Podcasts about zdru

Občine lahko le še danes sporočijo podatke o škodi po poplavah. Celovita ocena je pomembna za pridobitev evropske pomoči, denar pa bomo zbirali tudi z delovno soboto ali s solidarnostnim prispevkom. Druge teme: - Ob povečanju števila nezakonitih migracij zaostrene humanitarne razmere v azilnih domovih tudi pri nas. Pristojni iščejo nove namestitvene lokacije. - Varnostni svet Združenih narodov pozval k miru v Gorskem Karabahu. Predstavniki sprtih strani pričakovano na nasprotnih bregovih. - S tradicionalnim dnevom brez avtomobila se bo danes sklenil Evropski teden mobilnosti. V več občinah pri nas bo danes javni prevoz brezplačen

V tokratni epizodi Globalne vasi se odpravljamo se v Austin, kjer za tamkajšnji nogometni klub že več kot dve leti in pol igra Žan Kolmanič. V enem najbolj sončnih mest na svetu se počuti zelo dobro in pravi, da je odlično mesto za življenje. Ameriška nogometna liga MLS je že več let v vzponu, pogoji za delo pa zaradi velikih finančnih vložkov izvrstni. Veseli se tudi priložnosti, da bi zaigral proti Lionelu Messiju. Kot nogometaš je prepotoval dobršen del Združenih držav Amerike, s soigralci pa pogosto najde tudi čas za ogled znamenitosti v mestih, kjer gostuje njegova nogometna ekipa.

V palači Združenih narodov v New Yorku se je včeraj začelo plenarno zasedanje 78. generalne skupščine OZN. Zbrane državnike sta med drugimi nagovorila generalni sekretar OZN Antonio Guterres, ki je obžaloval neenotnost sveta ter kršenje načel mednarodnega prava in Listine OZN, in ameriški predsednik Joe Biden, ki je poudaril zlasti vojno v Ukrajini. Zbrane je nagovorila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Opozorila je na spreminjajoči se svet, v katerem zaradi novih izzivov ne moremo več živeti tako, ko smo vajeni. Drugi poudarki: - Zbiranje ocen škode: do danes jo morajo sporočiti podjetja, do petka občine. Na Prevaljah še vedno težave z vodo. - Korak od vojne v Gorskem Karabahu. Sile Azerbajdžana začele vojaško akcijo proti armenskim separatistom. - Nova sezona nogometne lige prvakov. Zmago Leipziga nad ekipo Young Boys z golom potrdil Benjamin Šeško.

Gospodarstvu bo od 640-ih milijonov evrov, kolikor vlada predvideva za pomoč po poplavah, namenjenih približno 30 milijonov. Do začetka meseca je oddalo vloge več kot 700 podjetij, ki lahko predplačila pričakujejo kmalu. V oddaji še: - Prvi dan 78-ega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov tudi nagovor slovenske predsednice - V Bolgariji znova pričakujejo proteste kmetov, potem ko se država ni odločila za enostransko omejitev uvoza ukrajinskega žita. - Dogajanje ob Evropski prestolnici kulture bo obogatilo 27 malih čezmejnih projektov - Plohe in nevihte bodo dopoldne zajele večji del države, popoldne se bo jasnilo.

Aplikacija Poplave 2023 je dopolnjena. Po novem omogoča prostovoljcem, da označijo dneve, ko bi lahko pomagali. Prejšnji teden je prihajalo na teren po več tisoč ljudi na dan, zdaj so potrebe zmanjšane, pravi Sandi Curk iz Civilne zaščite. Po njegovih besedah bo pomoč potrebna še več kot pol leta. V oddaji tudi: - V Braslovčah nameravajo prebivalce 150-ih hiš preseliti na drugo lokacijo - Združene države Amerike, Japonska in Južna Koreja po tristranskem vrhu za okrepljeno vojaško sodelovanje - Slovenske odbojkarice na uvodni tekmi evropskega prvenstva izgubile proti Poljakinjam

Ročné vyúčtovanie nákladov za byt – ako sa môžeme v tejto spleti informácií orientovať? Aké témy teraz v lete trápia slovenských správcov bytových domov? Aj o tom nám porozprával náš pravidelný hosť – JUDr. Mgr. Marek Perdík – predseda Združenia pre lepšiu správu bytových domov. Prečo je dôležité konzultovať nezrovnalosti v ročnom vyúčtovaní najprv so správcom? Aký majú správcovia a vlastníci dosah na ceny energií? Prečo by spoločenstvo bytov malo mať svoje IČO? Je sezóna dovoleniek a množstvo vlastníkov prenajíma svoje nehnuteľnosti – na čo si treba dávať pozor? Čo v prípade, že dovolenkový nájomca poškodil spoločné bytové priestory? Ak vás zaujímajú témy súvisiace so správou bytových domov alebo vlastníctvom bytov, počúvajte náš podcast alebo kliknite na www.lepsiasprava.sk Poradca podnikateľa – za každou radou je človek. www.pp.sk

Slovenijo po lanskih požarih to poletje pestijo huda neurja. V nekaterih krajih niti ena hiša ni ostala nepoškodovana, po podatkih Uprave za zaščito in reševanje so neurja prizadela 180 občin. Te bijejo plat zvona, stroški se kopičijo, skrbi jih, kje bodo vzele denar. Predstavniki države obljubljajo učinkovito ukrepanje. Po požaru na Krasu so pospešili postopke za povračilo stroškov za nujne intervencije, zdaj pa obljubljajo še spremembe zakonodaje v zvezi s sanacijo posledic. Občinam upravičenkam naj bi omogočili, da petino sredstev črpajo vnaprej. A kako do takrat? Kaj je treba še storiti? Kako izboljšati urejanje in vzdrževanje hudournikov? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije; Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode; Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije.

