Podcasts about zdru

O prihodnosti Grenlandije lahko odločata le ta sama in Danska, je ob obisku Washingtona dejal nemški zunanji minister Johann Wadephul. Ob tem je potrdil tesno sodelovanje z Združenimi državami v zvezi Nato. Kot je dejal, imata Rusija in Kitajska svoje interese v arktični regiji, zato je za zaveznice ključnega pomena, da se kmalu lotijo zaščite svojih prioritet. Drugi poudarki: - Krvavi protesti v Iranu se nadaljujejo, ameriški predsednik grozi s carinami državam, ki poslujejo s Teheranom. - Premier Golob bo na delovnem kosilu iskal konsenz s predstavniki strank leve sredine. - Katere so nevarnosti širjenja umetne inteligence na področje čustvene podpore?

Zajeti venezuelski predsednik Nicolas Maduro je včeraj v New Yorku stopil pred sodišče in se izrekel za nedolžnega. O Venezueli je razpravljal varnostni svet Združenih narodov, večina članic je bila previdna z obsodbami ameriške akcije, ostri sta bili le Rusija in Kitajska. Druge teme: - 35 zaveznic Kijeva bo v Parizu razpravljalo o varnostnih jamstvih in vojaški sili, ki bi jo v Ukrajino poslali po koncu vojne. - Sobodajalci opozarjajo na nejasne in neusklajene določbe zakona o gostinstvu, ki je začel veljati z novim letom. - Nika Prevc po novi zmagi v rumeni majici vodilne, njen brat Domen danes v zadnji boj za zmago na novoletni skakalni turneji

Ob že sicer razgretem ozračju v državah Latinske Amerike po zajetju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura je ameriški predsednik Donald Trump ponoči zagrozil še z vojaškim posredovanjem proti Kolumbiji. Na vprašanje, ali bodo Združene države izvedle vojaško operacijo proti Kolubiji, je namreč odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja. Drugi poudarki oddaje: Dansko politiko vnovič razburile Trumpove ambicije po prisvojitvi Grenlandije. Med prednostnimi nalogami slovenskega članstva v Svetu OZN za človekove pravice enakost spolov in pravice žensk. V Bischofshofnu danes kvalifikacije pred zadnjo tekmo 74. novoletne skakalne turneje.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je po ameriškem napadu na Venezuelo dejala, da je vlada v Caracasu pripravljena braniti državo in njene naravne vire. Dodala je, da je Nicolas Maduro ostaja edini predsednik države. Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj sicer zatrdil, da je venezuelska podpredsednica privolila v sodelovanje z Washingtonom. Po njegovih besedah se je Delcy Rodriguez dolgo pogovarjala z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem in dejala, da bo naredila vse, kar bo potrebno. "Mislim, da je bila precej prijazna, vendar resnično nima izbire," je sklenil Trump. Maduro je medtem prispel v Združene države. Drugi poudarki oddaje: - Rusija skupaj s Kitajsko obsodila ameriški napad na Venezuelo. - Otvoritev druge cevi karavanškega predora se seli v predvolilni čas. - Minulo leto znova med najtoplejšimi v zgodovini.

Švica žaluje po požaru, ki je na včerajšnji novoletni zabavi v smučarskem središču Crans-Montana zahteval več deset življenj, ranjenih je več kot 100 ljudi. Sinoči je pred krajem dogodka potekal spominski shod, na katerem so žalujoči polagali rože in prižigali sveče, številni še ne vedo, ali so med žrtvami tudi njihovi svojci. Pristojni ocenjujejo, da bo postopek prepoznavanja trajal več dni ali celo tednov. Drugi poudarki oddaje: - Rusija naj bi Združenim državam predala dokaze o poskusu napada na rezidenco ruskega predsednika. - Kriza italijanskih tiskanih medijev - bosta tujim lastnikom prodana tudi vodilna dnevnika? - Letošnje leto poleg Kosovelovega tudi leto Zofke Kveder.

Svet nestrpno pričakuje silvestrsko noč in praznovanje vstopa v novo leto, ki pa bodo marsikje okrnjena. Razlogi so med drugim varnostne grožnje in nevarnost prevelike gneče, pa tudi izkazovanje spoštovanja žrtvam nedavnih tragedij. Pri nas bodo številni najdaljšo noč v letu preživeli na prostem z živo glasbo. Ognjemet pa bo razsvetlil le nebo nad Ljubljano, preostale občine so se mu namreč odpovedale. V oddaji tudi: - Po koncu mandata v varnostnem svetu Slovenija tretjič postaja članica sveta Združenih narodov za človekove pravice - Iranske oblasti voditelje protestov pozivajo k dialogu in obljubljajo monetarne reforme - Reševalci iz Škocijanskih jam prinesli truplo včeraj ponesrečenega jamarja potapljača

Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.

