POPULARITY
Znamenita vesoljska saga, v kateri človeštvo naseljuje celotno galaksijo, a galaktičnemu cesarstvu grozi neizbežni propad.Isaac Asimov je eno velikih imen znanstvene fantastike 20. stoletja. Njegov vpliv na zamišljanje možnih prihodnosti lahko občutimo še danes. Izjemno priljubljene in vplivne so bile njegove zgodbe o robotih, v katerih je vzpostavil svoje znamenite tri zakone robotike. Drugi daljnosežni vpliv pisanja Isaaca Asimova pa predstavljajo Temelji, prva vesoljska saga, v kateri je dogajanje v celoti prestavljeno v vesolje, s čimer je Asimov utemeljil tudi žanr t. i. vesoljske opere. Galaktično cesarstvo je sicer na videz na vrhuncu moči in sijaja, a napoveduje se mu neizbežni propad. Največji matematik galaksije Hari Seldon in utemeljitelj nove vede – psihozgodovine, izračuna, da propada ni mogoče preprečiti, možno je edino skrajšati obdobje vojn, ki bo sledilo. Da bi ta načrt uresničevali, Seldon ustanovi Temelje, zametek nove civilizacije na same robu galaksije. Kako se spopadajo s to nikakor ne lahko nalogo, sledimo v trilogiji Temelji skozi 400 let napete medplanetarne politike.Temelji, ki jih je prevedel Igor Harb, so izšli pri Cankarjevi založbi.
Stoenaindevetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena prevodu z-f klasike, trilogije Temelji Isaaca Asimova in seriji, ki nastaja po knjigi. Agenti Mito, Igor in Aljoša so brez gosta in sploh je epizoda družinska; knjigo je prevedel Igor, uredil in izdal pa Aljoša. Igor se pohvali, da je lahko med prevajanjem velikokrat uporabil besedo obod, poudarja, da […]
SOS odmev zadnja leta diha s kolesarstvom, voditelja Slavko Jerič in Toni Gruden analizirata prvo etapo Toura, kjer je Tadej Pogačar osvojil tretje mesto.
Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je 30. maja na tradicionalnih Goriških večerih v Novi Gorici govoril tudi o celibatu. Med drugim je povedal: "Moje mnenje je, da bi bilo pošteno, da damo celibat na izbiro. To je možno, ker je to cerkvena zapoved. To ni božja zapoved. O tem se tudi razpravlja - da je duhovnik lahko tudi poročen." Preverili smo, kakšno je mnenje poslušalcev o 'celibatu po izbiri'.
Zazibam svet je zvočna slika, ki jo je ustvaril skladatelj Tomaž Rauch. Temelji na zvokih, odlomkih, kratkih delcih izvirnih posnetkov uspavank prvinskih ljudstev in starih tradicij, v katerih je neizbežno navzoč neposreden stik matere z otrokom, ki se razširi na vsebine pripadnosti, povezanosti in odgovornosti. Drobce uspavank dopolnjujejo in povezujejo v celoto tudi zvoki nekaterih preprostih in tradicionalnih glasbil in zvoki iz okolja, ki poudarijo povezanost na čisto osnovni ravni: matere z otrokom, posameznika s človeštvom, človeštva z naravo in planeta z vesoljem. Vsi smo z vsem povezani. Neposredni prenos iz Muzeja sodobne umetnosti Metelkova.
