Podcasts about anje

Drugi poudarki oddaje: V Regijskem parku Pohorje opozarjajo na neodgovorno kurjenje ognja na piknikih Oskrba z vodo na Postojnskem stabilna Civilna iniciativa Piran/Pirano občini: občinska zemljišča namenite javni rabi Deček Jaka Škof se po prejemu zdravila počuti bolje V Kamniku začetek festivala KAMFEST

Država je še vedno v primežu vročinskega vala , ki svoje posledice kaže tako na ekološkem in zdravstvenem kot na gospodarskem področju. Zaradi vse hujših vremenskih ekstremov je slišati tudi pozive k celostnim rešitvam. V oddaji tudi o tem: - Vročina in suša vplivata tudi na pretoke rek in posledično na zmogljivosti hidroelektrarn in krške nuklearke. - Policija po petkovi prometni nesreči še ni opravila razgovora s predsednico republike Pirc Musar - V Berlin incident z dronom s strelivom v Leipzigu označujejo kot hibridni napad

Osnovnošolci in dijaki so na polovici poletnih počitnic. Na voljo imajo več časa tako za druženje z vrstniki kot za dejavnosti, za katere med šolskim letom zmanjka priložnosti. Na druženje, pa tudi na preživljanje prostega časa sploh, danes pomembno vplivajo digitalne tehnologije. Mladi so vse bolj priklenjeni pred zaslone, preživljanje prostega časa so iz resničnega sveta “preselili” v digitalnega. V tokratnem Studio ob 17-ih vnovič o vplivih pametnih telefonov, družbenih omrežij ter drugih digitalnih vsebin na odraščanje in razvoj otrok in mladostnikov. O pasteh in priložnostih sveta, ki ga mladi s seboj nosijo v žepu, s strokovnjaki z različnih področij in z mladimi.

durée : 00:59:59 - Anje Duhalde, Otxalde, Zea Mays Vous aimez ce podcast ? Pour écouter tous les autres épisodes sans limite, rendez-vous sur Radio France.

To poletje otrokom in mladostnikom iz programa Botrstvo skušamo izpolniti kakšno njihovo željo in med njimi je bilo tudi srečanje s kantavtorjem Adijem Smolarjem. Z njim se je želela srečati dijakinja, vendar se je izkazalo, da smo s tem srečanjem zelo osrečili tudi njeno mamo, ki je zaslužna, da so z Adijevimi pesmimi močno okuženi vsi trije njeni otroci. O desetletjih spremljanja, plakatih, navdušenju nad njegovimi pesmimi pa tudi nad Jeanom-Claudom Van Dammom v reportaži s srečanja.

Poletni meseci so čas sproščenega druženja, počitnic in glasbenih festivalov, na katerih se mladi veliko družijo in so tudi bolj spolno dejavni. V zadnjem desetletju se povečuje število zaznanih spolno prenosljivih primerov bakterijskih okužb, razlog pa je neuporaba kondoma kot zaščite pred prenosom bolezni. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo posvetili tej problematiki, pozabili pa ne bomo niti na virus HIV. Pred dnevi je namreč minilo natanko 40 let, odkar je AIDS v Sloveniji zahteval prvo smrtno žrtev.

Parlamentarni odbor za finance je na zahtevo poslancev vladnih strank in Resnice danes opravil več kot šesturno razpravo o javnih financah v času prejšnje vlade Roberta Goloba. Vladi Janeza Janše je priporočil, naj opravi revizijo porabe javnega denarja Golobove vlade in preuči možnosti zmanjšanja porabe javnih sredstev.

Vojna med Združenimi državami Amerike in Iranom se nadaljuje. Ameriške sile so udarile po Iranu, ta pa po ameriških bazah v Kuvajtu in Bahrajnu. Prvi mož Washingtona Donald Trump je ob robu vrha Nata dejal, da se s Teheranom ne želi več pogovarjati, saj da so Iranci izmečki, s katerimi je nekaj hudo narobe. Zaostreno retoriko je podkrepil z vnovičnimi grožnjami in očitki o iranskih jedrskih zmogljivostih, spet pa tudi z obljubo, da Iranu ne bodo dovolili imeti jedrskega orožja. Ameriški predsednik je bil na vrhu Nata kritičen tudi do evropskih zaveznic, ker niso podprle njegovih vojaških prizadevanj. Ostali poudarki oddaje: Premier Janša o povečanju izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP: zaradi krize slovenskih javnih financ tega ni mogoče storiti čez noč. Bodo kulturniki ostali brez državnega denarja tudi za že izvedene dogodke? Arbitraža zavrnila 600-milijonsko tožbo proti Sloveniji zaradi domnevnega onemogočanja frackinga v Petišovcih.