Ukrajinski predsednik Zelenski je že na poti v Združene države, kjer bo jutri nadaljeval mirovne pogovore z ameriškim kolegom Trumpom. Medtem, ko je izrazil prepričanje, da lahko na njih dosežejo kompromis, je Moskvo obtožil, da si ne želi končati vojne. Rusija je namreč izvedla enega obsežnejših napadov na Ukrajino z več kot 500 droni in raketami. Druge teme: - Tajska in Kambodža sklenili nov dogovor o prekinitvi ognja - Slovensko šolstvo letos z več novostmi, še naprej skrbi pomanjkanje kadra - Naraščanje mladostniškega kriminala: od tatvin in nasilništva do posilstev

Po novem silovitem ruskem napadu na Ukrajino se oči svetovne javnosti vse bolj obračajo v Združene države. Srečanje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z ameriškim voditeljem Donaldom Trumpom bo usmerjeno v iskanje miru. Zanj bodo po besedah Zelenskega ključnega pomena ameriške varnostne garancije. V oddaji tudi: - Somalija ogorčena zaradi izraelskega priznanja Somalilanda - V Gazi kljub humanitarnim prizadevanjem med prebivalci vztraja lakota - V kmetijstvu se na podnebne spremembe prilagajajo tudi z izboljšavami sort

Pred 35-imi leti smo se Slovenci odločili za samostojno državo, to odločitev pa obeležujemo z današnjim praznikom, dnevom samostojnosti in enotnosti. Plebiscit je namreč pokazal izjemno enotnost Slovenije, ki je od takrat nismo več zares občutili, za kar številni krivijo politične delitve. V oddaji tudi: - Kako napreduje krepitev evropske vojaške obrambe? - Združene države v Nigeriji napadle džihadistične skupine - Ob godu svetega Štefana potekajo tradicionalni blagoslovi konj

Jaka Škof bije bitko za življenje, za dostop do genskega zdravljenja, za katerega v okviru Humanitarnega društva Srčni lev že zbirajo sredstva. Ima Duchennovo mišično distrofijo, neozdravljivo genetsko bolezen, ki postopno uničuje mišice. Upanje predstavlja gensko zdravilo Elevidys, ki so ga v Združenih državah Amerike odobrili lani. Je ustrezen kandidat za zdravljenje vendar terapija, ki mu lahko omogoči samostojnejše življenje, stane več kot 3 milijone evrov. Trenutno so zbrali malo več kot 900.000 evrov. Pošljejo sporočilo s ključno besedo JAKA5 ali JAKA10 na 1919 (donirate 5 € ali 10 €). Več informacij na spletni strani https://pomagajmojaku.si/

V terminu oddaje Studio ob 17-ih bomo do konca leta lahko prisluhnili letnim pregledom z različnih področij. Začenjamo z oceno dogodkov na področju gospodarstva doma. Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija; Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.

Še nikoli ni po svetu divjalo toliko vojn kot v letu 2025, ki je (bilo) leto nove politične resničnosti in novih zavezništev. Združeni narodi nimajo več moči in zdi se, da samo opazujejo vojne, genocid in lakoto. Sogovorniki v zunanjepolitičnem pregledu leta so izredni profesor prava na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Matjaž Nahtigal, izredni profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Rudi Klanjšek in izredni profesor ekonomije na Katedri za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani Anže Burger.

Drugi poudarki: - Združevanja ljubljanskih vrtcev ne bo, ostaja pa namera združitve skupnih služb. - Dolgoletna prizadevanja za prizidek k celjski Osnovni šola Glazija za otroke s posebnimi potrebami so obrodila sadove. - Še vedno ni izbran izvajalec za nov most čez Krko pri Podbočju, krajani pa za pot do službe in šole zaradi obvoza porabijo skoraj pol ure več. - Rdeči križ na Debelem rtiču že vrsto let organizira terapevtske programe in letovanja starejših iz socialno ogroženih okolij. Letos so z donatorsko akcijo omogočili počitnice 75-im starostnikom.

Kijev pozdravlja preboj v pogajanjih za mir, čeprav ozemeljska vprašanja ostajajo odprta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zadovoljen, da so Združene države pripravljene sodelovati. Če bodo Američani Ukrajini dali varnostna zagotovila in bi jih Putin kršil, to pomeni le, da si ne želi končati vojne, je dodal Zelenski. V oddaji tudi: - V razpravi varnostnega sveta različna mnenja o tem, kakšen naj bo nov generalni sekretar Svetovne organizacije - Državni zbor danes o predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim zaostruje kazni za povzročanje hrupa - Ljubljanski mestni svetniki sprejeli dopolnjeni osnutek odloka o prostorskem načrtu Roška

Hostia: Zuzana Belková (redaktorka, moderátorka, dramaturgička SRo, intendantka Rádia Devín) a Juraj Heger (predseda Združenie vydavateľov a kníhkupcov, riaditeľ vydavateľstva Slovart). | Slovensko prišlo o svoj najväčší a najdôležitejší knižný veľtrh. Bibliotéka fungovala 31 rokov - vždy na jeseň do Bratislavy mierili tisíce milovníkov kníh. Na Bibliotéke vystavovali veľké aj malé vydavateľstvá, domáce aj zahraničné. Pre spisovateľov bola prestížnym miestom, kde predstavovali svoje nové knižky – konali sa tam besedy, spoločenské podujatia, vo veľkom sa hrali spoločenské hry. Posledné roky však Bibliotéka v priestoroch bratislavského výstaviska Incheba začala upadať - návštevníkov bolo stále menej a menej, vydavateľstvá sa sťažovali na slabé zázemie veľtrhu, úroveň služieb aj to, že sa tam prezentujú knižky s krajne pravicovým, proruským a konšpiračným zameraním. Viaceré renomované vydavateľstvá na posledné ročníky Bibliotéky odmietli prísť. Tento rok sa Bibliotéka neuskutočnila. Resp. Tento rok sa Bibliotéka skončila. Je to definitívne? Potrebuje Slovensko veľký knižný veľtrh? Ak áno, ako by mal vyzerať aby sme sa aspoň priblížili európskemu štandardu knižných veľtrhov. Musí byť Bibliotéka nevhynutne v Bratislave? | Bibliotéka – čo sa stalo s naším najväčším a najdôležitejším knižným veľtrhom? | Moderuje: Petra Strižková; | Kontakty pripravuje Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1. V premiére v pondelok až štvrtok po 20. hodine v Rádiu Slovensko.

