Podcasts about slovenskem

Pozornost najprej namenjamo sklepnemu 9. koncertu sezone cikla Kromatika; Simfonični orkester RTV Slovenija je vodil Davorin Mori, kot solist pa se je v Violinskem koncertu Petra Iljiča Čajkovskega predstavil mladi Luka Faulisi. V nadaljevanju poročamo še o Mediteranski melanholiji, torej sklepnem 5. koncertu cikla VIP Slovenske filharmonije, na katerem je pod vodstvom Tomislava Fačinija nastopil Zbor Hrvaške radiotelevizije, o 3. koncertu letošnje sezone cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu, ki so ga zaznamovali francoski tenorist Bastien Rimondi, italijanski pianist Edoardo Torbianelli in arije, ki so jih poslušali Linhart, Japelj in Zois, ter o uvodnem koncertu nove sezone cikla Plečnik in a cappella, na katerem je zvenela koralna dediščina ženskih samostanov na Slovenskem v 16. in 17. stoletju. Nekaj minut namenjamo tudi letošnjemu prejemniku Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev – skladatelju Dušanu Bavdku.

Bogato kulturno in duhovno dediščino Slovencev, ki živijo v Fairfieldu v ZDA, njihovo povezanost s slovenskimi koreninami ter prizadevanja za ohranjanje identitete skozi generacije prikazuje nov dokumentarni film, ki je nastal v okviru projekta »(Ne)izgubljena slovenska dediščina po svetu« pri Svetovnem slovenskem kongresu SSK. Projekcija bo jutri zvečer v dvorani Katoliškega inštituta v Ljubljani. Sledil bo pogovor z dr. Dejanom Valentinčičem o nastajanju dokumentarne serije in pomenu ohranjanja slovenske dediščine po svetu. Svetovni slovenski kongres pa ta petek v dvorani Zdravniške zbornice v Ljubljani pripravlja okroglo mizo: Zdravje – skupna vrednota slovenskega naroda. Ugledni slovenski strokovnjaki iz domovine in tujine bodo razpravljali o prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema ter iskali rešitve in dobre prakse, ki bi lahko prispevale k bolj učinkovitemu in človeku prijaznemu zdravstvu. Dogodek nadaljuje dolgoletno prizadevanje Svetovnega slovenskega kongresa za povezovanje slovenskih zdravnikov in prenos znanja iz mednarodnega okolja v slovenski prostor.

Ob nedavnem jubileju se bomo poklonili igralcu Binetu Matohu, ki je večino svojega opusa ustvaril v Primorskem dramskem gledališču, poznejšem Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Za njim je desetine izjemnih vlog, za številne je bil nagrajen. Prejel je tudi Borštnikov prstan. Lani je na odru svojega gledališča nastopil kot kralj Lear – v istoimenski Shakespearjevi igri, ki jo je režiral Ivica Buljan. Pogovor z Binetom Matohom je leta 2018, ko je prejel nagrado tantadruj za življenjsko delo, pripravila Ingrid Kašca Bucik. Po pogovoru pa boste slišali Bineta Matoha, kot je leta 1994 nastopil kot Patriarh oglejski v Krstu pri Savici Dominika Smoleta v režiji Janeza Pipana. S to predstavo so takrat odprli novo gledališče v Novi Gorici.

Mag. Marjetka Balkovec Debevec je etnologinja in zgodovinarka, kustosinja, muzejska svetnica in vodja razstavnega projekta v Slovenskem šolskem muzeju, ki je prejel nagrado »Slovenski muzej leta« na Dan muzejev, 18. maja, za dolgoletno predano delo na področjih, ki pomembno soustvarjajo širši kulturni prostor.

Čarovniški procesi niso srednjeveški pojav in delo Katoliške cerkve, ampak so se razmahnili na začetku novega veka kot institucionalno nasilje državnih oblasti in kar dvesto let sejali strah na podeželju in v mestih. Žrtve niso bile samo ženske, ampak tudi moški. Oboji so bili z mučenjem prisiljeni priznati, česar niso storili. Procese je v habsburški monarhiji dokončno prepovedala razsvetljena cesarica Marija Terezija, toda duh je ostal. Le kako si je mogoče drugače razlagati stalinistične, udbaške in druge montirane procese z izsiljenim priznanjem? Smo mar danes imuni na te pojave? (Ponovitev oddaje.)

Umetnostna zgodovinarka ddr. Nataša Golob je tudi z znanstveno monografijo Pozdravljen, ti, ki bereš dokazala, da je vrhunska poznavalka srednjeveških rokopisov in njihovega zgodovinskega konteksta. Monografija (založili in izdali sta jo Mohorjeva založba Celovec in Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani) ima sicer literaren naslov, toda že njen podnaslov Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo je zelo poveden. In res avtorica predstavi srednjeveško literaturo: tako tisto, ki je nastala na današnjih slovenskih tleh, kot tisto, ki je nastala drugje, pa je našla mesto tukaj. Njen pregled avtorjev in rokopisov itd. je osupljiv, bogat, slikovit, tehten in smiseln. Več o še enem življenjskem delu pove ddr. Nataša Golob v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite pogovora (in avtoričine razstave srednjeveških rokopisnih fragmentov z naslovom Izgubljeno s časom, ki se odpre v sredo, 27. maja popoldne v Narodni in univerzitetni knjižnici).