V misijonskih Globinah, smo se vprašali, ali se temelji reda res podirajo? Kakšno vlogo igrata »popolna svoboda« in individualizem, s katerima je prežeta današnja zahodna družba? Kje je mesto Cerkve in kristjanov v svetu, ki ne priznava nobene avtoritete več? Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in nevropsihiater dr. Jože Magdič, ki sta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
V misijonskih Globinah, smo se vprašali, ali se temelji reda res podirajo? Kakšno vlogo igrata »popolna svoboda« in individualizem, s katerima je prežeta današnja zahodna družba? Kje je mesto Cerkve in kristjanov v svetu, ki ne priznava nobene avtoritete več? Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in nevropsihiater dr. Jože Magdič, ki sta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
V tokratni oddaji vas bomo povabili na filmsko glasbeni dogodek, ki ga bomo drevi v živo prenašali na našem Tretjem programu, programu Ars. Nemo klasiko nemškega ekspresionizma Nosferatu – Simfonija groze bo spremljal Orchestra of the Imaginary, partituro za film je napisal Andrej Goričar. Film je imel ob svojem nastanku burno produkcijsko ozadje. Temelji namreč na Drakuli Brama Stokerja, producent filma pa ni uredil avtorskih pravic s Stokerjevimi dediči, zato so kljub spremenjenemu naslovu in imenom ti zahtevali uničenje vseh filmskih kopij. Film, ki je močno vplival na žanr grozljivke in film na splošno, si lahko še vedno ogledamo kot po čudežu, so zapisali pri Cankarjevem domu. V oddaji poročamo tudi o novi knjigi Zale Dobovšek z naslovom Gledališče in vojna.
Z Andrejem Benedejčičem, Primožem Šterbencem in Boštjanom Udovičem o tem, kaj vse vpliva na moč držav v mendarodnem prostoru. Ko se oziramo v človeško zgodovino, polno rivalstev in vojn, se pogosto dogaja, da se znajdemo pred množico precej različnih interpretacij tega, zakaj je neka država postala močnejša od druge ali pa kaj je povzročilo vzpon ali padec posamezne velesile. Če je to do neke mere gotovo posledica dejstva, da je dejansko moč posameznih držav izjemno težko ocenjevati in meriti, pa se zdi, da razlike v interpretaciji vendarle segajo tudi globlje in se dotikajo vprašanja, o čem pravzaprav sploh govorimo, ko govorimo o geopolitični moči držav. Gre na koncu v mednarodnih odnosih le za golo silo, za število tankov, raket in podmornic? Kako pomembna je gospodarska, pa ideološka in politična moč države, konec koncev njen kulturni vpliv? Kako na zunanjepolitično moč vplivajo notranje politične in socialne razmere v državah, način ustroja njihovih institucij? In nenazadnje: koliko so načini, kako države merijo svojo moč, pogojeni z vsakokratnim zgodovinskim kontekstom ter kje smo v tem oziru danes? Nekaj razmislekov o teh vprašanjih so za tokratno Intelekto prispevali državni sekretar za nacionalno in zunanjo varnost ter dolgoletni diplomat dr. Andrej Benedejčič, politolog in strokovnjak za bližnji vzhod, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc ter predavatelj na katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Boštjan Udovič. Oddajo je pripravila Alja Zore.
V epizodi #24 se najprej dotaknem temeljev anksioznosti oz. tesnobe. To je pomembno, saj nam lahko da pomembne uvide, hkrati pa lahko s poznavanjem izvorov vplivamo tudi na to, da z ozaveščanjem zmanjšujemo pojavnost anksioznih motenj. Kar precej ljudi se namreč srečuje z različnimi oblikami anksioznih motenj, ki sem jih v tej epizodi tudi na kratko omenila. V epizodi omenjam naslednje že objavljene epizode: EP #20 - Kako deluje strah? - priporočam poslušanje te epizode preden epizodo #24 poslušate v celoti (za lažje razumevanje epizode #24) https://anchor.fm/spela-kresnik/episodes/EP-20---Kako-deluje-strah-e1dafqu EP #11 - Kako si pomagati ob paničnih napadih in anksioznosti - z Majo Hartman https://anchor.fm/spela-kresnik/episodes/EP--11-Kako-si-pomagati-ob-paninih-napadih-in-anksioznosti---z-Majo-Hartman-e1a7sb2 (koristni napotki) EP #3 - Kakšna je razlika med psihologom, kliničnim psihologom, psihoterapevtom in psihiatrom? https://anchor.fm/spela-kresnik/episodes/EP--3-Kakna-je-razlika-med-psihologom--klininim-psihologom--psihoterapevtom-in-psihiatrom-e17hlqr ------------- Za vsa vprašanja, predloge in komentarje sem na voljo preko e-maila: info@spelakresnik.com ali preko zasebnega sporočila na Instagramu @spela.kresnik_psihologinja Vabljeni tudi, da obiščete mojo spletno stran: www.spelakresnik.com, kjer vas čakajo uporabne brezplačne vsebine.
