Podcasts about zdru

Kljub vztrajnemu zatrjevanju ameriškega predsednika Trumpa, da je napad na Iran uspeh in da so dosegli zmago, nič ne kaže na umirjanje razmer v regiji. Izrael nadaljuje napade na Iran in Libanon, novi iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej pa je dejal, da mora Hormuška ožina ostati zaprta, države v regiji pa je pozval, naj zaprejo ameriška oporišča. Drugi poudarki oddaje: - Združene države Amerike delno umaknile energetske sankcije proti Rusiji - Pred poslanci končno poročilo o nezakonitem in obvodnem financiranju strank - Pripovedovalski festival bo letos ponudil 16 dogodkov z osrednjo temo "čudež"

Spopadi na Bližnjem vzhodu ne pojenjajo. Iran nadaljuje napade na ameriška oporišča, iz Teherana so ponoči poročali o eksplozijah. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Said Iravani je ZDA in Izrael obtožil namernih napadov na civiliste. Kot je dejal, so ti grozljivi zločini povzročili smrt več kot tisoč 300 ljudi in uničili skoraj 10 tisoč civilnih objektov. Ostali poudarki oddaje: - Danes še zadnji dan za oddajo vlog volivcev, ki želijo na državnozborskih volitvah glasovati po pošti. - V Kopru danes slovesnost ob simbolni prevoznosti drugega tira, a njegova graditev za seboj pušča tudi številne neprijetne posledice. - Začenja se Festival dokumentarnega filma, do 18-ega marca se bo v več ljubljanskih dvoranah zvrstilo 19 celovečernih in 10 kratkih filmov.

Najvišji predstavniki Irana, njegove vojske in policije so prisegli zvestobo novemu vrhovnemu voditelju, ki ga je sinoči izglasovala skupščina vladajočih klerikov. Kot so sporočili na državni televiziji, je tretji voditelj Islamske republike Iran postal sin ubitega ajatole Alija Hameneja, ajatola Sajed Modžtaba Hoseini Hamenej. Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj dejal, da novi voditelj ne bo dolgo vladal, če ga ne bo odobril Washington. Nad iransko prestolnico se po vrsti ameriških napadov na naftne objekte še vedno valijo oblaki dima, iranska vojska pa je ponoči znova napadla ameriško vojaško infrastrukturo v več zalivskih državah. Iz Libanona tudi to jutro poročajo o okrepljenih izraelskih napadih. Preostali poudarki oddaje: Umetna inteligenca za zdaj še ni povzročila večjih premikov na trgu dela, pravijo slovenski podjetniki. Evropa glede novih orodij zaostaja za Kitajsko in Združenimi državami. Policija bo do konca tedna poostreno preverjala uporabo varnostnega pasu v vozilih. Trendi na tem področju se slabšajo, svari Agencija za varnost prometa. Program Ars ponuja zvočno interpretacijo še drugega romana za letošnji esej na maturi iz slovenščine.

Cene nafte in naftnih derivatov so se od ameriškega in izraelskega napada na Iran občutno povišale, kar je pred prilagoditvijo cen pogonskih goriv opolnoči povzročilo nekaj zaskrbljenosti med potrošniki. Nekateri naftni trgovci pri nas imajo logistične težave zaradi povečanega povpraševanja; pri nas za zdaj sicer ni pričakovati bistvenih podražitev . Druge teme: - Iran pod vodstvom novega vrhovnega voditelja Modžtabe Hameneja še naprej kljubuje Združenim državam in Izraelu, ki nadaljujejo napade na islamsko republiko. - Evropa v zadnjih petih letih postala največji kupec orožja; gre zlasti za nakupe od Združenih držav, ki ostajajo največja svetovna izvoznica orožja. - NIJZ ob pomladnih temperaturah opozarja na nevarnost klopov; za zaščito med drugim priporoča preventivno cepljenje.

Na Bližnjem vzhodu spopadi ne pojenjajo. Izraelska vojska je sinoči napadla iranske državne zaloge nafte v Teheranu. Kljub opravičilu iranskega predsednika Masuda Pezeškjana zalivskim državam, iz Kuvajta, Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov zopet poročajo o prestreženih iranskih raketah in brezpilotnih letalnikih. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem ponovil, da se Združene države ne bodo pogajale z Islamsko republiko. Druge teme: - Ob 8. marcu pozivi k večji enakopravnosti žensk. - Na nemških deželnih volitvah v Baden-Württembergu se obeta tesen izid. - V Krajski Gori vse pripravljeno za še zadnje dejanje 65-ega pokala Vitranc.

