Podcasts about zdru

Civilna iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih in Združenje zasebnih vrtcev Slovenije napovedujeta protestni shod ta petek pred državnim zborom. Razlog je novela zakona o vrtcih, ki predvideva ukinitev financiranja zasebnih vrtcev iz javnih sredstev, ki izvajajo javni kurikulum, torej enakega kot javni vrtci. Ali omenjeni predlog ogroža zasebno pobudo na področju predšolske vzgoje pri nas? Ali bodo zasebne vrtce lahko obiskovali le otroci iz premožnih družin? Novela zakona o vrtcih prinaša še druge novosti. O vsem tem z gosti v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj; vodja Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje MU MOL Marija Fabčič; ravnateljica Vrtca Medvode in predstavnica združenja ravnateljev Romana Epih; ravnateljica zasebnega Vrtca Bambi Taja Steblovnik; ustanovitelj in vodja iniciative staršev otrok, ki obiskujejo zasebni vrtec, Gregor Bezenšek. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Izrael je danes v katarski prestolnici Doha izvedel zračni napad na visoke predstavnike gibanja Hamas, ki naj bi razpravljali o najnovejšem ameriškem predlogu sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi. Napad naj bi po navedbah gibanja preživeli, v njem pa je bilo ubitih 6 ljudi, med njimi pripadnik katarskih varnostnih sil. Združene države so odzivu sporočile, da so bile o napadu obveščene vnaprej, prav tako da je bil z njim seznanjen tudi Katar, iz Dohe pa so sporočili, da so bili o napadu seznanjeni šele, ko je že potekal. Bela hiša je medtem katarskim oblastem zagotovila, da se takšen napad ne bo več zgodil.

Združenje Evgen Blankin bo tudi letos v Vidmu pripravilo tečaje in pouk slovenščine za otroke in odrasle. Ta petek bo v okviru tradicionalne prireditve Friuli Doc za vse osnovnošolske otroke v mestni knjižnici potekala dvojezična kreativna delavnica Nagajive skrivnosti skrite med vejami pod vodstvom beneške umetnice Luise Tomasetig. V soboto bo združenje na povabilo mestne uprave predstavilo svoje dejavnosti na stojnici v ulici Mercatovecchio, ki bo na voljo organizacijam, ki se v pokrajini ukvarjajo s kulturo in domačimi jeziki. Od sredine meseca bodo otroci imeli možnost obiskovanja tečaja jezika in dejavnosti v slovenščini v dveh starostnih skupinah pod vodstvom vzgojiteljice in učiteljice iz Slovenije. Oba tečaja bosta brezplačno potekala vse šolsko leto ob ponedeljkih popoldan v prostorih župnije svetega Kvirina v Vidmu. Konec septembra bosta stekla tudi tečaja slovenskega jezika in kulture za odrasle, in sicer za začetnike in nadaljevalni tečaj. Združenje Blankin organizira tudi različne dopolnilne dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju kulture in življenja v Sloveniji, še piše petnajstdnevnik Dom.

Cerkev dobila dva nova svetnika, predvsem vzornika mladih.Na kanonizaciji Petra Jurija Frassatija in Karla Acutisa med številnimi romarji na Trgu sv. Petra tudi Slovenci.V Cerkvi na Slovenskem danes veliko slovesnosti, nekatere že v luči jutrišnjega praznika Marijinega rojstva.V največjem ruskem napadu na Ukrajino več mrtvih, v Kijevu poškodovan sedež vladeZakaj v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije in Civilni iniciativi staršev otrok v zasebnih vrtcih v petek pripravljajo protest?Predstavniki redov in skupnosti s frančiškovsko karizmo peš romajo iz Goričkega v Piran.Slovenija ob 17.30 z Italijo za četrtfinale evropskega prvenstva v košarki.

Izraelska vojska kljub vse večjemu mednarodnemu pritisku stopnjuje napade na mesto Gaza, predhodno označeno za območje spopadov. Po ukazu za evakuacijo je vojska porušila 12-nadstropno stolpnico, češ da gre za infrastrukturo Hamasa, in napovedala nove napade na visoke stavbe v mestu. Zaskrbljenost ob tem so izrazili Združeni narodi. Po besedah predstavnika generalnega sekretarja Svetovne organizacije Stephana Dujarrica so ljudje na severu Gaze preprosto izčrpani. Ne morejo si privoščiti selitve na jug enklave, ker so prostori za razseljene prenatrpani in ker lahko pot tja stane več kot 800 evrov. V oddaji pa tudi o tem: - V Srbiji novi protesti, največ ljudi se je tokrat zbralo v Novem Sadu - Napredek gorenjskih občin pri odvračanju tranzitnega prometa z lokalnih cest - Slovenski nogometaši so na prvi kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo remizirali proti Švedom