V svetu najbolj prepoznavna je kostumsko bogata pekinška opera, polna barvnih pomenov. Temelji na več sto ali celo tisoč let stari dediščini, zgodbe pa govorijo o vojaških in političnih nasprotjih ter drugih bitkah. V svetu najbolj prepoznavna je kostumsko bogata pekinška opera, polna barvnih pomenov Zgodovina in oblika kitajske opere se zelo razlikujeta od zahodne tradicije, saj tovrstna azijska tradicija velikokrat vključuje tudi akrobacijo, zelo značilno mimiko, poleg glasbenih in dramskih učinkov pa posebne pomene vnašajo tudi barve in prepoznavni liki. Med številnimi različicami in oblikami se je doslej svetu najpogosteje predstavila pekinška opera, ki temelji na več sto ali celo tisoč let stari dediščini, zgodbe pa govorijo o vojaških in političnih nasprotjih ter drugih bitkah. O tem Mina Grčar, sinologinja, doktorska študentka in asistentka na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani. Njeno glavno področje raziskovanja predstavlja kitajska književnost, še posebej sodobna kitajska literatura od osemdesetih let 20. stoletja naprej. Ob tem se ukvarja še z literarno teorijo in literarnim prevajanjem, njen raziskovalni fokus pa seže tudi na področje kitajskega filma in animacije.
Kaj nam bo v resnici prinesel Zakon o dolgotrajni oskrbi? Kaj bo drugače morda že jutri in ali bo, ko bo šlo za skromno skrb za starejše, odslej konec vseh izgovorov, češ da bo to urejeno z zakonom? Se bo našlo več tisoč postelj, na katere zdaj zaman čakajo tisti, ki ne zmorejo več sami? Bo dovolj kadra glede na to, da je že danes precejšen del razpisov v domovih za starejše neuspešen? In kot vedno, bo dovolj denarja za vse lepe želje o oskrbi za vse in pod enakimi pogoji, če naj bi zakon o prispevku pripravila šele neka druga vlada leta 2025? Ali pa utegne pomanjkanje denarja pomeniti tudi manj pravic, kot se jih nadejamo z zakonom? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji. Gostje: - Alenka Forte, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, - Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, - dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, - Biserka Marolt Meden, predsednica Združenja za dostojno starost Srebrna nit. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavljali monografijo z naslovom Temelji slovenstva, ki je ob 30 letnici samostojnosti Slovenije izšla pri Cankarjevi založbi. Z nami bo eden od soavtorjev dr. Luka Vidmar. Želja avtorjev je bila predstaviti zgodovinske dokumente, ki so tlakovali pot do samostojne države. Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavljali monografijo z naslovom Temelji slovenstva, ki je ob 30 letnici samostojnosti Slovenije izšla pri Cankarjevi založbi. Z nami bo eden od soavtorjev dr. Luka Vidmar. Želja avtorjev je bila predstaviti zgodovinske dokumente, ki so tlakovali pot do samostojne države. Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman
“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič.
