Podcasts about zdru

Prvi je danes v Veliki Polani v Prekmurju, kjer bo tudi osrednja prireditev pred jutrišnjim državnim praznikom priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Tam sta tudi Lidija Kosi in Sandi Horvat, ki bosta preverjala, kakšen utrip vlada v Prekmurju, kaj ta praznik pomeni domačinom in obiskovalcem ter kako dobro poznamo posebnosti te pokrajine. O pestrem programu prireditve sta se pogovarjala s predstavnico občine Velika Polana, Nino Lebar.

Tokrat predstavljamo slovensko igralko, režiserko, producentko in dramatičarko Tjašo Ferme, ki že osemnajst let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike. Biva v večmilijonskem New Yorku, kjer je tudi soustanoviteljica in umetniška direktorica gledališča Transforma, v katerem se prepletata znanost in umetnost. Prihaja iz Velenja, doštudirala je na igralski akademiji v Ljubljani in že v času svojega študija v Sloveniji prejela kar nekaj nagrad za svoje umetniško delovanje. Že kmalu po diplomi na AGRFT se je odpravila v Ameriko, kjer je z leti zgradila uspešno kariero, v velikem jabolku pa ohranja stike tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Močne pa so tudi njene vezi s Slovenijo, kamor se redno vrača. O svoji umetniški poti v Ameriko, o ustvarjanju in življenju v multikulturnem New Yorku igralka, režiserka in producentka Tjaša Ferme pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.

V Beneški palači v Naborjetu v Kanalski dolini je do konca meseca na ogled trijezična razstava o Svetih Višarjah. Letos mineva že 666 let, od kar je žabniški pastirček na dobrih 1700 metrov visokem višarskem hribu našel kipec Matere Božje. Razstavo stotih primerkov spominkov – od podobic in nabožnih podob do manjših predmetov ter spominskih plaket, ki jih je v pol stoletja zbral Leopoldo Komac iz Rablja, organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij, društvom nemško govorečih Kanalčanov ter Inštitutom za slovensko kulturo iz Špetra. Ob torkih dopoldne in četrtkih popoldne so za obiskovalce organizirani vodeni ogledi, ki jih vodita zbiratelj Leopoldo Komac in koordinatorica razstave Claudia Plazotta Gerdol. Razstava je lep prikaz pobožnosti in spoštovanja treh narodov do Višarske Marije. Na Svetih Višarjah bo jutri zvečer v cerkvi molitev rožnega venca, nato pa procesija z Marijinim kipom, praznično bo seveda v soboto, v nedeljo pa bo na Svetih Višarjah maševal nadškof Riccardo Lamba.

Kako je mogoče, da so ameriški ustanovni očetje zaneseno govorili o življenju in svobodi in zasledovanju sreče kot pravicah, s katerimi da je obdarjen sleherni človek, potem pa so v svoji republiki dopustili suženjstvo?V začetku julija so Združene države Amerike praznovale 250. obletnico razglasitve neodvisnosti. V primerjavi s kakšno Kitajsko, Etiopijo ali Portugalsko je Amerika seveda zelo mlada država, a to nikakor ne pomeni, da nima pomembne, globalno odmevne pa tudi zagonetnih notranjih protislovij polne zgodovine. Eden največjih paradoksov te zgodovine pa je slej ko prej tale: kako je mogoče, da so ameriški ustanovni očetje zaneseno, navdahnjeno govorili o življenju in svobodi in zasledovanju sreče kot samorazvidnih pravicah, s katerimi da je obdarjeno sleherno človeško bitje, potem pa so v svoji republiki dopustili suženjstvo? In nadalje: kako je možno, da se država, ki je – nikakor ne neupravičeno – dolgo veljala za nesporen svetilnik svobode in demokracije, v četrt tisočletja še ni uspela otresti toksične družbeno-politične dediščine sužnjelastništva in rasizma? To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali, ko smo ob koncu junija, nekaj dni pred ameriškim 250. rojstnim dnem torej, pred mikrofonom gostili dr. Ireno Šumi, predavateljico na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki se v znanstveno-raziskovalnem smislu posveča preučevanju antropologije nacionalizma, rasizma in antisemitizma. Košček tega pogovora smo 30. junija sicer že objavili v kontekstu oddaje Intelekta na Prvem, no, v tokratnih Glasovih svetov pa diskusijo z dr. Šumi objavljamo v celoti. Foto: voditelji gibanja za državljanske pravice med pohodom na Washington avgusta 1963, na katerem je imel Martin Luther King ml. znamenit govor, v katerem je razvil svojo »sanjsko« vizijo prihodnjih medrasnih odnosov v Združenih državah Amerike (Rowland Scherman / Wikipedia, javna last)

Ime tedna sta postala Tina Vrdjuka Kekec in Matjaž Kekec, akrobata, žonglerja in organizatorja Evropske žonglerske konvencije, ki sta skupaj z ekipo po 21 letih na Ptuj znova pripeljala največji žonglerski festival na svetu. Na dogodku, ki vsako leto poteka v drugem evropskem mestu, se je zbralo več kot 3000 žonglerjev, akrobatov in drugih cirkuških ustvarjalcev iz več kot 50 držav. Festival temelji na prostovoljstvu in načelu »od žonglerja za žonglerja«, njegov cilj ni le druženje in izmenjava znanja, temveč tudi povezovanje z lokalnim okoljem.Kandidata sta bila tudi: Lucija Gartner, geografinja in etnologinja, ki je redno službo zamenjala za delo kmetice, poleti pa tudi za delo pastirice in majerice na Planini v Lazu. Njena družina že več kot dvajset let skrbi za visokogorsko pašo krav molznic in življenje na planini, kjer mleko tudi predelujejo ter izdelujejo sir in skuto. Lucija je dejavna v Združenju kmečkih sirarjev, poleti pa na planini povezuje tudi otroke in najstnike, ki tam preživljajo delovne počitnice, pomagajo pri vsakodnevnih opravilih in se učijo sodelovanja v skupnosti. Robert Titan Felix, direktor Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota, ki je v treh desetletjih postal eno osrednjih stičišč mladinske kulture v Pomurju. Mladim ponuja prostor za druženje, izražanje in uresničevanje idej ter že vrsto let povezuje različne generacije ustvarjalcev in obiskovalcev. Tudi letos je klub pripravil prireditev Igrivi park – brezplačne delavnice in dejavnosti za otroke brez uporabe sodobne tehnologije, ki je postala ena prepoznavnejših poletnih dejavnosti za otroke v mestu. 