Letošnje poletje smo akcijo Čarobno poletje Zveze Anita Ogulin dopolnili z mini akcijo, ki bo nekaterim izbranim otrokom iz programa Botrstvo izpolnila katero od nekoliko posebnih želja. Med otroki je tudi trinajstletnik, ki zaradi zdravstvenih težav ne govori, a je kljub slabim napovedim, da morda ne bo mogel več hoditi, postal rekreativni športnik in je tudi navdušen spremljevalec številnih glasbenih zvrsti. Srečanje s slovenskim raperjem in izvajalcem hip hop glasbe Boštjanom Nipičem - Nipketom na Festivalu 202 je bilo zanj posebno doživetje.

Vrhovni sud Sjedinjenih Američkih Država nanio je predsjedniku Donaldu Trumpu jedan od najvećih pravnih poraza njegova drugog mandata, odbacivši njegov pokušaj da ograniči pravo na državljanstvo po rođenju. Ova odluka zadržava automatsko državljanstvo za djecu rođenu u Sjedinjenim Državama, uključujući onu čiji su roditelji bez dokumenata ili se u zemlji nalaze privremeno. No, iako je Sud odbacio predsjedničku izvršnu uredbu, politička borba o tome tko ima pravo biti Amerikanac daleko je od kraja.

V katehezi Zdravilna beseda smo govorili dobrem in zlu. Duhovni učitelji pravijo, da resnična svoboda ni v tem, da se odločamo med dobrim in slabim, temveč, da se vedno odločimo za dobro. To je še posebej pomembno za ljudi, ki so notranje ranjeni, prizadeti in se trudijo odpuščati in živeti kot novi ljudje. Naši gostji, Darja Brecelj Ipavec in Glorija Forjan, sta pojasnili nekaj bolj zapletenih svetopisemskih odlomkov o tej temi, Sonja Dobovšek pa je spregovorila o tem, kako je odločanje zanjo osebno težko in kaj ji pri tem pomaga.

Otroci in mladi so vstopili v poletno počitniško obdobje. Na voljo bodo imeli več časa tako za druženje z vrstniki kot za dejavnosti, za katere med šolskim letom zmanjka priložnosti. Na druženje, pa tudi na preživljanje prostega časa sploh, danes pomembno vplivajo digitalne tehnologije. Mladi so vse bolj priklenjeni pred zaslone, preživljanje prostega časa so iz resničnega sveta “preselili” v digitalnega. V tokratnem Studio ob 17-ih o vplivih pametnih telefonov, družbenih omrežij ter drugih digitalnih vsebin na odraščanje in razvoj otrok in mladostnikov. O pasteh in priložnostih sveta, ki ga mladi s seboj nosijo v žepu, s strokovnjaki z različnih področij in z mladimi. Avtor oddaje Žiga Fabjan.

Vlada poziva k pospešitvi postopkov za dokončanje načrta za okrevanje in odpornost. Slovenija mora zadnji zahtevek za izplačilo več kot 270 milijonov evrov iz mehanizma za podporo po pandemiji covida poslati v Bruselj do konca septembra, vendar je za zdaj izpolnila le peščico ciljev in mejnikov. Pristojni posebej omenjajo projekte, med drugim v zvezi z energetsko infrastrukturo, zaščito pred poplavami in plazovi ter graditvijo infekcijske klinike. V oddaji tudi o tem: - Združeni narodi ugotavljajo, da Izrael v Gazi kljub uradnemu premirju izvaja genocid tudi z namernim ubijanjem otrok. - Ukrajinski predsednik Zelenski se zaradi spora z Varšavo ne bo udeležil konference o obnovi Ukrajine. - Olimpijski dan kot opozorilo na pomembnost gibanja in poziv k zdravemu življenjskemu slogu.

Plače slovenskih poslank in poslancev se višajo, madžarski poslanci pa so nedavno sprejeli zakon, po katerem si bodo plače znižali za 40 odstotkov. So lahko dober vzgled?

Po preložitvi pogovorov med Združenimi državami Amerike in Iranom, ki bi se sicer začeli včeraj v Švici, je ponoči tja odpotoval posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff. Kdaj bodo predstavniki Washingtona in Teherana sedli za skupno mizo in se skušali dogovoriti o naslednjih korakih za končanje vojne na Bližnjem vzhodu, še ni jasno. Trump kljub temu verjame, da bodo uspešni. Drugi poudarki oddaje: - Vrh Evropske unije minil tudi v znamenju pozivov k pospešitvi izvajanja uredbe o vračanju migrantov. - Gorski reševalci pred začetkom poletne sezone pozivajo k previdnosti in temeljiti pripravi na ture. - V Dolenjskem muzeju v Novem mestu zvečer odprtje razstave o festivalu Rock Otočec.

V Mariboru bodo drevi slavnostno odprli 61. festival Borštnikovo srečanje. Odprli ga bodo s špansko plesno predstavo Sonoma, ki raziskuje razmerje med telesom, zvokom, ritualom in instinktom ter odpira prostor med resničnostjo in sanjami. Začenja se tudi literarno-glasbeni festival Živa književnost s spremljevalnim programom za otroke in mlade O'živela knjiga. Pred Galerijo Škuc v Ljubljani ga bodo odprli škotski in slovenski avtorji.