Drugi poudarki oddaje: - Bled kot prva slovenska občina dobiva 20-letno turistično strategijo. - Mestna občina Koper in krajevna skupnost Gračišče zavračata očitke, da je bil prenos lastništva vaškega doma v Kubedu nezakonit. - Zasavski filmarji, združeni v društvu Loke studio, pravijo, da so v 15-ih letih zvabili pred kamere polovico Zasavcev, v prihodnjih 15-ih bi jih radi še pol. - V Celju končujejo obsežno prenovo Stare grofije, kjer bodo razstavili tudi eno najpomembnejših arheoloških odkritij na Slovenskem.

Nadškof Zore ob 30. obletnici obiska sv. Janeza Pavla II.: Besede Oče, potrdi nas v veri! so še vedno program in merilo Cerkve na Slovenskem.O koalicijski pogodbi danes še organi Fokus, SLS in SDS, prvak slednje Janša naj bi nato naznanil podporo za mandatarstvo. Borba sindikatov za referendum o interventemu zakonu je po mnenju Jana Macarola del marketinškega sistema levega pola.Premirje med Izraelom in Libanonom ostaja krhko, Iran grozi z novimi spopadi, Trump postavil ultimat. ŠPORT: Hokejisti Slovenije na svetovnem prvenstvu elitne skupine po zmagi nad Češko, včeraj izgubili proti Norveški.VREME: Popoldne še nekaj sonca, jutri oblačno s padavinami.

Oddajo začenjamo s keramično ustvarjalnostjo, saj si bo od danes pa vse do oktobra v Ljubljani v okviru 6. mednarodnega trienala keramike Unicum mogoče ogledati slovensko in mednarodno umetniško produkcijo keramike. Oddajo nadaljujemo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, kjer bo premiera opere Ples v Maskah mojstra Giuseppa Verdija. Začenja se največji nacionalni Festival ljubiteljske kulture pri nas, ki bo do 15. junija pod skupno zgodbo povezal več kot 700 dogodkov po vsej Sloveniji in v zamejstvu. V okviru Mednarodnega dneva muzejev bosta v nedeljo, 17. maja, vrata odprla Narodni muzej Slovenije na Muzejski ulici in Narodni muzej na muzejski ploščadi Metelkova. V Galeriji Božidar Jakac v nekdanji samostanski cerkvi nekdanjega cistercijanskega samostana Kostanjevica na Krki bo odprtje razstave Fragile umetnice Ane Sluga. Vabljeni k poslušanju!

Na slovesnosti ob začetku 56. Tedna slovenske drame je vsakoletne nagrade za igralske in neigralske dosežke podelilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Nagrado “Polde Bibič” za življenjsko delo je prejela Barbara Stupica, »Opus Barbare Stupice je raznolik in obsežen. Njeni začetki delovanja v gledaliških hišah segajo v čas konca osemdesetih let prejšnjega stoletja in v dobrih tridesetih letih sodelovanja z različnimi umetniškimi ustvarjalci se je v garderobah, depojih, delavnicah, hodnikih zbralo veliko lutk, kostumov in drugih rekvizitov, ki pričajo o pestrosti kreativnega duha avtorice. Barbara Stupica je snovalka lutk, ilustratorka, kostumografinja, scenografka; sodeluje pri nastajanju predstav za najmlajše in odrasle. Njene stvaritve so lahko zelo majhne, v obliki namiznih lutk ali senčnega gledališča, in velike ali zelo velike, v funkciji scenskih postavitev in kostumov za animatorje ali igralce. Sama poudarja, da ji je zelo blizu vizualna estetika zgodovinskih slogovnih obdobij baroka in rokokoja ter v smehu doda: "ultra kič". Vstopiti v zagonetni labirint Barbare Stupice pomeni biti povabljen (ali zvabljen) v "zajčjo luknjo" ali v "hišo za ogledalom", kjer kraljuje domišljija«, je med drugim zapisala Dr. Nataša Smolič v katalogu Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije 2021, kjer so Barbaro Stupico izpostavili kot osrednjo likovnico bienala. V svoji karieri je zelo intenzivno sodelovala z Vitom Tauferjem, Matjažem Pograjcem, Ivanom Peterneljem in Barbaro Hieng Samobor, Jako Ivancem, Ivano Djilas, Matjažem Faričem in Iztokom Kovačem. Predvsem v Slovenskem mladinskem gledališču in Lutkovnem gledališču Ljubljana je od leta 1989 pustila neizbrisljiv pečat. Barbara Stupica je tudi prejemnica več Borštnikovih nagrad za kostumografijo in scenografijo ter nagrad na festivalih zunaj Slovenije. O njenem visokem umetniškem kredu pričajo tudi oddaje, v katerih smo umetnico gostili pred nekaj leti in smo jih za danes pripravili v radijski kolaž. Ta naj prikaže njen odnos do gledališke materije, ki se je posveča, njeno iskateljsko in drzno žilico, ki jo vsakič znova spodbuja k preizkušanju novih in neznanih poti, strokovnost in prizadevanja, da se bi njene zamisli uresničile čim bolj avtentično in v popolnosti. Vabimo vas, da prisluhnete Barbari Stupici.