Izrael in Združene države Amerike že osmi dan nadaljujejo obstreljevanje Irana, kar je ameriški predsednik Donald Trump označil za uslugo svetu. Zaostrujejo se tudi razmere v Libanonu, kjer izraelske sile napadajo cilje Hezbolaha. Iran medtem vrača z napadi na Izrael in zalivske države z ameriškimi vojaškimi oporišči. Iz Teherana so ob tem sporočili, da bi novega voditelja, ki bi nadomestil ubitega ajatolo Alija Hameneja, lahko izbrali v prihodnjih 24-ih urah.

Izrael še naprej obstreljuje Teheran in Bejrut, Združene države napovedujejo nadaljevanje napadov na Iran. Islamska republika, ki v regiji odgovarja z raketami in brezpilotniki, zavrača navedbe, da je prosila za premirje. Druge teme: - Vlada še naprej evakuira Slovence, ki jim po mnenju ministrstva za delo pripada institut višje sile. - Odzivi na 3 do zdaj predstavljene načrte železniške povezave Ljubljane z Brnikom negativni. - Policisti nadaljujejo preiskavo včerajšnjega streljanja, v katerem so ubili moškega, ki jim je grozil z nožema.

Izraelska vojska je okrepila napade na Teheran in Bejrut, tudi ameriška napoveduje dodatne zaostritve. Iran medtem obstreljuje vojaške objekte Združenih držav v regiji. Ker umirjanja razmer za zdaj ni na vidiku, evropske države od tam še naprej umikajo svoje državljane. Drugi poudarki oddaje: - Z Bližnjega vzhoda v domovino priletelo že več kot 700 Slovencev, načrtovani dodatni leti. - Minister Boštjančič: od državnih podjetij za kotiranje na borzi primerni Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Mladinska knjiga založba. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16. zmage v sezoni, na Finskem še moška preizkušnja z eno serijo.

Izraelska in ameriška vojska izvajata okrepljene napade na cilje v Iranu. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem za CNN izjavil, da je iransko vodstvo onemogočeno in da išče novo vodstvo, ki bo dobro ravnalo z Združenimi državami in Izraelom, tudi če bo to verski vodja in Iran ne bo demokratična država. Kot je poudaril, dogovor s Teheranom ni mogoč, edina možnost je njegova vdaja. V oddaji prav tako o tem: - Evakuacijski leti za slovenske državljane z Bližnjega vzhoda bodo potekali še konec tedna - Avtoprevozniki z Zahodnega Balkana napovedujejo blokade na mejnih prehodih z Unijo - Domen Prevc že skupni zmagovalec svetovnega pokala

Združene države Amerike so ob izdatnem prigovarjanju Izraela nenapovedano napadle Iran in usmrtile njegovo vojaško vodstvo z verskim voditeljem, ajatolo Hameneijem na čelu. Bližnji vzhod se je tako znašel sredi novega katastrofalnega konflikta, kar močno čutimo tudi v Evropi. V zalivskih državah je ostalo ujetih na desettisoče zahodnih državljanov, tudi mnogi Slovenci. Evropska unija je ostro obsodila iranski odgovor na napad, ob samem napadu je molčala. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Ameriške in izraelske sile nadaljujejo napade na Iran, ta pa v odgovor bombardira judovsko državo, pa tudi druga območja v regiji - med drugim Irak. Izraelska vojska je sporočila, da je zadela več kot 400 ciljev v Islamski republiki, pri čemer je zagotovila, da cilja le vojaške tarče. Washington post medtem poroča, da naj bi Rusija Teheranu zagotavljala informacije, ki jih potrebuje za napade na ameriške sile po Bližnjem vzhodu. Po njihovih navedbah naj bi Moskva, ki uradno obsoja izraelsko-ameriško vojaško posredovanje, posredovala lokacije ameriških vojaških ladij, letal in drugih vojaških zmogljivosti. Združene države sicer zatrjujejo, da Rusija nima vloge v vojni na Bližnjem vzhodu.