Obiskali smo Konferenco za ženske 2026, ki je potekala v Radencih in kjer so se zbrale binkoštne vernice iz vseh koncev Slovenije. Binkoštna cerkev Murska Sobota, ki je dogodek tudi organizirala, je gostila Danijelo Horvat, govornico iz Hrvaške. Konferenca je bila namenjena razmisleku o poslušanju. „Poklicane smo razmisliti o pomembnosti poslušanja,“ se je slišalo na konferenci.

Gostje tokratnega Tretjega polčasa so bili prvi mož projekta Marjan Makari, dr. Zdenko Verdenik, Zlatko Klamfer, član Branika in Železničarja in starosta Kovinarja Ermin Vidovič

Suada Kapić je sarajevska rediteljica, scenaristkinja, medijska pionirka i osnivačica nezavisne multimedijalne kuće FAMA, prve takve vrste u bivšoj Jugoslaviji. Sa samo 16. godina je glumila jednu od partizanki sa Serge Gainsburgom i Jane Birkin u partizanskom filmu Milutina Kosovca iz 1971. godine, "19 djevojaka i jedan mornar". Nakon završenog studija književnosti odlučila je upisati studij režije kod čuvenog talijanskog redatelja Federica Fellinija, no audicija je otkazana zbog ubistva premijera Aldo Mora. Potom je upisala režiju u Beogradu kod Dejana Mijača. Prije rata u bivšoj Jugoslaviji pokrenula je prvu nezavisnu TV kuću pod nazivom FAMA, koja je snimala čuveni talk show serijal "Umijeće življenja" sa vodećim protagonistima političkog života tadašnje Jugoslavije, od Karadžića, Tijanića, Mesića, Šuvara i drugih. Tokom opsade Sarajeva pokrenula je neke od najvažnijih projekata dokumentovanja života pod opsadom, uključujući legendarni „Sarajevo Survival Guide“ i „Survival Map 92–96“, stvarajući jedinstvenu arhivu svjedočanstava o svakodnevnom preživljavanju u ratnim okolnostima.Njena dugogodišnja misija bila je sačuvati iskustva građana Sarajeva od zaborava, kroz hiljade prikupljenih priča, intervjua i dokumenata koji danas predstavljaju jedno od najvažnijih svjedočanstava o opsadi u modernoj historiji. Kroz umjetnost, medije i kulturu, Suada Kapić istražuje teme sjećanja, otpora, ljudske izdržljivosti i mehanizama preživljavanja u ekstremnim okolnostima. U ovoj epizodi razgovaramo o Sarajevu prije rata, opsadi kao iskustvu koje je obilježilo njen život i rad, nastanku FAMA kolekcije, kulturi pamćenja, transgeneracijskom sjećanju i traumama, ali i o tome zašto je važno sačuvati lične priče kao dokument vremena za generacije koje dolaze.Razgovarale smo o:00:00:00 Teaser i najava00:03:41 Sa 16 godina glumila sa Serge Gainsburgom i Jane Birkin u partizanskom filmu "19 djevojaka i jedan mornar" Milutina Kosovca00:10:27 Zbog atentata na Alda Mora 1978. otkazana audicija za studij režije kod Fellinija u Rimu00:18:44 "Serijal „Umijeće življenja“ sniman u Sarajevu 1991. godine s vodećim političarima tadašnje Jugoslavije00:26:01 Nastanak FAMA-e, prve nezavisne TV produkcijske kuće u bivšoj Jugoslaviji00:33:01 Početak posade Sarajeva, bijeg s Grbavice i nastanak projekta FAMA kolekcija00:40:05 Transgeneracijska memorija je modul za suočavanje sa ratnih traumama00:46:10 Odlazak u Tokio usred rata zbog promocije "Sarajevo survival guidea"00:54:50 Sefer Halilović nam je pomogao da od vojnih JNA mapa napravimo Mapu opkoljenog Sarajeva01:00:20 Izložba "Mape opkoljenog Sarajeva" u Britanskoj nacionalnoj biblioteci01:05:01 Naš arhiv iz FAME-e ćemo pohraniti online i u svjetskim bibliotekama, zbog straha od pogrešne interpretacije arhivskog materijala 01:13:01 Na ovom podneblju nam je potrebna ozbiljna psihoterapija zbog transgeneracijskih trauma01:21:40 Zašto je nakon 8 godina lobiranja propala ideja o osnivanju Muzeja opsade Sarajeva?01:30:01 Nakon neuspjele inicijative za osnivanje Muzeja opsade Sarajeva, odlučili smo FAMA kolekciju pretvoriti u virtualni arhiv sjećanja, dostupnu svima i svugdjeFAMA metodologija: https://www.famamethodology.net/bhsSerijal "Umijeće življenja": https://www.youtube.com/playlist?list=PLWuNIc69Mzw1uLGNRWaj2fX62I8abye3g

durée : 00:56:40 - La Musique d'ici Vous aimez ce podcast ? Pour écouter tous les autres épisodes sans limite, rendez-vous sur Radio France.