Komentar djela TEMELJI SUNNETA od imama Ahmeda b. Hanbela, rhm. (12. dio)
Komentar djela TEMELJI SUNNETA od imama Ahmeda b. Hanbela, rhm. (12. dio)
Dosta epizoda smo posvetili digitalnoj transformaciji, a zapravo nismo se bavili onim šta se u kompanijama dešava pre ovog procesa. Veliki broj startupa i kompanija se u nekom trenutku rasta i razvoja nalazi u prilično haotičnom stanju iz kojeg teško nalazi način da se izvuče. Miha Matlievski sa svojim bogatim iskustvom i jedinstvenim pristupom pomaže startupima i kompanijama da savladaju sve te prepreke i da ostvare svoje ciljeve, rast, razvoj i exit. U ovoj epizodi smo opisali tipična dva procesa koja Miha radi sa kompanijama, gde u toku prvog kompanije iz stanja haosa dovodi do potpune stabilnosti, i drugog gde vlasnicima biznisa omogućava da tu stabilnost pretvore u slobodu za sebe pravilnim rastom i vođenjem. Miha Matlievski, Fail Coach - https://www.linkedin.com/in/mihamatlievski/ https://uspesneprice.rs/ Teme u podkastu: - Uvod i predstavljanje - Fail fast, fail forward - Od haosa do stabilnosti: koji su razlozi da se većina preduzetnika nađe u haosu - Vlasnik uvek zna sve - Koraci za postizanje stabilnosti i koje temelje postaviti - Šta stabilnost zapravo znači? - Primer (od haosa do stabilnosti): NS Drafteri - Od stabilnosti do slobode: Šta predstavlja sloboda za vlasnika biznisa - Svi su zamenljivi - Temelji slobode - Izlazna strategija - Primer (od stabilnosti do slobode): SignRequest - Koliko ove dve faze mogu da traju? - Gde možete naći Mihu na internetu? - Zaključak i preporuke Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ 2. Partner podkasta: Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html 3. Prijatelj podkasta: kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! U narednom periodu, u svakoj od DigiTalk epizoda delićemo po dve knjige izdavačke kuće Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi delimo dva primerka novog Finesinog izdanja Profit pre svega. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu.
Komentar djela TEMELJI SUNNETA od imama Ahmeda b. Hanbela, rhm. (11. dio)
Komentar djela TEMELJI SUNNETA od imama Ahmeda b. Hanbela, rhm. (10. dio)
Komentar djela TEMELJI SUNNETA od imama Ahmeda b. Hanbela, rhm. (9. dio)
ostali poudarki oddaje: - Temelji za novo vrtčevsko enoto v Litiji postavljeni. Dela kljub arheološkim raziskavam tečejo po načrtih. - Ljubljana v boj proti komarjem z aquatainom - Arheološko najdišče Gradišče nad Bašljem bi preuredili v park - V Rušah sezačenja festival Letni oder
Komentar djela TEMELJI SUNNETA od imama Ahmeda b. Hanbela, rhm. (8. dio)
Komentar djela TEMELJI SUNNETA od imama Ahmeda b. Hanbela, rhm. (7. dio)
Komentar djela TEMELJI SUNNETA od imama Ahmeda b. Hanbela, rhm. (6. dio)
Komentar djela TEMELJI SUNNETA od imama Ahmeda b. Hanbela, rhm. (4. dio)
Komentar djela TEMELJI SUNNETA od imama Ahmeda b. Hanbela, rhm. (4. dio)
Komentar djela TEMELJI SUNNETA od imama Ahmeda b. Hanbela, rhm. (1. dio)
Komentar djela TEMELJI SUNNETA od imama Ahmeda b. Hanbela, rhm. (2. dio)
Trideset let samostojnosti Slovenije obeležuje tudi monumentalna izdaja Cankarjeve založbe Temelji slovenstva. Napisali so jo dr. Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič. Prvič v slovenski zgodovini smo lahko priča lastni zgodbi od naselitve Slovanov v 6. stoletju do vstopa Slovenije in Slovencev v Evropsko unijo. Temelji slovenstva se opirajo na dokumente in dokaze neprecenljive dediščine, nekateri so širši javnosti predstavljeni prvič. Slovenci smo tako lahko ponosni na več pojavov, ki jim ni para v evropski zgodovini. Takšno je denimo ustoličevanje vojvod na Gosposvetskem polju, a Temelji slovenstva prinašajo tudi veliko drugih skritih in neznanih podrobnosti slovenske zgodovine. Narod, ki je kljuboval številnim mračnim silnicam in obdobjem zgodovine, ima danes lastno državo, manjšini, jezik in kulturo.
Ogromno mladih posameznikov je sposobnih nositi svojo franšizo. V tej epizodi o "purističnem" podmladku - košarkarjih z letnico rojstva, ki se začne s številko 2. Vprašanje po imenu LaMelo Ball ostaja odprto, pa vseeno. Mladeniči, ki so po mojem mnenju sposobni svoje moštvo odvoditi do uspeha. Cenim, če se odločite naročit, delit, ocenit ali komentirat. Hvala!