Hegerova vláda peniaze obciam sľúbila, Ódorovi ich však nenechala. "Nikto nie je pred kolapsom, peniaze napokon dostaneme," upokojuje Únia miest Slovenska slovami Richarda Rybníčka, ktorý za tým vidí politikárčenie pred voľbami. Jozef Viskupič ako zástupca krajov zo združenia SK8, a aj Jozef Božík, predseda Združenia miest a obcí Slovenska však hovoria o kritickej situácii pre starostov a primátorov, ktorú koniec koncov pocítia najmä obyvatelia. Argumenty všetkých troch spomínaných aktérov si vypočujte v podcaste denníka Pravda. #pocuvajtepravdu 

Prvo vprašanje: Ali ima otrok lahko tri starše – gene treh staršev? In drugo vprašanje: Ali zarodek lahko nastane brez ženske in moške spolne celice – torej brez jajčeca in brez spermija?Sledimo dvema novicama. V Združenem kraljestvu se je (najverjetneje že aprila letos) rodil prvi otrok z dednim materialom treh staršev. Prav tako v Združenem kraljestvu so raziskovalci ustvarili umetne človeške zarodke iz matičnih celic; ti zarodki so nastali brez združitve semenčic z jajčeci. Kako je to mogoče, bomo v Intelekti pojasnili s pomočjo mlade raziskovalke asist. Ane Marije Peterlin (MF Ljubljana), genetičarke doc. dr. Luce Lovrečič (UKC Ljubljana) in s pomočjo specialista transfuzijske medicine prof. dr. Primoža Rožmana (ZTM). Odgovorili bodo na številna vprašanja. Zakaj so tovrstni postopki in študije potrebni? Kaj se iz njih lahko naučimo? Kaj pa pomisleki in svarila? Ali so upravičena opozorila, da znanost s tem prehiteva pravne in etične norme? K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: DrKontogianniIVF/ PublicDomain 

Odzivi na odstop zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana se vrstijo še naprej. Tisti, ki so del zdravstvenega sistema, upajo, da to ne bo upočasnilo prizadevanj za ohranitev javnega zdravstva. Odgovornost za nemoteno delo naprej je v rokah premiera Roberta Goloba, poudarja eden izmed ministrovih predhodnikov in član strateškega sveta za zdravstvo Dorijan Marušič. Drugi poudarki oddaje: - Združene države bodo Ukrajini dobavile strelivo, ki je prepovedano v več kot sto državah. - Ob rekordni brezposelnosti pri nas iskanje tujcev predvsem v zidarstvu pa tudi drugih dejavnostih. - V smrtonosni napad na območju ljubljanskih Most vpleteni mladoletniki.

Premier Robert Golob se srečuje s sindikati in delodajalci, ki od njega že dlje časa pričakujejo konkretne korake za izboljšanje socialnega dialoga - oziroma, k njegovi vnovični vzpostavitvi. V trenutnih razmerah je o kakršnem koli dialogu namreč nemogoče govoriti, pravi podpredsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Drago Delalut. Vladi očitajo predvsem to, da zakone sprejema mimo obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu. Druge teme: - Državni zbor končuje zadnjo sejo pred počitnicami, hude preizkušnje vlado čakajo jeseni. - Izraelsko-palestinski odnosi ob stopnjevanju medsebojnih napadov na kritični točki. - Francija bo v želji po preprečevanju nasilja okrepila nadzor na družbenih omrežjih.

Francijo so peto noč zapored pretresali nasilni protesti po smrti 17-letnika, ki ga je ustrelil policist. Čeprav je bilo zaradi vandalizma in nasilja aretiranih več kot 700 ljudi, so oblasti ocenile, da je bila noč nekoliko mirnejša od prejšnjih. Za varnost je skrbelo 45 tisoč policistov. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je zaradi protestov odpovedal za danes predvideno pot v Nemčijo, bo doma o aktualnih razmerah razpravljal z ministri. Preostale novice: Nov strelski napad v Združenih državah zahteval najmanj 2 smrtni žrtvi in 28 ranjenih. Pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta tudi delodajalci kritični do krhanja socialnega dialoga. Slovenija bo Evropske igre zaključila z vsaj 13-imi odličji.

V zadnjega pol stoletja se je številčnost populacije sladkovodnih živalskih in rastlinskih vrst zmanjšala za 83 %, izginilo je 30 % sladkovodnih ekosistemov, pod različnimi stopnjami zaščite pa je vsega 17 % svetovnih vodotokov. Na Balkanu teče še nekaj zadnjih divjih rek v Evropi, a tudi te so zaradi klimatskih sprememb, neodgovornega razvoja, hidroelektrarn, onesnaženja in številnih drugih ekonomskih in neekonomskih dejavnikov vedno bolj ogrožene. Zato so pred nekaj dnevi v Karlovcu, mestu štirih rek, pod pokroviteljstvom globalne okoljevarstvene organizacije The Nature Conservancy v sodelovanju z nevladnimi okoljskimi združenji iz petih držav nekdanje Jugoslavije zagnali projekt United for Rivers, Združeni za reke, pod okriljem katerega želijo v prihodnjih letih zaščiti 400 kilometrov strug na trinajstih rekah. Sogovorniki: Irma Popovič Dujmovič, direktorica Programa za sladke vode pri organizaciji The Nature Conservancy; Aljoša Duplič, direktor Zavoda  za zaščito okolja in narave; Dragana Mileusnič, direktorica programov za JV Evropo pri TNCju; Sandra Josovič, predstavnica najstarejše civilne okoljevarstvene organizacije, Centra za životno sredino iz Banja Luke; Milija  Čabarkapa, direktor  ekološkega združenja Eko-tim; Nataša Milivojevič, direktorica Ekološkega združenja Rzav; Gjorgji Mitrevski, združenje Eko svest. Zapiski United for Rivers