Žiga Mihelčič je priznani fotograf, ki se zadnja leta posveča predvsem fotografiji interierja. Pravi, da je Dubaj popolno tržišče, saj vsi tekmujejo, kdo bo imel lepšo hišo, bar ali restavracijo. V Dubaju živi že 10 let, razlaga pa predvsem o življenju v zadnjem tednu, ko tudi Združene arabske emirate preletavajo droni in rakete. Doslej so prejeli eno vladno opozorilo, naj se čim več zadržujejo v notranjosti stavb in izogibajo oknom, a pripoveduje, da življenje teče naprej, otroci se igrajo v parkih, šejki pa nakupujejo v trgovskih centrih. Pogovor sva posnela v torek, 3. marca popoldan, spominjal se je tudi minulih noči in ženinega strahu, ko je bila v bližini napadenega luksuznega hotela.

Združuje glasove iz različnih disciplin, geografskih področij in kultur. V tem skupnem razmisleku o raznolikih vlogah, izzivih in perspektivah, povezanih z gozdom, sodelujejo umetniki, gozdarji, umetnostni zgodovinarji, filozofi, antropologi, raziskovalci prostoživečih živalskih vrst, krajinski arhitekti in pisci, sta zapisali njegovi urednici Urška Jurman in Mateja Kurir.Zbornik zaokrožuje dvoletni evropski sodelovalni projekt Srečevanja z gozdom / Forest Encounters, ki preučuje gozd in človekov odnos do njega skozi umetnost, znanost in humanistične vede. Gozd je živ prostor medsebojne povezanosti, pa tudi konfliktov, kjer se okoljska vprašanja soočajo z mnogimi političnimi, družbenimi in ekonomskimi pritiski. Zbornik skuša odgovoriti na naslednja vprašanja: Kaj in na kakšen način se lahko učimo z gozdom, skozenj ali v njem? Kako se soočati z izzivi upravljanja z gozdovi v dobi podnebnih katastrof in krize biotske raznovrstnosti? Kaj nam narativi o gozdnih katastrofah govorijo o sodobni družbi? Kako se obravnava gozda v umetnosti spreminja skozi čas? Kako izboljšati sobivanje človeka in drugih vrst? Kakšen gozd si želimo in potrebujemo v prihodnosti? Kako vse to zagotoviti?Gozd je živ dokaz moči, ki izvira iz raznolikosti, ter odpornosti, ki vznika iz medsebojne povezanosti. Zbornik Srečevanja z gozdom / Forest Encounters vabi k raziskovanju gozda kot prostora, kjer se lahko učimo drugače.

Izrael in Združene države že šesti dan bombardirajo Iran. Eksplozije je slišati v prestolnici Teheran in v drugih iranskih mestih, o novih protinapadih z balističnimi raketami in droni iz Irana poročajo iz Izraela, izraelska vojska pa nadaljuje tudi vojaške operacije v Libanonu. Napeto je prav tako v Združenih arabskih emiratih, kjer so prestregli šest iranskih raket in več kot 130 dronov, iz Azerbajdžana poročajo, da naj bi tja priletel iranski dron in ranil več ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bo Washington imel besedo pri tem, kdo bo vodil Iran v prihodnje.

Združenie miest a obcí Slovenska spolu s partnerom neziskovou organizáciou Amigo predstavili odborný skríning duševného zdravia žiakov, ktorý pomáha včas identifikovať riziká, podporiť žiakov a poskytnúť školám a samosprávam relevantné dáta na ďalšie kroky. Rozvinula sa spolupráca samospráv so spoločnosťou Amigo, ktorá tiež stojí za aplikáciou, vďaka ktorej dáta od žiakov získavajú

Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.

Vlada je razširila seznam bližnjevzhodnih držav, iz katerih bo potekala vrnitev slovenskih državljanov. Nanj je uvrstila Bahrajn, Jordanijo, Katar, Kuvajt, Libanon, Oman, Savdsko Arabijo, Sirijo, Izrael, Združene arabske emirate in Ciper. Na poti v Slovenijo so medtem letalo iz Omana, ki naj bi na brniškem letališču pristalo čez nekaj minut, in dve letali iz Dubaja. Iz Maskata naj bi proti Sloveniji ponoči vzletelo še eno letalo. Skupno naj bi se z njimi v domovino vrnilo približno 550 Slovencev.