Potem ko so konec novembra vodilni v Združenju evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih kmetijskih zadrug COPA-COGECA sprejeli odločitev o pripravi demonstracij proti nerazumnim korakom Evropske komisije na področju kmetijstva in preskrbe s hrano, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. V Bruslju tako v četrtek 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov, mobilizacija po državah članicah pa nakazuje, da bi tam lahko protestiralo celo še nekajkrat več ljudi. Udeležbo napoveduje tudi KGZS, ZZS in Sindikat kmetov Slovenije.

O gospodarski in vojaški pomoči zahoda socialistični Jugoslaviji po njenem razkolu s Sovjetsko zvezoKo se danes pritožujemo nad vojaško in gospodarsko odvisnostjo od Združenih držav, Evropa pa le stežka skuša pridobiti nekaj več suverenosti - medtem ko v Sloveniji o suverenosti bržkone niti razmišljamo ne več - se marsikomu zdi zgodba naše nekdanje države, socialistične Jugoslavije, kot opomnik, da naš prostor ni bil vedno in nujno podrejen politiki velesil, Jugoslovani so se namreč v hladni vojni skozi povezovanje z državami tretjega sveta v Gibanju neuvrščenih izognili tako podrejenosti Združenim državam kot Sovjetski zvezi. Čeprav to do neke mere gotovo drži, pa se je ta zgodba zares začela šele v 60-ih, najprej pa v sredini 50-ih let preteklega stoletja. Pred tem pa je bila slika precej drugačna. Jugoslavija, ki je bila prva leta močno podrejena Sovjetski zvezi, je namreč kmalu po razkolu z Moskvo leta 1948 postala ena največjih evropskih prejemnic zahodne, predvsem ameriške pomoči. Kako in zakaj je kapitalistični zahod v 50-ih letih Jugoslavijo zalagal z obsežno ne le ekonomsko, ampak tudi vojaško pomočjo, Jugoslavija pa se je počasi pomikala celo v smeri integriranja v zahodne vojaške strukture, bomo v tokratnih Sledeh časa raziskovali s pomočjo dveh zgodovinarjev, dr. Kornelije Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete in dr. Ivana Lakovića z Zgodovinskega inštituta Univerze Črne Gore v Podgorici. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Josip Broz Tito v letu 1957, ko se je Jugosavija odločila, da bo prenehala prejemati zahodno vojaško pomoč, Wikimedia Commons

Skakalec Domen Prevc iz Klingenthala odhaja nepremagan po še drugi zmagi ta konec tedna, tudi danes je na meglenem prizorišču slavil z veliko prednostjo. V svetovnem pokalu je to že šesta zaporedna slovenska zmaga in četrta zaporedna za Domna Prevca. V oddaji tudi o tem: - Iz sveta enotne obsodbe strelskega napada na Jude v Avstraliji. - V Berlinu prav zdaj pogovori Ukrajine in Združenih držav - Požar v BTC-ju omejen, gasijo posamična žarišča. Vzrok še ni znan

Novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske je brigadir Boštjan Močnik, dozdajšnji poveljnik njenih sil. Vlada ga je potrdila po predlogu obrambnega ministra Boruta Sajovica, ki je ob tem dejal, da je Močnik izjemen poznavalec obrambnega področja. Druge teme: - Vlada je potrdila predlog o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Za ta namen bo iz različnih virov zagotovljenih več kot 282 milijonov evrov. Podrobnosti bodo še dorekli, pravi župan Šoštanja Boris Goličnik in dodaja, da prehajajo na obnovljive vire, za kakšne projekte gre, pa je po njegovih besedah prezgodaj govoriti. - KPK poziva k zakonski ureditvi tako imenovanih vrtljivih vrat, ko se zaposleni iz javnega sektorja nato zaposlijo v zasebnem ali državnem podjetju. Izvršna direktorica Združenja nadzornikov Irena Prijović meni, da je politični mandat prav dokončati, ne pa s pozicije moči iskati nove funkcije ali boljše profesionalne priložnosti. - Združene države Amerike naj bi od Ukrajine prejele pripombe na mirovni dogovor. O njem bodo danes govorili voditelji koalicije voljnih. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v Berlinu pozval k enotnosti Evrope. Kot je dejal, deljenje bremen ni le slogan, temveč konkretna zaveza in znamenje, da zveza NATO ostaja močna, enotna in sposobna braniti svoje ozemlje.

Slovenija ta mesec znova predseduje varnostnemu svetu Združenih narodov. To je tudi zadnji mesec dveletnega mandata nestalne članice v najpomembnejšem organu Svetovne organizacije. To je drugi slovenski mandat v varnostnem svetu po tistem v letih 1998/99, ki - vsaj sodeč po odzivih v Palači narodov - kaže, da se zna Slovenija uspešno vrteti na mednarodnem diplomatskem parketu. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski: načrt Kijeva in Bruslja za končanje vojne je pripravljen. - Evropski državljanski pobudi za varen in dostopen splav vnovična podpora pristojnega evropskega parlamentarnega odbora. - Nova nesoglasja med predsednico republike Pirc Musar in premierom Golobom, tokrat o imenovanju veleposlanikov.