Mednarodno skupnost in Rusijo je konec tedna presenetil pohod najemniške Wagnerjeve vojske z ukrajinskih bojišč proti Moskvi. Spraševali smo se, ali gre za državni udar, za napoved notranjega ruskega spopada … Po dogovoru med razvpitim Prigožinom in beloruskim režimom so se razmere umirile. A odprta vprašanja ostajajo. Kaj nam dogajanje ob koncu tedna pove o Putinovi moči in razmerah v Kremlju? Kaj vse to pomeni za vojno v Ukrajini? Kakšne bodo nadaljnje poteze Združenih držav, Evrope in Kitajske in kako daljnosežne bodo posledice? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: dr. Andrej Benedejčič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade; Mirko Cigler, nekdanji diplomat in vojaški strokovnjak; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona

Doktorica Metka Zupančič (1950), profesorica francoske književnosti, je v sedemdesetih letih hkrati s študijem na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala na Akademiji za glasbo in je diplomirala kot flavtistka. Kmalu se je posvetila predvsem francoskemu novemu romanu, še posebej Claudu Simonu, prevedla dva romana tega nobelovca in leta 1988 doktorirala s tezo Orfizem in polifonija v delih Clauda Simona. Potem je svoja raziskovanja in poučevanje študentov nadaljevala na univerzah v Združenih državah in Kanadi in objavila tri avtorske monografije ter več knjig kot soavtorica in urednica, prevode in številne članke, eseje. Še vedno predava, zdaj tudi na Primorski univerzi, saj znova živi v Sloveniji. Leta 2020 je izšla njena prva leposlovna knjiga s slovenskim naslovom Tisto neustavljivo v Franciji, pred kratkim pa tudi v slovenskem prevodu Žive Čebulj pri založbi Hiša poezije v uredništvu Nadje Dobnik. Kaj je tisto neustavljivo v novi knjigi, pa tudi v življenju izjemne raziskovalke, avtorice doktorice Metke Zupančič izvemo v pogovoru s Tadejo Krečič.

V dveh mesecih je Sudan zapustilo skoraj pol milijona ljudi. V Darfurju živi več kot 5,6 milijona otrok, 270 tisoč jih je na novo razseljenih zaradi konflikta. Do začetka tega meseca so ubili več kot 330 otrok, skoraj 2.000 ranili. Z gosti analiziramo, kaj se dogaja v Sudanu, zakaj ta vojna ni v središču medijskega poročanja in zakaj Tomo Križnar pravi, da velesile tam izvajajo politiko: "ubij sužnja s sužnjem"? Tomo Križnar razčleni tudi to, zakaj so Britanci ubili več kot 100 tisoč dervišev, kaj pomeni ime Kuku Abdigin, ki so mu ga dali Nube, pa tudi, kakšen vtis je dobil ob obisku Ukrajine? Sogovorniki:  Tomo Križnar, aktivist, humanitarec in režiser; Ikhlas Osman, profesorica na ženski univerzi v Kartumu; Romana Zidar, strokovna sodelavka Predstavništva Visokega komisariata Združenih narodov za begunce za Centralno Evropo, zadolžena za Slovenijo; Sarah Jamus, zobozdravnica in socialna aktivistka z darfurskimi koreninami iz Kartuma.  Zapiski: Intervju s Tomom Križnarjem lahko tukaj tudi preberete

Danes je svetovni dan beguncev. Lani je bilo po vsem svetu prisilno razseljenih več kot 108 milijonov ljudi zaradi konfliktov, nasilja, kršitev človekovih pravic ali drugih vzrokov. To je skoraj 20 milijonov več kot leto prej in pomeni največji porast do zdaj. Tema letošnjega dneva beguncev je njihovo vključevanje v skupnost, kjer so našli varnost. Tako jim po oceni visokega komisariata Združenih narodov za begunce najbolj učinkovito omogočimo, da znova zaživijo in tudi prispevajo svoj delež državi, ki jih je sprejela. Druge teme: - Vlada za eno leto podaljšala sistem delne regulacije cen pogonskih goriv in kurilnega olja. Od polnoči nekoliko višje cene pogonskih goriv zunaj avtocest. - S tradicionalnim gala koncertom Poletna noč se drevi začenja Ljubljana Festival. - Slovenska nogometna reprezentanca v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo sinoči remizirala z Dansko in ostaja v igri za uvrstitev na prvenstvo.

Antikviz s petimi podatki o Združenih narodih. Iščemo napačnega!