Izrael in Združene države nadaljujejo napade na Iran, po podatkih Rdečega polmeseca je bilo tam doslej ubitih skoraj 800 ljudi; tarče izraelskih napadov so tudi položaji Hezbolaha v Libanonu. Iran je medtem pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov ter Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne. Drugi poudarki oddaje: - Iz Omana bo v večernih urah proti Sloveniji poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu - Ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer: Dobava naftnih derivatov v Slovenijo za zdaj poteka brez motenj - Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da Slovenija ni odgovorna za terjatve v primeru prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini

Vojna, ki jo Izrael in Združene države vodijo proti Iranu, naj bi zahtevala že 787 smrtnih žrtev in nič ne kaže, da bi se lahko kmalu končala. Po izbruhu spopadov, ko so številni potniki zaradi zaprtja zračnega prostora ostali ujeti na letališčih, se razmere postopno umirjajo. Zračni prostor se delno odpira, prvi letala so že poletela, slovenske oblasti pa nadaljujejo pripravo evakuacijskih postopkov. Predvidoma danes naj bi sicer iz Omana proti Sloveniji poletelo prvo posebno letalo, za jutri pa sta načrtovana še dva poleta. Prednost pri vračanju bodo imele družine z otroki. V oddaji tudi o tem: - Slovenija ni odgovorna za prenesene devizne vloge varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini - Bolnišnica Valdoltra lani izvedla rekordno število posegov, presežek prihodkov namenja razvojnim projektom - V Bovcu drevi predstavitev projekta za oživitev smučišča Kanin

Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države prekinile vso trgovino s Španijo, potem ko ta Washintonu ni dovolila uporabe skupnih vojaških oporišč za operacije proti Iranu. Medtem se nadaljujejo ameriško-izraelski napadi na Iran in Libanon. Po podatkih iranskega Rdečega polmeseca je bilo doslej v napadih v Iranu ubitih skoraj 800 ljudi.

Ameriško-izraelski napadi na Iran se nadaljujejo četrti dan, prav tako iranski povračilni napadi na države v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je danes dejal, da se Iran hoče pogajati, a je čas za to minil. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Ali Bahreini je Trumpove trditve, da se Teheran želi pogajati, zavrnil. Kot je dejal, je zdaj edini jezik za pogovore z Združenimi državami jezik obrambe. Druge teme: - Nocoj naj bi iz Omana odletelo prvo letalo s slovenskimi državljani - V združenju deviznih varčevalcev NLB v Sarajevu ogorčeni nad sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice - Škocjanske jame zaznamujejo 40 let na seznamu svetovne dediščine UNESCO

Izrael, ki z Združenimi državami nadaljuje zračne napade na Iran, je razširil operacijo na Libanon, kjer obstreljuje položaje gibanja Hezbolah. Islamska republika ne stoji križem rok; eksplozije so davi med drugim odjeknile v Združenih arabskih emiratih, Katarju in Kuvajtu. Iz tamkajšnjega ameriškega oporišča poročajo o prvih ameriških smrtnih žrtvah. Uunanja ministrica Tanja Fajon je sporočila, da po sinočnjem srečanju z evropskimi kolegi. Ob tem je povedala, da se članice Unije usklajujejo o evakuaciji državljanov, ki so zaradi zaprtega zračnega prostora obtičali na Bližnjem vzhodu. Ostali poudarki oddaje: - začenja se vpis otrok v ljubljanske vrtce. Na voljo je več kot 450 mest. - košarkarska reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo drugič premagala Češko. V Jihlavi je bila po preobratu boljša s 86: 84.

Izrael in Združene države danes nadaljujejo napade na Iran in napovedujejo, da bodo še okrepili napade na ključne elemente režima. Medtem iranska vojska izvaja povračilne napade na tarče v zalivskih državah. Zaradi razmer na Bližnjem vzhodu se po nekaterih podatkih v Slovenijo ne more vrniti več sto državljanov. Podpredsednik vlade Matej Arčon je povedal, da bosta v prihodnjih dneh v Oman za evakuacijo odpotovali dve čarterski letali. V oddaji tudi o tem: - Cene nafte se bodo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu najverjetneje dvignile - Policijski sindikat bo morda 12. marca začel stavkati - Včeraj se je v Cankarjevem domu končalo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana

Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.

Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.

Ajatola Ali Hamenej je mrtev, je po včerajšnjih ameriško-izraelskih napadih na Iran dejal ameriški predsednik Donald Trump. Njegovo smrt so pozneje potrdili tudi iranski državni mediji. Strani si medtem še vedno izmenjujeta udarce, o razmerah na Bližnjem vzhodu pa je sinoči razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov. Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je na nujnem zasedanju obsodil ameriške in izraelske napade na Iran, obenem pa tudi iranske povračilne napade. Več po drugih poudarkih oddaje: - Vatikan objavil seznam papeževih potovanj v tujino - Mednarodna raziskava TRAILS4SOIL o regeneraciji tal s slovenskim sodelovanjem - V Črnomlju so sinoči odprli prenovljen Kulturni dom