Slovenija je brez guvernerja Banke Slovenije že 11 mesecev, kar je tudi rekord med državami z evrom, glavni vzrok pa politično merjenje moči med predsednico republike in vlado. V prihodnjih minutah naj bi izvedeli, kdo so novi mogoči kandidati za guvernerski položaj. Drugi poudarki: - V Londonu se začenjajo pogovori Ukrajine in njenih evropskih zaveznic o najnovejšem besedilu ameriškega mirovnega predloga. - Po ameriških kritikah v novi strategiji nacionalne varnosti v Berlinu odgovarjajo: Združenim državam je cilj vmešavanje v evropske notranje zadeve. - Policisti v prazničnem decembru pozivajo k odgovornemu uživanju alkohola ter k previdnosti pri uporabi petard.

Dobrih 100 nas še loči do parlamentarnih volitev in dogajanje na slovenskem političnem prizorišču postaja vse bolj dinamično. Stranka Prerod, evroposlanca Vladimirja Prebiliča, je sinoči sporočila, da bo nastopila samostojno in ne na skupni listi z SD-jem. Kot je dejal Prebilič so volivci izgubili zaupanje v levosredinski blok. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov poziva k spoštovanju premirja v Libanonu - V Dohi opozorila o krhki prekinitvi ognja v Gazi - Civilna inciativa Reši sotočje proti gradnji turistično-rekreacijskega centra na Lancovem

Vlada je v državni zbor po nujnem postopku poslala nekoliko spremenjen interventni zakon na področju zdravstva. Nekatere spremembe so bile nujne, da bi se obravnava v državnem zboru sploh lahko začela, saj bi jo lahko blokiral eden od že vloženih zakonov. Danes bo interventni zakon na mizah članov Ekonomsko-socialnega sveta, ki bodo med drugim obravnavali zakon o zdravstveni negi in babištvu, o katerem vlada še ni odločala, in nekatere druge zakone. Drugi poudarki: - Veljati je začela shema skrajšanega delovnega časa; država bo pod določenimi pogoji pomagala podjetjem v 10 panogah. - Delegacija varnostnega sveta Združenih narodov po obisku Sirije pot nadaljuje v Libanonu. - Slovenije ne bo na evrovizijskem tekmovanju prihodnje leto v Avstriji, saj bo na njem lahko nastopil tudi Izrael.

Združene države in Rusija različno ocenjujejo uspešnost mirovnih pogovorov v Moskvi. Kot pravijo oboji, je dialog dober znak, a preboja ni bilo. Ameriški pogajalci bodo danes znova gostili predstavnike Ukrajine, je napovedal predsednik Volodimir Zelenski. V oddaji tudi: - Putin gre na prvi obisk v Indijo po štirih letih, Macron je obiskal svojega kitajskega kolega - Policija nesrečo 6-kolesnega oklepnega vozila v Pesnici, v kateri se je poškodovalo šest vojakov, obravnava kot prekršek - Neža Klančar na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v disciplini 50 metrov delfin sedm

Od danes veljajo vse pravice iz dolgotrajne oskrbe, med drugimi se jim je pridružila pravica do oskrbe v domovih za starejše. Na prostor v njih po starem sistemu čaka skoraj 40 tisoč ljudi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Slovenija zadnji mesec mandata v Varnostnem svetu začenja drugo predsedovanje temu najmočnejšemu telesu organizacije Združenih narodov - Obrambni ministri Evropske unije, ki je letos Ukrajini dostavila največ orožja od začetka vojne, danes o nadaljnji vojaški pomoči - Začenja se 22-ta Animateka, na kateri bo do konca tedna na ogled 300 animiranih filmov za vse generacije

Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev prav zdaj odloča, ali bo Ljubljanska borza pristala v rokah hrvaške države ali ne. Natančneje, odloča o tem, ali lahko hrvaška finančna agencija FINA pridobi kvalificiran delež v Ljubljanski borzi. Odločanje poteka pod pritiskom vlade, ki je borzo tik pred hrvaškim prevzemom minuli teden razglasila za kritično infrastrukturo nacionalnega pomena. Drugi poudarki: - Rusija pozdravila prvotni ameriški mirovni načrt, Ukrajina in Združene države poenotene v točkah skrajšane različice. - Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami opozorila, da je eden od nevarnejših krajev zanje dom. - Po več primerih vandalizma na železnicah policija poostrila nadzor nad to infrastrukturo.

Po referendumu, na katerem so volivke in volivci zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, so danes okrajne volilne komisije štele še glasove, oddane po pošti v Sloveniji. Ti sicer ne bodo spremenili rezultata, po katerem je zakon zavrnilo 53 odstotkov volivk in volivcev, 47 odstotkov pa ga je podprlo. Po zavrnitvi zakona so njegovi nasprotniki poudarili, da je zmagalo življenje, medtem ko so podporniki - s premierjem Robertom Golobom na čelu - napovedali, da bodo nadaljevali prizadevanja za uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zdravniška zbornica pa poziva h krepitvi primarnega zdravstva in paliativne oskrbe. V oddaji tudi: - Evropske zaveznice Ukrajine po srečanju v Švici: narejeni so trdni temelji za nadaljevanje mirovnih pogajanj. - Fosilna goriva, ki niso našla poti v končno izjavo podnebne konference, bodo tema pobude zunaj Združenih narodov. - V lendavski občini opozarjajo na nevarnost nepremišljenega zaprtja vrtin po stečaju družbe Geoenergo.

Po državi in tudi v tujini so se pravkar odprla vrata več kot 3 tisoč volišč, kjer se bodo volivci in volivke lahko izrekli o podpori zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Drugi poudarki oddaje: Navkljub napovedim podnebna konferenca Združenih narodov ni prinesla načrta za prehod od fosilnih goriv. Pred predčasnimi predsedniškimi volitvami v Republiki Srbski favorit tesni zaveznik odstavljenega Dodika. Glavno nagradno na ljubljanskem filmskem festivalu Liffe prejel kanadsko-madžarski film "Modra čaplja".