V poznih 30. letih 20. stoletja se je že jasno začela vzpostavljati nova geopolitična realnost, ki je izpodrinila dobri dve desetletji trajajoč Versajski mir. Stare politične tvorbe so razpadle, pod vprašaj se je postavljala stabilnost zahodnih liberalnih demokracij in nove sile so začele narekovati novo politično ureditev starega kontinenta. Kraljevina se je znašla v zelo nezavidljivem položaju, znotraj nje pa se je še slabše pisalo slovenskim deželam. Pod pritiski zunanjih sil in s potrebo po lastnem političnem preživetju, se je meščanska politika na Slovenskem obupana začela zatekati k silam novega svetovnega reda in poskušala izboriti ugoden položaj slovenskega ljudstva. Kako so se lotili teh dejanj? Kako uspešni so bili? Zakaj so pri tem videli okupatorje kot možne sogovornike pri ohranjanju slovenske avtonomnosti? Na ta in druga vprašanja sta nam v tokratnih Sledeh časa pomagala odgovoriti raziskovalca in znanstvena svetnika na Inštitutu za novejšo zgodovino dr. Bojan Godeša in dr. Jure Gašparič. foto: Natlačen in Sosvet na srečanju z Mussolinijem v Rimu, 8. junija, 1941, Wikipedija, javna last

Danes za strokovno javnost svoja vrata odpira 61. Beneški bienale sodobne umetnosti, z "zvočno skulpturo" prve džamije na Slovenskem pa tudi slovenski nacionalni paviljon. Napovedali so sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov, osrednja razstava nosi naslov In Minor Keys, oziroma v Molu. A bienale sta še pred odprtjem zaznamovala dva dogodka: nenadna smrt kuratorke Koyo Kouoh in odstop mednarodne žirije zaradi sodelovanja Rusije. Svet kulture gre še v gotsko cerkev sv. Trojice v Hrastovljah, kjer so zazvenele stare slovenske ljudske balade.

„Má zájem stát se už potřetí člověkem, který i když prohrál volby, tak se pokusí stranu dát dohromady a opět ji vrátit na vítěznou cestu,“ říká o bývalém maďarském premiérovi Viktoru Orbánovi komentátor Deníku a odborník na dění ve střední Evropě Luboš Palata. V pořadu Jak to vidí… sdílí svá očekávání od nastupujícího ministerského předsedy Pétera Magyara, vysvětluje nedávný konflikt mezi Maďarskem a Slovenskem a komentuje napjaté vztahy uvnitř NATO.Všechny díly podcastu Jak to vidí... můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Gledališke šole so ključnega pomena za celosten razvoj posameznika, saj združujejo umetniško izražanje z rastjo osebnosti, hkrati pa tudi spodbujajo kreativnost, razvijajo emocionalno inteligenco, krepijo samozavest, izboljšuje javno nastopanje in timsko delo. V slovenski narodni skupnosti so gledališke šole nepogrešljivo orodje za utrjevanje slovenskega jezika. V skupni mesečni oddaji, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, tokrat usmerjamo pozornost k temu manj opaznemu delu izobraževanja v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Sodelujejo – iz Trsta Julija Berdon, iz Ljubljane Jan Pirnat in iz Celovca Alenka Hein. Na fotografiji Comédie-Française, francosko narodno gledališče in eno najstarejših delujočih gledališč na svetu, vir: Wikipedija.

40. SlovenskI glasbenI dnevI so med 17. in 23. aprilom s koncerti, muzikološkim simpozijem, razstavami in pogovori osvetlili razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti od začetkov radijskega oddajanja do danes. Letos namreč mineva sto let od prvega radijskega prenosa klasične glasbe na Slovenskem, to je bil prelomni dogodek, ki je glasbo prvič ponesel onkraj koncertnih dvoran in jo približal širšemu občinstvu. Na festivalu se je glasbena dediščina povezovala s sodobno umetniško prakso, celotno dogajanje pa je prepletlo zgodovinski spomin z živim utripom današnjega glasbenega prostora ter tako osvetlilo pomen radia kot enega ključnih posrednikov glasbene kulture.

Ministr dopravy České republiky Ivan Bednárik nedávno podepsal memorandum, ve kterém se píše o rychlém spojení vlakem Praha - Bratislava. Z české ve slovenské metropoli bychom mohli být už za dvě hodiny. V Pressklubu Frekvence 1 o tom s ministrem mluvila Romana Navarová. Řeč byla i o tom, že bez spolupráce s okolními státy na to nezískáme peníze z Evropské unie. Poslechněte si záznam pořadu, ve kterém ministr zminuje brzy dokončené úseky našich dálnic i dalších silnic v České republice.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Ob današnjem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, so bile po državi številne slovesnosti, na katerih so se spomnili ustanovitve Osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije na Slovenskem v drugi svetovni vojni. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob prazniku med drugim poudarila, da se moramo zavedati, da demokracija in svoboda nista nikoli samoumevni in da se je za njiju treba boriti. Njej osebno ta dan simbolizira še, da takrat, kadar smo enotni, zmoremo največ in lahko dosežemo največje zmage. Druge teme: - Nemški kancler Merz nakazal možnost,da bo Ukrajina morda morala sprejeti izgubo svojega ozemlja. - V Romuniji se stopnjuje politična kriza, premiera Bolojana čaka glasovanje o nezaupnici. - Koroški Slovenci dobili prvi Leksikon slovenskega narečja v pliberškem okolju.