Zmena k lepšiemu sa dá v spoločnosti robiť aj bez priameho vstupu do politiky, a to pomocou nátlakových hnutí a organizácií, ktoré majú za úlohu zastupovať záujmy rôznych skupín občanov a upozorňovať na problémy v spoločnosti. Delíme ich na ekonomické, a neekonomické. Ekonomické organizácie majú najčastejšie za cieľ zlepšenie ekonomickej a životnej situácie jednotlivcov, ktorých združuje. Neekonomické združenia majú často nadnárodný charakter a ich záujmy neležia primárne v ekonomickej sfére. Ide im o zlepšenie životnej situácie skupiny ľudí, o dodržiavanie ľudských práv či ochranu prírody. Kľúčové slová: politológia, nátlakové združenia, schooltag, maturita, občianska náuka Tento podcast ti prináša 4ka. Jediná štvorka, ktorá ťa nebude v škole mrzieť.

Očitno je bil eden glavnih ciljev včerajšnjega napada Združnih držav in Izraela na Iran predvsem uboj ajatole Alija Hameneja. Izraelski obrambni minister Israel Katz Hamenejev uboj vidi kot odstranitev največjega preganjalca judovskega ljudstva tega obdobja in prelomnico. A iranski režim odgovarja z novimi povračilnimi napadi na Izrael in zalivske države, postopek iskanja novega ajatole pa se je že začel z imenovanjem Hamenejevega začasnega namestnika. Drugi poudarki oddaje: - Na Bližnjem vzhodu ob ukinitvi letov ujetih več Slovencev. - Naravne vrednote v Sloveniji bodo kmalu vsaj enkrat mesečno brezplačno dostopne. - Domen Prevc z rekordom kulmske letalnice do nove zmage.

Ameriške in izraelske sile nadaljujejo napade na Iran, ta pa v odgovor obstreljuje zalivske države, kjer so oporišča vojske Združenih držav. Iran trdi, da bi naslednika ubitega ajatole Alija Hameneja lahko izbrali v nekaj dneh, danes pa je začel delovati prehodni svet za vodenje države.

Iz Irana poročajo o približno sto smrtnih žrtvah izraelskih in ameriških napadov, ubitih naj bi bilo tudi več visokih predstavnikov države. Iranske sile nadaljujejo povračilne napade na osem držav Bližnjega vzhoda, v katerih so ameriška vojaška oporišča, pa tudi na Izrael. Vse strani napovedujejo okrepitev napadov. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je obsodil čezmerno silo vseh vpletenih, visoki komisar za človekove pravice Volker Türk pa je pozval k zadržanosti in umiritvi napetosti ter vrnitvi za pogajalsko mizo. Drugi poudarki oddaje: - V Rimu protesti proti spremembam zakonodaje o spolnem nasilju. - Prepoved kolesarskih prireditev v naravnem okolju sprožila plaz kritik. - Nika Prevc zmagala na srednji skakalnici v Hinzenbachu.

Varnostni svet Združenih narodov naj bi prav zdaj začel razpravo o razmerah na Bližnjem vzhodu. Iz Irana poročajo o več kot 200 smrtnih žrtvah izraelskih in ameriških napadov, ubitih naj bi bilo več visokih predstavnikov države. Po navedbah ameriških in izraelskih medijev naj bi bil med njimi tudi ajatola Ali Hamenej, a Iran to zavrača. Iranske sile nadaljujejo povračilne napade na več držav Bližnjega vzhoda, v katerih so ameriška vojaška oporišča, pa tudi na Izrael. Vse strani napovedujejo okrepitev napadov, ki naj bi trajali več dni.

Pogovori za končanje vojne v Ukrajini niso prinesli preboja, a bi se lahko nadaljevali že prihodnji teden. Ob ameriških grožnjah z vojaškim posredovanjem v Iranu tudi pogajanja med ZDA in Islamsko republiko o njenem jedrskem programu še niso prinesla dogovora. So pa omanski posredniki sporočili, da so dosegli napredek, kar je potrdil tudi iranski zunanji minister Abas Aragči. Resno smo se lotili elementov sporazuma, tako na področju jedrskih vprašanj kot odprave sankcij, je poudaril. V oddaji tudi: - Pakistan razglasil vojno proti Afganistanu - Evropska komisija bo omogočila uporabo obstoječih sredstev za varen in dostopen splav - Nogometaši Celja v osmini finala konferenčne lige

