POPULARITY
Categories
Po potrditvi srečanja predsednikov Združenih držav Amerike in Rusije se vrstijo sestanki in pogovori predvsem evropskih držav. Te po eni strani vztrajajo pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, po drugi pa so njihovi uradniki predlagali svoj predlog mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, ki vključuje izmenjavo ozemelj. Drugi poudarki oddaje: Izrael zavrača kritike na načrt o zasedbi mesta Gaza, ki da ne bodo zamajale njihove odločnosti. Ob dobrih turističnih sezonah si lokalno prebivalstvo želi manj turistov in več gostov. Na Pohorju s pridelavo in gojenjem razveseljujejo z gurmanskimi gobami.
Na izraelski vojaški načrt zasedbe mesta Gaza, ki ga je odobril izraelski varnostni kabinet, se vrstijo kritike tako znotraj Izraela kot v mednarodni skupnosti. Načrt je obsodila tudi Slovenija, predsednik Evropskega sveta António Costa pa je opozoril, da bo odločitev Izraela imela posledice za odnose med judovsko državo in Evropsko unijo. Varnostni svet Združenih narodov je na pobudo petih evropskih članic organa, tudi Slovenije, za jutri sklical zasedanje o Gazi.
V svetu se vrstijo odzivi na napoved Izraela o popolni zasedbi mesta Gaza. V Evropski uniji izraelske oblasti pozivajo k vnovičnemu premisleku, saj da zaostrovanje konflikta pomeni očitno kršenje temeljnih načel mednarodnega prava. Zaostrovanju konflikta odločno nasprotujejo tudi v Združenih narodih, pravi njihova predstavnica v Ženevi Alessandra Vellucci. Po njenih besedah je jasno, da bi vsako morebitno stopnjevanje prineslo še več trpljenja prebivalcem in poslabšalo že tako hudo lakoto. Človekoljubnim organizacijam pa bi dodatno otežilo zagotavljanje pomoči. V oddaji tudi o tem: - V skladu z mirovnim sporazumom naj bi Rusija obdržala zasedena ozemlja v Ukrajini - Stroka s področja medicine dela pristojne poziva k spremembi predloga zakona o osebni rabi konoplje - V zbornici komunalnega gospodarstva pozdravljajo razpis za podelitev koncesij za sežiganje komunalnih odpadkov.
Izrael je v najnovejšem stopnjevanju vojne, ki traja že 22 mesecev, sklenil, da bo zavzel mesto Gaza na severu istoimenske enklave. Takšno odločitev je kljub nasprotovanju dela izraelske vojske, opozicije, javnosti in mednarodne skupnosti sprejel vojni kabinet po dolgotrajni razpravi, ki se je končala v zgodnjih jutranjih urah. Tudi izpuščeni izraelski talci so za danes pozvali k protestom proti okupaciji Gaze. Izraelska vlada mora takoj ustaviti načrt za popolno vojaško prevlado nad okupirano Gazo, je izjavil visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk in pozval k okrepitvi dostavljanja pomoči. V oddaji tudi o tem: - Kje se je zataknil novi zakon o medijih? - Domačini kritični do zapore vipavske hitre ceste - V Novem mestu načrtujejo potniški center
Tokrat predstavljamo slovensko flavtistko in profesorico glasbe v ameriškem Hustonu Lano Kuščer. Že približno dve desetletji živi v tujini, kamor jo je odpeljal študij glasbe. Rojena Ljubljančanka se je najprej podala v Veliko Britanijo , kjer se je izobraževala v igranju flavte in v Londonu tudi diplomirala, izobraževanje je nadaljevala v Nemčiji, izpopolnjevala pa se je tudi na Danskem. Doktorski študij flavte jo je pripeljal v Združene države Amerike, ustalila se je v Hustonu, kjer živi in poučuje na Univerzi severnega Teksasa. Veliko tudi koncertira domala po vsem svetu, za svoje delo pa je prejela že tudi številna priznanja. O svoji bogati glasbeni poti in ljubezni do flavte, pa tudi o življenju in delu v Ameriki, hobijih in povezavah s Slovenijo Lana Kuščer pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
6. in 9. avgusta pred 80 leti so Združene države Amerike v napadu na Japonsko prvič v zgodovini uporabile jedrsko bombo. V napadu na Hirošimo je takoj in v naslednjih nekaj tednih umrla polovica od 300.000 prebivalcev. Skupno pa naj bi obe bombi – prva je bila uranova, druga pa plutonijeva – zahtevali okrog 200.000 smrtnih žrtev, velika večina žrtev je bila civilistov. Japonska je kapitulirala 6 dni po napadu na Nagasaki, 15. avgusta, in 2. septembra se je s podpisom kapitulacije končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala več deset milijonov smrtnih žrtev, večinoma civilistov. 80. obletnici prve uporabe jedrske bombe v vojaškem spopadu posvečamo tokratni Studio ob 17h. Voditeljica oddaje je Špela Novak.