Dr. Matej Drašček, vodja službe notranje revizije pri Hranilnici Lon d.d., Predsednik Združenja notranjih revizorjev IIA - Slovenski inštitut Dr. Matej Drašček je doktor znanosti. Naslov disertacije je bil “Analiza etičnih pristopov managerjev (področje poslovne etike)”. Leta 2006 prejel Prešernovo nagrado. Ima tudi ogromno certifikatov CIA (certified internal auditor), CRMA, CFSA (Certified financial service auditor, ISO 90001 notranji preiskovalec. Je tudi avtor veliko znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov. Zadnji strokovni članek “How to make a better ethical decision in unexpected moral dillemas”, je bil objavljen v The European Financial Review. Matej je tudi so-avtor Etičnega kodeksa menedžerjev za Združenje Manager Slovenije. Poslovna pot ga je vodila od direktorja kadrovske službe in varstva pri delu pr Otis lift d.o.o., do generalnega direktorja pri Biring Biro d.o.o., pa vse do trenutne zaposlitve, kjer je vodja službe notranje revizije pri Hranilnici Lon d.d. Ukvarja se z etiko, prevarami, tveganji in upravljanji ter vloge notranje revizije v teh vidikih organizacije. Matej je tudi predsednik Združenja notranjih revizorjev – IIA – Slovenski inštitut. Je tudi asistent na Ekonomski Fakulteti za predmet Strateški management, gostujoč predavatelj na FDV za predmet Kadrovski praktikum ter asistent na Fakulteti za informacijske študije, kjer pomaga pri predmetu Temelji ekonomije in osnove delovanja gospodarstva. Pravi, da so notranji revizorji velikokrat spregledani v organizacijah. Na splošno je znano, da notranji revizorji kot funkcija odkrijejo največ prevar (tudi najbolj znani žvižgači so bili notranji revizorji) in tudi organizacije z notranjo revizijo so na dolgi rok uspešnejše. So pa tudi zaradi tega velikokrat tarča povračilnih ukrepov uprave oz. vodstva in "ne bodi ga treba" v organizacijah. Sedaj so v Združenju notranjih revizorjev odločili, da to spremenimo. Spletna stran združenja: https://www.iia.si/, in pa globalna spletna stran: https://global.theiia.org/Pages/globaliiaHome.aspx Naj quote: Vsakogar, ki ga srečate, bije svojo bitko, o kateri ne veste ničesar. Zato bodite prijazni. Vedno. Robin Williams (Everyone you meet is fighting a battle you know nothing about. Be kind. Always) Naj knjiga: Antigona Naj serija: Absolutely Fabolous Hobiji: branje, hribi Najljubša hrana: italijanska Najljubši podjetnik: John Mackey (Wholefoods) Naj app: Curio Tvoji trije nauki: · Bodite pošteni, · Zabavajte se, · Ne jemljite stvari preveč resno. *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.
Novi klinični center, ki so mu v prvih letih vzhičeno rekli tudi tovarna zdravja, so uradno odprli novembra 1975. Gradili so ga deset let, načrtovali pa veliko dlje. Zanimive drobce iz bogate zgodovine medicine in zdravstva na Slovenskem, ta namreč predstavlja temelje, na katerih stoji UKC Ljubljana, opisuje in razlaga dr. Zvonka Zupanič Slavec, redna profesorica in predstojnica Inštituta za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Nanizanka 45 let tovarne zdravja na val202.si/zgodbe, avtorica: Tatjana Pirc
Fotografija je eden najpomembnejših dejavnikov pri nastanku predstave o pandemiji, ker je vizualno povezala različne izbruhe po vsem svetu." Tako pravi medicinski antropolog dr. Christos Lynteris. Z dr. Lyterisom, glavnim raziskovalcem pri projektu Univerze v Cambridgeu Vizualni prikaz tretje pandemije kuge, smo se pogovarjali o človekovem razumevanju pandemij, fotografiji izbruhov, zgodovini zaščitnih mask, pa tudi o tem, kaj nam o naših strahovih pred nalezljivimi boleznimi povedo hollywoodski filmi. Na fotografiji so vagoni za karanteno v Mandžuriji leta 1911.