Nedavno je minilo deset let, odkar je umrl gledališki režiser Tomaž Pandur, in sicer med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Star je bil komaj triinpetdeset let. Z gledališčem se je začel ukvarjati že kot dijak v Mariboru in ustanovil svojo gledališko skupino »Tespisov voz«. Leta 1988 je postavil odmevno uprizoritev Šeherezada v Slovenskem mladinskem gledališču. V sezoni 1989/1990 je postal umetniški vodja gledališča SNG Drama Maribor in režiral legendarne predstave, kot so Hamlet, Faust, Carmen, Božanska komedija, Ruska misija, Babilon. Nato je živel in ustvarjal v New Yorku, Parizu, Berlinu, Zagrebu, predvsem pa Madridu. Leta 2014 je znova režiral v Ljubljani, v SNG Drama je postavil projekt Rihard III. + II. Takrat je Tomaža Pandurja pred mikrofon povabil Janko Petrovec.

S premiero Shakespearjeve drame Rihard III., bodo zaokrožili dramsko sezono v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Prav tako v Mariboru, v razstavišču artKIT, bodo drevi odprli razstavo ilustracij Lile Prap. Izjemno naravoslovno najdbo jelovih debel, starih več kot 6.000 let, ki so jih leta 2023 našli v mulju in blatu v Čadrgu pri Tolminu, predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju.

V oddaji o kulturi tokrat tri novice: Slovenska Matica ima novo vodstvo, v Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Prazgodovinska jelka iz Čadrga in za konec še povabilo na prva dogodka, ki obeležujeta 500 letnico cerkve sv. Marjete v Žlebeh pri Medvodah.

»V 70. letih je bila na Slovenskem burna razprava, ali naj šola vzgaja človeka po meri družbe ali kot celostno osebnost, v vsem njegovem dostojanstvu. Zmagalo je prvo – torej človek naj bo po meri družbe. Pomeni, da je človek v korist obstoječega družbenega sistema, torej vodljiv, poslušen, upogljiv. Temu ustrezna je bila šolska zakonodaja. Pozneje se je sicer besedišče zaradi pritiskov spremenilo, v belo knjigo so našle pot tudi besede, kot so vzgoja, celostna osebnost, dostojanstvo, spoštovanje, dialog, celo duhovna razsežnost, a vsebina je ostala v glavnem enaka. Vzgojno-izobraževalni sistem je bil namreč ves čas pod kontrolo politike enoumja, v rokah ljudi v različnih odtenkih rdeče. Rezultati, omenjeni zgoraj, so sad tega,« je zapiskala urednica Domovine Erika Ašič.

Na Trbižu v Kanalski dolini v Italiji so pred dnevi ustanovili novo slovensko društvo, in sicer Amatersko športno društvo »Julijce«. Nastalo je na pobudo lokalne skupnosti in je namenjeno predvsem mladim, ki se bodo lahko ukvarjali s športom v slovenskem jeziku. Predvidevajo širok nabor športnih dejavnosti, trenutno je poseben poudarek pri namiznemu tenisu ter športnemu plezanju. Ustanovitev Amaterskega športnega društva »Julijce« predstavlja pomemben korak k razvoju športnih dejavnosti in utrjevanju slovenske skupnosti v Kanalski dolini, hkrati pa odpira nove priložnosti za povezovanje mladih in širše javnosti. Pozdravni nagovor je imel predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji ZSŠDI Ivan Peterlin ob prisotnosti predsednika Sveta slovenskih organizacij SSO Walterja Bandlja, ki je tudi pobudnik organizacije dogodka. Predsednica društva je postala Alessandra Ksenja Jelen.

Slovensko letalstvo ima pestro zgodovino. Od pionirskih letalskih dosežkov do presežkov sodobne izdelave letal. V stotih letih od Edvarda Rusjana in njegovih letal Eda do Panthere Iva Boscarola in njegove konstruktorske ekipe, ki v svetu nima prave primerjave, se je zvrstilo na desetine jadralnih in motornih letal slovenskih konstruktorjev, med njimi Stanka Bloudka, Antona Kuhlja, Borisa Cijana in drugih. Prav tako smo lahko ponosni na predvojne delavnice in obrate ter tudi na povojne tovarne za izdelavo letal Libis in Elan. Pika na i pa je ajdovsko podjetje Pipistrel s svojimi naprednimi in vizionarskimi letali, ki v letalstvu podirajo meje mogočega. Oddajo smo pred desetletjem posneli kot oddajo dokumentarno-feljtonskega uredništva o velikem razvojnem koraku, ki ga je naredilo letalstvo na Slovenskem v preteklih stotih letih.

Kako so se skozi post pripravljali na veliko noč, kako so obhajali cvetno nedeljo in veliki teden ter kako so praznovali nedeljo vseh nedelj - naši rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije, v slovenski župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi in v Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju in v Beneluksu? Naši sogovorniki so bili: župnik in delegat Jože Kamin, župnik Drago Gačnik in župnik Gregor Šemrl.

