Podcasts about zdru

Vlada je razširila seznam bližnjevzhodnih držav, iz katerih bo potekala vrnitev slovenskih državljanov. Nanj je uvrstila Bahrajn, Jordanijo, Katar, Kuvajt, Libanon, Oman, Savdsko Arabijo, Sirijo, Izrael, Združene arabske emirate in Ciper. Na poti v Slovenijo so medtem letalo iz Omana, ki naj bi na brniškem letališču pristalo čez nekaj minut, in dve letali iz Dubaja. Iz Maskata naj bi proti Sloveniji ponoči vzletelo še eno letalo. Skupno naj bi se z njimi v domovino vrnilo približno 550 Slovencev.

Izrael in Združene države nadaljujejo napade na Iran, po podatkih Rdečega polmeseca je bilo tam doslej ubitih skoraj 800 ljudi; tarče izraelskih napadov so tudi položaji Hezbolaha v Libanonu. Iran je medtem pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov ter Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne. Drugi poudarki oddaje: - Iz Omana bo v večernih urah proti Sloveniji poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu - Ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer: Dobava naftnih derivatov v Slovenijo za zdaj poteka brez motenj - Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da Slovenija ni odgovorna za terjatve v primeru prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini

Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države prekinile vso trgovino s Španijo, potem ko ta Washintonu ni dovolila uporabe skupnih vojaških oporišč za operacije proti Iranu. Medtem se nadaljujejo ameriško-izraelski napadi na Iran in Libanon. Po podatkih iranskega Rdečega polmeseca je bilo doslej v napadih v Iranu ubitih skoraj 800 ljudi.

Ameriško-izraelski napadi na Iran se nadaljujejo četrti dan, prav tako iranski povračilni napadi na države v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je danes dejal, da se Iran hoče pogajati, a je čas za to minil. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Ali Bahreini je Trumpove trditve, da se Teheran želi pogajati, zavrnil. Kot je dejal, je zdaj edini jezik za pogovore z Združenimi državami jezik obrambe. Druge teme: - Nocoj naj bi iz Omana odletelo prvo letalo s slovenskimi državljani - V združenju deviznih varčevalcev NLB v Sarajevu ogorčeni nad sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice - Škocjanske jame zaznamujejo 40 let na seznamu svetovne dediščine UNESCO

Vojna, ki jo Izrael in Združene države vodijo proti Iranu, naj bi zahtevala že 787 smrtnih žrtev in nič ne kaže, da bi se lahko kmalu končala. Po izbruhu spopadov, ko so številni potniki zaradi zaprtja zračnega prostora ostali ujeti na letališčih, se razmere postopno umirjajo. Zračni prostor se delno odpira, prvi letala so že poletela, slovenske oblasti pa nadaljujejo pripravo evakuacijskih postopkov. Predvidoma danes naj bi sicer iz Omana proti Sloveniji poletelo prvo posebno letalo, za jutri pa sta načrtovana še dva poleta. Prednost pri vračanju bodo imele družine z otroki. V oddaji tudi o tem: - Slovenija ni odgovorna za prenesene devizne vloge varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini - Bolnišnica Valdoltra lani izvedla rekordno število posegov, presežek prihodkov namenja razvojnim projektom - V Bovcu drevi predstavitev projekta za oživitev smučišča Kanin

Izrael, ki z Združenimi državami nadaljuje zračne napade na Iran, je razširil operacijo na Libanon, kjer obstreljuje položaje gibanja Hezbolah. Islamska republika ne stoji križem rok; eksplozije so davi med drugim odjeknile v Združenih arabskih emiratih, Katarju in Kuvajtu. Iz tamkajšnjega ameriškega oporišča poročajo o prvih ameriških smrtnih žrtvah. Uunanja ministrica Tanja Fajon je sporočila, da po sinočnjem srečanju z evropskimi kolegi. Ob tem je povedala, da se članice Unije usklajujejo o evakuaciji državljanov, ki so zaradi zaprtega zračnega prostora obtičali na Bližnjem vzhodu. Ostali poudarki oddaje: - začenja se vpis otrok v ljubljanske vrtce. Na voljo je več kot 450 mest. - košarkarska reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo drugič premagala Češko. V Jihlavi je bila po preobratu boljša s 86: 84.

Izrael in Združene države danes nadaljujejo napade na Iran in napovedujejo, da bodo še okrepili napade na ključne elemente režima. Medtem iranska vojska izvaja povračilne napade na tarče v zalivskih državah. Zaradi razmer na Bližnjem vzhodu se po nekaterih podatkih v Slovenijo ne more vrniti več sto državljanov. Podpredsednik vlade Matej Arčon je povedal, da bosta v prihodnjih dneh v Oman za evakuacijo odpotovali dve čarterski letali. V oddaji tudi o tem: - Cene nafte se bodo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu najverjetneje dvignile - Policijski sindikat bo morda 12. marca začel stavkati - Včeraj se je v Cankarjevem domu končalo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana

Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.

Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.