Na rednem spomladanskem srečanju narodnih voditeljev Jezuitskega združenja za begunce JRS v Evropi, ki je potekalo v Madridu v Španiji, so govorili o stanju in delu jezuitov v Evropi, o sodelovanju z laiki ter o njihovi identiteti. Poudarjen je bil pomen sodelovanja med jezuiti in laiki. Večino časa so posvetili različnim projektov, ki trenutno potekajo v Madridu in po Evropi. Najpomembnejši projekt je pomoč beguncem v Ukrajini in ukrajinskem beguncem po Evropi. Letos bo tudi kampanja za trpeče v Ukrajini z naslovom »One proposal oziroma Ena pobuda. O tem je v oddaji več povedal p. Robin Schweiger, direktor JRS Slovenija. Predstavili smo še letno poročilo Centra Astalli iz Rima za leto 2025.

V prvih junijskih dneh bo v Domu kulture Kamnik potekalo Državno srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije. Na Prvem smo gostili Jana Pirnata, svetovalca za gledališko in lutkovno dejavnost pri JSKD, ter dramaturginjo in dramatičarko Heleno Šukljan, brez dvoma rekorderko v številu gledaliških predstav, ki si jih je bilo mogoče ogledati v zadnjih mesecih. Kako živi, pisani in številčni sta danes gledališka in lutkovna ustvarjalnost mladih pri nas? Kakšni so pogoji mentorskega dela v šolah in kulturnih društvih? Je bilo v otroških predstavah mogoče ujeti več otroškega ali odraslega sveta? Lahko mentor postane tudi denimo učitelj fizike iz Sevnice? Kako še okrepiti ljubiteljsko lutkarstvo, ki je bilo nedavno predlagano za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine?

Svet zmeraj bolj prepričljivo prepljavlja epidemija debelosti, obenem pa imamo zmeraj več znanja in priporočil na področju gibanja in zdrave prehrane; toliko, da se včasih zdi preveč! Ali na področju športa in prehrane sploh še obstajajo enostavni, zanesljivi koncepti? In kako po eni strani skrbeti za grajenje mišične mase, po drugi pa izgubiti odvečno maščobo? Ali imajo pri celostnem pristopu k hujšanju mesto tudi zdravila in kirurški posegi? Neža Majdič je zdravnica, specialistka fizikalne, rehabilitacijske medicine, doktorica znanosti in docentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ima tudi diplomo Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem in je vodja tima za klinično prehrano na URI Soča, poleg tega pa se aktivno ukvarja tudi s športom in športniki. Skupaj sva skušala kompleksno tematiko predstaviti na razumljiv način in iskreno upam, da bova komu pomagala k bolj premišljenim in zdravim odločitvam o prihodnosti!Hvala, ker spremljate podkast Umetnost Lenarjenja! Prijavite se, da ne zamudite nove epizode - vsako prvo soboto v mesecu.Za več informacij o izgubi telesne mase vas vabim, da obiščete www.resnicaodebelosti.siTa podcast epizoda nastaja v sodelovanju z družbo Novo Nordisk. Podpora podjetja ne vpliva na vsebino podcasta – mnenja in stališča, ki jih slišite, so izključno moja oziroma Nežina.Časovnica00:00:00 – Uvod: Gibanje, prehrana in zdravje00:02:16 – Kdo je dr. Neža Majdič in pot do specializacije FRM00:08:42 – Rehabilitacija športnikov vs. poškodovancev: Kaj je skupnega00:13:29 – Čuječno prehranjevanje in principi zdrave prehrane00:16:44 – Realistično zdravo prehranjevanje v praksi (služba, naročanje)00:18:56 – Pravilo 80/20 in krivda ob "grešnih" obrokih00:20:21 – Čustveno prehranjevanje in stres00:29:45 – ITM ni vse: Mišice vs. maščoba in merjenje telesne sestave00:32:50 – Centralna maščoba: Zakaj je nevarna in kaj dela v telesu00:34:26 – Hujšanje: Realna pričakovanja, jojo efekt in kdaj poiskati pomoč00:38:47 – Celostni pristop k debelosti in stanje sistema v Sloveniji00:46:43 – Zdravila za hujšanje (GLP-1) in zakaj vadba ostaja nujna00:47:00 – Trening moči kot temelj: Zakaj upor, ne kardio00:49:23 – Longevity, sedenje in gibanje v modernem življenju00:55:50 – Kako Neža sama živi, kar priporoča00:59:12 – Knjižna priporočila in zaključna misel

Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo. Sogovorniki: dr. Vitomir Štruc, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki dela tudi v laboratoriju za strojno inteligenco dr. Igor Vobič, redni profesor na Katedri za novinarstvo in Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno sodeluje tudi s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v okviru Centra odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki Sam Gregory, direktor organizacije WITNESS, kjer si s sodelavci prizadevajo za ohranitev naše pravice, da verjamemo tistemu, kar vidimo in slišimo Kaylee Williams, doktorska študentka na Univerzi Columbia, ki v svojem raziskovalnem delu preučuje prav fenomen generiranih pornografskih ponaredkov

Uprizoritvene akcije 2026 so dvodnevni festival umetniških gimnazij Slovenije, ki včeraj in danes poteka na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana. Da bi izmenjali svoje izkušnje, svojo ustvarjalnost predstavili drugim mladim in prejeli tudi novo znanje in navdih, se je v Ljubljani zbralo kar nekaj mladih in njihovih profesorjev in mentorjev iz Gimnazije Nova Gorica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Ptuj, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter gostiteljice Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Zvrstilo se je 19 različnih uprozoritvenih akcij in nekaj delavnic, ki so jih vodili bivši dijaki, zdaj pa že uveljavljeni umetniki. Kaj se je dogajalo na festivalu, izvemo v pogovoru s sogovonicami: pedagoginjo iz SVŠGUGL Mojco Dimec, plesalko in kulturno delavko v Plesnem teatru Ljubljana Aljo Lacković in trimi dijakinjami različnih umetniških gimnazij (LJ, NG in Ljutomer).

Daleč proč od kontinentalne Evrope, do nedavna zadovoljna z lastno vpetostjo v mednarodno okolje, se je v času tektonskih geopolitičnih sprememb Islandija vnovič znašla pred dilemo – ostati povsem samostojna ali stopiti na pot, ki bi jo lahko pripeljala v polnopravno članstvo Evropske unije. Ob vojnah na vzhodu Evrope, krhanju tradicionalnih zahodnih zavezništev in gospodarskih pretresih je islandski politični vrh prepoznal, da je zdaj pravi trenutek za uresničitev svoje obljube o izvedbi referenduma, kjer naj volivci te otoške države odločijo o obnovitvi pogajanj za članstvo v Evropski uniji. O plusih in minusih, navduševanju nad članstvom in zadržki do poglabljanja evropske integracije.

Gorivo bi trebalo pojeftiniti, ali samo privremeno. Istovremeno, vlada najavljuje mjere koje bi dugoročno mogle povećati troškove za građane. Osim većih troškova u zdravstvu, najavljuje se i porez na - šećer. Da li Berlin pokušava olakšati krizu ili gledamo samo drugačiju raspodjelu iste situacije? Maja Marić i Filip Slavković analiziraju što se sve najavljuje i koje mjere nas očekuju. Von Maja Maric.

Bližnjevzhodna kriza zavira svetovno gospodarstvo, napovedi za letos so pristojne institucije znižale. Slovenski potencial pa v veliki meri zavira pomanjkanje naložb podjetij. Guverner centralne banke Primož Dolenc pravi, da brez okrepitve teh, ne bo napredka. Drugi poudarki oddaje: Izrael in Libanon sklenila dogovor o začetku mirovnih pogajanj; kje in kdaj se bodo začela, ni jasno. Letalski promet nad Evropo je delno ohromljen zaradi stavke zaposlenih pri nemški družbi Lufthansa. Med slovenskimi šolarji opazen skrb vzbujajoč trend upada bralne, matematične, naravoslovne in informacijske pismenosti.

Njun obsežen opus dokumentarnih filmov je na sporedu v Slovenski kinoteki od lanskega decembra do junija letos. Skupaj raziskujeta preteklost onkraj nacionalnih in ideoloških okvirov ter s filmsko kamero beležita skrite in neizpovedane zgodbe ljudi, ki živijo na obeh straneh slovensko-italijanske meje. Zanimali so naju osebni, za zgodovino na videz nepomembni spomini, ki pa so osvetljevali drobce še nikoli videne preteklosti. Arhiv ni bil več le stranski produkt filma, temveč obratno – film je postal stranski produkt zbiranja spomina. Anja Medved Filmi Nadje in Anje so bili predstavljeni na številnih festivalih in prejeli številne nagrade. Nadja Velušček je za svoje filmsko ustvarjanje prejela plaketo Dokumentarno ime 2022 za posebne dosežke na področju dokumentaristike; je tudi profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Anja Medved je prejela nagrado Štigličev pogled 2026, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk za izjemno režijo na področju filma in televizije. Je tudi soustanoviteljica in direktorica Zavoda KINOkašča/CINEMattic za dokumentarno video produkcijo in hranilnico spomina.