Peter Pavel Vergerij sr. je bil pionir evropske pedagoške misli, ki je z razpravo O plemenitih navadah in izobrazbi mladih svobodnega rodu dolgoročno oblikoval naše predstave o tem, kaj se pravi biti resnično omikanZdi se, da v sodobnem svetu čislamo predvsem znanje, ki je neposredno uporabno, ki pride prav, kot se reče, v resničnem življenju. A ni še tako dolgo, kar je veljalo, da človek kratko malo ne more veljati za resnično izobraženega, resnično omikanega, če ni na široko razgledan po filozofiji in zgodovini, če ni vešč klasičnih jezikov, če ne zna na izust latinskih pregovorov ali vsaj kopice Prešernovih verzov. Pridobivanju tovrstne, na videz nekoristne vednosti je bila slej ko prej namenjena gimnazija, kakršna se je na Slovenskem oblikovala v drugi polovici 19. stoletja, a tu je vendarle treba reči, da so se avstro-ogrski pedagogi, ko so oblikovali gimnazijski kurikulum, navezovali na precej starejše predstave o smotrih in metodah vzgoje oziroma izobraževanja. Opirali so se namreč na pedagoške ideje in poglede, ki so se oblikovali v zgodnjerenesančni Italiji druge polovice 14. in prve polovice 15. stoletja. V tem kontekstu pa je eno ključnih vlog odigral bleščeč intelektualec iz Kopra, pionir evropske pedagoške misli, Peter Pavel Vergerij starejši, ki je leta 1402 v latinščini napisal vplivno razpravo O plemenitih navadah in izobrazbi mladih svobodnega rodu, ki je v gibkem prevodu Anje Božič pred nedavnim izšla pod založniškim okriljem Celjske Mohorjeve družbe. In kako natanko si Vergerij zamišlja ta izobraževalni proces, v katerem se vihravi mladeniči preoblikujejo v krepostne, modre može? – Natanko to je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili Anjo Božič, sicer raziskovalko na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede, ki je svoj prevod razprave O plemenitih navadah opremila z izvrstno spremno besedo, za dobro mero pa je slovenski izdaji dodala še nekaj Vergerijevih pisem ter njegovo komedijo Paulus, tako da se zdaj lahko naposled res temeljito seznanimo s tem evropsko pomembnim in odmevnim učenjakom z današnjega slovenskega ozemlja, ki pa je bil pri nas doslej skoraj docela neznan. Foto: Vergerijev portret znotraj iniciale, s katero se začenja njegova razprava O plemenitih navadah v rokopisu, ki ga hrani oxfordska knjižnica Bodleian (detajl z naslovnice slovenske izdaje Vergerija starejšega)

Mag. Lilijana Urlep, arhivistka v Nadškofijskem arhivu Maribor, bo opisala razstavo o drobcih iz zgodovine samostana Studenice, ki je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični.

Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem, o narodni noši pa šele od druge polovice 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi (ponovitev).

V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor so ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom ''Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote''. Z razstavo avtorskih fotografij Angela Božca, ki je v času Pandurjevega vodenja mariborske Drame fotografiral njegove slovite predstave, se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor poklanjajo spominu velikega umetnika in vizionarja, ki je mariborskemu in slovenskemu gledališču utrl pot v mednarodni prostor.Na največjem in najpomembnejšem svetovnem sejmu otroške in mladinske literaturi v razstavnem središču v Bologni se letos predstavlja približno 1500 razstavljavcev iz 90 držav. Letošnja častna gostja je Norveška. Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je včeraj v Bologni razglasila dobitnika letošnjih nagrad Hansa Christiana Andersena. To sta: britanski pisatelj Michael Rosen za literaturo in kitajska umetnica Cai Gao za ilustracijo. V središču Bologne v razstavni Palači Fava je do 2. avgusta na ogled razstava z angleškim naslovom “Banksy Archive 01 – The School of Bristol”. Osredotočena je na umetniško ustvarjanje kultnega uličnega umetnika Banksyja. Gre za prvo razstavo, ki celostno predstavi okolje, v katerem je nastal Banksyjev prepoznavni umetniški jezik.  

Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora so pospremili mešani odzivi. Stranke na desnici si obetajo oblikovanje nove vlade, partnerji trenutne koalicije pa resignirano ugotavljajo, da so jim vrata parlamentarne večine zaprta brez stranke Resnica. Sam Stevanović za zdaj ostaja previden. Ostali poudarki oddaje: Danes začetek težkih pogajanj med Belo hišo in Teheranom Astronavti misije Artemis Dve po poti okoli Lune varno pristali na Zemlji Cerkev na Slovenskem pred 20-imi leti pridobila tri škofije

V aprilskem nedeljskem klepetu smo gostili Janija Kramarja, vodjo detabuizacije pri Slovenskem društvu Hospic. Spregovoril je o velikonočnem upanju, pomenu sočutja in medsebojnih odnosov. Poudaril je sveti čas umiranja, ki prinaša možnost za odpuščanje in ljubezen ter z nami delil nekaj navdihujočih zgodb. Jani zna na lahkoten način spregovoriti o temah, ki se nam včasih zdijo nekoliko težje.

Vlada Republike Slovenije je ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela letošnje leto razglasila za Kosovelovo leto in zato tudi ne preseneča, da je letošnja rdeča nit Sejma akademske knjige Liber.ac posvečena prav temu vedno aktualnemu pesniku s Krasa. Letošnji Festival literature sveta – Fabula pa je potekal pod naslovom (so)odgovorni. Gost zadnjega večera je bil Philippe Sands, odvetnik, profesor mednarodnega prava, zagovornik človekovih pravic in pisatelj, katerega knjiga Vrnitev v Lemberg je v prevodu pravkar izšla pri Beletrini. Mi tokrat še o literarnem večeru v spomin na februarja preminulega pesnika Miroslava Košuto. Večer v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu je sodil v sklop podobnih s skupnim naslovom Ars teatralis.

V tokratni oddaji napovedujemo literarni večer cikla Ars teatralis, hommage Miroslavu Košuti, ki bo nocoj v Slovenskem stalnem gledališču Trst in uvodni koncert nove sezone cikla Harmonia Concertans, ki bo v atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Bili smo tudi v Firencah, kjer je na ogled retrospektiva velikega mojstra moderne umetnosti Marka Rothka.