Ajatola Ali Hamenej je mrtev, je po včerajšnjih ameriško-izraelskih napadih na Iran dejal ameriški predsednik Donald Trump. Njegovo smrt so pozneje potrdili tudi iranski državni mediji. Strani si medtem še vedno izmenjujeta udarce, o razmerah na Bližnjem vzhodu pa je sinoči razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov. Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je na nujnem zasedanju obsodil ameriške in izraelske napade na Iran, obenem pa tudi iranske povračilne napade. Več po drugih poudarkih oddaje: - Vatikan objavil seznam papeževih potovanj v tujino - Mednarodna raziskava TRAILS4SOIL o regeneraciji tal s slovenskim sodelovanjem - V Črnomlju so sinoči odprli prenovljen Kulturni dom

Zmena k lepšiemu sa dá v spoločnosti robiť aj bez priameho vstupu do politiky, a to pomocou nátlakových hnutí a organizácií, ktoré majú za úlohu zastupovať záujmy rôznych skupín občanov a upozorňovať na problémy v spoločnosti. Delíme ich na ekonomické, a neekonomické. Ekonomické organizácie majú najčastejšie za cieľ zlepšenie ekonomickej a životnej situácie jednotlivcov, ktorých združuje. Neekonomické združenia majú často nadnárodný charakter a ich záujmy neležia primárne v ekonomickej sfére. Ide im o zlepšenie životnej situácie skupiny ľudí, o dodržiavanie ľudských práv či ochranu prírody. Kľúčové slová: politológia, nátlakové združenia, schooltag, maturita, občianska náuka Tento podcast ti prináša 4ka. Jediná štvorka, ktorá ťa nebude v škole mrzieť.

Očitno je bil eden glavnih ciljev včerajšnjega napada Združnih držav in Izraela na Iran predvsem uboj ajatole Alija Hameneja. Izraelski obrambni minister Israel Katz Hamenejev uboj vidi kot odstranitev največjega preganjalca judovskega ljudstva tega obdobja in prelomnico. A iranski režim odgovarja z novimi povračilnimi napadi na Izrael in zalivske države, postopek iskanja novega ajatole pa se je že začel z imenovanjem Hamenejevega začasnega namestnika. Drugi poudarki oddaje: - Na Bližnjem vzhodu ob ukinitvi letov ujetih več Slovencev. - Naravne vrednote v Sloveniji bodo kmalu vsaj enkrat mesečno brezplačno dostopne. - Domen Prevc z rekordom kulmske letalnice do nove zmage.

Ameriške in izraelske sile nadaljujejo napade na Iran, ta pa v odgovor obstreljuje zalivske države, kjer so oporišča vojske Združenih držav. Iran trdi, da bi naslednika ubitega ajatole Alija Hameneja lahko izbrali v nekaj dneh, danes pa je začel delovati prehodni svet za vodenje države.

Iz Irana poročajo o približno sto smrtnih žrtvah izraelskih in ameriških napadov, ubitih naj bi bilo tudi več visokih predstavnikov države. Iranske sile nadaljujejo povračilne napade na osem držav Bližnjega vzhoda, v katerih so ameriška vojaška oporišča, pa tudi na Izrael. Vse strani napovedujejo okrepitev napadov. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je obsodil čezmerno silo vseh vpletenih, visoki komisar za človekove pravice Volker Türk pa je pozval k zadržanosti in umiritvi napetosti ter vrnitvi za pogajalsko mizo. Drugi poudarki oddaje: - V Rimu protesti proti spremembam zakonodaje o spolnem nasilju. - Prepoved kolesarskih prireditev v naravnem okolju sprožila plaz kritik. - Nika Prevc zmagala na srednji skakalnici v Hinzenbachu.

Varnostni svet Združenih narodov naj bi prav zdaj začel razpravo o razmerah na Bližnjem vzhodu. Iz Irana poročajo o več kot 200 smrtnih žrtvah izraelskih in ameriških napadov, ubitih naj bi bilo več visokih predstavnikov države. Po navedbah ameriških in izraelskih medijev naj bi bil med njimi tudi ajatola Ali Hamenej, a Iran to zavrača. Iranske sile nadaljujejo povračilne napade na več držav Bližnjega vzhoda, v katerih so ameriška vojaška oporišča, pa tudi na Izrael. Vse strani napovedujejo okrepitev napadov, ki naj bi trajali več dni.

Pogovori za končanje vojne v Ukrajini niso prinesli preboja, a bi se lahko nadaljevali že prihodnji teden. Ob ameriških grožnjah z vojaškim posredovanjem v Iranu tudi pogajanja med ZDA in Islamsko republiko o njenem jedrskem programu še niso prinesla dogovora. So pa omanski posredniki sporočili, da so dosegli napredek, kar je potrdil tudi iranski zunanji minister Abas Aragči. Resno smo se lotili elementov sporazuma, tako na področju jedrskih vprašanj kot odprave sankcij, je poudaril. V oddaji tudi: - Pakistan razglasil vojno proti Afganistanu - Evropska komisija bo omogočila uporabo obstoječih sredstev za varen in dostopen splav - Nogometaši Celja v osmini finala konferenčne lige

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bodo jutri podelili 21. priznanje Kazimir Humar za leto 2025. Prejel ga bo dolgoletni in predani ustvarjalec na področju amaterskega gledališča Božidar Tabaj, in sicer za svojo bogato in večdesetletno gledališko pot ter za neutrudno delo v domačem društvu v Štandrežu in za številna gledališka in širša kulturna sodelovanja na Goriškem. S svojo ustvarjalnostjo, organizacijsko vnemo ter iskrivim in povezovalnim duhom je pomembno zaznamoval goriški prostor ter prispeval k ohranjanju in bogatitvi slovenske kulturne identitete v zamejstvu. Božidar Tabaj je v letih aktivnega delovanja na gledališkem področju prejel več pomembnih priznanj, med temi gre omeniti »Srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2017«. Priznanje Kazimir Humar podeljujejo Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nagovoru kongresu Iran znova označil za resno varnostno grožnjo in ga obtožil razvoja raket, ki bi lahko prečkale tudi ocean. Čeprav je zatrdil, da želi rešitve po diplomatski poti, so ameriške sile pred kratkim na Bližnji vzhod odpremile največ vojaških sil v zadnjih dveh desetletjih. Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem sporočil, da je dogovor še vedno mogoč, če bo prevladala diplomacija. V oddaji tudi o tem: - Ob četrti obletnici vojne v Ukrajini generalna skupščina Združenih narodov poziva k miru. - Sezonskim s.p.-jem vendarle ne bo treba čakati pet let na vnovičen vstop v obdavčitev po normiranih odhodkih. - Na trasi drugega tira betonirajo še zadnje metre tira na togi podlagi.

Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov. V Sloveniji po ocenah strokovnjakov približno 7 odstotkov prebivalcev redno jemlje antidepresive. Za primerjavo – v Združenih državah Amerike že 11 odstotkov. V tokratni oddaji Intelekta raziskujemo, kako antidepresivi delujejo, kakšne izkušnje imajo ljudje z dolgotrajnim zdravljenjem in s kakšnimi izzivi se soočajo, ko pride čas za opuščanje zdravil. Osvetlili bomo tako osebne zgodbe kot strokovne poglede: od uporabnika, ki z nami deli svojo izkušnjo, do psihiatra, farmacevtke in klinične psihologinje, ki razložijo prednosti terapije z antidepresivi, neželene učinke in tveganja, ki jih prinese opuščanje terapije. Sodelujejo: 47-letni Ljubljančan (uporabnik dnevnega centra ŠENT), prof. dr. Lucija Peterlin Mašič (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani), klinična psihologinja Aleksandra Meško in psihiater Marko Saje (Psihiatrična klinika Ljubljana). Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ Društvo ŠENT TUKAJ Psihiatrična klinika Ljubljana TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ Pixabay, jarmoluk, free to use

Na Mestnem trgu v Ljubljani je bil včeraj slavnostni sprejem slovenskih olimpijcev. V središču pozornosti so bili smučarski skakalci in skakalke, ki so na zimskih olimpijskih igrah v Italiji osvojili štiri odličja. Prejšnji teden sta se končali tudi kolesarski dirki po Združenih arabskih emiratih in Algarveju. V oddaji predstavimo del najnovejše epizode podkasta Tour 202 z gostom Rokom Bukovcem, članom norveškega moštva Uno X.

Na predvečer četrte obletnice začetka vojne v Ukrajini evropske države niso uspele skleniti soglasja o 20-em svežnju sankcij proti Rusiji. Zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da so Kijevu vnovič zagotovili vso podporo, pozvala je k začetku pogovorov Unije z Rusijo. Druge teme: - Zakoni vojne so v konfliktih po svetu brutalno kršeni, opozarja visoki komisar Združenih narodov Volker Türk. - Brezstično plačevanje avtobusnih vozovnic pri nas prvič uvedeno na medkrajevni liniji. - Elektro Maribor po snegolomu zavrača očitke o slabi vzdrževanosti omrežja.

Nadškof Zore ob 130. obletnici smrti mistikinje Magdalene Gornik: Nismo vsi mistiki, lahko pa vsi sveto mašo postavimo s redišče svojega življenja.Stanje po snežni ujmi na severovzhodu države se umirja;ostaja nevarnost lomljenja dreves.Predvolilni konec tedna zapolnili kongresi, predstavitve programov in prva zaostrovanja.Ura resnice za Svobodo: nad 90 odstotkov anketirancev se v tej državi ne počuti svobodne. Sledilo je zaprtje uradnih profilov stranke na Instagramu.Iranski državni vrh se pripravlja na vojno in preživetje Islamske republike.V Mehiki po uboju vodje mamilarskega kartela izbruhnilo nasilje.Snežno neurje na severovzhodu Združenih držav Amerike ohromilo New York.Prostovoljci Vincencijeve zveze brezdomce spremljajo v telesnih in duhovnih potrebah. Zimske olimpijske igre Milano – Cortina 2026, končane. Slovenija s štirimi medaljami skakalnega dela reprezentance.Vreme: Danes delno jasno, več oblakov na vzhodu. Jutri oblačno in večinoma suho.

Ob dnevu redkih bolezni, ki ga bomo zaznamovali 28. februarja letos, smo v oddajo Med štirimi stenami povabili Sanjo Smukavec, ki je zmogla sprejeti izziv, ki ga je prednjo postavilo življenje. Je mama 10-letne deklice Lane, ki ima redko genetsko bolezen. Lana ne hodi, ne govori, ne je sama, ima okvarjen vid, vključena je v paliativno oskrbo. Že od njenega rojstva skrbi zanjo sama doma. O tem, s kakšnimi težavami se spoprijema pri negi hčerke, kako naporno je skrbeti za takšnega bolnika in kakšno veselje prinaša Lana v njeno življenje, bo spregovorila v oddaji Med štirimi stenami. Pogovor je nastal v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični, kjer je bila Lana na zdravljenju. S Sanjo Smukavec se je pogovarjala Petra Medved. Terapije so za Lano izredno pomembne, saj pripomorejo k lajšanju težav in boljši kakovosti njenega življenja. V Združenju prijateljev slepih Slovenije so organizirali akcijo Grižljaj za malo Lano v kateri se obračajo na gostince, da bi en teden v letu, ali en dan namenili en evro od vsake prodane pice, malice ali kosila in bi tako pomagali pri plačilu terapij, pa tudi pri doplačilu posebne prehrane, ki jo uživa Lana. Več informacij, če bi želeli pomagati, najdete na njihovem fb profilu Združenje prijateljev slepih Slovenije ali jim pišete na elektronski naslov prijatelji.slepih@t-2.si Lani pa lahko pomagate tudi tako, da pošljete SMS sporočilo LANA5 ali LANA10 NA 1919.