Slovenija bo januarja prihodnje leto postala nova nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov za prihodnji dve leti. Na glasovanju v generalni skupščini je dobila 153 glasov podpore, protikandidatka Belorusija pa 38. Gre za velik, celo izjemen uspeh slovenske diplomacije, s katerim je bilo nagrajeno trdo delo ter številna diplomatska potovanja in lobiranje po vsem svetu v minulih mesecih. V Studiu ob 17.00 o razpletu glasovanja ter o tem, kaj čaka slovensko diplomacijo v naslednjih mesecih do članstva in med članstvom v Varnostnem svetu. Gostje oddaje: - dolgoletni diplomat, veleposlanik Roman Kirn - profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, doktor Boštjan Udovič - državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar - ameriški dopisnik Andrej Stopar

Vloga Slovenije kot nestalne članice varnostnega sveta bo predvsem povezovalna. Tako v luči polarizacije sveta poudarjajo na zunanjem ministrstvu. Državni sekretar Samuel Žbogar poudarja, da bodo odprti do vseh držav, ne zgolj do zaveznic. Preostale novice:Banka Slovenije rahlja pogoje pridobivanja posojil: minimalna kreditna sposobnost od julija 745 evrov namesto zdaj veljavnih 915. ZZZS ostro nad dokument Zdravniške zbornice za izboljšanje razmer v zdravsvu: rešuje le gmotni položaj zdravnikov, pacienta ne omenja. Na jugu Ukrajine po poškodbi jezu poplavljnih več kot 20 krajev, brez pitne vode več sto tisoč ljudi. Evropska unija že pošilja pomoč.

Zahtevali bomo zunanji nadzor na ljubljanski psihiatrični kliniki, je danes zatrdil minister za zdravje Danijel Bešić Loredan ter dejal, da bodo ostro obsodili vse dokazano nasilje. Odmevna medijska zgodba o domnevnem nasilju nad bolniki na kliniki ima po besedah njenega direktorja Bojana Zalarja trhle temelje. Druge teme: - Tik pred glasovanjem za nestalne članice v Varnostnem svetu Združenih narodov slovenski diplomati izpostavljajo svetle točke projekta - Vrstijo se obsodbe razstrelitve jezu Nova Kahovka; tako Nato kot Bruselj s prstom kažeta na Rusijo - Novi Svet RTV napoveduje pregled in nadzor vseh tekočih poslov sedanjega vodstva ter zahteva razveljavitev razpisa o merjenju gledanosti, poslušanosti in branosti

Slovenija bi lahko danes postala nestalna članica varnostnega sveta Združenih narodov, glasovanje v New Yorku bo popoldne. Naša država naj bi imela v tekmi z Belorusijo veliko podporo, kar je pokazal tudi sinočnji zelo dobro obiskan sprejem. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Po zrušenju velikega jezu v ukrajinski regiji Herson sprožili evakuacijo pred poplavami - Na sever Kosova prihajajo Natove okrepitve, največ jih pošilja Turčija. - Novi svet RTV Slovenija začel delo, že ta teden naj bi objavili razpis za novo vodstvo - Holding Slovenske elektrarne bo državi ta mesec vrnil prvih 100 milijonov evrov likvidnostne pomoči

Pred jutrišnjim odločanjem o petih nestalnih članicah varnostnega sveta Združenih narodov se slovenska delegacija danes v New Yorku udeležuje še zadnjih sestankov. Naša diplomacija je v letu in pol od vložitve kandidature skušala čim več članicam svetovne organizacije predstaviti prednostne naloge. Drugi poudarki oddaje: - Novi svet Radiotelevizije Slovenija se bo sešel na ustanovni seji. - V Mariboru se začenja osrednji del 58-tega Borštnikovega srečanja. - Olimpijska, svetovna in evropska prvakinja v športnem plezanju Janja Garnbret na prvi tekmi po poškodbi druga.

Proračunsko stanje je po petih mesecih tega leta slabše kot lani, ugotavlja fiskalni svet. Prihodkov je manj, odhodkov je več, primanjkljaj je višji. Do konca leta ga lahko znižamo na manj kot načrtovane 3 milijarde evrov, če bo vlada brzdala izdatke, ocenjuje fiskalni svet. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Slovenija ali Belorusija? Glasovanje o nestalni članici varnostnega sveta Združenih narodov bo jutri. Glede zahteve po glasovih podpore vsaj 128-ih držav zunanja ministrica Tanja Fajon poudarja optimizem. - Opolnoči se bosta pri nas nekoliko podražila bencin in dizelsko gorivo. Cene nafte zvišuje odločitev skupine OPEC plus, da bo omejila proizvodnjo črnega zlata. - Iz Ukrajine poročajo o hudih bojih v Donecku. Ruska vojska zatrjuje, da je na območju preprečila obsežno ukrajinsko protiofenzivo.

Mesec dni po strelskih pohodih v Srbiji, ki sta terjala 18 življenj, se je množica ljudi v središču Beograda zbrala na petem shodu proti nasilju. Vse bolj so jezni na predsednika države Aleksandra Vučića in druge vladajoče politike, ki protestnike obkladajo z žaljivkami, namesto da bi prevzeli odgovornost. V oddaji tudi: - Kitajska obupala glede možnosti za trajno izboljšanje odnosov z Združenimi državami Amerike - Ob 70-letnici krvodajalstva pri nas opominjanje na pomembnost te dejavnosti in pozivi k darovanju krvi - Košarkarji Heliosa v finalu državnega prvenstva proti Olimpiji v zmagah izenačili na ena

Slovenska delegacija je na poti v New York, kjer bo generalna skupščina Združenih narodov pojutrišnjem glasovala o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta za obdobje 2024-2025. Za sedež vzhodnoevropske skupine se poleg Slovenije poteguje Belorusija. Kampanja Slovenije je bila relativno kratka in je stekla po odločitvi decembra 2021. Zunanja ministrica Tanja Fajon je bila ob koncu kampanje optimistična. Druge teme oddaje: - V Beogradu sinoči množični protesti proti nasilju. Nasprotniki vlade danes na ulicah Varšave - Vzrok za tragično železniško nesrečo v Indiji naj bi bila napaka v signalizaciji - Občine v vse večjih finančnih težavah, želijo si vključenosti pri pripravi ukrepov