Koroški Slovenci, ki si prizadevajo za učenje slovenščine od vrtca do univerze, bi radi poenotili standarde poučevanja jezika v zasebnih in javnih dvojezičnih vrtcih. To pa ni edini izziv, pojasnjuje predsednik Skupnosti dvo in večjezičnih vrtcev Roman Verdel. Pridružimo se Mladim Celovčanom, ki so z lutkovno predstavo Zopet doma gostovali na tokratnih koroških kulturnih dnevih v Ljubljani, in v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu na operni matineji prisluhnemo družini Ražem Locatelli. Ustavimo se v Porabju, kjer želijo ob pomoči regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije krepiti športno dejavnost med mladimi in jih ob tem spodbujati k uporabi slovenskega jezika. V Zagrebu pa preverjamo, kako uspešen je pri svojem delu mestni svet slovenske narodne manjšine. Izzivov ne manjka. Foto (Mateja Železnikar) - Mladi Celovčani z Zopet doma v Mini teatru v Ljubljani

Podcastu Kecy a politika se dostal do rukou dokument s názvem Memorandum o prohloubení spolupráce mezi Slovenskou a Českou republikou. Vyplývá z něj, že premiéři Fico a Babiš chtějí koordinovat energetickou politiku obou států a zároveň vytvořit blízký tandem při hlasování na úrovni různých evropských institucí a spolků. Navzdory tomu, že Slovensko jde podle vzoru orbánovského Maďarska cestou budování autoritativní demokracie.Ptáme se: čím je z hlediska českých národních zájmů výhodné takto prohlubovat spolupráci s ficovským Slovenskem? O důvod víc, že Slovensko je v rámci EU i NATO v absolutní izolaci a rozhodlo se svou energetickou a zahraniční politiku orientovat na Rusko. Pěkně se to ukázalo během diplomatické roztržky s novou nizozemskou vládou, která si do svého programového prohlášení dala, že Slovensko a Maďarsko aktivně podkopávají jednotu Evropy, a proto je nutné se takovým státům postavit.Otázka zní: je v českém národním zájmu pomáhat Slovensku z izolace? Co tím jako stát získáme? A jaké zájmy Andreje Babiše za tím stojí? Souvisí to se znečištěným územím po bratislavské chemičce Istrochem, které vlastní Andrej Babiš? Když tuto oblast v roce 2002 privatizoval, měl vynaložit více než pět miliard korun na její vyčištění po komunistické éře.Krátce po volbách v říjnu 2025 jednal se slovenským ministrem životního prostředí Tarabou, který mu chce na tyto účely dát dotaci v řádu 8–17 miliard. Jde o tyto a jiné byznysové zájmy lidí kolem Babiše, které vedou novou českou vládu k prohlubování spolupráce? A proč si Babiš do své vlády vzal Ivana Bednárika, který většinu své profesní dráhy dělal pro lidi napojené na Rusko?Z těchto a dalších věcí, které v podcastu rozebíráme, vyvozujeme, že v Česku pomalu, ale jistě začal pochod k autoritativnímu státu. Kdy začne útok na soudy, bezpečnostní složky a média? V řadě věcí už k tomu došlo. A jak zareaguje nebabišovská část české společnosti?

Zgodba o skrivnostni ženski je vezana na arheološko najdišče Rifnik. To je zelo markanten hrib na severnem obrobju razgibanega Kozjanskega, južno od Šentjurja, ki obvladuje pokrajino in s svojo stožčasto obliko dolini ob reki Voglajni daje posebno mikavnost. Zato ne preseneča, da je bil Rifnik bolj ali manj nepretrgano poseljen v vseh pomembnejših zgodovinskih obdobjih. Arheološki park Rifnik pa stoji na kraju največje poznoantične naselbine na Slovenskem.

Proč by měli ministři Babišovy vlády jezdit spíš do Varšavy než do Bratislavy. Válka mezi Slovenskem, Maďarskem a Ukrajinou. Trump narazil u Nejvyššího soudu. Pozdě, ale přece. Boj o české porodnictví nekončí. Kancléř Merz přepnul do merkelovsky uhlazeného režimu.

Slovenský premiér Robert Fico (Smer) pohrozil Ukrajině zastavením dodávek elektřiny ze Slovenska, pokud Kyjev v pondělí 23. února neobnoví tranzit ruské ropy na Slovensko. Plyne to ze sobotního Ficova prohlášení na jeho facebookovém účtu. Dodávky ruské ropy přes Ukrajinu ropovodem Družba na Slovensko a do Maďarska jsou přerušeny od konce ledna po ruských útocích na ukrajinskou energetickou infrastrukturu.