Državni zbor je z 59-imi glasovi poslank in poslancev Svobode, SD-ja, SDS-a in Nove Slovenije nekaj po polnoči potrdil zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Proti so bili samostojni poslanec Miha Kordiš in nepovezani poslanci Anžeta Logarja, ki so opozorili, da je vlada zakon sprejela brez podpore pravne stroke. Zakon med drugim prinaša več pooblastil policiji, zaostruje kaznovalno politiko ter posega v del socialnih pravic in brezplačne pravne pomoči. V razpravi je bilo slišati tudi, da utegne zakon zaradi nekaterih spornih ukrepov doleteti ustavna presoja, kar bi lahko oslabilo želene učinke pri zagotavljanju varnosti in boju proti kriminalu. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov potrdil ameriški mirovni načrt za Gazo, ki predvideva napotitev mednarodnih sil in možnost samostojne palestinske države. - Gasilci in pripadniki Civilne zaščite dosegli 150 Bricev, ki so po plazovih in poplavah ostali brez prometnih povezav. - Ljubljanski mestni svet odobril podražitev parkiranja, ki bo plačljivo tudi ponoči.

Državni zbor bo na izredni seji obravnaval predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Šutarjev zakon je pristojni parlamentarni odbor v petek dopolnil in mu pritrdil. Še pred tem se bosta na matičnih odborih predstavila kandidat za novega notranjega ministra Branko Zlobko in kandidatka za novo pravosodno ministrico Andreja Kokalj. Drugi poudarki oddaje: - Največjo podporo pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami ima SDS z 21,4 odstotka, sledi Gibanje Svoboda s 16,7 odstotka, kaže raziskava Mediane za našo televizijo. - Vstopamo v drugi teden podnebne konference Združenih narodov, na kateri so vse bolj v ospredju ukrepi prilagajanja na posledice in omejitev nadaljnje rasti temperatur. - V okviru tedna slovenske hrane, ki se začenja danes, predstavniki čebelarjev in kmetov na vlakih razdeljujejo slovenski med in jabolka.

Slovenskim nogometašem je sinoči kosovska izbrana vrsta razblinila sanje o uvrstitvi na svetovno prvenstvo prihodnje leto. V ljubljanskih Stožicah so klonili z 0:2, s prvim zadetkom že v šesti minuti, za drugega pa so po neposrečeni podaji poskrbeli kar izbranci Matjaža Keka sami. V oddaji tudi o tem: - V Braziliji ob podnebni konferenci protest aktivistov in avtohtonih prebivalcev - Libanon s pritožbo na Varnostnem svetu Združenih narodov zaradi Izraela - Festival slovenskega šansona se bo drevi sklenil v Velenju.

Kako misliti nuklearno dobo in na kakšne načine je izum jedrskega orožja vplival na vojskovanje, diplomacijo, znanost in človekov položaj v svetu Odkar so Združene države pred 80 leti na Hirošimo in Nagasaki odvrgle atomski bombi, svet ni več isti. Drugačen je zrak, ki ga dihamo in vse od tistega trenutka vsebuje sevanje, drugačna je zemlja, ki je bila deležna sevanja ne le dveh uradno odvrženih bomb, ampak tudi več kot dva tisoč še močnejših bomb, ki so jih velesile poizkusno detonirale v nadaljnjih desetletjih. Spremenile pa so se tudi manj oprijemljive reči: spremenil se je način, kako se odvijajo vojne in diplomacija, spremenil se je način, kako se financira znanost, morda ni isti niti položaj človeka v svetu, ki ima naenkrat zmožnost Zemljo čez noč spremeniti do nerazpoznavnega stanja, v katerem se naše življenje - vsaj v dosedanji obliki - ne bi moglo nadaljevati. Kljub enormnim razsežnostim dejstva, da smo ljudje dejansko ustvarili nekaj tako uničujočega, pa se s tem danes razmeroma malo ukvarjamo. Če je bil prvih nekaj desetletij strah še otipljivo navzoč, kubanska raketna kriza, ki je svet pahnila na sam rob jedrske vojne, pa je dejansko pripeljala do nekaterih obsežnih sporazumov in omejitev oboroževanja, se zdimo danes kar nekako pomirjeni s tem, da ima vsaj 9 držav na svetu atomsko bombo in da je atomsko orožje prav v vsakem trenutku v pripravljenosti za uporabo. Še več, celo opuščanje težko doseženih sporazumov in napovedi testiranja jedrskega orožja, ki se ravnokar dogajajo, nas ne pretresejo zares. V tokratni Intelekti se bomo pogovarjali o tem, zakaj tako težko mislimo atomsko dobo ter kako je atomsko orožje pravzaprav spremenilo naš svet. Gosta v studiu sta znanstveni sodelavec pedagoškega inštituta in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije univerze na Primorskem dr. Igor Bijuklič ter zgodovinar in novinar Dnevnika Gal Krizmanič. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Ameriško testiranje jedrskega orožja 1. novembra 1951 v Nevadi

Domača politika bo v začetku tedna zaposlena z razpravami o najbolj izpostavljenih temah zadnjih tednov. Tako koalicijske kot opozicijske poglede na reševanje romske problematike bo državni zbor obravnaval danes, parlamentarno pot začenja še predlog o uvedbi obvezne božičnice in davčnih sprememb pri normirancih. Ostali poudarki oddaje: Večina javnih uslužbencev bo danes v okviru plačne reforme dobila drugi obrok zvišanja plač V Braziliji se začenja 30-a podnebna konferenca Združenih narodov, v ospredju krepitev zavez za zniževanje izpustov Na predvečer novega državnega praznika, dneva znanosti, so podelili najvišja državna priznanja na omenjenem področju.