Oddajo začenjamo v Novem mestu, kjer danes odpirajo razstavo Bojana Radoviča Projekt Hirošima. Na današnji dan pred 80 leti so namreč Združene države Amerike odvrgle atomsko bombo na japonsko mesto Hirošima. Odpravili se bomo tudi v švicarski Locarno, kjer se danes začenja filmski festival, na katerem bo svetovno premiero doživel film Fantasy režiserke Kukle.
Joe Valenčič je ameriški zgodovinar slovenskega rodu in dolgoletni promotor slovenske dediščine v Združenih državah Amerike. Njegovi starši prihajajo iz Jelšan pri Ilirski Bistrici, sam pa je bil vrsto let kustos Slovenskega muzeja v Clevelandu. Je tudi filmski producent, pisatelj, predavatelj ter soustanovitelj tamkajšnjega Muzeja polke. Odlikuje ga izjemen pripovedni talent – že desetletja ohranja zgodbe slovenskih izseljencev in velja za pravega ambasadorja slovenske kulture v Ameriki. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič – o identiteti, slovenski glasbi po ameriško, zvezdnikih slovenskega rodu v Hollywoodu, ki bi brez njegovega raziskovalnega dela ostali prezrti, pa tudi o Melanii Trump, Luki Dončiću in o tem, kaj danes pomeni biti Slovenec čez lužo.
Marca leta 2014 je skupina znanstvenikov z Univerze Harvard v Združenih državah sporočila, da so se dokopali do prvega neposrednega dokaza, ki potrjuje teorijo inflacije vesolja. Novica je med znanstveniki, predvsem pa med kozmologi, močno odjeknila, saj do takrat niso imeli prav nobenega oprijemljivega dokaza o dogajanju na samem začetku našega vesolja. Najstarejše dotakratna slika mladega vesolja je bilo 380 tisoč let staro mikrovalovno sevanje ozadja. V tem prasevanju so znanstveniki odkrili signal gravitacijskih valov. Nina Slaček je takrat pripravila prispevek z več raziskovalci, med njimi so bili Vid Iršič, Dunja Fabjan, Andrej Čadež, Andrej Dimitrijevič Linde in John M. Kovac iz ZDA.
Danes začenjajo veljati nove ameriške carine. Proti Kanadi je ameriški predsednik Donald Trump uvedel od 25- do 35-odstotne carine, proti Braziliji 50-odstotne. Za uvoz iz Kitajske, Japonske, Izraela, Velike Britanije in Evropske unije naj bi bile 15-odstotne. Pogajalci povezave in Združenih držav sicer po navedbah Bruslja še usklajujejo skupno izjavo, ki bo nadgradila trgovinski dogovor. V oddaji tudi: - Povečevanje mednarodnega pritiska na Izrael; Slovenija kot prva v Evropi uvedla orožarski embargo - Ogorčenost zaradi racije na protifašističnem taboru včeraj izrazili na Dunaju, danes protest v Celovcu - Prometni zastoji pri nas tudi zunaj sezone povzročajo veliko gospodarsko škodo.
Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo. Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo.
Evropska unija in Združene države Amerike so s političnim dogovorom sklenile začasni trgovinski mir. Kdo bo največji zmagovalec in kdo poraženec trgovinskega sporazuma? Kakšne bodo posledice za paradni evropski panogi, farmacijo in avtomobilizem? Na kakšen način bo Evropa izpolnila obljube o povečanju nakupov ameriških energentov in orožja? Je to začetek konca svobodne trgovine? Zdi se, da je vprašanj po sklenjenem sporazumu bistveno več kot odgovorov. Na nekaj izmed njih bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00.
štajerski avtocesti se je dopoldne pri Slovenski Bistrici zgodila huda prometna nesreča, ki je vzela štiri življenja. Avtocesta bo proti Ljubljani zaprta dalj časa, začasno so odprli uvoz Slovenske Konjice. Zaprt je tudi vozni pas v nasprotni smeri. V oddaji tudi o tem: - V sklepni izjavi konference Združenih narodov o prihodnosti Gaze brez Hamasa. - V bližini Kamčatke najmočnejši potres od katastrofe v Fukušimi - rušilnega cunamija za zdaj ni. - Občina Ankaran od Luke Koper zahteva takojšnjo zaustavitev gradnje obrobnega kanala.
Trgovina z ljudmi je dobičkonosna globalna grožnja, ki jo poganja organizirani kriminal, ob današnjem svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozarjajo v Združenih narodih. Tudi Slovenija ni imuna na ta pojav. Policija je lani pri nas obravnavala 43 sumov storitve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, v 18 primerih je podala ovadbo na tožilstvo. Do konca junija letos pa je zaznala 12 takšnih kaznivih dejanj. Med oblikami trgovine z ljudmi prevladuje spolno izkoriščanje, vse več je tudi primerov delovnega izkoriščanja.Trgovina z ljudmi se vse bolj seli tudi na spletne platforme, pa opozarja podpredsednica Društva Ključ Manca Raušl.