Rusija zavrača možnost varnostnih jamstev Zahoda za Ukrajino. Na sinočnji razpravi v Združenih narodih je ruski predstavnik Vasilij Nebenzja zatrdil, da je Moskva pripravljena na diplomatsko rešitev konflikta, vendar da morajo za trajen mir vse strani upoštevati nove ozemeljske razmere, ki so nastale po ruski priključitvi Krimskega polotoka in štirih regij. Drugi poudarki oddaje: Je prihodnja evropska kmetijska politika največji poraženec novega sedemletnega proračunskega predloga Evropske unije? Končana javna obravnava omrežninskega akta: industrija opozarja na nesorazmerja, gospodinjstva pridobivajo. Košarkarji z zmago nad Izraelom na tretje mesto skupine. V osmini finala jih čakajo Italijani. Nogometaši nocoj začenjajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo

Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled.

Saga o nakupu helikopterjev za nujno medicinsko pomoč dobiva novo poglavje. Po objavi zvočnih posnetkov o favoriziranju podjetja Leonardo in posledični odreditvi notranje revizije je pristojni minister Boštjan Poklukar sporočil, da ta ni pokazala nepravilnosti. Druge teme: - Kitajska vojaška parada namenjena tudi odvračanju Združenih držav - Generalni sekretar Nata si želi jasnih varnostnih jamstev za Ukrajino - V dežurni lekarni pri ljubljanski polikliniki bodo po prenovi pripravljali tudi najzahtevnejša magistralna zdravila

Poklukar: revizija ni pokazala nepravilnosti, podpis pogodbe za helikopterje v kratkem.Čadonič Špeličeva: zadnjo besedo je imela policija in ne medicinska stroka.Fiskalni svet vladi: Proračun naj bo realen, ne napihnjen.Janez Cigler Kralj: Zakon o dolgotrajni oskrbi je norčevanje iz ljudi.Na Blejskem strateškem forumu o nujnosti reforme Združenih narodov.Papež pozval h končanju humanitarne katastrofe v Sudanu in dialogu za mir.Državljani od EU pričakujejo zaščito pred krizami ter okrepljeno varnost in obrambo.Jutri shod pred ministrstvom za naravne za ohranitev ljubljanske tržnice in bližnjih stavb.ŠPORT: Naši košarkarji kljub neprepričljivi igri do zmage nad Islandijo in osmine finala.Vreme: Na zahodu jasno, drugod delno oblačno, možne so manjše plohe; jutri sončno.

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Umetnica in raziskovalka Robertina Šebjanić je prva pri nas opozorila na nevidne posledice vojn na morsko okolje s projektom Odmevi brezna in simpozijem lansko jesen Ljubljani. V ospredju so ogromne količine neeksplodiranega orožja, odloženega v morja po drugi svetovni vojni, ki se razkraja na morskem dnu in sprošča strupene kemikalije. Projekt je zasnovala na ekspediciji s francosko raziskovalno ladjo Tara v Baltskem in Severnem morju. O tej »toksični ekološki bombi«, kot ji pravi sama, je letos sodelovala tudi na konferenci Združenih narodov o oceanih v Nici. Trenutno pa na razstavi Made in: dediščine prihodnosti v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani predstavlja novo različico instalacije Odmevi brezna. Tokrat z raziskovanjem Jadranskega morja.

Na neformalnem srečanju zunanjih ministrov članic Evropske unije je več vodij diplomacije izrazilo kritiko do ameriške zavrnitve izdaje vizumov palestinski delegaciji za sodelovanje na septembrskem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Odločitev je obsodila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Med državami članicami sicer ni soglasja glede ukrepanja na ravni Unije proti Izraelu zaradi kršitev humanitarnega prava v Gazi. Druge teme: - Na zahodu Ukrajine ubit poslanec in nekdanji predsednik parlamenta Andrij Parubij. - Po poletnem zatišju se bliža pestra politična jesen; kaj prinaša? - Dela na Soči pri vasi Čezsoča razburila varuhe rek.

Izraelska vojska nadaljuje napade v Gazi od koder danes poročajo o najmanj 50-ih smrtnih žrtvah. Humanitarne organizacije opozarjajo, da Izrael v enklavo dovoljuje dobavo le malo nujne pomoči. Današnje zasedanje zunanjih ministrov članic Evropske unije v Koebenhavnu je medtem vnovič pokazalo, da 27-erica glede morebitnega ukrepanja proti izraelski politiki ostaja razdvojena. Odmeva tudi odločitev Združenih držav, da zavrnejo izdajo vizumov za udeležbo palestinske delegacije na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov.