Po nedavnem uboju v Novem mestu se poslanke in poslanci na današnji izredni seji ukvarjajo s priporočili vladi za povečanje varnosti na jugovzhodu države. Koalicija od vlade med drugim pričakuje akcijski načrt za izboljšanje razmer v posameznih občinah, pa tudi poročila pristojnih ustanov za zadnjih 10 let. Premier Robert Golob je ob navajanju rešitev, predvidenih v zakonu o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, napovedal še zakon o prostovoljni predaji nezakonitega orožja. V večernem delu izredne seje je predvidena še obravnava opozicijskega predloga priporočil vladi, ki pa ne bo dobil zelene luči državnega zbora. V oddaji tudi: - Parlamentarna zakonodajnopravna služba opozarja na številna odprta vprašanja glede zimskega regresa in dodatka. - Ob nenavdušujoči udeležbi svetovnih voditeljev se je v Braziliji začela 30. podnebna konferenca Združenih narodov. - Zaradi očitkov o prirejenem dokumentarnem filmu o Donaldu Trumpu odstopil generalni direktor BBC.

Se jedrska grožnja zaostruje? Po nedavnih napovedih Združenih držav o oživitvi jedrskega preizkušanja je priprave na morebitno testiranje včeraj naznanila Rusija. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je sporočil, da je jedrsko odvračanje največje jamstvo za varnost članic zavezništva. Medtem je med poznavalci slišati opozorila, da je zaostrovanje jedrske retorike glede na trenutne varnostne razmere zelo nevarno. Druge teme: - V Združenih državah vse večje posledice prekinitve financiranja ameriške zvezne vlade - Zdravilo urbagen po petih letih raziskav dobilo dovoljenje za klinično študijo - V osrčju martinovanj po državi je mlado vino; kaj praznik pomeni za vinarje?

Vlada je po incidentu v Novem mestu sprejela napovedani sveženj ukrepov za zagotavljanje varnosti, ki širijo policijska pooblastila, zaostrujejo kaznovalno politiko in omogočajo posege v socialne transferje. Tako imenovani Šutarjev zakon ni namenjen kaznovanju, ampak preventivi, pravi premier Robert Golob, ki na očitke o neustavnosti odgovarja, da je zaveza te koalicije, da ščiti človekove pravice znotraj obstoječih ustavno-pravnih okvirjev. Drugi poudarki oddaje: - Najdaljše zaprtje financiranja ameriške vlade v zgodovini čutijo predvsem v letalskem prometu in prejemniki socialne podpore - Nemčija v protekcionističnih izjavah zaradi Kitajske in Združenih držav Amerike vse bolj podobna Franciji - Celjski nogometaši s tretjo zmago v konferenčni ligi med le trojico klubov s polnim izkupičkom točk po treh krogih

Vlada bo imela danes na mizi tako imenovani Šutarjev zakon, s katerim namerava dati policiji, tožilstvu in sodstvu nekatera dodatna pooblastila. Kaj konkretno bo zapisano v zakonu, še ni znano, je pa iz strokovnih krogov slišati opozorila, da ima država že zdaj dovolj širok nabor ukrepov, ki jih je le treba uporabljati. Več je tudi pomislekov o ustavnosti ukrepov. Vlada pa naj bi danes odločala še o vzpostavitvi mešanih patrulj, kot to predvideva zakon o obrambi. Drugi poudarki: - Pred pristojnim parlamentarnim odborom zakon za urejanje položaja študentov, ki zvišuje urno postavko za študentsko delo, subvencijo za bone in štipendijo. - Humanitarna kriza v Sudanu uhaja izpod nadzora, opozarjajo Združeni narodi, ter pozivajo sprti strani k pogajanjem in končanju nasilja. - Plezalka Janja Garnbret na sinočnji slovesnosti predala naziv ambasadorja športa v Botrstvu kapetanu odbojkarske reprezentance Tinetu Urnautu.

Vlada ima na mizi tako imenovani Šutarjev zakon. Kljub zadržkom Levice in SD-ja v Gibanju Svoboda ocenjujejo, da je koalicija usklajena. Že pred sprejetjem je slišati številna opozorila o neustavnosti. S tem se strinja med drugim direktorica pravnega centra za varstvo človekovih pravic Katarina Bervar Strnad. Ostali poudarki oddaje: - Zakon o digitalizaciji zdravstva znova pod drobnogledom. Pooblaščenka kljub številnim dopolnilom opozarja na nevarnost zlorab podatkov. - Rusija ne bo dopustila vnovičnega testiranja jedrskega orožja, ki so ga napovedale Združene države Amerike. Putin: Če bo to storil Washington, bo Moskva prisiljena ukrepati. - Občutno poslabšanje prometne varnosti: letos 15 smrtnih žrtev več kot v celotnem lanskem letu. Občine in Agencija za varnost prometa iščejo rešitve.