Dr. Peter Millonig je uspešen poslovnež. Dolgo je deloval med Evropo in Združenimi državami Amerike. Hkrati pa je tudi izpričan kristjan -katoličan, ki je napisal tri knjige s skupnim naslovom »Zasidran v veri – Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga."

Piše Iztok Ilich, bere Aleksander Golja. Roman Iskanje sledi Pavla, pozneje Paula Blache, avstrijskega pisatelja čeških korenin, je za slovenske bralce dvakratno presenečenje. Najprej zato, ker je bil avtor leta 1925 rojen v Mariboru, kar je bilo znano le redkim raziskovalcem preteklosti mesta ob Dravi. In nato zato, ker se je – potem ko so ga Nemci v Mariboru mobilizirali in poslali na rusko fronto, kjer je bil ranjen in zajet – petdeset let pozneje, leta 1994, vrnil v rodno mesto. Pripeljal se je z Dunaja, kjer se je po vojni uveljavil v žurnalističnem in gledališkem svetu. Ulice, trge, drevorede in parke v kraju skromnega otroštva očeta Franza Ferdinanda Blahe je prehodil po dolgem in počez ter nazadnje ostal veliko dlje kot predvidene tri tedne. Odgovora na vprašanje, zakaj je nenačrtovano prebil toliko časa v nekaj let prej osamosvojeni Sloveniji, medtem ko je na jugu še divjala krvava državljanska vojna, Blaha ne ponudi v svojem imenu. Razkriva ga v romanu, v katerem si nadene z avtobiografskimi potezami zaznamovano vlogo prvoosebnega pričevalca, časnikarja Felixa Dohnala, ki z mamo in sestro živi v Seattlu v Združenih državah, kamor se je med vojno pred Nemci rešil njegov oče Edvard Blaha, v romanu Viktor Dohnal. Nanj se bržkone ne bi ohranil noben spomin, če zdaj že literarni Felix, človek brez posebnosti, lepega dne med preurejanjem domačega podstrešja ne bi odkril škatle z očetovimi dnevniškimi in drugimi zapiski ter zasnovo romana o življenju v Mariboru med svetovnima vojnama. Felix to najdbo doživi kot nalogo, ki mu jo je namenil pokojni oče, čeprav se ga niti ne spominja, saj je imel ob njegovi smrti komaj štiri leta. Orumeneli, zaprašeni zapiski ga tako prevzamejo, da sklene dokončati očetovo delo. Po naključju oživi tudi stik z njegovim nekdanjim mariborskim sošolcem Dušanom Bobičem, večkrat omenjenim v zapiskih. Ta razgledani mož postane Felixov prvi vodnik po Mariboru. Očetovo mesto mu po svoje, kot bi šlo za igro usode, približa tudi roman Severni sij Draga Jančarja, ki ga prebira med vožnjo z vlakom proti Mariboru. Pisatelj poskrbi, da se njegovo in Jančarjevo besedilo v nadaljevanju še večkrat srečata. Felix Dohnal ob iskanju družinskih korenin odkrije in doživi veliko več kot je pričakoval. Spozna vrsto ljudi, ki nadležno drezajo v njegovo zasebnost, pa tudi sorodnike, za katere niti ni vedel, da jih ima. Najpomembneje, kar ga doleti, pa je ljubezen s knjižničarko Nado, Bobičevo posvojenko – in svojo daljno sorodnico. Njuna zveza mu popolnoma spremeni življenje. Nekaj časa prebijeta v Mariboru in na Dunaju, nato pa Nado spremlja v Dalmacijo in Hercegovino, kjer hoče izvedeti, ali je njen mož, srbski častnik JLA, za katerim se je na bojišču izgubila sled, morda še živ. Felix, ki ga življenje po hotelih spravi ob denar, začne ameriškim časnikom pošiljati poročila o razmerah v Splitu in Mostarju, kjer orožje še ni potihnilo. Obenem se začne krhati in se nazadnje tudi razdre njegova romanca z Nado. Ona se pridruži humanitarcem, sam pa se vrne na Dunaj, se vda pijači ter ves zmeden in izgubljen postane ravnodušen do vsega, kar ga obdaja. Niti z očetovimi zapiski se ne ukvarja več … Roman Iskanje sledi ni posebno obsežno delo, a kljub temu se z njim ne da opraviti na hitro. Tudi pobudnik izdaje in založnik Primož Premzl je – ko je prebral nemški izvirnik iz leta 1996, ki je bil odkritje tudi zanj, izvrstnega poznavalca Maribora – ob stoti obletnici rojstva Paula Blahe menil, da je kronološko sledenje dogajanju ter vstopanju in izstopanju ključnih likov, predvsem pripadnikov rodbin Dohnal in Fiedler, lahko za bralca tudi težavna naloga. Da bi mu jo olajšal, je v izdajo poleg svoje izčrpne predstavitve pisateljeve življenjske poti uvrstil nekaj fotografij ter dve prilogi in dve spremni besedi. Prvo z imeni in povezavami glavnih likov romana, drugo pa oblikovano kot geslovnik osebnih imen nastopajočih oseb – z opozorilom, da so literarni liki samostojne stvaritve, ki se le naslanjajo na navedene resnične osebe. Ohranil pa je prava imena prvih organizatorjev odpora proti Nemcem, ki so bili ustreljeni kot talci, in drugih zgodovinskih osebnosti, na katere še danes spominjajo poimenovanja mariborskih ulic in ustanov. Tako vsestransko komentirano besedilo je v današnji založniški praksi izjemen pojav. Pesnica Lučka Zorko v svoji študiji opozarja na pisateljeva ključna izhodišča. Predvsem na njegovo otroštvo brez očeta, kar v romanu že odraslega sina, ko po naključju dobi v roke njegove rokopise, spodbudi, da se odpravi iskat družinske sledi v Maribor. Prevajalka Urška P. Černe nazadnje razkrije še lastno delovno doživljanje romana, goste pajčevine sorodstvenih povezav in zapletov, presenečenj in osupljivih odkritij, ko ga je, kot se je izrazila, »z blago roko« presajala v slovenščino tudi kot pisateljeva someščanka, skoraj soseda.