V Sloveniji se izrazita rast cen hrane umirja počasneje od povprečja Evropske unije. Po 20-odstotni rasti v minulem obdobju se je po podatkih statističnega urada hrana v zadnjem letu v Sloveniji v povprečju podražila za 15 odstotkov. Ob številnih izzivih, s katerimi se spopada proizvodnja hrane, med njimi sta zmanjševanje fitofarmacevtskih sredstev in vlaganje v nove tehnologije, pa znižanja cen hrane tudi v prihodnosti ne gre pričakovati. Druge teme oddaje: - Bančna konferenca: ali slovensko gospodarstvo preveč računa na pomoč države? - Zunanja ministrica Fajon pred volitvami za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov: optimizem narašča - Krajani Orehka olajšani: drugi tir gorenjske železnice ne bo speljan skozi naselje

Mineva natančno eno leto od prisege vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Koalicija je z doslej opravljenim zadovoljna, čaka pa jo še veliko dela; med drugim blaženje draginje in ključne reformo v zdravstvu. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji približno 50-ih evropskih držav in institucij bodo na vrhu v Moldaviji v luči ruske agresije na Ukrajino razpravljali o varnosti in energetiki. Evropa z vrhom, ki bo le 20 kilometrov od ukrajinske meje, pošilja močno sporočilo Rusiji, pa tudi gostiteljici srečanja. - Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil kompromisni dogovor o zvišanju meje zadolževanja, brez katerega bi bile Združene države od ponedeljka plačilno nesposobne. - Nogometaši Seville so sedmič prvaki Lige Evropa. V finalu v Budimpešti so po 11-metrovkah premagali Romo

Ključna težava gospodarstva je pomanjkanje ustrezne delovne sile. Delodajalci rešitev vidijo v tuji delovni sili. Kaj pa druge možnosti? Na primer aktiviranje prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje ali ukrepi delodajalcev, med katerimi sta boljše plačilo in spodbudno delovno okolje. Je vpliv umetne inteligence na kadrovski manko grožnja ali priložnost? Mogoči so tudi ukrepi za spodbujanje starejših, naj dalj časa ostanejo na delovnih mestih. O tem, kaj deluje in kaj ne,voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Slovenije; Polona Domadenik Muren, redna profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije.

Ustavno sodišče vnovič razpravlja o pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Ali bodo ustavni sodniki danes sprejeli kakšno odločitev, ni mogoče napovedati. O razmerah na RTV v državnem zboru je v okviru poslanskih vprašanj govoril tudi premier Robert Golob. V oddaji tudi: - Dan slovenske diplomacije v znamenju kandidature države za članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov - Bencin se bo opolnoči znova pocenil, dizelsko gorivo in kurilno olje pa se bosta podražila - Umrl je pesnik, dramatik in prevajalec Veno Taufer

Voditeljem sedmih gospodarsko najmočnejših držav sveta spored srečanja na Japonskem narekuje predvsem ruska invazija na Ukrajino. Združene države Amerike so Kijevu že obljubile dobavo bojnih letal. Kot je dejal ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan, so Ukrajini dali, kar potrebuje, zdaj pa so se obrnili k razpravam o izboljšanju ukrajinskih protizračnih sil. Pozneje pa se bodo odločili, kdaj bodo letala dostavljena, kdo jih bo dostavil in koliko. Drugi poudarki: - Beograd sinoči že tretjič napolnili protestniki proti nasilju. - Pomoč države po obilnem deževju pričakuje tudi kmetijstvo. - Svetovni dan čebel v znamenju izobraževanja vseh generacij.

Povinná telesná výchova - trikrát do týždňa. Žiaci zo základných škôl sa majú od septembra venovať športu intenzívnejšie. Parlament totiž schválil novelu Karola Kučeru a ďalších poslancov OĽaNO, podľa ktorých je hodina telesnej navyše nevyhnutná pre zdravie detí. Zákonodarcovia však opomenuli kritiku školských organizácii aj samotného ministerstva. Školám chýbajú telocvikári aj adekvátne priestory na cvičenie, a tak navýšenie hodín telesnej výchovy označujú za chaotický a nesystémový krok. Jana Maťková sa v podcaste Dobré ráno rozpráva s prezidentkou Združenia základných škôl Slovenska Evou Horníkovou. Zdroje zvukov: SME, TA3, Youtube/OĽANO Odporúčanie: Najnovšia epizóda podcastu Index je iná, ako tie doterajšie a stojí za to vypočuť si ju. Naša kolegyňa a moderátorka podcastu Eva Frantová bola na reportáži v bani Nováky a priniesla z nej svedectvo o miznúcej profesii, ktorá sa chtiac či nechtiac bezprostredne viaže s Robertom Ficom. Odporúčam vypočuť si podcast Index a jeho epizódu Reportáž z baní: Ako končí Ficom dotovaný biznis? – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠dobrerano@sme.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj denný newsletter⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifing⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Ďakujeme, že počúvate podcast Dobré ráno.