Najbolj ekstremne temperature so s koncem vročinskega vala za nami, a po prehodni osvežitvi se bodo visoke temperature nadaljevale še vsaj do konca prihodnjega tedna. Jutri je tako čez dan pričakovati do 36 stopinj. Razen posameznih vročinskih neviht pa tudi ne kaže na deževje, ki bi olajšalo hudo sušo. Tej še ni videti konca. V oddaji o teh temah: - Iran in Združene države vztrajata vsak pri svojih zahtevah, Hormuška ožina pa ostaja zaprta - Izrael zavrača ameriški mirovni načrt za Gazo in vzpostavitev palestinske države - Mulj iz koprskega pristanišča bodo poskusno odlagali drugod v zalivu - V Braniku si ob pomanjkanju vode pomagajo s starimi vodnjaki - štirnami

Zaradi sušnih razmer in požarov na delu gasilci, padavine razmer bistveno ne bodo izboljšale.Vročina, poškodbe in promet: pred nami eden bolj obremenjenih koncev tedna.Cene hrane naj bi rasle tudi v prihodnje, opozarjajo Združeni narodi. Prepovedane droge: Povečuje se njihova dostopnost in število zastrupitev.Spopadi med Ukrjaino in Rusijo se zaostrujejo. Zelenski jutri na obisk v Srbijo. V dobro načrtovanem napadu na šolo na Tajskem več mrtvih in ranjenih. Po petih letih boja z boleznijo Bog k sebi poklical duhovnika Pavla Kodeljo.Slovenski rokometaši do 18 let v polfinalu evropskega prvenstva nocoj z Danci.Vreme: Danes in jutri nekaj neviht in padavin, od nedelje se bo vročina spet krepila.

Najboljša krepitev vezi s Slovenijo je vračanje v domovino in v skupnost, poudarja redna profesorica prava na univerzi Georgetown Urška Velikonja, ki z družino živi v Washingtonu. Po magisteriju na Harvardu, kjer je spoznala zdajšnjega moža, se je želela z njim ustaliti v Sloveniji, a so ju karierne priložnosti znova odpeljale v Združene države. V tokratni oddaji je prof. dr. Urška Velikonja z nami delila utrinke svoje razgibane življenjske poti, ki so jo zaznamovale selitve, rezervni načrti, raznovrstne izkušnje v svetu prava ter ščepec sreče, kot rada doda sama.

Kako misliti nuklearno dobo in na kakšne načine je izum jedrskega orožja vplival na vojskovanje, diplomacijo, znanost in človekov položaj v svetuOdkar so Združene države na Hirošimo in Nagasaki odvrgle atomski bombi, svet ni več isti. Drugačen je zrak, ki ga dihamo in vse od tistega trenutka vsebuje sevanje, drugačna je zemlja, ki je bila deležna sevanja ne le dveh uradno odvrženih bomb, ampak tudi več kot dva tisoč še močnejših bomb, ki so jih velesile poizkusno detonirale v nadaljnjih desetletjih. Spremenile pa so se tudi manj oprijemljive reči: spremenil se je način, kako se odvijajo vojne in diplomacija, spremenil se je način, kako se financira znanost, morda ni isti niti položaj človeka v svetu, ki ima naenkrat zmožnost Zemljo čez noč spremeniti do nerazpoznavnega stanja, v katerem se naše življenje - vsaj v dosedanji obliki - ne bi moglo nadaljevati. Kljub enormnim razsežnostim dejstva, da smo ljudje dejansko ustvarili nekaj tako uničujočega, pa se s tem danes razmeroma malo ukvarjamo. Če je bil prvih nekaj desetletij strah še otipljivo navzoč, kubanska kriza, ki je svet pahnila na sam rob jedrske vojne, pa je dejansko pripeljala do nekaterih obsežnih sporazumov in omejitev oboroževanja, se zdimo danes kar nekako pomirjeni s tem, da ima vsaj 9 držav na svetu atomsko bombo in da je atomsko orožje prav v vsakem trenutku v pripravljenosti za uporabo. Še več, celo opuščanje težko doseženih sporazumov in napovedi testiranja jedrskega orožja, ki se ravnokar dogajajo, nas ne pretresejo zares. V tokratnih Glasovih svetov bomo govorili o tem, zakaj tako težko mislimo atomsko dobo ter kako je atomsko orožje pravzaprav spremenilo naš svet. Gosta v studiu sta znanstveni sodelavec pedagoškega inštituta in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije univerze na Primorskem dr. Igor Bijuklič ter zgodovinar in novinar Dnevnika Gal Krizmanič. Oddajo, ki ste jo že lahko slišali v Intelekti na Prvem, je pripravila Alja Zore. Foto: Ameriško testiranje jedrskega orožja 1. novembra 1951 v Nevadi, Wikipedija, javna last

Slovenci v Združenih državah že več kot stoletje ohranjajo svoje korenine, jezik in kulturno dediščino. Ob stoletnici Slovenske zveze Amerike so se v severni Minnesoti zbrali člani ene najstarejših slovenskih izseljenskih organizacij. Spomnili so se začetkov zveze, pomena slovenskih društev ter odgovorili na vprašanje, kako slovensko identiteto prenašati na nove generacije.