Katastrofalne razmere v Gazi so zaznamovale zasedanje evropskih zunanjih ministrov v Koebenhavnu. V povezavi glede morebitnega ukrepanja proti izraelski politiki ostajajo razcepljeni. Nasprotno je pri odločitvi Združenih držav Amerike, da palestinski delegaciji pred zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov ne izdajo vizumov - Washington so pozvali, naj vnovič preuči svojo odločitev. Drugi poudarki oddaje: - Pred članicami Unije možnost uvedbe dodatnih sankcij proti Moskvi. - Del podjetij pri nas še nima pripravljenega načrta razogljičenja. - Po Sloveniji odpravljanje škode po obilnih padavinah, neurja so danes med drugim pustošila na Hrvaškem.

Zakaj evtanazija ni rešitev in zakaj je pomembna kakovostna paliativna oskrba?Bolniki, invalidi in ostareli škofij Maribor in Novo mesto na svetoletnem romanju.Vrnitev Marijine slike Vittoria Carpaccia iz Padove v nazaj v Piran.Rusija v bližini mesta Pokrovsk na vzhodu Ukrajine zbrala približno 100.000 vojakov.Se Izrael ob podpori Združenih držav Amerike pripravlja na nov napad na Iran?Letošnji Aljaževi dnevi v znamenju 130. obletnice postavitve stolpa na vrhu Triglava.Vreme: Danes še možne plohe in nevihte. Jutri zjutraj ponekod megla, čez dan sončno.

Obsodbam enega od najbolj smrtonosnih ruskih napadov na Kijev, ki je zahteval najmanj 23 življenj, so se pridružile tudi Združene države. Ameriški odposlanec za Ukrajino Keith Kellog je izrazil prepričanje, da napadi ogrožajo Trumpova prizadevanja za končanje vojne. Podobno meni ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, češ da napad jasno dokazuje, da se ruski cilji niso spremenili. Ukrajina je bila v središču razprav prvega dne slovenske diplomacije in bo tudi na današnjem zasedanju obrambnih ministrov Unije. Drugi poudarki oddaje: - Ameriška ukinitev financiranja javnih medijev že širi informacijske puščave. - Čeprav bo inflacija po pričakovanjih še naprej nekoliko povišana, trg dela ostaja stabilen. - Košarkarji želijo pozabiti uvodni poraz na evropskem prvenstvu in se osredotočiti na prihodnje tekme.

Muzej Lah na Bledu, ki ga bodo odprli prihodnje poletje, je projekt, kot ga v Sloveniji še nismo videli. Zakonca Igor in Mojca Lah sta želela ustvariti prostor za predstavitev svoje obsežne umetniške zbirke iz Fundacije Lah, ki sta jo dopolnjevala tri desetletja. Združuje izjemna imena domače in mednarodne modernistične in sodobne umetniške scene, kot so Anne Imhof, Anselm Kiefer, Ilja in Emilia Kabakov, Zoran Mušič, Neue Slowenische Kunst in drugi. Arhitekturo muzeja so zasnovali v slovitem londonskem biroju David Chipperfield Architects. Svetovno priznani arhitekt David Chipperfield, med drugim Pritzkerjev nagrajenec, s svojo mrežo birojev deluje v več okoljih, poleg Londona jih najdemo še v Berlinu, Milanu, Šanghaju in Santiagu de Compostela. Muzej Lah, galerijski kompleks, ki obsega 5000 kvadratnih metrov neto površine, od tega približno 3500 kvadratnih metrov razstavnih površin, je njihov prvi projekt v tem delu Evrope. Sledi glavnim Chipperfieldovim načelom, kot sta spoštljiv dialog z lokalno arhitekturo in naravo ter energetska učinkovitost. Slika (izrez): © David Chipperfield Architects

Druga epizoda z naslovom »Z družino po ZAE – 2. del« je dobila epilog, v okviru katerega je popotnica Mateja Mazgan Senegačnik, ki je hkrati prostovoljka Popotniškega združenja Slovenije, z nami delila preostale izkušnje odkrivanja bogate bližnjevzhodne države. Glavne turistične atrakcije, skriti puščavski biseri, kulturne posebnosti in praktični nasveti za potovanja z družino dopolnjuje zanimiva vsebina z veliko fotografijami, ki jih je pripravila za nas.S06E09Gostja: Mateja Mazgan Senegačnik | Aktivna družinaModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 27. 08. 2025Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep Youtube: https://www.youtube.com/popotnistvo

Predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih ureja tudi področje agrofotovoltaike. Gre za inovativno rešitev sočasnega izkoriščanja sončne energije in kmetijskega zemljišča za hkratno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in kmetijsko pridelavo. Gre za izrabo kmetijskih zemljišč za doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije ,ali so paneli nad nasadi idealna zaščita rastlin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi? Za investitorje pa so privlačni predvsem pričakovani donosi dvojne rabe. O pasteh, zadržkih in prednostih agrofotovoltaike v tokratnem Studiu ob 17-ih s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike; Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Slovenske odbojkarice so se uvrstile v izločilne boje svetovnega prvenstva, potem ko se je tekma med Združenimi državami in Češko razpletla po njihovih željah. Svoj del so opravile opoldne, ko so s 3 : 0 premagale Argentinke - to je bila tudi njihova krstna zmaga na svetovnih prvenstvih.

Lakota v Gazi je zdaj tudi uradno potrjena. Združeni narodi so razmere označili za najhujšo stopnjo prehranske krize, humanitarne agencije pa svarijo, da strada več kot pol milijona ljudi. Ob tem so se znova zvrstili številni pozivi k takojšnji prekinitvi ognja in dostavi humanitarne pomoči. Kot je poudarila predsednica države Nataša Pirc Musar, mora biti človečnost na prvem mestu. Druge teme: - Trump znova zagrozil Rusiji, če v dveh tednih ne bo napredka glede ukrajinskega konflikta. - V Gornji Radgoni začetek mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra - Dobrodelni plezalni maraton Janje Garnbret. V 24-ih urah želi preplezati 100 smeri.

Zadržani optimizem, ki ga je bilo moč čutiti ob srečanju med predsednikoma Združenih držav in Rusije, Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, je po tednu dni popolnoma izpuhtel. Rusija vztraja pri svojih zahtevah, za nova srečanja na najvišji ravni ne kaže zanimanja. Ukrajina medtem zavrača ruske ozemeljske zahteve. Druge teme: - Kmetovanje mladih tudi letos med poudarki sejma Agra - Hrvaška bi za tuje delavce uvedla obvezno znanje osnovne ravni hrvaščine - Na sarajevskem filmskem festivalu nagradi za slovensko koprodukcijo in najboljšo žensko vlogo

Združeni narodi so na območju mesta Gaza in v njegovi okolici danes uradno razglasili lakoto, ki je posledica nenehnih napadov izraelske vojske, oviranja dostave zadostnih količin humanitarne pomoči ter propada zdravstvenega sistema. Človekoljubne organizacije poudarjajo nujnost takojšnjega ukrepanja in svarijo pred širitvijo lakote. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski zaveznice poziva k okrepitvi pritiska na Rusijo, če ne bo pokazala zanimanja za mir. - Nekatere poklice v šolskem sistemu bi že lahko uvrstili med deficitarne. - Med upokojenci se vse bolj širi revščina.

Združeni narodi so na območju mesta Gaza tudi uradno razglasili lakoto, v katastrofalnih razmerah zaradi stradanja živi več kot pol milijona ljudi. Izrael te ugotovitve zavrača, Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem pa poziva k prekinitvi spopadov in k omogočanju dostopa humanitarne pomoči prebivalcem Gaze.

Pristojne službe Združenih narodov so mesto Gaza razglasile za območje najhujše lakote. Na območju lakote se, kot je povedal predstavnik Svetovnega programa za hrano Jean-Martin Bauer, širijo stradanje, bolezni in smrt. Kot še poudarjajo v Svetovni organizaciji, je lakota v Gazi posledica človeških ravnanj, zato bi jo lahko ustavili. Izrael pa v odzivu trdi, da v Gazi ni lakote - očitke o tem označuje za zavajanje na podlagi propagande Hamasa. Drugi poudarki oddaje: Ruske ozemljske zahteve zmanjšujejo upanje za mir v Ukrajini Obrat Magne v Hočah bo obstal, odpuščenih še 30 ljudi Iz gradu Hrastovec selijo varovance zaprtega oddelka

Združeni narodi so na območju mesta Gaza tudi uradno razglasili lakoto. V katastrofalnih razmerah zaradi stradanja živi več kot pol milijona ljudi. Izrael te ugotovitve zavrača, češ da v Gazi ni lakote. Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem pa poziva k prekinitvi spopadov in k omogočanju dostopa humanitarne pomoči prebivalcem Gaze. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski: Rusije ne zanima konec vojne. - Na Teznem položili temeljni kamen novega zdravstvenega centra. - Slovenske odbojkarice za uvod v svetovno prvenstvo izgubile proti Američankam.