V Evropskem združenju za mleko, pomembni in vplivni kmečki organizaciji, ki povezuje rejce krav molznic iz šestnajstih držav Evropske unije, so kritični do rešitev, ki jih predvideva reforma skupne kmetijske politike za prihodnje programsko obdobje in korenito zmanjšanje sredstev za kmetijstvo, ki ga je v predlogu proračuna sredi meseca napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Na konferenci Združenih narodov o palestinskem vprašanju je bilo slišati pozive k rešitvi dveh držav. Ta je po besedah generalnega sekretarja Svetovne organizacije danes bolj oddaljena kot kdaj prej, a rešitev vidi v močni politični volji in pogumu. K takojšnjemu ukrepanju je pozvala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki: - Trump napovedal skrajšanje roka Rusiji za premirje v Ukrajini - Katere so pasti zakona o lastniških zadrugah? - Ob porastu uporabe drog skrbi predvsem hkratna uporaba različnih substanc.
Vse daljši zastoji na cestah otežujejo življenje ter povzročajo veliko gospodarsko in okolijsko škodo. Promet, ki se povečuje sorazmerno z gospodarsko rastjo, je že zdavnaj presegel cestne zmogljivosti. V zadnjih 20-ih letih ni bilo skoraj nobene posodobitve in širitve zmogljivosti prometne infrastrukture, čeprav gospodarstvo zahteva tretji pas okoli Ljubljane in na vseh vpadnicah, saj prek Slovenije potekata dva pomembna koridorja. Kje je v prihodnje pričakovati najdaljše zastoje, kaj lahko naredimo z mehkimi ukrepi, kdaj bo javni potniški promet postal konkurenčen in ali širitve avtocest res izzovejo dodaten promet? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Andrej Ribič, direktor uprave DARS; Darko Trajanov, generalni direktor direktorata za prometno politiko na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Gregor Pretnar, prometni strokovnjak, PNZ; Slovenko Henigman, direktor Združenja za svetovalni inženiring na Gospodarski zbornici; Blaž Cvar, predsednik OZS.
Je trgovinski sporazum Združenimi državami za Unijo dober ali slab? Enoznačnega odgovora ni, poudarjajo analitiki. Na Gospodarski zbornici opozarjajo, da gre za okvirni dogovor, s številnimi nejasnostmi glede uveljavitve v praksi. Glavni ekonomist zbornice Bojan Ivanc med prednostmi za članice Unije poudarja znižanje carinskih stopenj za vozila in avtomobilske dele ter nično carinsko stopnjo za nekatere izdelke, ki jih Združene države nujno potrebujejo. Ostali pouzdarki oddaje: Obupani prebivalci Gaze ob prerivanju za hrano znova izraelske tarče. Kaj je Tajsko in Kambodžo prepričalo v brezpogojno premirje? Slovenija od Avstrije želi pojasnila o raciji na antifašističnem taboru
Članice Evropske unije izražajo različne odzive po sprejetju 15-odstotnih carin na večino izvoza iz Evrope v Združene države. Francija ocenjuje, da so Združene države izbrale gospodarsko prisilo in niso upoštevale pravil svetovne trgovinske organizacije. Italija dogovor pozdravlja, češ da bi lahko imela zaostritev trgovinskih odnosov med Brusljem in Washingtonom uničujoče posledice. Kritiki pa opozarjajo, da je Unija preveč popustila Združenim državam in da bo evropsko gospodarstvo vseeno utrpelo škodo. Nemški analitiki svarijo, da bi se lahko njihov BDP zaradi carinskih ukrepov znižal za 6 milijard evrov in pol oziroma za 0,15 odstotka. Za Slovenski BDP bi to pomenilo približno 100 milijonov evrov, navaja časnik Finance.
Včeraj sprejeti trgovinski sporazum med Združenimi državami in Evropsko unijo, ki prinaša 15-odstotne carine za izvoz velike večine blaga iz Unije v ZDA, vključno z avtomobili in farmacevtskimi izdelki, je prinesel olajšanje, saj se je Evropska unija vsaj za zdaj izognila trgovinski vojni. Kritiki medtem opozarjajo, da je Bruselj preveč popustil Washingtonu in da bo evropsko gospodarstvo kljub vsemu utrpelo škodo. Druge teme: - Ameriški predsednik Trump Rusiji žuga s sankcijami, če ne bo končala vojne v Ukrajini. - Združene države napovedale nove centre za pomoč v Gazi; znova opozorila o stradanju tamkajšnjih prebivalcev. - Kakšna bo usoda domnevno nevarne vetrnice v Loškem Potoku?