Poslanci zariadili deťom na základnej škole povinne tri hodiny telocviku do týždňa. To ale vystrašilo niektoré slovenské základné školy a prezidentku žiadajú, aby zákon nepodpísala. Prečo školy hovoria, že to spôsobí škody a chaos, že je to nerealizovateľné a že mnohé z nich ani nemajú telocvične? A prečo naopak OĽaNO trvá na tom, že neexistuje lepší návrh, ktorý by zlepšil pohyb a zdravie detí a štát nestál ani euro. Je to skutočne tak? Ako sa s tým vysporiadajú školy? Braňo Závodský sa rozprával s prezidentkou Združenia základných škôl Slovenska a riaditeľkou základnej školy na Karloveskej v Bratislave Evou Horníkovou a s poslancom parlamentu za hnutie OĽANO Karlom Kučerom.

S sogovorniki o vprašanjih povezanih s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter V Evropi je do zdaj le peščica držav dokončno zakonsko uredila področje evtanazije oziroma pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Drugače pa je z razpravo o tem. Ta namreč teče v številnih državah, tudi v Sloveniji. Pri nas so jo v zadnjih mesecih med drugim spodbudili naslednji dogodki: sredi marca je v Švici umrla gospa Alenka Čurin Janžekovič, ki se je borila za uzakonitev evtanazije kot pravice do dostojne smrti v Sloveniji. Od rojstva je živela z neozdravljivo boleznijo, zaradi katere je trpela hude bolečine. Ker je bolezen napredovala, se je odločila za prostovoljno smrt. Konec aprila je slovensko Združenje za dostojno starost Srebrna nit začelo z zbiranjem podpisov za Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V začetku maja je Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko o predlogu zakona izdala stališče, v katerem ocenjuje, da zakon spremlja visoko etično tveganje. Komisija zakona ne podpira in mu soglasno nasprotuje. Prejšnji teden pa je po dolgotrajni pravni bitki pravico do evtanazije in pomoči pri končanju življenja uzakonil portugalski parlament. V Intelekti tokrat o evtanaziji. Povabilu k sodelovanju so se odzvali: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Predlog Zakona Stališče Komisije

Krčevito iskanje vzrokov in rešitev za nasilje med mladimi je zaznamovalo tudi teden, ki se izteka. Pričakovanja so povezana predvsem s starši in šolo. Brez pravega kompasa so se nadaljevala mučna pogajanja o plačah v javnem sektorju in usklajevanje izhodišč za reforme dolgotrajne oskrbe. Bolj uspešna je bila v pogajanjih z vlado o subvencijah avtomobilska industrija, malo gospodarstvo pa še vedno bije plat zvona zaradi stroškov dela in pomanjkanja delavcev. Gledamo tudi prek meja k našim najpomembnejšim mednarodnim povezavam: sprašujemo se, ali je Evropska unija še projekt miru in kako uspešno je mesec dni pred glasovanjem lobiranje za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov. Kritični pregled tedna ta petek z Rajko Pervanje.

Danes je bil prvič tudi uradno predstavljen nov osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ima sicer že dolgo brado. Sprejela ga je vlada Janeza Janše ob koncu mandata, nato je bila uveljavitev v nekaterih delih preložena z referendumom. Zdaj je tu nov osnutek, ki bo po obljubah Ministrstva za solidarno prihodnost prihodnji mesec vložen v parlament. Prva pravica, ki bo začela veljati s prvim januarjem prihodnje leto, bo oskrbovalec družinskega člana, prva večja sprememba pa vzpostavitev enotnih vstopnih točk, na katerih bodo uporabniki lahko dobili informacije o tem, kakšna oskrba jim pripada. Drugi poudarki: - Ukrajinska vojska pri osvajanju mesta Bahmut dosegla pomemben napredek; Velika Britanija Kijevu pošilja rakete dolgega dosega. - Na južnih mejah Združenih držav Amerike ob izteku pandemičnih omejitev obsedeno stanje; na mehiški strani čakajo številni prebežniki, na ameriški dodatni policisti in vojska. - Joker Out drevi na evrovizijskem odru v Liverpoolu; stavnice Sloveniji napovedujejo preboj v sobotni finale.

Zabavna industrija ima več milijonov uporabnikov po vsem svetu, velike količine denarja, a tudi številne težave. Kako stavka scenaristov v Združenih državah Amerike vpliva na televizijske serije in šove, ki jih tako radi gledamo? Bo razdrobljena ponudba povzročila več piratstva? In ali bo Netflix uresničil napovedi o ukinitvi deljenja gesel, čeprav nam je znižal naročnino in Slovenijo uvrstil med revne države? Ana Jurc, novinarka kulturnega uredništva MMC-ja, podrobno spremlja dogajanje na sceni svetovne videoprodukcije. Zapiski: INTRO FESTIVAL SLO - Kurja Polt Quantum of Solace - Wikipedia Succession | Official Website for the HBO Series | HBO.com Ted Lasso - Wikipedia The White Lotus - Wikipedia Love Is Blind (TV series) - Wikipedia Slow Horses - Wikipedia Andor (TV series) - Wikipedia Vprašaj podkast Odbita do bita! Odbiti kviz Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na: Discordu, Twitterju, Mastodonu. Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike.Naročilnica na Odbito pismo je tukaj Dosegljiva sva na naslovu: odbita@rtvslo.si