Izraelska vojska je uresničila napovedi in začela prvo fazo kopenske ofenzive na mesto Gaza. Kot je sporočila, že nadzoruje njegovo obrobje. Združeni narodi so v odzivu opozorili, da bo to še poglobilo že zdaj hudo humanitarno krizo; generalni sekretar organizacije Antonio Guterres poudarja ključen pomen takojšnjega premirja v enklavi in izpustitve talcev. Po njegovem bi to lahko preprečilo dodatne smrti, ki bi jih sicer povzročila okupacija mesta Gaza. Več po drugih poudarkih oddaje: Drugi poudarki oddaje: Washington sporoča Bruslju: Evropa mora prevzeti vodilno vlogo pri varnostnih jamstvih za Ukrajino. Minimalna plača v Sloveniji od leta 2009 višja za več kot 100 odstotkov. V ospredju tradicionalne konference ravnateljev pred novim šolskim letom varnost in podpora učencem.

11 dni je še do začetka novega šolskega leta, v katerem se obeta kar nekaj novosti, predvsem na področju vzgojnega delovanja šol. Učitelji bodo med drugim lahko pregledovali šolske torbe in osebne predmete otrok v šoli, uporaba mobilnih telefonov bo mogoča le z odobritvijo učitelja za potrebe pouka. O spremembah po celotni vertikali, od vrtcev do srednjih šol, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; Nives Počkar, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.

Izraelske sile navajajo, da so v sklopu širitve ofenzive v mestu Gaza že prevzele nadzor v nekaterih soseskah. Mesto močno obstreljujejo tudi iz zraka, prebivalci, ki jih je na širšem območju mesta približno milijon, pa se v težkih razmerah množično umikajo. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem znova pozval k premirju in izpustitvi talcev ter poudaril, da bi nova ofenziva na mesto Gaza pomenila le še več trpljenja. Izrael je tudi pozval, naj prekliče načrt za graditev več tisoč domov v nezakonitih naselbinah na Zahodnem bregu. Druge teme: - Washington in Bruselj potrdila skupno trgovinsko izjavo. - Ravnatelji na Brdu pri Kranju o varnosti in spodbudah v šolah in vrtcih. - Direktorji javnih zdravstvenih zavodov od jutri ne smejo delati še pri zasebnikih.

V mednarodni skupnosti se krepi zaskrbljenost zaradi nove operacije izraelske vojske v Gazi. Vodja agencije Združenih narodov za palestinske begunce Philippe Lazzarini je zaradi vse večje lakote med prebivalci pozval k izvedbi nujnih ukrepov za zagotovitev hrane. Ob tem je posvaril pred novimi smrtnimi žrtvami, saj so prebivalci izredno oslabljeni. Po njegovih besedah kljub pozivom prebivalcem, naj se umaknejo proti jugu Gaze, številni ne bodo imeli moči, da bi se umaknili. Druge teme: - Šolstvo še vedno pesti pomanjkanje učiteljic in učiteljev. - Velenju evropska sredstva za ureditev dveh podjetniških inkubatorjev. - Na filmskem festivalu v Sarajevu svetovna premiera celovečerca Belo se pere na 90.

Na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah v Milanu se nadaljujejo izločilni boji v disciplinah na 200 in 500-metrskih razdaljah, na Tajskem pa je vse nared za začetek svetovnega prvenstva odbojkaric. Slovenija se bo v predtekmovalni skupini D pomerila z Argentino, Češko in Združenimi državami Amerike. Prve nasprotnice Slovenk bodo jutri Američanke.

V treh letih in pol od napada ruske vojske na Ukrajino mir še ni bil tako blizu. Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski je bilo bolj malo konkretnih sporočil, zdaj pa se že kažejo prvi obrisi morebitnega prihodnjega dogovora. Več ur trajajoči pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in sedmerico evropskih voditeljev so se sinoči v Beli hiši končali z nenatančno določenimi varnostnimi zagotovili Ukrajini ter napovedjo pogovorov v dveh formatih. Tako naj bi se kmalu sešla Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin Čemu se bo morala odpovedati Ukrajina, čemu – če sploh čemu – Rusija in kakšno ceno bodo za sklenitev miru plačale Združene države Amerike in Evropa? Gostje: Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Katja Geršak, direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA. Avtor Matej Hrastar.