Vrstijo se odzivi na okvirni trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Iz evropskih držav je ob uvedbi 15-odstotnih carin na izvoz slišati mešanico olajšanja in zaskrbljenosti. Na Gospodarski zbornici Slovenije dogovor pozdravljajo, ob tem pa njihov glavni ekonomist Bojan Ivanc opozarja, da to ni sporazum. Ivanc dodaja, da se je s tem vsaj zamaknila, če ne celo ukinila uveljavitev še višjih, 30-odstotnih carin. V oddaji tudi: - Tajska in Kambodža dosegli dogovor o premirju - Pomoč v Gazo prihaja prepočasi, opozarjajo Združeni narodi - Krušljiv strunjanski klif nevaren za kopalce v Mesečevem zalivu
Znani rezultati preiskave bombnega napada na katoliško župnijo v Gazi.Na god sv. Ane marsikje slovesno: na Brezjah srečanje družin Aninega sklada.Celjski škof Lipovšek o letošnjem sporočilu slovesnosti pod Vršičem.25 let delovanja Združenja čudodelne svetinje v Sloveniji.
Tri leta je profesorica francoščine na izpostavi Sorbone v Abu Dabiju. Pred kratkim je podpisala novo triletno pogodbo. Pred tem je bila v Sloveniji najprej osnovnošolska učiteljica in pozneje profesorica angleščine na gimnaziji. Zna pohvaliti slovensko šolstvo in je hvaležna za vse prejeto znanje. Doma tudi zato ni zapustila zlahka. Ampak po vsem, kar se je v sistemu nakopičilo po obdobju koronavirusa, je bila odločitev nekoliko lažja. Univerza v Združenih arabskih emiratih, kjer dela, ima pridih prestiža, ni pa nujno elitistična. Vpisanim in sprejetim domačinom šolnino plačuje država, šolanje pa poteka v francoščini.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si
In zakaj se celo danes še vedno zdi, da nam zgodba o metamorfozi Rima iz republike v cesarstvo, zgodba, v kateri nastopajo tako slavne osebnosti, kot so Cezar, Ciceron, Mark Antonij in Avgust, pravzaprav razkriva nekaj ključnega o nas samih, o družbi, politiki in identiteti Zahoda?Zdaj, ko je Donald Trump ponovno predsednik Združenih držav, se številni po svetu sprašujejo, ali so ameriški republiki šteti dnevi. A kako natanko republika propade? Kako družbeno-politične institucije, v katerih se politično lahko udejstvuje razmeroma širok krog ljudi, nadomesti režim, kjer se pravzaprav vsa oblast zgošča okoli enega samega človeka? Nemara najbolj znamenit primer take metamorfoze najdemo v starem Rimu, ki se je proti koncu prvega stoletja pred našim štetjem iz približno pol tisočletja stare republike preobrazil v imperij. Zato smo se v tokratni oddaji spraševali, kako in zakaj je rimska republika propadla? – Odgovore sta nam pomagala iskati dr. Gregor Pobežin, predavatelj na koprski Fakulteti za humanistične študije in raziskovalec na Inštitutu za kulturno zgodovino, ter dr. David Movrin, predavatelj na Oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Pogovor je bil premierno na sporedu novembra lani v okviru oddaje Intelekta. Foto: Karl Theodor von Piloty – Cezarjev umor, 1865, izrez (Državni muzej Spodnje Saške / Wikipedija, javna last)
1. avgust in napovedana uveljavitev 30-odstotnih carin na uvoz iz Evropske unije v Združene države sta vse bliže. Evropske države v strahu pred posledicami za gospodarstvo še upajo na trgovinski dogovor, pri čemer nemški kancler Friedrich Merz meni, da Američani očitno niso pripravljeni na enakopraven sporazum. Združenim državam pa se s sklepanjem sporazumov očitno ne mudi. Kot je dejal ameriški finančni minister Scott Bessent, je za njih bolj pomembna kakovost dogovorov kot čas njihove sklenitve. Drugi poudarki oddaje: Po več kot 900 ubitih, ki so v Gazi čakali na človekoljubno pomoč, več kot 20 držav poziva Izrael h končanju vojne. Nezakonitih prestopov meje letos polovico manj kot lani, prošnja za azil odobrena 39-im ljudem. Kolesarje na dirki po Franciji danes čaka vzpon na slovitega velikana Provanse, Mont Ventoux.