Zakorakali smo v nov vročinski val, ki bo po napovedih vremenoslovcev dosegel vrhunec jutri in v soboto. Po državi že kar nekaj časa trajajo sušne razmere, zato se je Uprava za zaščito in reševanje odločila zaostriti stopnjo požarne ogroženosti. Od danes za večji del države velja oranžno opozorilo, za Primorsko pa rdeče. Po vsej državi je prepovedano kurjenje v naravnem okolju. V oddaji tudi o tem: - Vlada za letos načrtuje 700 milijonov evrov večjo porabo, največ dodatka namenja obrambnemu ministrstvu. - Ameriške sile ponoči silovito napadle več deset ciljev v Iranu. - Združeni narodi začenjajo glasovanja o nasledniku generalnega sekretarja Guterresa.

V delu države je četrtič v njeni zgodovini razglašena najvišja - torej zelo visoka - požarna ogroženost naravnega okolja. To je Uprava za zaščito in reševanje z današnjim dnem razglasila za osem primorskih občin. V oddaji tudi o tem: - Na ministrstvu za demografijo opozarjajo na primanjkljaj zaradi neustreznega načrtovanja. - Napadi med Združenimi državami Amerike in Iranom znova terjali smrtne žrtve. - Obnova kopališča v Žusterni skoraj končana.

Potem ko je vlada začasno odpravila plačevanje dveh okoljskih dajatev, se bodo pogonska goriva opolnoči nekoliko pocenila. Liter bencina bo cenejši za 4 cente in pol ter bo stal 1,6 evra. Dizel se bo pocenil za 2,7 centa na liter; ta bo stal 1,83 evra. Za liter kurilnega olja pa bo treba odšteti 1,44 evra oziroma 2,8 centa manj kot doslej. Na cene nafte sicer močno vpliva dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer je začasna prekinitev ognja med Združenimi državami Amerike in Iranom dobrodošla.

Hostkou Štefana Chrappu je Eva Stanková občianskeho združenia Návrat, ktorá je tiež náhradnou mamou. Reč je o náhradnom rodičovstve a ľudskej blízkosti. | Hostka: Eva Stanková (pestúnka, občianske združenie Návrat). | Moderuje: Štefan Chrappa. | Tolkšou Hosť sobotného Dobrého rána pripravuje Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1. Reláciu vysielame každú sobotu po 8. hodine.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice je v izrazil globoko obžalovanje zaradi sprejetja nove uredbe Evropske unije o vračanju, ki omogoča hitre deportacije migrantov in prosilcev za azil iz 27-članskega bloka. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, ste slišali še novice iz tujine, in sicer kako so v nekaterih državah praznovali svetovni dan begunca in o obiska papeža Leona XIV. na Lampedusi.

Združene države so deseto noč zapored napadle Iran, ki odgovarja z bombradiranjem ameriških baz v regiji. V spopadih sta zagorela tudi dva tankerja v Hormuški ožini, ki po iranskih napovedih ostaja zaprta dokler se bo nadaljevala ameriška agresija. S pomorsko blokado Savdske Arabije, ki bi povzročila težave pri izvozu nafte skozi pristanišča v Rdečem morju, pa zdaj gozijo še iranski zavezniki - jemenski hutijevci. Novo zaostrovanje razmer vpliva tudi na skokovito rast cen goriv pri nas. V oddaji še: - Bo vladi uspelo še letos ustanoviti pokrajine? - Šahistka Judit Polgar zavrnila kandidaturo za predsednico Madžarske - Novi britanski premier Andy Burnham začel imenovati ministre svoje vlade

Tik pred vladnimi in parlamentarnimi počitnicami je koalicija na včerajšnjem vrhu na Brdu pri Kranju začrtala zakonodajne predloge do konca leta. Med drugim je pričakovati spremembe glede Komisije za preprečevanje korupcije, saj njenega statusa ne bodo reševali v okviru predloga zakona o SKOK-u. Dolgo pričakovan zakon o tako imenovanem SKOK-u – specializiranih organih za obravnavanje korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala - je vlada potrdila v četrtek. Gre za eno njenih ključnih protikorupcijskih zavez in glavno predvolilno obljubo stranke Demokrati Anžeta Logarja. Predlog je že razburil, predvsem različne vpletene v pravosodju, ki še niti včeraj niso pridobili čistopisa predlaganega zakona. Bo SKOK res učinkovit v boju zoper korupcijo? Preostali poudarki oddaje: Vlagatelji in posojilojemalci v pričakovanju odločitev Evropske centralne banke glede denarne politike. Združeni narodi obsojajo napade na civilno infrastrukturo, tako v Iranu kot drugod po regiji. Agencija za okolje za osrednji, jugovzhodni in jugozahodni del države izdala oranžno opozorilo zaradi možnih močnejših neviht, na Primorskem zvečer in ponoči možna močnejša krajevna neurja.