Naše mestá a obce sa sťažujú na nárast kriminality a agresívnych páchateľov. Podľa Smeru sú však za to zodpovedné médiá a opozícia, pretože o tom občanov informujú. Samosprávy zas hovoria, že sa ich občania prestávajú cítiť bezpečne. Podľa policajnej prezidentky je to však len ich pocit a kriminalita klesá. Slovensko medzi tým klesá v medzinárodných hodnoteniach právneho štátu aj vo vnímaní korupcie.Kde je teda pravda, aká je realita a čo sa s tým dá robiť? Čo požadujú obce a mestá a aká je u nich situácia s kriminalitou? Môže za nárast kriminality Smerácka novela trestného zákona? Pomohol by návrat takzvaného horalkového paragrafu? Ak policajti nestíhajú, pomôžu žandári? Majú ísť zlodeji za dve či tri drobné krádeže už za mreže? Alebo ako hovorí poslanec Smeru, mali by zlodeji nosiť nejaké bundy s nápisom "kradol som"? A ako sa s tým ďalej budú vyrovnávať samosprávy, ak im štát navyše v rozpočte zoberie takmer 300 miliónov eur?Braňo Závodský sa rozprával s predsedom Združenia miest a obcí Slovenska a primátorom Partizánskeho Jozefom Božikom a s riaditeľom mimovládky Transparency International Slovensko Michalom Piškom.

Na današnji dan reformacije se na Slovenskem med drugim spominjamo prizadevanj reformatorjev za knjižno produkcijo v materinščini. Kot je v poslanici ob prazniku poudaril premier Robert Golob, je bila knjiga tedaj prebojna tehnologija. Ob tem je opomnil na nalogo vseh, da v času tehnoloških in družbenih prelomnic ohranimo slovensko besedo in jo vtkemo v sodobni digitalni svet. V oddaji tudi: - Po tragediji v Novem mestu sodišča zavračajo očitke o neukrepanju, a priznavajo, da bi postopke lahko vodili hitreje - Združeni narodi pozivajo ZDA, naj končajo napade na plovila v Karibskem morju - V Novi Sad se pred jutrišnjo obletnico zrušitve nadstreška zgrinja več tisoč ljudi z vse Srbije

V jugozahodni Sloveniji od prejšnjega konca tedna poleg policistov nadzor izvajajo tudi posebne in specialne policijske enote, sekretariat Sveta za nacionalno varnost pa je danes predlagal, da bi se jim pridružile tudi enote Slovenske vojske. Odločitev vlade naj bi bila po nekaterih podatkih znana jutri. V oddaji tudi: - Ob čedalje izrazitejšem višanju cen hrane medletna inflacija pri nas več kot 3-odstotna. - Na srečanju voditeljev Združenih držav in Kitajske napredek predvsem na trgovinskem področju. - Izrazit padec podpore skrajni desnici na Nizozemskem nakazuje na oblikovanje sredinske vlade.

Potem ko je po fizičnem napadu v soboto umrl 48-letnik, ki je v noči na soboto prišel v enega od novomeških lokalov po svojega sina, je Novo mesto zavito v črnino. Zaradi zaostrene varnostne situacije v jugovzhodni Sloveniji, kjer so napadi Romov problem že dlje časa, bo od danes na območju novomeške občine dvakrat več policistov kot drugod po Sloveniji, tam bodo tudi posebne policijske enote. Po tragičnem dogodku sta iz objektivne odgovornosti z ministrskih položajev odstopila pravosodna ministrica Andreja Katič in notranji minister Boštjan Poklukar, predsednik vlade Robert Golob bo o tem danes obvestil državni zbor. V oddaji tudi o tem: - Socialni partnerji bodo znova poskušali zbližati stališča do obvezne božičnice - Združene države in Kitajska dosegle okviren dogovor o trgovinskem sporazumu - Na Festivalu slovenskega filma celovečerec "Kaj ti je deklica" dobil kar pet vesen

Poslanke in poslance bo na današnji več kot 14 ur trajajoči seji zaposlovala interpelacija zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Predlagatelji interpelacije, Nova Slovenija in SDS, ministru Maljevcu očitajo neučinkovitost pri izvajanju dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Minister očitke pričakovano zavrača, saj meni, da je vlada na omenjenih področjih naredila ključne premike. Sicer pa ministrska usoda Maljevca kljub interpelaciji ni ogrožena, saj ima podporo poslank in poslancev koalicije. Drugi poudarki: - Odločanje voditeljev Unije o posojilu za Ukrajino z uporabo zamrznjenih ruskih sredstev je odloženo, pravna vprašanja ostajajo odprta. - Generalni sekretar Združenih narodov Guterres ob dnevu svetovne organizacije svet poziva k skupnemu reševanju težav. - Celjski nogometaši so v Dublinu premagali Shamrock Rovers; po dveh tekmah zasedajo tretje mesto v konferenčni ligi.

Parlament má za sebou schválenie štátneho rozpočtu aj konsolidačného balíka. Ten však nepodporil poslanec Hlasu Ján Ferenčák. Schytal za to ostrú kritiku svojich kolegov, ktorý hovorili o zrade.Má teda vládna koalícia 79, alebo len 78 poslancov, ako hovoril premiér Fico? Prečo preferencie Hlasu posledný rok klesajú? Zostane Ján Ferenčák v strane, bude podporovať koalíciu? A čo hovorí na nápady Smeru predĺžiť volebné obdobie vlády či samospráv? Zahlasuje za ďalšie zmeny v trestnom zákone či za zrušenie Špecializovaného trestného súdu? Ako vidí ako primátor kriminalitu v našich mestách a obciach na ktorú sa sťažuje aj Združenie miest a obcí Slovenska či Únia miest?A prečo Robert Fico podporí ďalšie kolo európskych sankcií proti Rusku a prečo vláda chystá 14. balík vojenskej pomoci Ukrajine? Braňo Závodský sa rozprával so stále poslancom koaličnej strany Hlas – SD, predsedom výboru parlamentu pre európskeho záležitosti a primátorom Kežmarku Jánom Ferenčákom.