Dramaturginja, dramatičarka, režiserka in pedagoginja Ira Ratej je letošnja prejemnica nagrade Polde Bibič za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. V oddaji Oder smo se z nagrajenko pogovarjali o njeni dosedanji bogati in raznoliki gledališki poti, za katero je prejela stanovsko priznanje. Foto: Peter Giodani
Slovenija je doslej za obnovo po poplavah leta 2023 namenila milijardo in 174 milijonov evrov, je pred drugo obletnico uničujoče ujme povedal finančni minister Klemen Boštjančič. To med drugim obsega odškodnine lastnikom hiš, ki se niso odločili za nadomestne objekte, ki bi jim jih zgradila država. Kot dodaja Boštjančič, bodo po programu obnove. Poplave je označil za opomnik, da je treba poslušati stroko in prepovedati graditev na neprimernih območjih. Ostali poudarki oddaje: Hamas: Izrael sistematično ubija ljudi v Gazi. Združene države bodo znova izstopile iz UNESCA. Študentski domovi na Primorskem poleti ponujajo nastanitve tudi turistom.
V izraelskih napadih na severu Gaze je bilo danes ubitih najmanj 115 ljudi, od tega 92, ki so čakali na tovornjake Združenih narodov s pomočjo. Izraelska vojska je v odzivu sporočila, da so njihove enote izstrelile opozorilne strele proti množici, ki naj bi predstavljala "neposredno grožnjo", pa tudi, da so številke žrtev prenapihnjene. Na dogajanje v Gazi se je odzval tudi papež Leon XIV.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu in sirski predsednik Ahmed al Šara sta sklenila dogovor o prekinitvi ognja, je sporočil posebni odposlanec Združenih držav za Sirijo Tom Barrack. Sirske oblasti so po dogovoru o prekinitvi ognja pozvale vse etnične skupine, naj spoštujejo prenehanje sovražnosti, predsednik al Šara pa je obljubil varovanje vseh manjšin.
Evropska komisija je včeraj predstavila predlog novega sedemletnega evropskega proračuna za obdobje od leta 2028 do 2034 v višini 2 tisoč milijard evrov. Članicam Unije naj bi pomagal uresničiti vse zastavljene cilje, ob tem pa naj bi njihovi prispevki v proračun ostali stabilni, saj Komisija za sofinanciranje predlaga tudi uvedbo dodatnih svojih virov. Predlog Komisije je že tarča številnih kritik držav članic Unije in tudi poslancev Evropskega parlamenta. V oddaji tudi o tem: - Varnostni svet Združenih narodov naj bi na današnji izredni seji razpravljal o izraelskih napadih na Sirijo. - Državni zbor danes o predlogih stanovanjskih zakonov, s katerimi želi vlada zagotoviti več javnih najemnih stanovanj in izboljšati njihovo dostopnost - V Beltincih se začenja 53-ti mednarodni folklorni festival, tokrat s sloganom Pesem in ples družita narode.
Prebivalcu Slovenije je bilo lani za prehrano na voljo v povprečju 143 kg sadja, 113 kg žit, 104 kg zelenjave, 91 kg mesa, 78 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. Vse našteto, pridelano in predelano v Sloveniji. Slovenija je 40-odstotno samooskrbna. Če pogledamo številke ‒ po podatkih statističnega urada smo približno 80-odstotno samooskrbni pri žitih, jajcih in mesu, deset odstotkov več pri mleku, ki ga tudi največ izvažamo, najnižje stopnje pa so pri sadju in zelenjavi ‒ oboje pribl. 30 odstotkov. Zelenjava, pridelana v Sloveniji, je kljub višji ceni pogosto bolj kakovostna, saj ne prepotuje na tisoče kilometrov. Njeno ceno pa zvišujejo predvsem slabše letine, vremenski vplivi in višji stroški pridelave. Kakšne so rešitve za večjo pridelavo sveže zelenjave, s katerimi ovirami se soočajo mali kmetje in velika pridelovalna podjetja? Smo se ob dostopnosti svežih pridelkov čez vso leto tudi potrošniki razvadili? Sogovorniki: Kristjan Magdič, predsednik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih in solastnik ter direktor podjetja Paradajz Aleksandra Dervarič, kmetijska svetovalka Maša Brandstätter in Aljaž Sedovšek, kmetovalca na kmetiji mašAljaž
V začetku julija je novinarka Dnevnika Tina Jereb prva poročala o tem, da je več nekdanjih judoistk podalo prijavo zoper trenerja Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja. Sledilo je več izpovedi žrtev, ki jih je nekdanja atletinja in olimpijka Brigita Langerholc pospremila z besedami, da je že pred leti opozarjala, da je v športu veliko fizičnega in spolnega nasilja. To je pokazala tudi prva obsežna raziskava o zlorabah mladih športnikov, ki jo je izvedla psihologinja Ines Lebar z Univerze na Primorskem in razkriva alarmantne podatke. Več kot polovica športnikov je do 18. leta starosti doživela eno ali več oblik zlorabe. Med 352 sodelujočimi člani Olimpijskega komiteja Slovenije jih je 54 odstotkov poročalo o čustveni zlorabi (o žaljenju, kričanju, ignoriranju in grožnjah), 51 odstotkov o fizičnem nasilju, 47 odstotkov o zanemarjanju, 18 odstotkov pa o spolni zlorabi, tudi o prisilnih spolnih odnosih. O normalizaciji zlorab v imenu višjih ciljev, o odzivih družbe in pristojnih, tudi tožilstva in sodstva, in o tem, kako spolna zloraba vpliva na žrtev, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Tina Jereb, novinarka Dnevnika; Jerneja Munc, predsednica Združenja za moč; Brigita Langerholc, nekdanja atletinja in olimpijka.