Na Brdu pri Kranju bo danes prvi koalicijski vrh, na katerem bodo ministri predstavili prednostne naloge svojih resorjev. Še prej bo del ministrske ekipe predstavil svoje načrte na prvi seji ekonomsko-socialnega sveta. Tako delodajalci kot sindikati pričakujejo spoštovanje socialnega dialoga. Preseči je treba nasprotovanja in skupaj iskati rešitve, koristne za državo, sta enotna predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš in predsednik Svobodnih sindikatov Andrej Zorko. V oddaji tudi o tem: - Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc optimistična glede izplačil že odobrenih sredstev kulturnikom - Ameriški predsednik Donald Trump v nagovoru državljanom predvsem o varnostnih pomanjkljivostih volilnega sistema - Nogometaši Aluminija končali svojo pot v kvalifikacijah evropske lige

Poslanke in poslance pred jutrišnjim začetkom parlamentarnih počitnic danes čakata dve izredni seji. V nasprotju s pričakovanji ne bodo obravnavali ukinitve uradniškega sveta. Na pisno zahtevo več kot petine poslancev bodo morali najprej odločati o tem, ali naj se predlog novele zakona o javnih uslužbencih sprejme po skrajšanem in ne po rednem postopku. V oddaji tudi o tem: - Premier Janša v Kijevu na vrhu držav jugovzhodne Evrope in Ukrajine o podpori tej državi - Združene države Amerike in Iran znova izmenjujejo ogenj, Trump grozi z napadi na iranske elektrarne - Španci prvi finalisti svetovnega nogometnega prvenstva

Zunanji minister Tone Kajzer od Bruslja pričakuje pojasnila glede predlaganja Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije za Sahel. Slovenija odločitve o morebitni podpori še ni sprejela, minister ob tem poudarja, da mora biti izbirni postopek jasen in pregleden. Imenovanje nekdanje zunanje ministrice obravnava tudi komisija za preprečevanje korupcije. V oddaji med drugim o tem: - Članice Evropske unije deli sprejemanje sankcij proti Rusiji in skrajnim izraelskim naseljencem - Spor med Združenimi državami in Iranom vnovič ogroža ladje v Hormuški ožini - Zaradi suše nemočni kmetje pričakujejo državno pomoč

Väčšina malých podnikateľov si myslí, že sa ich povinná e-faktúra netýka. Podľa Petra Tomčányho zo Združenia účtovníkov Slovenska je to omyl. Od januára 2027 sa e-faktúra stane realitou a zmení zaužívané procesy vo firmách. V podcaste vysvetľuje, koho sa nové pravidlá týkajú, prečo skončia ročné splátkové kalendáre pri nájmoch, ako funguje digitálny poštár a aké pokuty hrozia pri chybách.

Združene države so vnovič napadle Iran, kljub začasnemu premirju med stranema. O eksplozijah poročajo z območja iranskih strateških zmogljivosti, med drugim z otokov Kešm in Harg. Islamska republika je odgovorila z zračnimi napadi na ameriška vojaška oporišča v regiji, opozorilne sirene so se oglasile v Bahrajnu in Kuvajtu. Druge teme: - Slovenija se na vrhu Nata srečuje z očitki, da kot edina članica zavezništva ne izpolnjuje svojih obljub glede obrambnih izdatkov. - Fiskalni svet na nogah zaradi občutno hitrejše rasti odhodkov od prihodkov. - Nogometaši Argentine in Švice zadnji četrtfinalisti svetovnega prvenstva.

Vojna med Združenimi državami Amerike in Iranom se nadaljuje. Ameriške sile so udarile po Iranu, ta pa po ameriških bazah v Kuvajtu in Bahrajnu. Prvi mož Washingtona Donald Trump je ob robu vrha Nata dejal, da se s Teheranom ne želi več pogovarjati, saj da so Iranci izmečki, s katerimi je nekaj hudo narobe. Zaostreno retoriko je podkrepil z vnovičnimi grožnjami in očitki o iranskih jedrskih zmogljivostih, spet pa tudi z obljubo, da Iranu ne bodo dovolili imeti jedrskega orožja. Ameriški predsednik je bil na vrhu Nata kritičen tudi do evropskih zaveznic, ker niso podprle njegovih vojaških prizadevanj. Ostali poudarki oddaje: Premier Janša o povečanju izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP: zaradi krize slovenskih javnih financ tega ni mogoče storiti čez noč. Bodo kulturniki ostali brez državnega denarja tudi za že izvedene dogodke? Arbitraža zavrnila 600-milijonsko tožbo proti Sloveniji zaradi domnevnega onemogočanja frackinga v Petišovcih.

Vrh Nata v Turčiji se začenja v senci napetosti med Združenimi državami Amerike in Evropo. Ob pritiskih Washingtona na zaveznice, naj prevzamejo večji del stroškov, generalni sekretar Nata Mark Rutte pričakuje izpolnitev zavez lanskega vrha, da bodo do leta 2035 zvišale izdatke za obrambo. V ospredju bo tudi nadaljnja pomoč Ukrajini. V oddaji tudi: - Težave v nemški avtomobilski industriji; sindikati grozijo s stavkami - V Ljubljani začetek predčasnega glasovanja na referendumu o parkiranju - V četrtfinale nogometnega svetovnega prvenstva še Španija in Belgija

V Ankari v Turčiji je ob izjemno zaostrenih varnostnih ukrepih vse nared za jutrišnji začetek vrha zveze Nato. Pričakovati je, da bodo evropski voditelji poskušali pomiriti največjo članico na drugi strani Atlantika; ameriški predsednik Donald Trump namreč ponavlja očitke, da stara celina ne nosi svojega deleža bremena v najmočnejšem obrambnem zavezništvu. Druge teme: - Na pogrebu Alija Hameneja milijoni Irancev, ne pa tudi njegov naslednik Modžtaba. - Nova evropska pravila za močnejšo zaščito letalskih potnikov. - Slovenija v zadnjih 40-ih letih uspešno omejila širjenje virusa hiv. - Norveška izločila Brazilijo, v četrtfinale svetovnega prvenstva še nogometaši Anglije.