Slovenija danes zaznamuje državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Predsednica Nataša Pirc Musar je v poslanici poudarila vlogo Prekmurja pri krepitvi slovenske identitete, premier Robert Golob pa je med drugim izpostavil razvojni potencial regije. Da ima Prekmurje veliko priložnosti, še več pa znanja in volje, se strinja tudi direktor Razvojnega centra Murska Sobota Bojan Kar. Drugi poudarki: - Na srečanje Trumpa in Zelenskega tudi močna evropska delegacija. - Protestniki po vsem Izraelu zahtevajo konec vojne in vrnitev talcev. - Dars bo zvečer za sto dni za ves promet zaprl del vipavske hitre ceste.

Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina je bilo od obeh voditeljev, pa tudi iz Ukrajine in Evropske unije, slišati dokaj enotna sporočila - o upanju, da se bo vojna končala. Kakšen bo konkreten izkupiček vrha, še nekaj časa ne bo znano, prav tako ne, kakšne koristi si obetata voditelja velesil. Kot je dejal politični analitik Klemens Fischer z univerze v Kölnu, je bila Ukrajina le odskočna deska, ne pa osrednja točka pogajanj. Bistvo je bil nov mirovni dogovor med Rusijo in Združenimi državami. Ostali poudarki oddaje: - Poplave in plazovi v Pakistanu zahtevali že več kot 320 življenj. - Število turistov pri nas tudi v začetku avgusta višje kot lani. - Mariborski Poletni lutkovni pristan letos v ospredje postavlja vprašanje človečnosti.

Na Aljaski se že ves dan zbirajo visoki predstavniki Združenih držav in Rusije, ki bodo zvečer sodelovali na srečanju predsednikov Donalda Trumpa in Vladimirja Putina. Z izjavami so skopi, vsi zagotavljajo, da so njihova stališča jasna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ob prihodu oblečen v majico s kratico Sovjetske zveze, je tako dejal: Nikoli ne delamo načrtov vnaprej. Vemo, da imamo argumente ter jasno in razumljivo stališče, ki ga bomo tudi predstavili. Drugi poudarki: - Romarji ob prazniku obiskujejo Marijina svetišča. - Mladim na trgu dela se bodo morali prilagoditi tudi delodajalci. - Kaj storiti, ko nas v gorah ujame nevihta?

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen je tudi pri nas. Pristojni opažajo povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem čaka na začetek zakonodajnega postopka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v ponovitvi v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir, Inštitut Utrip; Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC, Marko Verdenik, Združenje DrogArt.

Ali je predsednik vlade Robert Golob politično pritiskal na policijo, kot trdita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji prvi policist Boštjan Lindav? To preverja komisija za preprečevanje korupcije. V osnutku ugotovitev, ki ga je KPK Golobu poslala pred mesecem dni, naj bi bila ugotovitev, da se je to zgodilo. Njegov zagovornik Stojan Zdolšek pa vztraja, da kršitve integritete ni bilo, in pričakuje, da bo komisija postopek ustavila. Drugi poudarki oddaje: - Rusija naj bi za konec vojne v Ukrajini ponudila zamenjavo ozemelj. Kijev svari pred popuščanjem Moskvi. - Združeni narodi obsojajo poboje novinarjev Al Džaire v Gazi. Izrael trdi, da so bili povezani s Hamasom. - Novi trener nogometašev Olimpije je Nizozemec Erwin van de Looi

Po potrditvi srečanja predsednikov Združenih držav Amerike in Rusije se vrstijo sestanki in pogovori predvsem evropskih držav. Te po eni strani vztrajajo pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, po drugi pa so njihovi uradniki predlagali svoj predlog mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, ki vključuje izmenjavo ozemelj. Drugi poudarki oddaje: Izrael zavrača kritike na načrt o zasedbi mesta Gaza, ki da ne bodo zamajale njihove odločnosti. Ob dobrih turističnih sezonah si lokalno prebivalstvo želi manj turistov in več gostov. Na Pohorju s pridelavo in gojenjem razveseljujejo z gurmanskimi gobami.

6. in 9. avgusta pred 80 leti so Združene države Amerike v napadu na Japonsko prvič v zgodovini uporabile jedrsko bombo. V napadu na Hirošimo je takoj in v naslednjih nekaj tednih umrla polovica od 300.000 prebivalcev. Skupno pa naj bi obe bombi – prva je bila uranova, druga pa plutonijeva – zahtevali okrog 200.000 smrtnih žrtev, velika večina žrtev je bila civilistov. Japonska je kapitulirala 6 dni po napadu na Nagasaki, 15. avgusta, in 2. septembra se je s podpisom kapitulacije končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala več deset milijonov smrtnih žrtev, večinoma civilistov. 80. obletnici prve uporabe jedrske bombe v vojaškem spopadu posvečamo tokratni Studio ob 17h. Voditeljica oddaje je Špela Novak.