Proč by měli ministři Babišovy vlády jezdit spíš do Varšavy než do Bratislavy. Válka mezi Slovenskem, Maďarskem a Ukrajinou. Trump narazil u Nejvyššího soudu. Pozdě, ale přece. Boj o české porodnictví nekončí. Kancléř Merz přepnul do merkelovsky uhlazeného režimu.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Slovenský premiér Robert Fico (Smer) pohrozil Ukrajině zastavením dodávek elektřiny ze Slovenska, pokud Kyjev v pondělí 23. února neobnoví tranzit ruské ropy na Slovensko. Plyne to ze sobotního Ficova prohlášení na jeho facebookovém účtu. Dodávky ruské ropy přes Ukrajinu ropovodem Družba na Slovensko a do Maďarska jsou přerušeny od konce ledna po ruských útocích na ukrajinskou energetickou infrastrukturu.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Brezskrbni časi zbijanja šal so minili. Po internih zakonih se mora v času predvolilne kampanje tudi naša oddaja transformirati v odgovorno družbenopolitično glasilo nepotvorjenih informacij. Tako suhoparno preglejmo dogodke preteklih dni.V Radencih, kjer imajo tri srca, jim je zaradi te koronarne inflacije zmanjkalo mehkih tkiv za ostale organe. Najbolj očitno za možgane. Tako sta se na seji občinskega sveta stepla poslanca. Oziroma eden se je tepel, drugi pa ga zdaj toži. Če se stepejo poslanci na državni ravni, človek še razume, kaj pa lahko predstavnika ljudstva razjezi do fizičnega napada med razpravo o pločnikih, krožiščih in čistilnih napravah, nam ni uspelo izvedeti. Zdaj pa h kulturi. Vrhunec preteklega kulturnega konca tedna je bila premiera filma o Melaniji Trump. Dokumentarnega filma. Kot vemo, je žena ameriškega predsednika naše gore nekoliko uveli list. In kot tudi vemo, so kritiki film raztrgali. Kar je zelo pogumno, še sploh v Sloveniji. Namreč za lik in delo brhke Melanije je vsaj do nedavnega skrbela predsednica republike, ko je bila še v advokaturi. Kar nekaj dolgih jezikov, ali pač pisunov, kot smo sami, je prek nje občutilo dolgo roko ameriške pravice, ko so hoteli služiti na Melanijin račun, in so kršili avtorske, oziroma njim podobne pravice. Zato je biti filmski kritik na Slovenskem trenutno zelo pogumno dejanje, kajti če privežeš ženo ameriškega predsednika na cineastični pranger, si lahko nakoplješ na glavo slovensko predsednico – ki je, mimogrede, že začela sama o sebi govoriti v tretji osebi – oziroma njeno odvetniško pisarno. Zato velja biti previden in pogumni slovenski filmski kritiki, ki trgajo desničarsko mojstrovino na koščke, tvegajo še kaj več kot le svojo službo. Seveda smo v naši redakciji šampioni oportunizma in si zaradi lastne varnostni filma sploh nismo ogledali. Tako da nam ni treba soditi. Kajti kot velja v največji svetovni demokraciji zadnje tedne: »Ne sodi in ne boš obsojen!«Ampak raziskovalni duh ter stare filmske povezave nam niso dali miru in izvedeli smo, da sta v Belo hišo priromala dva predloga za filmsko ovekovečenje Melanije Trump. Enega, tega ki je bil končno tudi realiziran, je dostavil Amazon, po prijateljski ceni, drugega pa Disneyjevi studii. V skladu s tradicijo so pri Disneyju predlagali animiran celovečerni film z Melanijino zgodbo. A se je prva dama vseeno odločila za klasično kinematografijo, kljub obljubi, da bi bila sprejeta na Panteon Disneyjevih princes.Uspelo nam je pridobiti sinopsis Disneyjeve risanke o Melaniji in tako kot prvi medij, ne le v Sloveniji, objavljamo odlomke iz tega žal nerealiziranega dela. "Mala Melanija v revni hišici ob Savi sanja o lepšem življenju v pogojih tržnega gospodarstva. Sanja, da bo postala princesa in v deročo vodo vrže kovanec za srečo. Sicer ne postane princesa takoj; na mestu, kjer je kovanec padel v vodo pa zgradijo hidrocentralo. Njena lepota in revščina jo končno pripeljeta v obljubljeno deželo. Kjer se cedita med in mleko ter ob njiju na zabavah tudi človeški izločki. Melanijo, ki ima raztrgana oblačila, obleko pa polno pepela, ki ga mora čistiti po bogatih hišah, na zabavo povabita znana Disneyjeva junaka Tom in Jeffrey. Tam ji Jeffrey predstavi Donalda Ducka, še enega Disneyjevega junaka, vendar mora Melanija zbežati z zabave, ker ji bo opolnoči potekla viza. Donald jo išče; ko jo najde na srednji strani barvne revije, jo obišče v njeni revni sobici in jo zasnubi. Melanija je mehkega srca, še sploh, ko izve, da je Donald v bistvu sin Strica Skopušnika, ki se koplje v denarju. Ob tem izve, da se bo Donald iz grdega račka spremenil v princa takoj, ko se mu zgodi čista ljubezen, ali pa če postane ameriški predsednik. Ker pa tudi Donald ni modre krvi, jima dobra vila podari sina, ki pa je baron že ob rojstvu. Ker s čisto ljubeznijo zaradi viharja, imenovanega Stormy, ni nič, postane Donald ameriški predsednik; a se namesto v princa spremeni v Shreka. Mediji par imenujejo »lepotica in zver«, kar Melanijo moti, in zato se z Donaldom še enkrat prijavita v Belo hišo. Ko pa urok tudi drugič ne popusti, je možnost za rešitev in izpolnitev Melanijine življenjske želje najti princa na belem konju le v iskreni ljubezni. Ali pa v tretjem mandatu." Kot rečeno, je bil Disneyjev predlog zavrnjen, saj naj bi bilo v risanki preveč sledi ekspresionizma iz obdobja filma noir, medtem ko si gledalci želijo lahkotnejše vsebine. Zato so se v Beli hiši odločili za Amazonov scenarij, ki sledi samo dvajsetim dnem v življenju Melanije Trump.

Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni, vplivalo na njeno delovanje? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. Gostje: dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Tomaž Gerden.