Prometnim deloviščem na avtocestah se pridružuje tudi to jutro vzpostavljena popolna zapora dela vipavske hitre ceste. Vsak dan jo prevozi 20 tisoč vozil, od tega skoraj 4 tisoč 500 tovornjakov. Po vzpostavitvi začasnega režima bo od ponedeljka odprt le pas proti Italiji, s čimer bo stekel drugi del obsežne obnove. Drugi poudarki oddaje: Putin naznanil zavzetje celotne ukrajinske regije Lugansk. Združene države Amerike praznujejo 250 let neodvisnosti. Slovenski košarkarji utrpeli visok poraz proti Estoniji

Čez dobro uro in pol se bo v Barceloni začel sloviti Tour de France, na katerem lovi nove rekorde najboljši kolesar zadnjih let, Tadej Pogačar. Z letošnjo zmago bi izenačil rekord - pet skupnih zmag. Naskok na ta mejnik se bo začel ekipno vožnjo na čas. Pogačar je dejal, da je zelo pomembno dobro odpeljati kronometer kot ekipa in upajo na dober rezultat. Druge teme: - Kongres nemške skrajno desne AfD spremljajo množični protesti - Papež Leon 14-i na Lampedusi pozval k zaščiti migrantov - Močno razklane Združene države praznujejo 250 let obstoja

Dva dneva pred ameriškim dnevom neodvisnosti, s katerim bodo letos Združene države Amerike praznovale okroglih 250 let od nastanka, vam v poslušanje ponujamo pogovor iz oddaje Intelekta, v katerem smo se spraševali, kakšna je pravzaprav narava ameriškega imperializma. Ta vse od konca druge svetovne vojne bistveno oblikuje naš svet. Četudi so imele Združene države Amerike v Sovjetski zvezi še skoraj pol stoletja pomembnega rivala in niso igrale vloge izključnega svetovnega hegemona, so namreč odločilno vplivale na povojno resničnost. Še več, s svojo politično, ekonomsko, vojaško, institucionalno in kulturno močjo so dosegle tolikšen vpliv, da se je dejanska ozemeljska zasedba teritorijev, kakor so se tega lotevali stari imperiji, pokazala kot tako rekoč nepotrebna. Danes je hegemonska vloga Združenih držav – predvsem zaradi vzpona Kitajske – znova pod vprašajem. In vendar se zdi, da koncu ameriškega imperializma ne bomo priča tako zlahka. Na kakšen način so Združene države, ki so dolgo veljale za eno najbolj izolacionističnih držav, zavladale in še vladajo svetu, smo se pogovarjali z dr. Bogomirjem Kovačem z ljubljanske Ekonomske fakultete, radijskim urednikom, zgodovinarjem dr. Tomažem Gerdenom in sociologom dr. Markom Kržanom. Oddajo je pripravila Alja Zore.

V dneh okoli solsticija, ki so najbolj obsijani s soncem, je največ tudi proizvodnje elektrike iz sončnih elektrarn - pri nas lahko v tem času doseže okoli 20 odstotkov. Energija iz sonca je tako najbolj hitro rastoč vir elektrike v zadnjem desetletju. A po hitrem razmahu v zadnjem letu prvič vidimo nekoliko manjšo rast novih zmogljivosti. Nizke, celo negativne cene elektrike v tem času in omejitve omrežja prinašajo dvome v to, ali je rast fotovoltaike še prava pot do večje energetske samozadostnosti in do ogljične nevtralnosti. Uporabniki se po drugi strani sprašujejo, ali in v kakšnih pogojih se postavitev male elektrarne še izplača. O vsem tem v tokratnem Studio ob 17ih. Gostje: Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo, ministrstvo za infrastrukturo in energetiko Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike dr. Marko Topič, dekan ljubljanske Fakultete za elektrotehniko; Benjamin Turnšek, Elektro Primorska. Avtorica oddaje Erna Strniša.

Janševo dobrikanje Izraelu pričakovano razburja opozicijo. V odzivih na premierovo napoved selitve veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem pa smo slišali, da bi pomenilo kršitev resolucije varnostnega sveta Združenih narodov in odmik od skupnega evropskega zunanjepolitičnega stališča. V oddaji tudi o tem: - Kljub premirju novo ameriško-iransko obstreljevanje - Srbski predsednik Aleksandar Vučić napovedal odstop - Na podeželskem parlamentu tudi o stanovanjski problematiki mladih

Srečna je lahko država, ki se toliko ukvarja s svojimi proslavami … Domoljubje namreč ni le mahanje z zastavicami, prepevanje besede Slovenija, je tudi kritičnost in zmožnost dialoga. Je spoštovanje institucij in skupnih pravil igre. Spodobnost in vljudnost. Dialog pa je več kot le pogovor, ne gre le za to, kdo bo zmagal ali kdo bo imel močnejše očitke. Pomemben del dialoga je poslušanje in iskanje tistega, kar je res. Resnice. Ta tudi v postresničnem svetu ni le beseda, v katero lahko poljubno vstaviš piko. V oddaji so uporabljeni posnetki iz informativnih oddaj RTV Slovenija pa tudi:  Poročilo neodvisne komisije Združenih narodov za zasedena palestinska ozemlja  Intervju Donalda Trumpa za portal Axios   Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc na Fb ob ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve  Studio ob 17ih Kje je Slovenija po 35 letih in kakšna prihodnost nas čaka? Oddajo je pripravila Nataša Mulec.  Vroči mikrofon Za produktivnost rabiš zdrave ljudi, ki ga je ob festivalu delavskega filma Kamerat pripravil Gorazd Rečnik.  Pa še knjižna priporočila:  esej Prafašizem Umberta Eca Jason Stanley: Kako deluje fašizem (Politika nas in njih)  vsa dela Slavenke Drakulič. Tudi Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali.  