V želji po boljši oskrbi bencinskih servisov, od koder že nekaj dni prihajajo poročila o gneči in pomanjkanju energentov, bo vlada posegla v državne rezerve naftnih derivatov in jih postopno sproščala. Do ponedeljka se bosta pristojni ministrstvi v zvezi s tem še usklajevali z zavodom za blagovne rezerve in s trgovci. Tveganj za oskrbo po zagotovilih ministra, pristojnega za energijo, ni, bo pa treba blažiti pritisk na cene. Druge teme: - Od izbruha vojne na Bližnjem vzhodu v Iranu razseljenih več kot tri milijone ljudi. - Ob začetku stavke policistov jih pristojno ministrstvo opozarja na dolžnost izvajanja vseh ključnih nalog. - 34-letnemu osumljencu poškodovanja železniške infrastrukture na progi Sežana-Jesenice odredili hišni pripor.

7.marta navršile su se 23 godine od smrti generala Mehmeda Alagića, koji će ostati upamćen kao jedan od najistaknutijih pripadnika Armije Republike Bosne i Hercegovine tokom bosanskog rata. Po riječima analitičara bio je veliki strateg i simbol borbe za opstanak bosanske države tokom agresije na zemlju. Bosanskohercegovačko udruženje građana Bosanska Krajina iz Sydneya najbrižnije čuva uspomenu na generala Alagića, pa je ovih dana organizovalo svečanu sjednicu u čast generala Alagića. O najvažnijim programskim ciljevima, orijentaciji i planovima Udruženja, te o ličnosti generala Alagića, govorio je sekretar udruženja Ernest Kulauzović.

Igor Gombač že skoraj 30 let živi v Cortini d'Ampezzo. V Dolomite se je preselil iz Trsta, navdušuje ga narava, vsak prosti trenutek skuša preživeti v hribih. Pravi, da so igre prinesle veliko dobre volje in tudi nekaj kaosa. Njegov najljubši dogodek z iger pa ni povezan z zimskim športnikom.

Ukrajina in Rusija se za zdaj držita prekinitve napadov na energetsko infrastrukturo, ki naj bi se sicer iztekla danes. Njuni predstavniki in ameriški pa se bodo po napovedih znova sešli v Abu Dabiju. Osrednje odprto vprašanje naj bi bilo še vedno ozemeljsko. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Slovenska podpora kandidaturi Meddržavnega sodišča za Nobelovo nagrado za mir - Problematika slabšanja dostopnosti do storitev ponekod na podeželju - Teniški igralec Žiga Šeško zmagovalec mladinskega odprtega prvenstva Avstralije

Kajenje ostaja ena najbolj razširjenih in tudi najtežjih zasvojenosti. Številni se znajdejo v začaranem krogu – nemir, ki ga pomirijo s cigareto, nastane prav zaradi padca nikotina v telesu. V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o tem, kako prekiniti ta krog. Z nami bo Jožica Mesarič, vodja Centra za krepitev zdravja enote Moste - Polje Zdravstvenega doma Ljubljana. Kakšne oblike pomoči pri opuščanju kajenja so danes na voljo? Ali je nenadna prekinitev res edina pot? In ali drži, da le redkim uspe že v prvem poskusu?

Vlada je danes na obisku v notranjsko-primorski regiji. Dopoldne je imela terensko sejo v Ilirski Bistrici in med drugim sprejela predlog zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. Ta bodo upravičena do cenejše električne energije, kar omogoča evropski akt o čisti industriji, ki naj bi evropskim podjetjem omogočil boljši konkurenčen položaj na svetovnih trgih. Drugi poudarki: - Premier Golob izrazil zaskrbljenost zaradi prestopa Vatovca, a zatrdil, da koalicija ostaja trdna in zavezana vnovičnemu mandatu. - V ZDA se krepijo kritike zaradi groženj o priključitvi Grenlandije, protesti tudi zaradi uboja ženske, ki jo je ustrelil agent zvezne službe za priseljevanje in carine. - Ob nizkih temperaturah in poledici pristojni pozivajo k omejitvi gibanja na prostem, saj so urgence že polne poškodovanih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bodo pogajanja za končanje vojne v Ukrajini nadaljevala ta konec tedna. Jutri naj bi se na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Trumpom. Na srečanju se bosta pogovorila o varnostnih garancijah in teritorialnih vprašanjih. Medtem iz Kijeva poročajo o novih ruskih napadih. Ostali poudarki oddaje: - V Siriji počasna in težavna integracija Kurdov v državne ustanove. - Projekt Drugi tir zamuja za več kot leto dni. - V prazničnih dneh bo po delu Notranjske krožil Mrazomobil.

