuđen da ove podatke kupuje, te kako treba upotrebljavati ove podatke, sve ovo smo kroz veliki broj praktičnih primera saznali od Marijane Agić Molnar, vrhunskog stručnjaka na ovu temu. Marijana Agić Molnar, CEO & Data Strategist @ DATA DO https://www.linkedin.com/in/marijana-agic-molnar-4299114/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Karijerni put - Zašto su podaci značajni za biznis i celokupnu poslovnu zajednicu - Data driven kompanije? - Velike kompanije vs. male i srednje kada su podaci u pitanju - Podaci o razumevanju ponašanja potrošača i prilagođavanja potrošaču - Osvešćenje u upotrebi podataka - Koja je to kompanijska kultura koja pobeđuje - Primeri i trendovi - Evolucija ponašanja kompanija – kako postaju data driven - Ko će pobediti sutra - Preporuke za one koji hoće da uđu u industriju podataka Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: MTS - https://mts.rs/ 2. Partneri podkasta: - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Strategija plavog okeana'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Dušan Čavić, autor "Marka žvaka":Gradonačelnik Beograda novim odlukama neće uvesti red na obalama već legalizovati mešetarenje. U toku je novi trend isisavanja novca Beograđana kroz renoviranje nečega što je nedavno urađeno. Većinu medija nažalost retko interesuje "mali" čovek. Srbija: red kršenja zakona, red krkanja, red nepravdi, red krkanja, red problema malog čoveka... red krkanja čisto da se lakše svari sunovrat društva. Ko je kriv što kotlarnica stara 100 godina zagađuje i ubija Valjevce? Crveni vazduh, crvene kuće i ljudi - crveni alarm kao kuća za situaciju u Radincu, pored smederevske železare! Na Terazijama 16 iza hotela Balkan investitor gradi kuću na tuđoj parceli i niko mu ništa ne može!

Detaljnije o programu prvog dolaska formule 1 u Beograd od Velike nagrade Beograda 3. septembra 1939. David Coulthard od Studentskog trga do Hotela Moskve u šampionskom bolidu Sebastiana Vettela iz 2011. godine. Naš i Sport Klubov Srđan vodi zvanični program. Nastavljamo i pripreme za početak sezone F1 2022. Poslednja testiranja u Bahreinu na programuShop: https://shop.infinitylighthouse.com Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse Zapratite nas na društvenim mrežama ️ Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSve sportske vesti pratite na: https://sportsmagazin.rs i https://sportklub.comhttps://www.youtube.com/c/omv     https://www.omv.co.rs/sr-rs/benzinske-stanice/goriva/omv-maxxmotion-premijum-goriva/omv-maxxmotion-dieselDomaćini: Pavle Živković i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#F1#skf1=======HUMANITARNI KUTAK======Pomozimo Branku!Slanjem SMS poruke: Upišimo 917 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human917 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000000795270-51Uplatom na devizni račun: 160600000079558770IBAN: RS35160600000079558770SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=917)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=917)Datum: 9. mart 2022.Autor: Srđan ErcegLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/