Všetci sa zhodujú, že mestá, obce či župy by mali byť oslobodené od dlhovej brzdy, chýba však politická vôľa, hovorí v podcaste Aktuality Nahlas Jozef Božik, primátor Partizánskeho a predseda Združenia miest a obcí Slovenska.Samosprávy budú počas leta pripravovať rozpočty. Božik očakáva, že schvaľovať sa budú až v novembrových dňoch, teda po komunálnych voľbách. Stále však nie je jasné, koľko peňazí budú mať k dispozícii.Dlhová brzda totiž obmedzuje, aké finančné operácie môžu samosprávy využiť. Ak by sa riadili platným znením dlhovej brzdy, nemohli by napríklad siahnuť na neminuté peniaze z predošlých rozpočtov, ale ani na financie z úverov, ktoré využívajú napríklad pri projektoch z eurofondov.V prípade spomínaného Partizánskeho s 20-tisíc obyvateľmi vyčíslil Božik výpadok financií na 800-tisíc eur. „Buď zruším kosenie, alebo verejné osvetlenie. Alebo zruším športovanie pre tisíc deťom a zatvorím športoviská, pretože tie športové dotácie vychádzajú na 600-tisíc eur. Alebo by som zatvoril mestskú knižnicu a obmedzil kultúrny život na minimum,“ približuje Božik.Na riadnu zmenu ústavného zákona chýba politická vôľa. „Momentálne nie je možné, aby opozícia podporila nejaký vládny návrh. Na druhej strane, keď to predloží opozícia, vládna koalícia nezahlasuje,“ hovorí Božik.Riešenie pre tento rok bude zrejme len dočasné. „Ak dá minister financií jasný verdikt, že môžeme ísť v režime klasického rozpočtu, tak tento rok nejako prežijeme,“ uviedol šéf ZMOS-u.Samosprávy sa pritom okrem ústavného zákona o rozpočtovej zodpovednosti, teda dlhovej brzdy, riadia aj ďalšími pravidlami, ktoré obmedzujú ich zadlžovanie. Zákon o rozpočtových pravidlách územnej samosprávy totiž hovorí, že ešte predtým, ako by samosprávy vytvorili deficitné hospodárenie, išli by do nútenej správy, dodáva Božik.Na podcaste spolupracovali Sophia Štefániková a Adam Obšitník.

Všetci sa zhodujú, že mestá, obce či župy by mali byť oslobodené od dlhovej brzdy, chýba však politická vôľa, hovorí v podcaste Aktuality Nahlas Jozef Božik, primátor Partizánskeho a predseda Združenia miest a obcí Slovenska.Samosprávy budú počas leta pripravovať rozpočty. Božik očakáva, že schvaľovať sa budú až v novembrových dňoch, teda po komunálnych voľbách. Stále však nie je jasné, koľko peňazí budú mať k dispozícii.Dlhová brzda totiž obmedzuje, aké finančné operácie môžu samosprávy využiť. Ak by sa riadili platným znením dlhovej brzdy, nemohli by napríklad siahnuť na neminuté peniaze z predošlých rozpočtov, ale ani na financie z úverov, ktoré využívajú napríklad pri projektoch z eurofondov.V prípade spomínaného Partizánskeho s 20-tisíc obyvateľmi vyčíslil Božik výpadok financií na 800-tisíc eur. „Buď zruším kosenie, alebo verejné osvetlenie. Alebo zruším športovanie pre tisíc deťom a zatvorím športoviská, pretože tie športové dotácie vychádzajú na 600-tisíc eur. Alebo by som zatvoril mestskú knižnicu a obmedzil kultúrny život na minimum,“ približuje Božik.Na riadnu zmenu ústavného zákona chýba politická vôľa. „Momentálne nie je možné, aby opozícia podporila nejaký vládny návrh. Na druhej strane, keď to predloží opozícia, vládna koalícia nezahlasuje,“ hovorí Božik.Riešenie pre tento rok bude zrejme len dočasné. „Ak dá minister financií jasný verdikt, že môžeme ísť v režime klasického rozpočtu, tak tento rok nejako prežijeme,“ uviedol šéf ZMOS-u.Samosprávy sa pritom okrem ústavného zákona o rozpočtovej zodpovednosti, teda dlhovej brzdy, riadia aj ďalšími pravidlami, ktoré obmedzujú ich zadlžovanie. Zákon o rozpočtových pravidlách územnej samosprávy totiž hovorí, že ešte predtým, ako by samosprávy vytvorili deficitné hospodárenie, išli by do nútenej správy, dodáva Božik.Na podcaste spolupracovali Sophia Štefániková a Adam Obšitník.

Vse od konca druge svetovne vojne svet bistveno oblikuje ameriški imperializem. Četudi so imele Združene države v Sovjetski zvezi še skoraj pol stoletja pomembnega rivala in niso igrale vloge izključnega svetovnega hegemona, so odločilno oblikovale povojni svet. Še več, s svojo politično, ekonomsko, vojaško, institucionalno in kulturno močjo so dosegle tolikšen vpliv, da se je dejanska ozemeljska zasedba teritorijev, kakršne so se posluževali stari imperiji, pokazala kot tako rekoč nepotrebna. Danes je hegemonska vloga Združenih držav – predvsem zaradi vzpona Kitajske – ponovno pod vprašajem. In vendar se zdi, da koncu ameriškega imperializma ne bomo priča tako zlahka. V tokratni Intelekti se ob bližajoči se 250. obletnici nastanka ZDA zato sprašujemo: kakšna je pravzaprav narava ameriškega imperializma? Na kakšen način so Združene države, ki so dolgo veljale za eno najbolj izolacionističnih držav, zavladale in še vladajo svetu? V živo v studiu Prvega programa so z mano dr. Bogomir Kovač z ljubljanske Ekonomske fakultete, radijski kolega zgodovinar dr. Tomaž Gerden in sociolog dr. Marko Kržan. foto: Pixabay

V švicarskem letovišču Bürgenstock se bodo danes med predstanvniki Združenih držav Amerike in Irana predvidoma začeli tehnični pogovori o uresničevanju dogovora o končanju vojne na Bližnjem vzhodu. Iransko delegacijo bosta vodila glavni pogajalec Mohamed Bager Galibaf in zunanji minister Abas Argči, ameriško pa podpredsednik J. D. Vance. Drugi poudarki oddaje: - Nemčija s podporo ukrepom Evropske unije za zaščito evropske industrije pred kitajskimi trgovinskimi praksami. - Obveščenost delavcev o tveganjih dela na soncu in vročini zelo slaba, opozarja zdravniška stroka. - V Poletni muzejski noči so muzeji in galerije brezplačno odprli svoja vrata. - Še naprej bo sončno in vroče, popoldne in zvečer možne posamezne plohe in nevihte.