Papež Leon XIV., ki je maja nasledil pokojnega papeža Frančiška, je z osrednje lože bazilike svetega Petra v Vatikanu podelil prvi božični blagoslov Mestu in svetu v svojem pontifikatu. Opozoril je na trpljenje ljudi v Gazi, v Ukrajini in drugih delih sveta, kjer divjajo vojne. Pot do miru je po njegovih besedah tlakovana z odgovornostjo vsakega od nas. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinci božič že četrtič zapored preživljajo v vojni. Rusija v mirovnih pogovorih vidi napredek - Pristojno ministrstvo po požaru v Domu za starejše občane Notranje Gorice napovedalo pomoč - V Postojni in v soteski Mlačca znova na ogled žive jaslice

V Miamiju na Floridi so se včeraj nadaljevali pogovori o končanju vojne v Ukrajini med ameriškimi in ukrajinskimi pogajalci. Na Florido je včeraj prispel tudi odposlanec Kremlja Kiril Dmitrijev, ki se je tam srečal s predstavniki Bele hiše, neposredna pogajanja z Ukrajinci pa je ta konec tedna zavrnil. Zamisel o tristranskih pogovorih je sicer podprl ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, a zaenkrat še ne na najvišjem nivoju. V oddaji tudi o tem: - Ameriške sile ob obali Venezuele zajele še en naftni tanker - Zaključila se je modernizacija vojaške ladje Triglav - S projektom Irrigavit postavili temelje za razvoj goriškega vinogradništva

Mirovni pogovori za Ukrajino v Berlinu so prinesli napredek, je po srečanju sporočila ameriška stran. Podrobnosti niso znane, je pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nakazal možnost kompromisa, če bi Kijev pridobil ustrezna varnostna zagotovila. V oddaji tudi o tem, da naj bi Slovenija pri izvedbi projekta drugega bloka jedrske elektrarne izbirala med dvema dobaviteljema, bližje naj bi bil ameriški. Vlada bo imela ta teden sicer na mizi predlog finančnega modela za JEK 2. Preostali poudarki oddaje: Avstralske oblasti po včerajšnjem smrtonosnem napadu ob praznovanju judovske hanuke napovedujejo premislek o zaostritvi orožarske zakonodaje Slovenska vojska bo uradno dobila desetega načelnika generalštaba; dolžnosti bo danes prevzel brigadir Boštjan Močnik Prizadevanje države za pridobitev nacionalne platforme za umetno inteligenco z razpisom deli mnenja v stroki.

Državni zbor čaka potrjevanje zakona o zimskem regresu za zaposlene oziroma božičnici, zimskem dodatku za upokojence in spremenjenih pogojih obdavčitve s.p-jev po normiranih odhodkih. Minister za delo Luka Mesec je glede izplačila božičnice zagotovil, da ni novo breme za slovensko gospodarstvo, je pa nova pravice za zaposlene. Druge teme: - Poslanke in poslanci so razpravljali tudi o predlogu zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše. Zakon bo po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca omogočal lažji dostop do storitev, okrepil mrežo izvajalcev ter zagotavljal finančno vzdržnost na dolgi rok. Zaradi kompleksnega procesa so uvedli centraliziran postopek prevedb stanovalcev domov v novi sistem. - V novomeškem Revozu bo v začetku prihodnjega leta stekla proizvodnja novega twinga. Za posodobitev proizvodnih procesov so porabili 120 milijonov evrov, država bo projekt sofinancirala z 28-timi milijoni. Po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana je pomembno, da Revoz ostaja v Novem mestu. Ob tem bodo dodatno bodo zaposlili 250 ljudi. - Tožilstvo v Milanu je uvedlo preiskavo proti neznanim italijanskim državljanom, ki naj bi med vojno v Bosni in Hercegovini ob plačilu visokih zneskov streljali na civiliste v obleganem Sarajevu.

Vlada je kot odgovor na tragični dogodek v Novem mestu pripravila tako imenovani Šutarjev zakon, v katerem s približno 30imi členi ureja vse mogoče od vstopa policistov v stanovanje brez sodne odredbe, zaostrenih sankcij in pregona nasilnih dejanj, do področja otroških dodatkov in odvzema premoženja davčnim dolžnikom. Župani iz jugovzhodne Slovenije podpirajo predlog, stroka pa svari pred neustavnostjo. Katere ukrepe torej predlaga vlada, kateri bi lahko bili neustavni in ali je med predlogi tudi kak »podtaknjenec«, pa v Studiu ob 17ih.

Po nedavnem uboju v Novem mestu se poslanke in poslanci na današnji izredni seji ukvarjajo s priporočili vladi za povečanje varnosti na jugovzhodu države. Koalicija od vlade med drugim pričakuje akcijski načrt za izboljšanje razmer v posameznih občinah, pa tudi poročila pristojnih ustanov za zadnjih 10 let. Premier Robert Golob je ob navajanju rešitev, predvidenih v zakonu o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, napovedal še zakon o prostovoljni predaji nezakonitega orožja. V večernem delu izredne seje je predvidena še obravnava opozicijskega predloga priporočil vladi, ki pa ne bo dobil zelene luči državnega zbora. V oddaji tudi: - Parlamentarna zakonodajnopravna služba opozarja na številna odprta vprašanja glede zimskega regresa in dodatka. - Ob nenavdušujoči udeležbi svetovnih voditeljev se je v Braziliji začela 30. podnebna konferenca Združenih narodov. - Zaradi očitkov o prirejenem dokumentarnem filmu o Donaldu Trumpu odstopil generalni direktor BBC.