Branje je z vidika človekovega obstoja mlada veščina. Beremo nekaj tisočletij, kar pa je premalo, da bi se v možganih razvili posebni centri za branje, zato med branjem možgani uporabljajo omrežja, ki so namenjena drugim funkcijam. Pri slabših bralcih se aktivira velik del možganov, pri dobrih bralcih pa del, ki je namenjen prepoznavanju obrazov. In ravno ta del možganov je povezan s človekovim čustvenim in socialnim doživljanjem. Da branje spodbuja k empatiji, sočutju in vzgoji srca tako niso le lepe besede, saj jih podpirajo tudi raziskave delovanja možganov. Pretirana raba zaslonov pa ima na drugi strani veliko slabih učinkov na razvoj otroka. Še posebej občutljivi so predšolski otroci. Pri njih se je pokazalo, da jim je gledanje zaslonov porušilo mikrostrukturo v delih možganov, ki so namenjeni za govor in razvoj jezika. Gostja je dr. Tina Bregant, dr. med., državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, ki je je pediatrinja z doktoratom iz nevroznanosti, specializantka fizikalne in rehabilitacijske medicine. V oddajo smo jo povabili v nacionalnem mesecu skupnega branja.
Breda Kutin je neomajna zagovornica varstva potrošnikov in simbol boja za njihove pravice že najmanj 30 let. Vsaj toliko torej, kolikor je stara Zveza potrošnikov Slovenije, ki jo vodi od njene ustanovitve. Slišana je tudi v tujini: vrsto let je bila v vodstvu svetovne potrošniške organizacije, danes je njen glas enakovreden največjim v Evropski potrošniki organizaciji. A če je bila Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo primer zgledne ureditve potrošniške politike, danes to ni več, pravi. Temelji učinkovitega varstva potrošnikov so spet močno načeti, zaupanje je skrhano, potrošniki pa potrebujejo močnega zagovornika.
Cankarjeva založba je konec lanskega leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz predzgodovine in zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili in naselili Slovani, je povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo) v oddaji Izšlo je.
Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Temelji slovenstva.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava Vintage CD.Igralec in režiser Boris Kobal obsodjen na 15 mesecev pogojne zaporne kazn zaradi plagiata.
Cankarjeva založba je konec leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz (pred)zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili Slovani, bo povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju.
Komentar Vasitijske akide, 3 dioFind out more at https://jasmin-duri-prof-komentar-vasi.pinecast.coThis podcast is powered by Pinecast.
Podkast Večer v živo z Vlasto Kuster: Pomagajmo si s tapkanjem Pogovarjali smo se z mag. Vlasto Kuster, specialistko EFT tehnike. Metodo večina pozna pod pojmom tapkanje. Temelji na pritiskih prstov na energijske točke na telesu, s čimer zmanjšujemo napetosti, strahove, žalost in ostala negativna občutja. Izvajamo jo lahko tudi sami. Kompleksnejši pristop, ob pomoči terapevta, pa pomaga pri odpravljanju tesnob, paničnih napadov, pomaga izboljšati samopodobo in spreminjati naša življenja – na bolje. S specialistko EFT tehnike se bomo družili tudi na Večeru v živo 25. novembra 2019. Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli: -kdaj lahko preprosto tapkamo sami, -v katerih primerih si lahko pomagamo s tapkanjem, -predstavitev osnovnega postopka tapkanja, ki ga lahko izvedemo sami, -konkreten, voden primer tapkanja za sproščanje napetosti, -ali tapkamo tudi, ko se počutimo dobro, -ali tehniko lahko prakticira vsakdo in ali so kakšne omejitve, -ter še veliko zanimivega o EFT tehniki. Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.
Kaj integriran marketing sploh je? Definicija, ki se skriva za zapletenimi besedami je pravzaprav precej preprosta. Temelji na konsistentnem, povezanem, multidimenzionalnem pristopu k uporabniški izkušnji kupca. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**
Snimak propovjedi iz Adventisticke crkve u Parizu, 3.3.2018. Biblijski tekst: Psalam 11. Pastor Zelimir Stanic
Temelji islamske dave i sahve