Po preložitvi pogovorov med Združenimi državami Amerike in Iranom, ki bi se sicer začeli včeraj v Švici, je ponoči tja odpotoval posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff. Kdaj bodo predstavniki Washingtona in Teherana sedli za skupno mizo in se skušali dogovoriti o naslednjih korakih za končanje vojne na Bližnjem vzhodu, še ni jasno. Trump kljub temu verjame, da bodo uspešni. Drugi poudarki oddaje: - Vrh Evropske unije minil tudi v znamenju pozivov k pospešitvi izvajanja uredbe o vračanju migrantov. - Gorski reševalci pred začetkom poletne sezone pozivajo k previdnosti in temeljiti pripravi na ture. - V Dolenjskem muzeju v Novem mestu zvečer odprtje razstave o festivalu Rock Otočec.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države z Iranom elektronsko podpisale preliminaren sporazum o končanju vojne, uradno pa ga bodo v petek v Ženevi. Ameriški podpredsednik JD Vance je dokument opisal kot zelo splošen, zato veliko stvari ostaja nejasnih. Drugi poudarki: - Ukrajina in Moldavija začeli vsebinska pogajanja o pridružitvi Evropski uniji. - Banka Slovenije bo objavila posodobljeno napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo. Po pričakovanjih bo napoved rasti BDP malenkost znižala, ob tem pa občutno zvišala oceno glede inflacije. - Letošnja poletna sezona bo v naših gorah po predvidevanjih gorskih reševalcev znova izjemno zahtevna.

Združenje za pediatrijo je pred dobrim mesecem predstavilo spletno stran s pediatričnimi priporočili, ki omogoča enostaven dostop do strokovno utemeljenih vsebin o najpogostejših zdravstvenih težavah otrok in mladostnikov. Nasveti so namenjeni tako staršem kot otrokom in vsem, ki se z njimi ukvarjajo. Opažajo namreč, da si posamezniki v ambulantah zapomnijo le manjši del informacij, ki jih pove zdravnik. Spletno stran bo v torkovem Svetovalnem servisu predstavil pediater in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Denis Baš.

Svoboda govora, individualizem, potrošništvo kot način življenja in domnevna svoboda, ki s tem pride, tehnološki napredek, filmski način upovedovanja zgodb, kavbojke, hitra hrana, globalna glasbena industrija. Ne da bi omenila državo, sem prepričana, da je večina pomislila na Združene države Amerike. Da je ta globalna velesila vstopila v podzavest in življenje velike večine prebivalcev tega sveta, je posledica večdesetletne sposobnosti prepričevanja z uporabo mehke moči: zaželene cilje v mednarodnih odnosih je dosegla s privlačnostjo in prepričevanjem, predvsem pa brez uporabe prisile ali groženj. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek. Sogovorniki:-profesor politologije dr. Tomaž Deželan, predstojnik Katedre za analizo politik in javno upravo ter koordinator doktorskega študija Ameriške študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani-izr. prof. dr. Mirt Komel z Oddelka za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani-prof. dr. Peter Stanković s Katedre za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Foto: Treptower (Pixabay)

Ukrepi iz koalicijske pogodbe bodo imeli povečini negativne učinke na javne finance, ugotavlja fiskalni svet. Medtem Banka Slovenije pričakuje nižjo rast slovenskega gospodarstva in višjo inflacijo. Druge teme: - Memorandum o soglasju z Iranom po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa določa odpoved Teherana jedrskemu orožju - Evropski parlament potrdil pravno podlago za trgovinski sporazum z Združenimi državami, ki odpravlja večino carin na uvoz ameriških izdelkov - Civilna iniciativa za Ljubljano vztraja pri referendumu o parkirnem odloku, župan Zoran Janković meni, da izid ne bi spremenil ničesar

Iran in Združene države so se dogovorili za premirje, podpis sporazuma je predviden v petek. Namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi je sporočil, da se morata takoj zgoditi dve stvari: takojšnja in trajna ustavitev napadov, tudi izraelskih na Libanon, temu bo sledila sprostitev ameriške pomorske blokade in iransko odprtje Hormuške ožine. V oddaji tudi: - državni zbor bo obravnaval spremembe zakona o lokalnih volitvah - na prelazu Vršič začenja veljati nov prometni režim - Carolina po dvajsetih letih osvojila ligo NHL

Oči svetovne javnosti so usmerjene v morebitno sklenitev mirovnega sporazuma med Iranom in Združenimi državami. Teheran je sicer zavrnil navedbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo dogovor podpisali še danes. Nasprotujoča si mnenja imata strani tudi o vsebini dogovora. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Z veliko in malo Franjo se bo sklenila 45. najbolj množična kolesarska prireditev pri nas - Nova zakonodaja po prizadevanjih Čebelarske zveze Slovenije prinaša natančno označevanje izvora medu - Košarkarji New Yorka po 53 letih osvojili naslov prvaka v severnoameriški ligi NBA