Na vzhodu države se nadaljuje odpravljanje posledic petkove snežne ujme, ki je najbolj prizadela električno omrežje. Število odjemalcev brez električne energije se je po podatkih Elektra Maribor s prvotnih 70 tisoč doslej znižalo na nekaj sto. Težave ostajajo predvsem na odročnejših območjih, je pojasnila predsednica uprave Tatjana Vogrinec Burgar, trenutno predvsem na območju Haloz na ptujskem koncu. Druge teme: - Grenlandija in Danska zavrnili Trumpovo odločitev, da na Grenlandijo pošlje bolniško ladjo. - Agenti ameriške tajne službe ustrelili moškega, ki je skušal vstopiti na posestvo Mar-a-Lago. - Olimpijsko hokejsko zlato se po 46-tih letih in napetem dvoboju s Kanado vrača v Združene države.

Na vzhodu države je po včerajšnji snežni ujmi brez elektrike še vedno več tisoč ljudi. Mnogi so obupani, saj so sredi zime ostali brez ogrevanja in vode. Jezni pristojnim sporočajo, da bi morali prihodke od omrežnine porabiti za vzdrževanje omrežja. Civilna zaščita bo na območje dobavila dodatne agregate, prednostno ranljivim skupinam. Odpravljanje posledic ujme bo ponekod trajalo več dni. Drugi poudarki oddaje: - Evropsko gospodarstvo vnovič pahnjeno v negotovost po sodni razveljavitvi Trumpovih carin. - Rožljanje z orožjem v napetostih med Združenimi državami in Iranom vse glasnejše. - Norveški smučarski tekač Klaebo na enih olimpijskih igrah osvojil največ zlatih medalj v zgodovini.

Sneženje je zajelo večino države, največ težav pa zdaj sneg povzroča severovzhodu. Zaradi sneženje je prekinjena železniška povezava med Mariborom in Celjem. Zaradi plužnih skupin ponekod nastajajo zastoji, poročajo tudi o zdrsih tovornih vozil. Vremenoslovci opozarjajo na nevarnost snegoloma, ki je možen predvsem na območju Pohorja, Kozjaka in Haloz, kjer naj bi zapadle večje količine snega. Krajevno lahko zapade okoli 20, v višjih legah do 40 centimetrov snega. Agencija za okolje je za severovzhod izdala oranžno opozorilo zaradi snega, na severozahoda pa je nevarnost proženja plazov. V oddaji tudi o tem: - V Washingtonu je bilo prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir. Združene države so za njegovo delovanje napovedale 10 milijard dolarjev. - Iran ima po besedah ameriškega predsednika Trumpa le približno 10 časa za sklenitev dogovora, sicer mu grozijo novi napadi. - Celjski nogometaši zmagali na prvi tekmi kvalifikacij za osmino finala Konferenčne lige

Tina Modotti, ki se je pred 130 leti rodila v Vidmu v Italiji, danes velja za pomembno ustvarjalko moderne fotografije 20. stoletja. In vendar je njen inteziven in dovršen umetniški opus nastajal le dobrih sedem let. Kmalu zatem je kot članica mehiške komunistične partije postala prepoznavna figura revolucionarnega gibanja – in fotografijo je povsem opustila. Kot najstnica se je preselila v Združene države Amerike in se preizkusila kot gledališka in filmska igralka, njen ustvarjalni in politični preobrat se je zgodil v Mehiki dvajsetih let prejšnjega stoletja. Tam je vstopila v krog umetnikov in intelektualcev, med katerimi sta bila tudi Diego Rivera in Frida Kahlo. Ključno vlogo pri njenem razvoju je imel ameriški fotograf Edward Weston. Po izgonu iz Mehike se je vključila v delo Mednarodne rdeče pomoči. Njena pot jo je vodila v Sovjetsko zvezo in nato v Španijo, kjer je med državljansko vojno delovala v podporo republikanski strani. Povsem se je posvetila političnemu organiziranju, revolucionarnemu in humanitarnemu delu, zato se k fotografiji ni več vrnila. Posebno zanimivo je, da je del svoje zapuščine – fotografije in drugo gradivo – v Moskvi zaupala tržaškemu Slovencu, revolucionarju in povojnemu politiku Ivanu Regentu. Prav po zaslugi teh vezi ima tudi slovenski prostor pomembno, čeprav pogosto prezrto mesto v zgodbi Tine Modotti. gost: dr. Miklavž Komelj, poznavalec njenega dela, ki je izbrskal umetničino zapuščino v Sloveniji  fotografija: Wikipeida, Tina Modotti by Jane Reece c. 1919

ePrihlášky zjednodušujú prijímačky, väčšina rodičov nabehla na nový systém bez problémov, tvrdí rezort školstva. Prax však ukazuje viaceré zlyhania systému. Na podanie elektronickej prihlášky máte už len posledný deň. O téme sme sa rozprávali s prezidentkou Asociácie súkromných škôl Evou Ohraďanovou a prezidentkou Združenia základných škôl Slovenska Evou Horníkovou.