Čez en mesec bo v generalni skupščini Združenih narodov glasovanje za nestalne sedeže v varnostnem svetu. V vzhodnoevropski skupini se za mandat v letih 2024 in 2025 potegujeta Slovenija in Belorusija. Kampanja za pridobivanje podpore se končuje in zunanja ministrica Tanja Fajon je od ponedeljka na sedežu Svetovne organizacije v New Yorku, danes pa se odpravlja še v Gvatemalo. Druge teme oddaje: - Nadaljevala se bodo pogajanja o plačnem stebru v zdravstvu; minister Bešič Loredan prepričan, da bo dogovor dosežen do roka - V izhodiščih za oblikovanje sistema dolgotrajne oskrbe tudi plačevanje posebnega zavarovanja zanjo - Smučarska zveza Slovenije slovesno podelila priznanja za uspehe v minuli sezoni in zaznamovala svojo 100-letnico tudi z dokumentarnim filmom Stoletje smučanja

Pád vlády dostal mestá a obce do neistoty. Kvôli zvýšenému daňovému bonusu z dielne Igora Matoviča samosprávam vypadlo z príjmov vyše 600 miliónov eur a Hegerova vláda im sľúbila náhradu. Tú však s nimi nestihla dohodnúť. Predseda Združenia miest a obcí Slovenska Branislav Tréger upozorňuje, že v prípade ak štát samosprávy nedofinancuje, pocítia to predovšetkým občania. Dosluhujúca vláda teda chýbajúce peniaze samosprávam nedala a riešenie finančnej sekery necháva na pleciach tej nástupníckej. Viac v podcaste denníka Pravda so šéfom Združenia miest a obcí Slovenska Branislavom Trégerom. #pocuvajtepravdu

Ko se je pred 78 leti v Evropi končala druga svetovna vojna, so se voditelji držav zmagovalk še predobro zavedali, da prenehanje spopadov ne prinaša nujno trajnega miru. Ni torej presenetljivo, da so se že med samo vojno začeli pogovarjati o tem, kako vzpostaviti nov mednarodni red, ki bi preprečil nadaljnje svetovne spopade. Prav v tem kontekstu je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, o kateri bomo govorili ob današnjem Dnevu zmage. Kakšna je sploh bila izhodiščna ideja Združenih narodov in kako je zaživela v resničnosti? Kako je na delovanje organizacije vplival spreminjajoči se geopolitični kontekst, od začetkov hladne vojne pa do današnjega, vse bolj multipolarnega sveta? In nenazadnje, kako se nam Združeni narodi skozi vse te premene kažejo: gre za organizacijo, ki kljub vsem svojim omejitvam vendarle predstavlja neke vrste »upanje človeštva«, ali pa se je ta do danes izkazala za povsem nepomemben »debatni klub«? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete, dr. mednarodnih odnosov Matejo Peter s škotske univerze St. Andrews in profesorico mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Vasilko Sancin. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Pixabay

Tradicionalna prireditev Pot ob žici bo danes doživela vrhunec. Najbolj vztrajni pohodniki so se že podali na 35-kilometrsko traso, kjer je med drugo svetovno vojno stala žičnata ograja, potekal bo tudi tek trojk. Gre sicer za največjo športno-rekreativno prireditev pri nas, ki se je vsako leto skupno udeleži več kot 30 tisoč ljudi. Drugi poudarki oddaje: - V Londonu vse pripravljeno za kronanje kralja Karla Tretjega. - Združeni narodi pozivajo države k sprejetju beguncev iz Sudana. - Italijanski kmetje z naprednimi namakalnimi sistemi v boj proti suši.

Le še mesec dni nas loči od glasovanja za novo nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. Članstvo Slovenije v tem organu je eden od glavnih letošnjih zunanjepolitičnih ciljev naše države, protikandidatka je Belorusija. Kako potekajo slovenska prizadevanja za ta sedež? So na zunanjem ministrstvu optimistični glede kandidature? Za kaj si bo Slovenija prizadevala ob morebitni izvolitvi v Varnostni svet? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: državni sekretar Samuel Žbogar z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve; veleposlanik Roman Kirn; doktor Boštjan Udovič, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Novela zakona o omejevanju tobačnih izdelkov, ki je zdaj v medresorskem usklajevanju, predvideva omejitev arom v elektronskih cigaretah, prepoved kadilnic v zaprtih javnih in delovnih prostorih ter omejitev prodaje prek interneta. Uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov narašča med mladostniki, tudi osnovnošolci, kar zbuja skrb. Javna razprava je končana, zakonodajne spremembe podpirajo tudi zdravstvene ustanove in društva, saj je kajenje cigaret eden ključnih dejavnikov tveganja za nastanek pljučnega raka. V združenju vejperjev pa menijo, da je oviranje dostopa do manj škodljivih alternativ kajenju, tudi do elektronske cigarete, nesprejemljivo. O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Nataša Blažko, Ministrstvo za zdravje; Tomaž Čakš, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja; doc. dr. Mihaela Zidarn, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Slaven Kalebič, Združenje vejperjev Slovenije.

Ob prazniku dela, ki ga z dela prostim dnevom pri nas zaznamujemo tudi danes, so v sindikatih opozorili na njihova prizadevanja tudi širše v družbi in poudarili, da sta sindikalno organiziranje in sindikalni boj še vedno pomembna. Vendar pa imajo sindikati danes precej manjšo moč, kot so jo imeli nekoč. Poznavalci sindikalnega gibanja menijo, da zato, ker je sindikatov danes preveč, med njimi pa tudi ni solidarnosti. Drugi poudarki oddaje: - Italijanska premierka Meloni in avstrijski kancler Nehammer danes v Rimu o migracijah in azilni politiki. - Združeni narodi opozarjajo na hitro slabšanje humanitarne krize v Sudanu. - Začetek filmskega maratona Slovenski filmi, za katere le redko slišimo.