Poslanci bodo zadnji dan redne seje pred počitnicami največ časa razpravljali o podnebnem zakonu, ki med drugim prinaša širitev sheme trgovanja s kuponi na cestni promet in stavbe. Cena izpustov bo višja, a vlada miri, da drastičnih podražitev ne bo. Okoljevarstveniki imajo glede zakona številne pomisleke, pripombe imajo tudi v Združenju in Skupnosti občin. Drugi poudarki oddaje: - Trump Rusiji zagrozil z visokimi carinami, če v 50-ih dneh ne bo miru v Ukrajini. - Zunanji ministri Unije o ukrepih proti Izraelu, a malo verjetno, da bi katerega sprejeli. - Tri leta po najhujšem požaru pri nas kraška planota pod stalnim nadzorom.
Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.
Po zaprtju štirih Petrolovih bencinskih servisih zaradi vladne regulacije cen, se vrstijo protesti pred zaprtimi črpalkam. Danes so se zbrali krajani Solčave, ki poudarajo, da je poteza energetske družbe za lokalno skupnost nesprejemljiva. Vlada sicer tudi ob grožnjah Petrola z novimi zaprtji ne namerava popustiti. Poznavalci pa menijo, da gre za boj za prevlado v podjetju med upravljalci državnega lastniškega deleža in zasebnimi lastniki. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija bo podaljšala zamrznitev carinskih protiukrepov za Združene države. - Vse več držav odstopa od Ottavske konvencije, Slovenija ostaja zavezana prepovedi protipehotnih min. - V izraelskem napadu na center za razdeljevanje vode ubitih 10 Palestincev.
V Potočarih se je s pokopom sedmih na novo identificiranih žrtev in skupno molitvijo končala osrednja spominska slovesnost ob 30-ti obletnici genocida v Srebrenici. Tam so sile bosanskih Srbov - čeprav naj bi šlo za varovano območje pod nadzorom Združenih narodov - ubile najmanj osem 1372 Bošnjakov, približno 25.000 žensk, otrok in starejših pa so deportirali. Slovesnosti se je udeležila vrsta državnikov, med njimi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, osrednja govornica, predsednica združenja Mater Srebrenice Munira Šubašić, pa je sporočila, da se svet ni naučil ničesar. Drugi poudarki oddaje: - Vrstijo se obsodbe ameriških sankcij proti zagovornici človekovih pravic Palestincev Francesci Albanese. - Parlamentarni vrh o obrambnih referendumih brez SDS. - Uspešno izvedli prvo endoskopsko operacijo raka na nosnem delu žrela pri nas.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko ostaja na položaju, potem ko je v državnem zboru uspešno prestala interpelacijo. Poslanci iz vrst NSi in Demokratov so ji očitali negospodarno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem, sprejemanje škodljivih zakonov, politično kadrovanje in vnašanje delitev. Ministrica je odgovor na očitke izkoristila za kritiko predlagateljev. Medtem nadaljnje poteze koalicije tudi po današnjem sestanku glede obrambnih referedumov za zdaj ostajajo neznane; morda bo več znanega jutri po srečanju vrha slovenske politike. Drugi poudarki oddaje: - Posebna poročevalka Združenih narodov za Palestino ameriške sankcije proti njej označila za preusmerjanje pozornosti. - V Potočarih priprave na osrednjo spominsko slovesnost ob 30-ti obletnici genocida v Srebrenici. - Medvedka na območju Iga napadla lovca; dogodek je opisal za naš radio.
Notranji minister Boštjan Poklukar v državnem zboru drugič letos posluša očitke na račun svojega dela. Poleg vse slabših varnostnih razmer mu predlagatelji interpelacije očitajo zlorabo uradnega položaja, nevestno delo, kršitev pravic delavcev in opustitev dolžnega ravnanja. Minister očitke zavrača kot neutemeljene in poudarja, da mora vsaka odgovornost sloneti na dejstvih, dokumentih, dokazljivih dejanjih in ne na vtisih. Drugi poudarki oddaje: - Ustavni pravniki premiera opozorili na sporno referendumsko vprašanje o obrambnih stroških. - Posebna poročevalka Združenih narodov za Palestince Francesca Albanese v Sloveniji opozorila na genocid v Gazi. - V sadovnjaku Kmetijskega inštituta poskusni projekt hkratne pridelave hrane in proizvodnje elektrike.