Čez dobro leto, tretjo nedeljo v novembru 2026, bodo potekale lokalne volitve. Volilni upravičenci bodo znova volili župane, občinske svetnike in predstavnike v svetih krajevnih skupnosti. A tokrat bodo pravila igre nekoliko spremenjena. Novembra lani je državni zbor namreč potrdil spremembe Zakona o lokalnih volitvah. Ta med drugim zdaj celovito ureja volilni spor, na novo določa, kako se oblikuje občinski svet, kako naj se oblikujejo volilne komisije in odbori. V javnosti je morda najbolj odmevala sprememba glede volitev predstavnikov v svete krajevnih skupnosti. V javnosti pa odmeva razrešitev župana občine Gornji Petrovci, ki je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Zapleta se tudi v Bovcu, kjer bi svetniki odpoklicali župana z referendumom. Tudi o tem v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: Alenka Plahuta, vodja službe za občinski svet in krajevne skupnosti Mestne občine Koper; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan občine Pivka; Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo. Avtorica oddaje Barbara Kampos De Stefani.

Minister Kamenický predstavil svoj ďalší rozpočet uťahovania opaskov. Deficit by chcel znížiť k štyrom percentám a v rozpočte má aj 350-miliónovú rezervu, cez 500 miliónov majú šetriť ministerstvá. Vláda ešte musí domyslieť, ako zaplatí sľubovanú energopomoc. Za eurofondy to totiž nepôjde. Opozícia návrh rozpočtu ostro kritizuje. Vidia ho ako rozpočet bankrotu Slovenska, rozpočet chudoby a recesie či ako finančnú katastrofu. Združenie miest a obcí Slovenska zas hovorí že konsolidácia zničí samosprávy.Čo na rozpočet a konsolidáciu hovorí opozícia a ako by to robila sama? Ako dopadne na naše peňaženky a naše mestá a obce? Ako vláda zaplatí energopomoc a prečo Národná banka konsolidácii neverí? A prečo nás po troch konsolidáciách za sedem miliárd eur čaká na budúci rok ďalšia?Minister financií ani predstavitelia Hlasu pozvánku nevyužili. Braňo Závodský sa rozprával s poslancami výboru Národnej rady pre financie a rozpočet a poslancami parlamentu Júliusom Jakabom za Hnutie Slovensko, Mariánom Viskupičom z SaS šéfom Združenia miest a obcí Slovenska Jozefom Božikom.

Predstavniki in predstavnice strokovnih združenj in treh slovenskih univerz s področja jezikovnih poklicev so pred kratkim predstavili program meseca jezikovnih poklicev, ki pod sloganom UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno poteka od 29. septembra do 31. oktobra. Z jezikovno kampanjo želijo javnost opozoriti na izzive sodobnega časa, pomembno vlogo in vidnost jezikovnih poklicev ter odgovornost, ki jo za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike nosijo kot skupnost. V tem mesecu poskušajo načeti predvsem vprašanja o prednostih in pasteh uporabe umetne inteligence pri prevajanju, tolmačenju in lektoriranju, pa o etiki, transparentnosti in zaščiti avtorskih pravic v digitalnem okolju.Sogovorniki: Zdravko Duša, upokojeni prevajalec in avtor slogana UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.; dr. Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije; Živa Malovrh, predsednica Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije; Diana Grden Jenko, predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev; Matjaž Juhart iz Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije; Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev in pobudnica kampanje UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.; dr. Nataša Hirci, docentka na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Foto: Domen Pal

Opoldne bodo po vsej državi prvič preizkusili sistem za množično obveščanje in alarmiranje po javnih mobilnih omrežjih SI-Alarm. Prek mobilnih naprav bo omogočal obveščanje o naravnih nesrečah, varnostnih tveganjih in drugih izrednih dogodkih. Testni alarm bosta spremljala glasen piskajoč zvok in vibriranje. Ne glede na vsa obveščanja v zadnjem času se v Upravi zaščito in reševanje zavedajo, da bo test prestrašil nekatere občane. Pozivajo, da se na alarm ni treba odzvati ali kakor koli odgovarjati. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov zavrnil predlog resolucije o preložitvi vnovične uvedbe sankcij proti Iranu. - Veljati je začel nov zakon o medijih, ki prinaša tudi shemo finančnih pomoči zanje. - Danes je svetovni dan turizma. Slovenija stavi predvsem na butično ponudbo.

Ob zaostrenih gospodarskih razmerah v svetu in ohlajanju domačega gospodarstva je vlada predlagala povečanje proračunskih izdatkov v prihodnjem letu na rekordnih 17,7 milijarde evrov in povišanje primanjkljaja na 2,1 milijarde. Potem ko so v zajeten sveženj proračunskih dokumentov vnesli še včeraj dogovorjene popravke, pripravljajo čistopis, zato vsebine še niso objavili. Prvi odzivi so posledično splošni, iz gospodarstva odmeva predvsem božičnica, občine pa utemeljujejo svoje zahteve glede povprečnine. Drugi poudarki oddaje: - Po napovedih premierja Goloba o regulaciji cen hrane stroka meni, da razmere ne potrebujejo interventnih ukrepov. - Palestinski predsednik Abas v videonagovoru Generalni skupščini Združenih narodov izrazil pripravljenost na sodelovanje z ameriškim kolegom Trumpom. - V finalu svetovnega prvenstva v športnem plezanju v kategoriji težavnosti poleg favoritinje Janje Garnbret tudi Lučka Rakovec in Rosa Rekar.