Skupna lista NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča predstavila programske prioritete.Kultura, mediji in “padanje mask” pred volitvami: Fridl Jarc in Videtič o ostrenju kampanje.Vlada na vljudnostnem obisku v Posavju, brežiški župan upa, da podpisani dogovori po 22. marcu ne bodo pozabljeni.Pokojnine bodo v skladu z redno uskaditvijo letos višje za 4,2 odstotka.Ženeva prizorišče intenzivnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo ter Združenimi državami Amerike in Iranom.Pobuda One of us Evropsko komisijo spodbuja, naj ne sprejme resolucije, ki bi omogočala splav na ravni Evropski unije.Šport: Prevc in Lanišek peta na zadnji tekmi smučarjev skakalcev na olimpijskih igrah.Vreme: Popoldne in jutri bo pretežno jasno z nekaj občasne povečane oblačnosti.Seja komisije za nadzor javnih financ o korupciji zaradi nesklepčnosti prekinjenaZa izplačila v kmetijstvu letos na voljo nekaj več kot 260 milijonov evrov.V številnih mestnih središčih še zadnja pustna rajanja, jutri začetek postnega časa.

Štát podceňuje čas, riziká aj dôsledky vlastných rozhodnutí, upozorňuje prezident Združenia podnikateľov Slovenska Ján Solík. Zavedenie povinnej e-faktúry od roku 2027, konsolidácia verejných financií aj rastúca regulačná záťaž vytvárajú pre podnikateľov prostredie plné neistoty. Úvod roka 2027 má byť podľa legislatívy momentom, keď sa na Slovensku začne povinne používať e-faktúra. Podľa podnikateľov však príprava zaostáva a hrozí zopakovanie chýb z minulosti. Zavedenie e-faktúry je podľa Jána Solíka, prezidenta Združenia podnikateľov Slovenska jednou z najväčších zmien v podnikateľských procesoch od prijatia eura. Problémom nie je samotná myšlienka, ale tempo a spôsob jej realizácie. „Najväčšie riziko vidíme v čase, ktorý je vyčlenený na prípravu. Je jednoducho príliš krátky,“ upozorňuje J. Solík v relácii Umenie biznisu s Veronikou Vaňkovou. Slovensko má na prípravu k dispozícii približne jeden rok a v súčasnosti ešte nemá certifikované žiadne technické riešenia. Firmy tak nevedia, či majú meniť svoje informačné systémy, alebo čakať. „Máme schválený zákon, ale nula certifikovaných riešení. To vytvára obrovskú neistotu,“ hovorí prezident podnikateľského združenia. Viac sa dozviete v podcaste. Celý videorozhovor si pozriete tu: https://www.youtube.com/watch?v=CGK_PcQSnI0

Nadaljevala se bo minhenska varnostna konferenca, na kateri se je včeraj znova pokazala razlika med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo glede odnosa do Združenih narodov. Mnogi evropski govorniki so poudarili, da se mora stara celina spet postaviti na lastne noge. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da moramo svetu pokazati našo neomajno zavezanost k branjenju lastnih interesov. To se seveda začne z nadaljnjo podporo Ukrajini ter nadaljuje z odpravo neupravičenih carin in zavračanjem neupravičenih zahtev po evropskem ozemlju, je poudaril. V oddaji tudi: - Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za normirance - Fakultete in srednje šole tudi danes vabijo na informativne dneve - Akvarij Piran po obsežni prenovi znova odprt za obiskovalce

Sejo Ekonomsko-socialnega sveta zaznamuje burna razprava o normirancih. Poslanci Svobode so sicer po številnih kritikah predlog o nižjih prispevkih za normirace tik pred sejo umaknili. Ostro nasprotovanje so ob ministru Mescu izrazili tudi sindikati in gospodarstveniki. Druge teme: - Začetek varnostne konference v Münchnu ob slabšanju odnosov med Združenimi državami in Evropo. Nemški kancler Friedrich Merz: Evropa ne sme več odlašati z lastno obrambno strategijo. - Skrb države za varnost prebivalcev je nujna, a mora biti legitimna, je zahtevo za oceno ustavnosti glede rubeža socialne pomoči v Šutarjevem zakonu utemeljila varuhinja človekovih pravic. - Fakultete in srednje šole danes in jutri vabijo na informativne dneve. Za nekatere ključni trenutek pri izbiri poklica.

Medtem ko so Ukrajinci v primežu nizkih temperatur in izpadov elektrike ter ogrevanja, bodo ukrajinska, ruska in ameriška delegacija danes v toplem Abu Dabiju nadaljevale pogovore o koncu vojne. Kako napredujejo, ni znano, a zunanje ministrstvo Združenih arabskih emiratov trdi, da so pogovori konstruktivni. Druge teme: - Jutri v Omanu začetek pogajanj med Iranom in Združenimi državami. - Zaradi dolgih čakalnih vrst je urgenca za številne bližnjica do zdravnika. - V Italiji vse nared za jutrišnji začetek 25-ih zimskih olimpijskih iger.