Bliža se rok, ki ga je za sklenitev dogovora o carinah z Evropsko unijo in tretjimi državami postavil ameriški predsednik Donald Trump. Trgovinska vojna bo tudi v ospredju vrha držav skupine Brics, ki se danes začenja v Riu de Janeiru. Članice, ki skupaj predstavljajo že tretjino svetovnega BDP-ja, so odločene poiskati alternativo svetovni gospodarski in finančni ureditvi. Drugi poudarki oddaje: - Število smrtnih žrtev poplav v Teksasu naraslo na 43, več ljudi še pogrešajo - Na koncertu kontroverznega hrvaškega pevca Thompsona več kot pol milijona ljudi, številni opremljeni z ustaškimi simboli - Dare Kaurič s pesmijo Kristalno jasno zmagovalec Melodij morja in sonca
Visoke temperature lahko po napovedih vremenoslovcev pričakujemo še danes in jutri. Visoke temperature so znova v ospredje postavile tudi razprave o delovnih razmerah. Današnja pogajanja o pravilniku na tem področju so bila neuspešna, pristojnim ni uspelo doseči soglasja. Drugi poudarki oddaje: Združeni narodi: več kot 60 podjetij po svetu vpletenih v genocidna dejanja Izraela v Gazi Golob ob dvigu slovenske zastave pred poslopjem Cerna: gre za priznanje mesta v svetovni znanosti Junija v Sloveniji rekordno malo brezposelnih
Širši Bližnji vzhod čaka na dejanja Irana, ki je napovedal povračilne ukrepe po ameriških napadih na iranske jedrske objekte. Varnostni svet Združenih narodov sinoči ni potrdil resolucije s pozivom k prekinitvi spopadov na Bližnjem vzhodu. Kot je zatrdil iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani, so ameriški očitki Iranu neupravičeni in politično utemeljeni. Drugi poudarki oddaje: - Dodatna senca nad sporazumom med Unijo in Izraelom. - Premikanje figur na domači politični šahovnici. - Na prestolu lige NBA košarkarji Oklahome.
Potem ko so izraelske oborožene sile v minulih desetih dneh oslabile iransko zračno obrambo, usmrtile del vojaškega poveljstva in znanstvenikov ter napadle več jedrskih objektov, so konec tedna v oborožen konflikt z islamsko republiko vstopile še Združene države Amerike. Siloviti napad je po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa izbrisal objekte z jedrskimi zmogljivostmi, v zraku pa je obviselo kar nekaj vprašanj, na katera bomo poskušali odgovoriti v Studiu ob 17.00. Kaj zdaj? Kaj je ameriškega predsednika prepričalo, da se pridruži Izraelu v napadih na Iran? Lahko islamska republika vrne udarec in kaj bi izbrala za tarčo? V kolikšni meri to ni le bližnjevzhodni spopad, temveč konflikt, v katerega se ne bi vpletle le države tega območja, ampak tudi od drugod? Voditelj Blaž Ermenc se bo o tem pogovarjal s Klemnom Polakom, ki je v okviru Evropske službe za zunanje zadeve sodeloval pri pogajanjih o iranskem jedrskem vprašanju, z obramboslovcem dr. Klemnom Grošljem ter mednarodnima politologoma dr. Farisom Kočanom in dr. Matjažem Nahtigalom.
Združene države Amerike so se vključile v izraelsko-iranski konflikt. S svojimi bombniki so napadle tri iranske jedrske objekte. Ameriški predsednik Donald Trump je svetu sporočil, da so bili napadi spektakularen vojaški uspeh, ob tem pa poudaril, da bodo natančno, hitro in spretno nadaljevali napade, če se Iran ne bo odločil za mir. Teheran grozi s posledicami. Drugi poudarki oddaje: - Premier Golob od unije pričakuje prekinitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom - Kakšne ukrepe sprejema Ljubljana za izboljšanje kakovosti zraka? - Poletna muzejska noč v kulturne ustanove po državi privabila mnogo obiskovalcev
Ameriški predsednik Donald Trump je zavrnil poročilo direktorice urada državne varnosti Tulsi Gabbard, v katerem ta trdi, da Iran ne izdeluje jedrskega orožja. Trump domneva, da bo Iran jedrsko orožje pridobil v nekaj tednih ali najpozneje v nekaj mesecih, česar Združene države po njegovih besedah ne smejo dovoliti. V oddaji tudi o tem: - Putin zagrozil z zavzetjem ukrajinskega mesta Sumi - Matej Tonin se ne bo potegoval za nov mandat vodenja NSi. - Najdaljšemu dnevu v letu bo sledila Poletna muzejska noč
Izrael in Iran osmi dan nadaljujeta medsebojno obstreljevanje. Zunanji ministri Nemčije, Francije in Velike Britanije naj bi danes v Ženevi od iranskega kolega Abasa Aragčija skušali pridobiti zavezo Teherana, da bo njegov jedrski program samo civilne narave. Združeni narodi ne bodo sodelovali v pogovorih, bodo pa spremljali srečanje, je napovedal njihov predstavnik Stephane Dujarric. Kot je dejal, so v Svetovni organizaciji prepričani, da je diplomacija edini način za reševanje konfliktov. Nekaj drugih poudarkov: - Stavka v Italiji bo danes ohromila javni promet, sindikati zahtevajo višje plače in boljše delovne razmere. - Socialni partnerji podpirajo spremembe zakonodaje o trgu dela, opozicija bo obstruirala izredno sejo. - Bregove Drave bo zasedel 33-ti festival Lent, ki bo do prihodnje sobote ponudil več kot 280 dogodkov.