Danes začenjajo veljati nove ameriške carine. Proti Kanadi je ameriški predsednik Donald Trump uvedel od 25- do 35-odstotne carine, proti Braziliji 50-odstotne. Za uvoz iz Kitajske, Japonske, Izraela, Velike Britanije in Evropske unije naj bi bile 15-odstotne. Pogajalci povezave in Združenih držav sicer po navedbah Bruslja še usklajujejo skupno izjavo, ki bo nadgradila trgovinski dogovor. V oddaji tudi: - Povečevanje mednarodnega pritiska na Izrael; Slovenija kot prva v Evropi uvedla orožarski embargo - Ogorčenost zaradi racije na protifašističnem taboru včeraj izrazili na Dunaju, danes protest v Celovcu - Prometni zastoji pri nas tudi zunaj sezone povzročajo veliko gospodarsko škodo.

Evropska unija in Združene države Amerike so s političnim dogovorom sklenile začasni trgovinski mir. Kdo bo največji zmagovalec in kdo poraženec trgovinskega sporazuma? Kakšne bodo posledice za paradni evropski panogi, farmacijo in avtomobilizem? Na kakšen način bo Evropa izpolnila obljube o povečanju nakupov ameriških energentov in orožja? Je to začetek konca svobodne trgovine? Zdi se, da je vprašanj po sklenjenem sporazumu bistveno več kot odgovorov. Na nekaj izmed njih bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00.

Na konferenci Združenih narodov o palestinskem vprašanju je bilo slišati pozive k rešitvi dveh držav. Ta je po besedah generalnega sekretarja Svetovne organizacije danes bolj oddaljena kot kdaj prej, a rešitev vidi v močni politični volji in pogumu. K takojšnjemu ukrepanju je pozvala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki: - Trump napovedal skrajšanje roka Rusiji za premirje v Ukrajini - Katere so pasti zakona o lastniških zadrugah? - Ob porastu uporabe drog skrbi predvsem hkratna uporaba različnih substanc.

Vse daljši zastoji na cestah otežujejo življenje ter povzročajo veliko gospodarsko in okolijsko škodo. Promet, ki se povečuje sorazmerno z gospodarsko rastjo, je že zdavnaj presegel cestne zmogljivosti. V zadnjih 20-ih letih ni bilo skoraj nobene posodobitve in širitve zmogljivosti prometne infrastrukture, čeprav gospodarstvo zahteva tretji pas okoli Ljubljane in na vseh vpadnicah, saj prek Slovenije potekata dva pomembna koridorja. Kje je v prihodnje pričakovati najdaljše zastoje, kaj lahko naredimo z mehkimi ukrepi, kdaj bo javni potniški promet postal konkurenčen in ali širitve avtocest res izzovejo dodaten promet? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Andrej Ribič, direktor uprave DARS; Darko Trajanov, generalni direktor direktorata za prometno politiko na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Gregor Pretnar, prometni strokovnjak, PNZ; Slovenko Henigman, direktor Združenja za svetovalni inženiring na Gospodarski zbornici; Blaž Cvar, predsednik OZS.

Je trgovinski sporazum Združenimi državami za Unijo dober ali slab? Enoznačnega odgovora ni, poudarjajo analitiki. Na Gospodarski zbornici opozarjajo, da gre za okvirni dogovor, s številnimi nejasnostmi glede uveljavitve v praksi. Glavni ekonomist zbornice Bojan Ivanc med prednostmi za članice Unije poudarja znižanje carinskih stopenj za vozila in avtomobilske dele ter nično carinsko stopnjo za nekatere izdelke, ki jih Združene države nujno potrebujejo. Ostali pouzdarki oddaje: Obupani prebivalci Gaze ob prerivanju za hrano znova izraelske tarče. Kaj je Tajsko in Kambodžo prepričalo v brezpogojno premirje? Slovenija od Avstrije želi pojasnila o raciji na antifašističnem taboru