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bodo jutri podelili 21. priznanje Kazimir Humar za leto 2025. Prejel ga bo dolgoletni in predani ustvarjalec na področju amaterskega gledališča Božidar Tabaj, in sicer za svojo bogato in večdesetletno gledališko pot ter za neutrudno delo v domačem društvu v Štandrežu in za številna gledališka in širša kulturna sodelovanja na Goriškem. S svojo ustvarjalnostjo, organizacijsko vnemo ter iskrivim in povezovalnim duhom je pomembno zaznamoval goriški prostor ter prispeval k ohranjanju in bogatitvi slovenske kulturne identitete v zamejstvu. Božidar Tabaj je v letih aktivnega delovanja na gledališkem področju prejel več pomembnih priznanj, med temi gre omeniti »Srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2017«. Priznanje Kazimir Humar podeljujejo Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.

Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov. V Sloveniji po ocenah strokovnjakov približno 7 odstotkov prebivalcev redno jemlje antidepresive. Za primerjavo – v Združenih državah Amerike že 11 odstotkov. V tokratni oddaji Intelekta raziskujemo, kako antidepresivi delujejo, kakšne izkušnje imajo ljudje z dolgotrajnim zdravljenjem in s kakšnimi izzivi se soočajo, ko pride čas za opuščanje zdravil. Osvetlili bomo tako osebne zgodbe kot strokovne poglede: od uporabnika, ki z nami deli svojo izkušnjo, do psihiatra, farmacevtke in klinične psihologinje, ki razložijo prednosti terapije z antidepresivi, neželene učinke in tveganja, ki jih prinese opuščanje terapije. Sodelujejo: 47-letni Ljubljančan (uporabnik dnevnega centra ŠENT), prof. dr. Lucija Peterlin Mašič (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani), klinična psihologinja Aleksandra Meško in psihiater Marko Saje (Psihiatrična klinika Ljubljana). Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ Društvo ŠENT TUKAJ Psihiatrična klinika Ljubljana TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ Pixabay, jarmoluk, free to use

Na vzhodu države je po včerajšnji snežni ujmi brez elektrike še vedno več tisoč ljudi. Mnogi so obupani, saj so sredi zime ostali brez ogrevanja in vode. Jezni pristojnim sporočajo, da bi morali prihodke od omrežnine porabiti za vzdrževanje omrežja. Civilna zaščita bo na območje dobavila dodatne agregate, prednostno ranljivim skupinam. Odpravljanje posledic ujme bo ponekod trajalo več dni. Drugi poudarki oddaje: - Evropsko gospodarstvo vnovič pahnjeno v negotovost po sodni razveljavitvi Trumpovih carin. - Rožljanje z orožjem v napetostih med Združenimi državami in Iranom vse glasnejše. - Norveški smučarski tekač Klaebo na enih olimpijskih igrah osvojil največ zlatih medalj v zgodovini.

Sneženje je zajelo večino države, največ težav pa zdaj sneg povzroča severovzhodu. Zaradi sneženje je prekinjena železniška povezava med Mariborom in Celjem. Zaradi plužnih skupin ponekod nastajajo zastoji, poročajo tudi o zdrsih tovornih vozil. Vremenoslovci opozarjajo na nevarnost snegoloma, ki je možen predvsem na območju Pohorja, Kozjaka in Haloz, kjer naj bi zapadle večje količine snega. Krajevno lahko zapade okoli 20, v višjih legah do 40 centimetrov snega. Agencija za okolje je za severovzhod izdala oranžno opozorilo zaradi snega, na severozahoda pa je nevarnost proženja plazov. V oddaji tudi o tem: - V Washingtonu je bilo prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir. Združene države so za njegovo delovanje napovedale 10 milijard dolarjev. - Iran ima po besedah ameriškega predsednika Trumpa le približno 10 časa za sklenitev dogovora, sicer mu grozijo novi napadi. - Celjski nogometaši zmagali na prvi tekmi kvalifikacij za osmino finala Konferenčne lige