Vlada je na seji na Koroškem potrdila 135 milijonov evrov za obnovo po poplavah, od česar bo večina namenjena prav omenjeni pokrajini. Po državi medtem še bolj odmeva napovedana omejitev uporabe družbenih omrežij za mlade do 15 let. Svetovalka z ene od mariborskih osnovnih šol Nadja Štumberger je do predloga zadržana, saj pri mladostnikih prepoved le še dodatno vzbudi zanimanje in vodi do iskanja alternativnih načinov dostopa. V oddaji tudi o tem: - Na obisku v Sloveniji tri največje evropske politične skupine - Združene države pred pogajanji z Iranom grozijo z vojaškim posredovanjem - Znan je tekmovalni program 61-tega Borštnikovega srečanja

Da je spoštovanje načel pravne države nujno, se strinjajo tako premier Robert Golob kot predstavniki večine opozicijskih strank, ki smo jih gostili v včerajšnjem Studiu ob 17-ih. Nihče ne predlaga ukinitve Komisije za preprečevanje korupcije, večina opozicije pa bi ji podelila dodatna pooblastila, saj korupcijo vidijo kot eno večjih težav države. Druge teme: - Z imenovanjem Primoža Dolenca na čelo Banke Slovenije naša država vendarle pridobiva glasovalne pravice v svetu Evropske centralne banke. - Pred za danes napovedanimi tristranskimi pogovori med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami veliko previdnosti in zadržanosti. - Resnobnost današnjega časa bodo v Celju prekinili že 34-i Dnevi komedije.

Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani; mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Konec zadnje redne seje tega državnega zbora po številnih zapletih prinaša glasovanje o kandidatih za ustavne sodnike, omudsmanko ter guvernerja Banke Slovenije. Na to mesto bo po več kot letu dni merjenja moči po napovedih imenovan Primož Dolenc. Pogajanja med Iranom in Združenimi državami naj bi se začela v petek Ljubljanski mestni svetniki v luči Janševega zapisa o slovenski Ljubljani obsodili poveličevanje nacizma Kurentov skok na Ptuju oznanil začetek tamkajšnjega pustnega dogajanja

Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še IndijaIndija je od leta 2023 država z največ prebivalci na svetu. Ponaša se s petim največjim gospodarstvom, ki, zahvaljujoč predvsem razmahu storitvenih, farmacevtskih in visokotehnoloških industrij, zdaj že lep čas raste s skoraj 7-odstotno letno stopnjo. Obenem se zdi vlada v New Delhiju diplomatsko sila spretna, saj uspešno zasleduje lastno, avtonomno zunanjo politiko. Čeprav je članica Šanghajske skupine za sodelovanje in BRICS-a, dveh mednarodnih organizacij, v katerih ima najbrž največjo težo beseda Kitajske, z Združenimi državami vendarle uspešno sodeluje v kontekstu t. i. Quada, štirilateralne varnostne povezave, ki vključuje še Japonsko in Avstralijo. Prav pred nedavnim je, kot vemo, podpisala tudi prostotrgovinski sporazum z EU, od Rusije pa navkljub negodovanju Bruslja in Washingtona še naprej kupuje poceni energente in vojaške tehnologije. In ko smo že pri orožju: po ocenah strokovnjakov Indija premore slabih 200 jedrskih konic. Ali vse to pomeni, da jo že moramo postaviti ob bok Združenim državam Amerike, Ljudski republiki Kitajski in Ruski federaciji? Ali pa Indija vendarle še ni čisto prava velesila 21. stoletja? In če ni – kaj pravzaprav ovira njen vstop v klub najmočnejših? – Odgovore smo iskali v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili nekdanjo veleposlanico Republike Slovenije v Indiji, Darjo Bavdaž Kuret, pa ekonomista Saša Šmigića, strokovnjaka za kitajske in indijske trge pri družbi Generali Investments, ter našega radijskega kolega, poznavalca mednarodnih odnosov, dr. Tomaža Gerdena. Foto: Skorge / Pixabay

Po zahtevi za izločitev namestnika predsednika KPK Aleša Kocjana v zadevi Karigador, kateri so v komisiji ugodili, Golobov zagovornik Stojan Zdolšek sedaj zahteva tudi izločitev predsednika KPK Roberta Šumija. Pri tem pa se zastavlja vprašanjem, ali bo komisija sploh lahko odločala o tej zahtevi, saj sta za odločitev potrebna najmanj dva glasova senata. Premier Golob pa je v današnjem pogovoru za naš radio presenetil z izjavo, da je šele na podlagi sodnega zahtevka pridobil dokumente KPK, ki naj bi potrjevali, da ni kršil integritete. V oddaji tudi: - Nov obsežen ruski zračni napad številne Ukrajince znova izpostavil mrazu; Kijev naj bi se medtem z zaveznicami dogovoril o varnostnih zagotovilih po premirju. - Nemčija v odnosu do Združenih držav obrača nov list in cilja na zmanjšanje odvisnosti od Amerike zlasti na tehnološkem in varnostnem področju. - V Štepanjskem naselju v Ljubljani uničeni trije parkomati; župan Janković odgovarja: parkirni red bo ostal.