Vlada bo do desetega novembra pripravila poseben zakon za učinkovitejše zagotavljanje varnosti, zaostrovanje kaznovalne politike in omejitve socialnih pomoči za ponavljajoče se prekrške in kazniva dejanja. Novi zakon se bo imenoval po pokojnem Novomeščanu Alešu Šutarju, je sinoči ob predstavitvi predlaganih ukrepov napovedal predsednik vlade Robert Golob. Izredno sejo novomeškega občinskega sveta je prek video povezave spremljala več-tisoč-glava množica udeležencev protestnega shoda Dovolj je. Na shodu so govornike iz sejne sobe pospremili s ploskanjem ali žvižgi. Po shodu pa so policisti posredovali v romskem naselju Brezje zaradi streljanja iz avtomatskega orožja. V oddaji tudi o tem: - Izrael po strelskem incidentu v Gazi močno okrepil nove napade na enklavo. Bela hiša kljub več deset ubitim meni, da premirje ni ogroženo. - Nizozemci znova izbirajo parlament; po anketah spet vodi skrajno desna stranka Gerta Wildersa, ki pa bo tokrat težko sestavila koalicijo. - Orkan Melisa razdejal Jamajko z vetrovi do 300 kilometrov na uro, zdaj nadaljuje pot proti Bahamom in Kubi.

Ukrepi, uvedeni čez noč, navadno ne prinašajo dobrih sprememb, po napovedi vladnega svežnja zakonov za zagotavljanje varnosti po incidentu v Novem mestu opozarja stroka. Predvsem pri širjenju policijskih pooblastil ni povsem jasno, ali bodo tudi ustavno sprejemljivi. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar zato poziva k boljšem izkoriščanju obstoječih ukrepov pred uvajanjem novih, saj morda sistemsko ne bodo zdržali. Pomisleke ima tudi opozicija, ki po odstopu ministrov za pravosodje in notranje zadeve zahteva odgovornost tudi drugod. Drugi poudarki oddaje: - NSi in SDS vložili interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca. - Je v Gazi sploh še mogoče govoriti o premirju? - Orban v Rimu o vojni v Ukrajini in obrambnih mehanizmih.

Unatoč sve većoj svijesti o mentalnom zdravlju, istraživanja pokazuju da je sindrom izgaranja na radnom mjestu i dalje veliki problem. Stručnjaci upozoravaju da, bez adekvatne obuke i zdravih granica na poslu, sve više Australaca u sljedećoj godini razmatrat će o napuštanju svojih radnih mjesta.

Predstavniki držav tako imenovane koalicije voljnih, Evropske unije in Nata bodo danes v Parizu razpravljali o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečanja se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki upa, da bodo zavezniki povečali pritisk na Rusijo, da se odloči za diplomatsko rešitev. Druge teme: - Fiskalni svet ob vse večjem proračunskem primanjkljaju opozarja na nerealno načrtovanje. Vlada miri, da bo primanjkljaj ostal v mejah. - Državni zbor vendarle potrdil novi zakon o medijih. V Društvu novinarjev opozarjajo: časa za izvedbo ključnih ukrepov vse manj. - Slovenski košarkarji na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva proti Izraelu. Zmaga zagotavlja boljše izhodišče za izločilne boje.

V več mestih po Evropi so sinoči potekali protesti za končanje vojne v Gazi. O njih so med drugim poročali iz Dunaja, Berlina, Bruslja in Stockholma. Po uradni razglasitvi lakote v enklavi so protestniki pozivali tudi h koncu stradanja in ubijanja otrok ter civilistov. V Tel Avivu so medtem potekali protesti družin izraelskih talcev, ki pozivajo izraelsko vlado naj sklene dogovor s Hamasom. Kljub mednarodni pritiskom za prekinitev ognja izraelska vojska še naprej obstreljuje območja v enklavi, o okrepljenih napadih poročajo predvsem iz mesta Gaza. Včeraj je bilo ubitih več kot 60 ljudi, najmanj 8 jih je umrlo zaradi lakote. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina dan neodvisnosti četrto leto zapored zaznamuje ob napadih ruske vojske. Ta se počasi približujejo ključni obrambni liniji Kijeva. - Na Bledu danes Festival ponovne uporabe poziva k razmisleku o trajnostni potrošnji. - Janja Ganbret končala 24-urni plezalni maraton: preplezala vseh sto smeri, za botrstvo v športu zbranih več kot 61 tisoč evrov.

Jure Godler in Anže Tomić o jahti na Jadranu, letenju, Juretov članek o Mozartu in neverjetnem srečanju v Trstu. Če ti je Opazovalnica všeč, jo lahko podpreš in dobiš mini dodatno epizodo. Hvala. Pridi se pogovarjat -Discord: Apparatus klub Opazovalnica #135 Zapiski: Joe Rogan launches himself off inflatable slide during megayacht vacation with wife Jessica […]