Za konec leta na Frekvenci X obračamo pogled nazaj, v čas, ko so znanstvene ideje dišale po terenu, drzni radovednosti in neustrašnosti. V oddaji bomo listali po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani. Gost: dr. Anton Gradišek, Institut 'Jožef Stefan' V Xpertizi, kjer predstavljamo mlade raziskovalce na začetku njihovih raziskovalnih poti, pa se tokrat selimo na Štajersko. Spoznali boste Žana Mongusa, študenta doktorskega študija na Fakulteti za kmetijsko in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je eden redkih srečnežev, ki lahko vsakodnevno pilotira drone in preizkuša meje njihovih sposobnosti.

Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike. Avtor oddaje Aleksander Čobec.

Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji. Na letošnji izvedbi Avdiofestivala, smo Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič pred 120-glavo množico osnovnošolcev posnele interaktivno epizodo Radiovednih. Z občinstvom in strokovnjaki smo izvajale kemijske poskuse, se spraševale, kolikšna je še “sprejemljiva” količina sladkorja v prehrani odraslega človeka, ter pogledale v preteklost sladkorja na Slovenskem …Vendarle ni naključje, da smo se o sladkorju pogovarjali prav v ljubljanski Cukrarni. Povezava do kemijskega poskusa "Faraonove kače" v video obliki. Gostje: Marko Jeran, Institut Jožef Stefan, Ana Maglov, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo, Barbara Zajc Tekavec, BIC Ljubljana, Blaž Vurnik, Mestni muzej. Poglavja: 00:00:01 Radiovedni v Cukrarni 00:01:28 Zgodovina sladkorja 00:04:16 Barbara Zajc Tekavec o zdravi meri zaužitega sladkorja 00:07:51 Dijakinji Lara Suhovršnik in Vita Purnat o dobrih in slabih plateh sladkorja 00:09:02 Ana Maglov o sladkorni bolezni 00:11:37 Dr. Marko Jeran o kemijski sestavi sladkorja 00:15:07 Dr. Blaž Vurnik o zgodovini Cukrarne 00:20:17 Xpertiza: Gaia Kravanja

Dvestoosemintrideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je jubilejna dvajseta epizoda v živo in je posvečena knjigam in seriji o Fentabotu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se tokrat na povabilo založbe Aktivni mediji oglasili na 41. Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani in pogovor posneli na glavnem odru. Igor pravi, da knjig zaradi njihove zabavnosti kar ne moreš odložiti, […]

Restart vztahů mezi Českem a Slovenskem – tak označil předseda slovenské Národní rady Richard Raši návštěvu svého českého kolegy Tomia Okamury (SPD). „Atmosféra na Slovensku byla opravdu mimořádně plná očekávání,“ popisuje z Bratislavy Radek Vondráček (ANO). „Uvidíme, jak dlouho radostné opojení vydrží,“ namítá skepticky poslanec ODS Pavel Žáček v pořadu Pro a proti.

Dokonce ani budoucí český premiér a hlavní osoba v zahraniční politice Andrej Babiš (ANO) se nemůže postavit po bok slovenského premiéra Roberta Fica příliš blízko. Tedy pokud míní hájit co nejlépe české národní zájmy a ekonomické priority, jak se píše v návrhu programového prohlášení budoucí vlády.

Proč je Robert Fico je hlavním rizikem při obnově vztahů se Slovenskem? Co bude znamenat pád Pokrovsku? Řekneme si taky pár slov k rozpočtu, probereme Kazachstán a abrahámovské dohody a na závěr si poslechněte glosu Ondřeje Neffa. Moderuje Ondřej Konrád.

Podcast 5:59 přináší další sérii, tentokrát ve spolupráci se zahraniční redakcí Seznam Zpráv. Středoevropský reportér Filip Harzer se při svých  cestách napříč Slovenskem snaží zjistit, jakým směrem se za čtvrté vlády premiéra Fica země vydala. A je to cesta k neliberální demokracii, jak Ficovi oponenti často zdůrazňují? Je možné, že v jeho stopách půjde i Andrej Babiš a jeho příští vláda? V prvním díle podcastové série Směr Fico, se Filip zaměřuje na premiérův nečekaný politický návrat v pocovidových volbách. Článek a další informace k nové sérii Směr Fico najdete na webu Seznam ZprávySledujte nás na sociálních sítích X, Instagram, Threads nebo Bluesky. Náměty a připomínky nám můžete psát na e-mail zaminutusest@sz.cz

Smo v tednu, ko praznujemo Dan reformacije, ki nam je dala prvo slovensko knjigo in slovenščino vzpostavila kot knjižni jezik. Kakšna pa je danes, dobrih 500 let od začetka reformacije na Slovenskem, podoba slovenske literarne krajine? Zanjo je značilno, da ni enotna, saj v njej soobstajajo različne literarne smeri oziroma stilne usmerjenosti. Gre za ogromen konglomerat zvrsti, žanrov, vrst, oblik, stilov in poetik, vse to pa poganja velika produkcija literarnih del. V kakšni kondiciji je torej sodobna slovenska literatura, več v tokratnem Studiu ob 17-tih. Oddaja je bila prvič objavljena v Ars humani na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Gostje: dr. Varja Balžalorsky Antić, literarna teoretičarka in pesnica; Ana Schnabl, pisateljica in publicistka; Aljoša Harlamov, urednik, publicist in pisatelj. Avtor oddaje Gregor Podlogar.