Po včerajšnjih optimističnih napovedih Irana in Združenih držav o skorajšnjem podpisu mirovnega dogovora se dogajanje v Hormuški ožini znova zaostruje. Ameriška vojska je namreč sporočila, da so sestrelili več iranskih dronov, usmerjenih na trgovske ladje. Strani podajata tudi nasprotujoče si informacije o vsebini sporazuma. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropski pakt o migracijah in azilu po mnenju državnega sekretarja Predaliča breme prenaša na manjše države - Predsednik Resnice Stevanović napovedal poplačilo terjatev do nekdanjih delavcev podjetja Progros - Po uradnem odprtju 61. Borštnikovo srečanje prehaja v tekmovalni del

Po več kot štirih letih od ruskega napada na Ukrajino v mirovnih pogajanjih ni opaziti napredka. Združene države Amerike so bolj zaposlene z Iranom in Bližnjim vzhodom. Medtem naj bi Ukrajina počasi vzpostavila ravnotežje na bojišču, z vsakodnevnimi napadi na rusko vojaško in energetsko infrastrukturo pa sprva simbolična škoda postaja vse bolj realna. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo poskusili odgovoriti na vprašanje ali se mir v Ukrajini oddaljuje ali vseeno približuje in kakšno vlogo lahko v tem procesu odigra Evropa. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Denis Mancevič, kolumnist in analitik; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Ameriški predsednik Donald Trump je, kot kaže, vse manj zadovoljen s potekom dogodkov na Bližnjem vzhodu. Vztraja sicer, da je dogovor, in to zelo dober, blizu, a se zdi, da se vsakič nekaj zalomi. Telefonska linija s siceršnjim zaveznikom Izraelom je vse pogosteje vklopljena. Druge teme: - Primopredaja bo danes končana tudi na zunanjem ministrstvu. Novi minister napoveduje krepitev mednarodne vloge Slovenije. - Združenje mestnih občin proti spreminjanju volilne zakonodaje manj kot pol leta pred lokalnimi volitvami. - Na primorski avtocesti med Ravbarkomando in Postojno so se začela nočna dela, ki naj bi izvedbo projekta pospešila za največ 30 dni.

Danes bomo dobili novo vlado, ki jo bo vodil Janez Janša. Takoj po imenovanju se bo sešla na prvi seji in predvidoma potegnila prve kadrovske poteze - ob državnih sekretarjih bi lahko dobili še nova vodstva policije, Sove in morda tudi Fursa. Drugi poudarki: - Izrael in Libanon dosegla dogovor o uresničevanju premirja. - Združeni narodi ob hitrem razvijanju umetne inteligence opozarjajo na njeno energetsko potratnost. - Dve slovenski zmagi na atletskem mitingu na Finskem - Čeh prvi v metu diska, Guček na 400 metrov z ovirami.

Národní kontrolóri zistili, že 14 obcí a miest na východom Slovensku predávali svoje akcie vo Východoslovenskej vodárenskej spoločnosti pod cenu. Vodárne sa bránia, že tak rozhodli samotní akcionári, teda obce a mestá. Podľa kontrolného úradu si tak samosprávy jediným rozhodnutím znížili svoje majetky o dvanásť a pol milióna eur.Prečo teda mestá a obce predávali svoje akcie výmenou za dlhopisy vodárenskej spoločnosti a čo to pre nich znamená? Prečo Najvyšší kontrolný úrad hovorí, že sa tak pripravujú o majetok a vplyv vo vodárňach? Čo to znamená pre ľudí na východe a prečo ich vodné a stočné patrí k najvyšším na Slovensku? A ako to komentuje Združenie miest a obcí Slovenska?Braňo Závodský sa rozprával s predsedom Najvyššieho kontrolného úradu Ľubomírom Andrassym a predsedom Združenia miest a obcí Slovenska Jozefom Božikom.

Zaslišanja ministrskih kandidatov so končana, novo vlado Janeza Janše čaka samo še jutrišnje potrjevanje v državnem zboru. Kot zadnji kandidat je zeleno luč dobil Borut Rončevič, ki bo prevzel vodenje resorja za izobraževanje, mladino in znanost. Drugi poudarki oddaje: - V Združenju zdravstvenih zavodov opozarjajo na negativne posledice enoodstotnega nižanja cen storitev na račun materialnih stroškov - Združene države po iranskih napadih na ameriška oporišča s povračilnimi napadi na otok Kešm v Hormuški ožini. - Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa na turneji po Zahodnem Balkanu poudarja zavezanost Evropske unije širitvenemu procesu.

V pogajanjih za končanje vojne med Združenimi državami in Iranom ostajajo številne nejasnosti, veliko je nasprotujočih si informacij. Da se mu ne mudi skleniti sporazuma z Iranom, je dejal ameriški predsednik Donald Trump. Druge teme: - Brezpilotni letalnik je po navedbah Rusije zadel stavbo s turbino na območju zaporoške nuklearke. - Digitalizacija in robotizacija vse bolj prodirata tudi v kmetijstvo. - Nogometaši Paris Saint-Germaina so ubranili naslov zmagovalca Lige prvakov.

Novoizvoljeni premier Janez Janša je v državni zbor sinoči vložil seznam ministrskih kandidatov. Največje presenečenje je kandidat za notranjega ministra - Janšev odvetnik Franci Matoz. Zaslišanja bodo predvidoma potekala od ponedeljka do srede, vlado pa naj bi dobili v četrtek. Drugi poudarki oddaje: Upokojenci bodo prejeli za odstotek višje pokojnine Iran in Združene države kljub optimističnim tonom še niso tako blizu dogovora o koncu vojne Polfinalna para svetovnega hokejskega prvenstva Švica - Norveška in Kanada - Finska