Izraelske sile so davi znova ukazale umik civilistov z več območij v Iranu, v katerem naj bi zadele že več kot tisoč ciljev. Znova so napadle Teheran in več drugih mest po državi. Tudi Iran je davi nad Izrael poslal nov val izstrelkov, o eksplozijah poročajo iz Tel Aviva in Jeruzalema. Ameriški predsednik Donald Trump podpira izraelske napade na Iran, spodbuja premierja Benjamina Netanjahuja k nadaljnjim napadom, od Irana pričakuje brezpogojno vdajo, ni pa še povedal, ali se bodo Združene države vključile v vojaške operacije proti Iranu. Drugi poudarki oddaje: - Ruski predsednik Putin zavrača trditve, da Moskva predstavlja grožnjo Natu. - Premier Golob v Ribnici za sistematično in dolgoročno obravnavo romske tematike. - Slovenske košarkarice na evropskem prvenstvu po porazu proti Litvi čaka Italija.
Izrael je napadel iransko jedrsko infrastrukturo in vojaške objekte. O eksplozijah poročajo tudi iz Teherana, ubitih je več članov revolucionarne garde. Kot je sporočil izraelski premier Benjamin Netanjahu, bo operacija trajala, dokler ne izpolnijo svojega poslanstva - zajeziti iransko grožnjo Izraelu. Iran je že napovedal maščevanje, mednarodno skupnost pa pozval k obsodbi izraelskih dejanj. Združene države so dejanje označile kot enostransko in zanikale vpletenost. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj bo ob uvedbi ameriških sankcij proti sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča, tudi slovenski, preučil ukrepe za njihovo zaščito. - Državni zbor potrdil resolucijo o zvišanju obrambnih izdatkov. Več poslancev ima pomisleke glede vsebine in ciljev. - Med študenti vse več zanimanja za družinsko medicino.
Pred poslankami in poslanci je izredna seja, na kateri bodo razpravljali tudi o pokojninski reformi, ki jo podpira večina sindikatov, a ji vseeno grozi referendum. Po besedah ministra Luke Mesca pa je zdaj najboljši čas za sprejem reforme. Ostali poudarki oddaje: Združeni narodi: v Gazi skoraj pol milijona ljudi na robu stradanja. Brez pomoči bo v dveh mesecih lakota zajela vso enklavo. V Los Angelesu zaradi protestov proti migracijski politiki predsednika Trumpa druga noč policijske ure; na nogah tudi mestne oblasti. Slovenski odbojkarji v Ligi narodov za uvod v Riu de Janeiru v Braziliji premagali Kubance s 3: 1 v nizih.
Ob vseh potezah, ki jih odmerja nova ameriška vlada, odmeva in razburja napovedano drastično krčenje sredstev za tamkajšnjo znanost in raziskovanje. Slovenskega profesorja v Združenih državah smo vprašali o vzdušju na ameriških raziskovalnih ustanovah, pri dveh slovenskih poznavalcih znanosti pa preverjali, koliko je takšna drastična proračunska odločitev tudi simbolna poteza, kakšne bodo posledice napovedanih rezov in kako skrb vzbujajoč je vnovičen vzpon antiintelektualizma. Gostje: - dr. Jure Zupan, profesor na univerzi v Cincinnatiju- dr. Sašo Dolenc, urednik portala Kvarkadabra in poznavalec znanosti- dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU
Združene države so zaradi postopkov zoper ameriške in izraelske državljane uvedle sankcije proti štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča. Med njimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler. Zunanja ministrica Tanja Fajon je odločitev Washingtona ostro obsodila in napovedala ukrepanje z evropskimi partnerji. Drugi poudarki oddaje: - V sklopu napovedanega največjega oboroževanja zveze Nato po koncu hladne vojne bo Slovenija krepila protizračno obrambo. - Izrael obnovil zračne napade na Libanon, Rusija znova obstreljevala tudi Kijev. - Socialni partnerji o urejanju trga dela; vladi se mudi s sprejetjem te novele zakona zaradi črpanja 140 milijonov evropskih sredstev.