Državni zbor bo - kot kaže - že jutri odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Predsednica republike je - kot je znano - v petek umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika, namesto njega pa znova predlagala Barbaro Kresal. Oglasil se je Keršmanc, ki meni, da bi morali o njegovi kandidaturi z glasovanjem odločati vsi poslanci državnega zbora, saj sam ni odstopil od kandidature. O kandidaturi Kresalove bo še pred sejo državnega zbora odločala Mandatno-volilna komisija. V oddaji tudi o tem: - Iranski predsednik Masud Pezeškian je odredil začetek pogajanj z Združenimi državami o jedrskem programu. - Mednarodna skupnost izrazila zadovoljstvo nad odprtjem mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, pesnik, pisatelj in prevajalec Miroslav Košuta.

Iran je pripravljen na pogajanja z Združenimi državami o svojem jedrskem programu, ne pa tudi o svojih raketnih in obrambnih zmogljivostih, je v Carigradu dejal iranski zunanji minister Abas Aragči. Njegov turški kolega Hakan Fidan je medtem pozval Belo hišo, naj se ne ukloni izraelskemu pritisku glede vojaškega posredovanja proti Iranu. Druge teme: - Predaja nezakonitega orožja brez pravnih posledic mogoča le še danes - Koroški Slovenci Rizzijevo nagrado podelili deželnemu glavarju Kaiserju - Slovenija po zmagi na tekmi mešanih skakalnih ekip v Willingenu danes po nove uspehe

Še slaba dva meseca sta do volitev v Državni zbor in slabe tri tedne do začetka predvolilne kampanje, a se zdi, kot da smo sredi nje. In letošnja bo, vsaj po predsezoni sodeč, brutalna. Kot ne pojenja brutalno ravnanje agentov ICE v Združenih državah Amerike, ki je zasenčilo tudi vse ‘trumpizme', s katerimi tudi ta teden ni varčeval predsednik Trump.

Janez Žakelj oziroma danes John Zakelj je bil rojen leta 1948 v taborišču v Avstriji, s starši je kot begunec leto pozneje pripotoval v Združene države, v Cleveland. Od leta 1970 živi v Saint Paulu, glavnem mestu zvezne države Minnesota, ki te dni polni naslovnice in družbena omrežja zaradi nasilnega delovanja agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE). Kako on in njegova hči Cecilia spremljata razmere? Kako spremenjena je ameriška družba pod Trumpovo administracijo, kakšno je vsakdanje življenje?

Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli zadnjo, 38-to redno sejo tega sklica državnega zbora. Na podlagi števila obravnavanih točk gre očitno za eno od najbolj dejavnih sej tega mandata, saj se bo na poslanskih klopeh znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Med drugim poslance čaka glasovanje o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, varuhinjo človekovih pravic in tri ustavne sodnike. Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar bo mandatno-volilna komisija danes obravnavala predloge za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije, Tamare Kek, Marka Starmana in Cirila Keršmanca za ustavne sodnike in Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vnovični pozivi Izraelu, naj odpre mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Združene države v primežu arktične nevihte, brez elektrike več 100 tisoč ljudi. - Slovenija po zapletu s pobeglimi smučmi na svetovnem prvenstvu v poletih do šestega mesta.

Banke v naši državi nadaljujejo krčenje mreže poslovalnic in ukinjanje bankomatov. Svojo poslovno odločitev pojasnjujejo z naraščajočo digitalizacijo in optimizacijo, kar najbolj prizadene starejše in ranljive občane na podeželju ter v demografsko ogroženih krajih. Na centralizacijo storitev opozarjajo v združenju in v skupnosti občin Slovenije. Ta zato od države in regulatorjev zahteva dejavno vlogo. Pošta Slovenije pa bo februarja skrajšala delovni čas v 111-ih poštnih poslovalnicah, kar bo po mnenju občin še poslabšalo kakovost javno dostopnih storitev. Kaj pomeni omejevanje dostopa do storitev na podeželju za njihove prebivalce, v tokratnem Studiu ob 17-tih s primeri s terena. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; mag. Karmen Lebe Grajf, direktorica Divizije Pisma v Pošti Slovenije; Nejc Smole, predsednik Skupnosti občin Slovenije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Ameriška, ruska in ukrajinska delegacija so v Združenih arabskih emiratih opravile prvi krog pogovorov o vojni v Ukrajini. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so v središču ozemeljska vprašanja, a bo pred kakršnimi koli sklepi treba počakati na današnje nadaljevanje pogovorov. Medtem iz Ukrajine poročajo o novih ruskih napadih. Drugi poudarki oddaje: - Misija Evropskega parlamenta po obisku Srbije napovedala vnovični obisk. - Večji del Združenih držav bo zajel ledeni primež. - Domen Prevc lovi prvi posamični naslov svetovnega prvaka v poletih; rokometaši na evropskem prvenstvu prvič izgubili.

Ameriški predsednik Donald Trump je po pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu vnovič spremenil svojo retoriko. V nagovoru zbranim je sicer vztrajal, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi varnosti. Po pogovoru z Ruttejem pa je preklical grožnjo z dodatnimi carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na omenjeni arktični otok napotile svoje vojake. Srečanje sta obe strani označili za zelo produktivno. Druge teme: - Evropski voditelji danes na izrednem zasedanju o krepitvi neodvisnosti Unije v napetih transatlantskih odnosih. - Slovenija, tako kot večina zahodnoevropskih držav, za zdaj skeptična do vabila v nov Odbor za mir. - Na veterinarje letijo očitki o visokih stroških cepljenja proti modrikastemu jeziku; rejci pričakujejo subvencijo.