Štát podceňuje čas, riziká aj dôsledky vlastných rozhodnutí, upozorňuje prezident Združenia podnikateľov Slovenska Ján Solík. Zavedenie povinnej e-faktúry od roku 2027, konsolidácia verejných financií aj rastúca regulačná záťaž vytvárajú pre podnikateľov prostredie plné neistoty. Úvod roka 2027 má byť podľa legislatívy momentom, keď sa na Slovensku začne povinne používať e-faktúra. Podľa podnikateľov však príprava zaostáva a hrozí zopakovanie chýb z minulosti. Zavedenie e-faktúry je podľa Jána Solíka, prezidenta Združenia podnikateľov Slovenska jednou z najväčších zmien v podnikateľských procesoch od prijatia eura. Problémom nie je samotná myšlienka, ale tempo a spôsob jej realizácie. „Najväčšie riziko vidíme v čase, ktorý je vyčlenený na prípravu. Je jednoducho príliš krátky,“ upozorňuje J. Solík v relácii Umenie biznisu s Veronikou Vaňkovou. Slovensko má na prípravu k dispozícii približne jeden rok a v súčasnosti ešte nemá certifikované žiadne technické riešenia. Firmy tak nevedia, či majú meniť svoje informačné systémy, alebo čakať. „Máme schválený zákon, ale nula certifikovaných riešení. To vytvára obrovskú neistotu,“ hovorí prezident podnikateľského združenia. Viac sa dozviete v podcaste. Celý videorozhovor si pozriete tu: https://www.youtube.com/watch?v=CGK_PcQSnI0

Nadaljevala se bo minhenska varnostna konferenca, na kateri se je včeraj znova pokazala razlika med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo glede odnosa do Združenih narodov. Mnogi evropski govorniki so poudarili, da se mora stara celina spet postaviti na lastne noge. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da moramo svetu pokazati našo neomajno zavezanost k branjenju lastnih interesov. To se seveda začne z nadaljnjo podporo Ukrajini ter nadaljuje z odpravo neupravičenih carin in zavračanjem neupravičenih zahtev po evropskem ozemlju, je poudaril. V oddaji tudi: - Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za normirance - Fakultete in srednje šole tudi danes vabijo na informativne dneve - Akvarij Piran po obsežni prenovi znova odprt za obiskovalce

Sejo Ekonomsko-socialnega sveta zaznamuje burna razprava o normirancih. Poslanci Svobode so sicer po številnih kritikah predlog o nižjih prispevkih za normirace tik pred sejo umaknili. Ostro nasprotovanje so ob ministru Mescu izrazili tudi sindikati in gospodarstveniki. Druge teme: - Začetek varnostne konference v Münchnu ob slabšanju odnosov med Združenimi državami in Evropo. Nemški kancler Friedrich Merz: Evropa ne sme več odlašati z lastno obrambno strategijo. - Skrb države za varnost prebivalcev je nujna, a mora biti legitimna, je zahtevo za oceno ustavnosti glede rubeža socialne pomoči v Šutarjevem zakonu utemeljila varuhinja človekovih pravic. - Fakultete in srednje šole danes in jutri vabijo na informativne dneve. Za nekatere ključni trenutek pri izbiri poklica.

Medtem ko so Ukrajinci v primežu nizkih temperatur in izpadov elektrike ter ogrevanja, bodo ukrajinska, ruska in ameriška delegacija danes v toplem Abu Dabiju nadaljevale pogovore o koncu vojne. Kako napredujejo, ni znano, a zunanje ministrstvo Združenih arabskih emiratov trdi, da so pogovori konstruktivni. Druge teme: - Jutri v Omanu začetek pogajanj med Iranom in Združenimi državami. - Zaradi dolgih čakalnih vrst je urgenca za številne bližnjica do zdravnika. - V Italiji vse nared za jutrišnji začetek 25-ih zimskih olimpijskih iger.

Vlada je na seji na Koroškem potrdila 135 milijonov evrov za obnovo po poplavah, od česar bo večina namenjena prav omenjeni pokrajini. Po državi medtem še bolj odmeva napovedana omejitev uporabe družbenih omrežij za mlade do 15 let. Svetovalka z ene od mariborskih osnovnih šol Nadja Štumberger je do predloga zadržana, saj pri mladostnikih prepoved le še dodatno vzbudi zanimanje in vodi do iskanja alternativnih načinov dostopa. V oddaji tudi o tem: - Na obisku v Sloveniji tri največje evropske politične skupine - Združene države pred pogajanji z Iranom grozijo z vojaškim posredovanjem - Znan je tekmovalni program 61-tega Borštnikovega srečanja

Da je spoštovanje načel pravne države nujno, se strinjajo tako premier Robert Golob kot predstavniki večine opozicijskih strank, ki smo jih gostili v včerajšnjem Studiu ob 17-ih. Nihče ne predlaga ukinitve Komisije za preprečevanje korupcije, večina opozicije pa bi ji podelila dodatna pooblastila, saj korupcijo vidijo kot eno večjih težav države. Druge teme: - Z imenovanjem Primoža Dolenca na čelo Banke Slovenije naša država vendarle pridobiva glasovalne pravice v svetu Evropske centralne banke. - Pred za danes napovedanimi tristranskimi pogovori med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami veliko previdnosti in zadržanosti. - Resnobnost današnjega časa bodo v Celju prekinili že 34-i Dnevi komedije.

Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani; mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Konec zadnje redne seje tega državnega zbora po številnih zapletih prinaša glasovanje o kandidatih za ustavne sodnike, omudsmanko ter guvernerja Banke Slovenije. Na to mesto bo po več kot letu dni merjenja moči po napovedih imenovan Primož Dolenc. Pogajanja med Iranom in Združenimi državami naj bi se začela v petek Ljubljanski mestni svetniki v luči Janševega zapisa o slovenski Ljubljani obsodili poveličevanje nacizma Kurentov skok na Ptuju oznanil začetek tamkajšnjega pustnega dogajanja

Iran je pripravljen na pogajanja z Združenimi državami o svojem jedrskem programu, ne pa tudi o svojih raketnih in obrambnih zmogljivostih, je v Carigradu dejal iranski zunanji minister Abas Aragči. Njegov turški kolega Hakan Fidan je medtem pozval Belo hišo, naj se ne ukloni izraelskemu pritisku glede vojaškega posredovanja proti Iranu. Druge teme: - Predaja nezakonitega orožja brez pravnih posledic mogoča le še danes - Koroški Slovenci Rizzijevo nagrado podelili deželnemu glavarju Kaiserju - Slovenija po zmagi na tekmi mešanih skakalnih ekip v Willingenu danes po nove uspehe

Še slaba dva meseca sta do volitev v Državni zbor in slabe tri tedne do začetka predvolilne kampanje, a se zdi, kot da smo sredi nje. In letošnja bo, vsaj po predsezoni sodeč, brutalna. Kot ne pojenja brutalno ravnanje agentov ICE v Združenih državah Amerike, ki je zasenčilo tudi vse ‘trumpizme', s katerimi tudi ta teden ni varčeval predsednik Trump.

Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli zadnjo, 38-to redno sejo tega sklica državnega zbora. Na podlagi števila obravnavanih točk gre očitno za eno od najbolj dejavnih sej tega mandata, saj se bo na poslanskih klopeh znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Med drugim poslance čaka glasovanje o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, varuhinjo človekovih pravic in tri ustavne sodnike. Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar bo mandatno-volilna komisija danes obravnavala predloge za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije, Tamare Kek, Marka Starmana in Cirila Keršmanca za ustavne sodnike in Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vnovični pozivi Izraelu, naj odpre mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Združene države v primežu arktične nevihte, brez elektrike več 100 tisoč ljudi. - Slovenija po zapletu s pobeglimi smučmi na svetovnem prvenstvu v poletih do šestega mesta.

Ameriška, ruska in ukrajinska delegacija so v Združenih arabskih emiratih opravile prvi krog pogovorov o vojni v Ukrajini. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so v središču ozemeljska vprašanja, a bo pred kakršnimi koli sklepi treba počakati na današnje nadaljevanje pogovorov. Medtem iz Ukrajine poročajo o novih ruskih napadih. Drugi poudarki oddaje: - Misija Evropskega parlamenta po obisku Srbije napovedala vnovični obisk. - Večji del Združenih držav bo zajel ledeni primež. - Domen Prevc lovi prvi posamični naslov svetovnega prvaka v poletih; rokometaši na evropskem prvenstvu prvič izgubili.

Ameriški predsednik Donald Trump je po pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu vnovič spremenil svojo retoriko. V nagovoru zbranim je sicer vztrajal, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi varnosti. Po pogovoru z Ruttejem pa je preklical grožnjo z dodatnimi carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na omenjeni arktični otok napotile svoje vojake. Srečanje sta obe strani označili za zelo produktivno. Druge teme: - Evropski voditelji danes na izrednem zasedanju o krepitvi neodvisnosti Unije v napetih transatlantskih odnosih. - Slovenija, tako kot večina zahodnoevropskih držav, za zdaj skeptična do vabila v nov Odbor za mir. - Na veterinarje letijo očitki o visokih stroških cepljenja proti modrikastemu jeziku; rejci pričakujejo subvencijo.