Tri leta je profesorica francoščine na izpostavi Sorbone v Abu Dabiju. Pred kratkim je podpisala novo triletno pogodbo. Pred tem je bila v Sloveniji najprej osnovnošolska učiteljica in pozneje profesorica angleščine na gimnaziji. Zna pohvaliti slovensko šolstvo in je hvaležna za vse prejeto znanje. Doma tudi zato ni zapustila zlahka. Ampak po vsem, kar se je v sistemu nakopičilo po obdobju koronavirusa, je bila odločitev nekoliko lažja. Univerza v Združenih arabskih emiratih, kjer dela, ima pridih prestiža, ni pa nujno elitistična. Vpisanim in sprejetim domačinom šolnino plačuje država, šolanje pa poteka v francoščini.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

1. avgust in napovedana uveljavitev 30-odstotnih carin na uvoz iz Evropske unije v Združene države sta vse bliže. Evropske države v strahu pred posledicami za gospodarstvo še upajo na trgovinski dogovor, pri čemer nemški kancler Friedrich Merz meni, da Američani očitno niso pripravljeni na enakopraven sporazum. Združenim državam pa se s sklepanjem sporazumov očitno ne mudi. Kot je dejal ameriški finančni minister Scott Bessent, je za njih bolj pomembna kakovost dogovorov kot čas njihove sklenitve. Drugi poudarki oddaje: Po več kot 900 ubitih, ki so v Gazi čakali na človekoljubno pomoč, več kot 20 držav poziva Izrael h končanju vojne. Nezakonitih prestopov meje letos polovico manj kot lani, prošnja za azil odobrena 39-im ljudem. Kolesarje na dirki po Franciji danes čaka vzpon na slovitega velikana Provanse, Mont Ventoux.

Evropska komisija je včeraj predstavila predlog novega sedemletnega evropskega proračuna za obdobje od leta 2028 do 2034 v višini 2 tisoč milijard evrov. Članicam Unije naj bi pomagal uresničiti vse zastavljene cilje, ob tem pa naj bi njihovi prispevki v proračun ostali stabilni, saj Komisija za sofinanciranje predlaga tudi uvedbo dodatnih svojih virov. Predlog Komisije je že tarča številnih kritik držav članic Unije in tudi poslancev Evropskega parlamenta. V oddaji tudi o tem: - Varnostni svet Združenih narodov naj bi na današnji izredni seji razpravljal o izraelskih napadih na Sirijo. - Državni zbor danes o predlogih stanovanjskih zakonov, s katerimi želi vlada zagotoviti več javnih najemnih stanovanj in izboljšati njihovo dostopnost - V Beltincih se začenja 53-ti mednarodni folklorni festival, tokrat s sloganom Pesem in ples družita narode.

V začetku julija je novinarka Dnevnika Tina Jereb prva poročala o tem, da je več nekdanjih judoistk podalo prijavo zoper trenerja Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja. Sledilo je več izpovedi žrtev, ki jih je nekdanja atletinja in olimpijka Brigita Langerholc pospremila z besedami, da je že pred leti opozarjala, da je v športu veliko fizičnega in spolnega nasilja. To je pokazala tudi prva obsežna raziskava o zlorabah mladih športnikov, ki jo je izvedla psihologinja Ines Lebar z Univerze na Primorskem in razkriva alarmantne podatke. Več kot polovica športnikov je do 18. leta starosti doživela eno ali več oblik zlorabe. Med 352 sodelujočimi člani Olimpijskega komiteja Slovenije jih je 54 odstotkov poročalo o čustveni zlorabi (o žaljenju, kričanju, ignoriranju in grožnjah), 51 odstotkov o fizičnem nasilju, 47 odstotkov o zanemarjanju, 18 odstotkov pa o spolni zlorabi, tudi o prisilnih spolnih odnosih. O normalizaciji zlorab v imenu višjih ciljev, o odzivih družbe in pristojnih, tudi tožilstva in sodstva, in o tem, kako spolna zloraba vpliva na žrtev, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Tina Jereb, novinarka Dnevnika; Jerneja Munc, predsednica Združenja za moč; Brigita Langerholc, nekdanja atletinja in olimpijka.

Poslanci bodo zadnji dan redne seje pred počitnicami največ časa razpravljali o podnebnem zakonu, ki med drugim prinaša širitev sheme trgovanja s kuponi na cestni promet in stavbe. Cena izpustov bo višja, a vlada miri, da drastičnih podražitev ne bo. Okoljevarstveniki imajo glede zakona številne pomisleke, pripombe imajo tudi v Združenju in Skupnosti občin. Drugi poudarki oddaje: - Trump Rusiji zagrozil z visokimi carinami, če v 50-ih dneh ne bo miru v Ukrajini. - Zunanji ministri Unije o ukrepih proti Izraelu, a malo verjetno, da bi katerega sprejeli. - Tri leta po najhujšem požaru pri nas kraška planota pod stalnim nadzorom.

Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.