Med največje zdravstvene izzive sodobne družbe sodi demenca. Demenca je tiha pandemija, najdražja bolezen, uničevalka socialnih vezi. Skoraj polovica starejših od 80 let zboli za alzheimerjevo obliko demence, a za večino ni ustrezno poskrbljeno. Diagnozo pravočasno postavijo samo enemu od štirih bolnikov, drugi trije ostanejo sploh brez diagnoze. Demenca razjeda družinske odnose in prizdene svojce, ki skrbijo za osebe z demenco. Velika večina jih namreč živi doma. Kako povečati dostopnost do zdravnika, odložiti in omejiti bolezen, pomagati družinam, zmanjšati stigmo in ohraniti dostojanstvo? Kakšne rešitve za te izzive je predvidelo Ministrstvo za zdravje v novi strategiji obvladovanja demence do leta 2030? O vsem tem Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in član delovne skupine za demenco na Ministrstvu za zdravje; Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, Slovensko združenje za pomoč pri demenci; mag. Nadja Čobal iz Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje.

Nič več ni sveto in ničesar več ne jemljemo resno. Zdi se, da je bil to moto iztekajočega se tedna. Interpelacija o delu vlade kljub celodnevni razpravi ni pritegnila pozornosti ljudi, nikogar več ne vznemiri napoved rebalansa proračuna, podobno je z reformami, tudi kmetje in zdravniški pogajalci tarnajo, da jih vlada ne jemlje resno. Kje so torej razlogi za razočaranje in malodušje na predvečer obletnice prelomnih volitev? Odgovarjamo v naši oddaji. Pojasnjujemo, kaj nova evropska podnebna zakonodaja pomeni za Slovenijo, kaj ameriška medijsko-gospodarska poravnava pomeni za novinarstvo in z našimi diplomati vstopamo v ciljno ravnino lobiranja za članstvo Slovenije v varnostnem svetu Združenih narodov. Kritični pregled tedna ta petek z Urško Jereb.

V Sloveniji je več bolniških odsotnosti z dela zaradi težav z duševnim zdravjem kot zaradi onkoloških obolenj. V času epidemije so študentje in starejši za skoraj tretjino pogosteje razmišljali o samomoru. Čakalne vrste za pomoč so nedopustno dolge tudi za samoplačniške storitve. Na samoplačniškega psihoterapevta za otroke je na primer treba čakati eno leto. Tudi varovani oddelki so prepolni, na čakalni listi za sprejem je več kot 2500 oseb. Na Ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da se zavedajo problema in pripravljajo spremembe zakonodaje s tega področja, da bi popravili vsaj največje sistemske anomalije. Kakšno so razmere na varovanih oddelkih, zakaj je nujna regulacija poklica psihoterapevta in kaj prinašajo zakonodajne spremembe? O tem v voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, vodja Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje; dr. Sanja Cukut Krilić, raziskovalka Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU; Miran Možina, psihiater, psihoterapevt, direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani; Juš Škraban, asistent na Fakulteti za socialno delo; Andreja Štepec, ambasadorka duševnega zdravja z lastno izkušnjo in strokovna sodelavka Združenja za duševno zdravje ŠENT.

Dogodek tedna je nepričakovana, rokohitrska vložitev zakona za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Gre za zaščito ljudi pred neprizanesljivo podražitvijo in vzpostavljanjem vzporednega zdravstvenega sistema v škodo javnega ali za ceneno populistično kupovanje naklonjenosti javnega mnenja? V oddaji pojasnjujemo sveže gospodarske napovedi za slovensko gospodarstvo – kaotične in nedosledne napovedi glede reform zagotovo niso dobrodošla okoliščina, a bolj kot to skrbi nevarnost recesije v Nemčiji. Komentiramo poteze italijanske desne vlade na področju migracijske politike in drugih skupnih politik Evropske unije. Z našima dopisnikoma iz Združenih držav in Azije pa o obisku predsednika Bidna na Irskem sredi obveščevalne afere doma ter o kazanju mišic velesil na tihomorskem območju. Kritični pregled tedna ta petek z Matjažem Troštom.

V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov. Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši. Gost v studiu prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani Zapiski ChatGPT; Stefanovi dnevi in prejemniki Zlatega znaka;  Jesenkove nagrade na Biotehniški Fakulteti; nova konferenca Združenih narodov o vodi; asteroid Ryugu; koktajl za povrnitev treznosti. 

Tik Tok mesečno uporablja milijarda aktivnih uporabnikov po vsem svetu. Priljubljen, zabaven, za mlade. To so najpogostejši opisi za Tik Tok. Pa tudi nevaren, zasvojljiv, prepovedan. V prvi epizodi miniserije se sprašujemo, kako (ne)varna je aplikacija, ki je v lasti kitajske družbe ByteDance. Kako resne so obtožbe o vohunjenju uporabnikov, zakaj so ga v Indiji popolnoma prepovedali in kakšen vpliv bodo imele politične odločitve Evropske unije in Združenih držav o (ne)uporabi aplikacije v javnih ustanovah.  Gorazd Božič je vodja Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. Zapiski: TikTok’s China Problem Vladni urad za informacijsko varnost: državni uradniki naj ne uporabljajo aplikacije TikTok - RTV SLO inAppBrowser.com Odbiti kviz Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj. Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Mastodonu (Maruša, Anže) in Twitterju Dosegljiva sva tudi na naslovu: odbita@rtvslo.si Podkast Odbita do bita je brezplačno na voljo v vseh aplikacijah za podkaste. Naročite se in podkast ocenite.