Podcasts about teden

Poslanke in poslanci bodo na zadnji redni seji v tem mandatu, ki se je začela danes, poskušali zapreti nekaj pomembnih kadrovskih vprašanj. Primož Dolenc bo najverjetneje postal novi guverner Banke Slovenije. Prav tako naj bi dobili tri nove ustavne sodnike. Dve tretjini glasov pa za imenovanje na funkcijo varuhinje človekovih pravic potrebuje Simona Drenik Bavdek. Vsi so dobili podporo mandatno-volilne komisije. Tri kandidate za ustavne sodnike in kandidatko za varuhinjo je podprla tudi opozicijska Nova Slovenija. Državni zbor bo o kandidatih glasoval prihodnji teden v torek. Ostali poudarki oddaje: - Bo država dosegla poravnavo s turškim gradbincem na drugem tiru? Ministrstvo zahtevek za 330 milijonov evrov označuje kot neutemeljeno izsiljevanje. - Bančnih in poštnih poslovalnic po državi vse manj in s krajšimi delovnimi časi, posledice čutijo zlasti starejši občani in digitalno slabo pismeni. - Ameriška javnost, tudi s protesti, vse bolj pritiska na vlado predsednika Trumpa, naj Agencija za priseljevanje in carino opusti racije.

Pred udeležbo na Svetovnem gospodarskem forumu, ki se začenja v Davosu, ameriški predsednik Trump vztraja, da bo Grenlandija postala ameriška. Danska na drugi strani skuša vsaj nekoliko gasiti posledice njegovih izjav. Če se izrazim diplomatsko, je ameriški predsednik nenavaden, je dejal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen. Ostali poudarki oddaje: Če bi bile volitve včeraj, bi parlamentarni prag prestopilo sedem strank, a bi bilo težko sestaviti vlado. Po podpisu sporazuma Evropska unija-Mercosur predstavniki kmetov danes pri ministrici Čalušič. Rokometaši na evropskem prvenstvu po dramatični končnici premagali Švico in si zagotovili napredovanje v glavni del.

Razgrnitev dogajanja na 56. Tednu slovenske Drame, razstava mask v Etnografskem muzeju, Čas je za Brechta! - dogodki ob 70. obletnici dramatikove smrti v Cankarjevem domu. Razstava v Galeriji Murska Sobota iz stalne zbirke Žula, Plasti Sonje Vulpes v Kosovelovem domu v Sežani, finančna ogroženost slovenskih manjšinskih kulturnih organizacij in društev.

V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.

Teden je zaznamoval Ta veseli dan kulture, ko je minilo dve sto petindvajset let od rojstva pesnika Franceta Prešerna in smo izvedeli, kdo so letošnji Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada. Slavnostno se je zaključilo leto Nove Gorice - Gorice 2025, evropske prestolnice kulture. Kako živijo in delajo slovenski kulturni ustvarjalci je pokazala raziskava Poligon, na Vodnikovi domačiji v Šiški pa je mogoče obiskati sejem ilustracije. Grad Črnomelj je prenovljen in so ga ta teden odprli za javnost, Mestno gledališče Ptuj praznuje tri desetletja delovanja. Če bi si ogledali več kot šestdeset del od Picassovih pa v času nazaj vse do Van Gogha, jih boste našli v muzeju svete Katarine v Trevizu.

Teden mineva v znamenju bolj ali manj iskrenih prizadevanj za mir v Ukrajini. Sestanki v Moskvi, na Floridi in v Bruslju za zdaj ne prinašajo miru, dajejo pa vtis, da se vse strani v sporu zavedajo, da se vojna ne bo končala na bojiščih. Kljub temu bi bilo zelo težko oceniti, da si v Moskvi dejansko prizadevajo za mir, še posebej v luči stališč ruskega predsednika, da je pripravljen tudi na vojno z Evropo, če bi bilo to potrebno. Vojna je beseda, ki je v zraku tudi pri Trumpovem ravnanju glede Venezuele, vojna pa je še naprej tudi očitno naravno stanje za Palestince. Čeprav naj bi v Gazi veljalo premirje, miru ni. Po labirintih sveta vas bo ta teden popeljal Matjaž Trošt.

Ta teden je v znamenju tradicionalnega Tedna Karitas. Slovenska Karitas pomaga kar 91 tisoč ljudem, večinoma z materialnimi dobrinami, s hrano in plačilom položnic; vsako leto razdelijo več kot 3.700 ton hrane. S sogovorniki iz mariborske Nadškofijske karitas smo podrobneje osvetlili njihove programe na širšem mariborskem območju in spregovorili o stiskah ljudi, ki jih ta organizacija blaži. Z nami je bila tudi dolgoletna prostovoljka, ki med drugim pomaga v programu Donirana hrana in v Ljudski kuhinji v Mariboru.

Škof Saje: Kampanja je povezala krščanske skupnosti.Škof Jamnik predava na Kitajskem o etičnih vprašanjih.Začenjamo Teden karitas 2025.Škofijska karitas Novo mesto bo skrbela za starejše Rome.

Najprej smo podčrtali lepo in spodbudno zgodbo, ki jo piše letošnji inovativni mladi kmet Aleš Čadež, potem pa smo se bomo ustavili še ob aktualnih vprašanjih, ki jih sproža pravkar končan Teden slovenske hrane, ki je mineval v senci vladne potrditve sporazuma Mercosur, ki skrbi slovenske in EU kmete.

Letošnji Teden slovenske hrane, ki poteka od 17. do 23. novembra in bo vrh dosegel v petek z uveljavljenim Tradicionalnim slovenskim zajtrkom, zajema vrsto akcij za krepitev zavedanja o pomenu lokale hrane. Povezuje jih slogan » Moja izbira je slovenska hrana«. Osrednja tema Tedna slovenske hrane je sodelovanje in uspešno delovanje vseh členov v verigi preskrbe s hrano od kmeta, kmetijskega podjetja, zadrug, živilsko – predelovalne industrije, distribucije in trgovine do končnega potrošnika. Vse to s ciljem večje prehranske odpornosti, ki v času novega geopolitičnega okolja postaja vedno pomembnejše strateško vprašanje.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Zdravstveni dom Kočevje je kadrovsko dobro popolnjen. - Teden splošnih knjižnic tokrat poudarja stripovsko umetnost. - 70 let Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki med drugim hrani original mestnega statuta iz leta 1513. - Pred Evropsko prestolnico kulture še zadnji množični spektakel - Brezmejne božične luči.

V tem tednu se bodo zvrstili številni dogodki v Župnijskih karitas, med drugim tudi tradicionalno romanje prostovoljcev na Slomškovo Ponikovo in Klic dobrote. Podobnejše informacije o vsem naštetem nam je predstavila Mojca Kepic, sodelavka Slovenske karitas.

Škofijska karitas Koper pripravlja v petek, 14. novembra, v dvorcu Lanthieri v Vipavi slavnostno akademijo, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas in odprtje razstave likovnih del, ki so nastala na Sinjem vrhu, v 31. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Akademijo in odprtje smo predstavili skupaj z organizatorji.

Domača politika bo v začetku tedna zaposlena z razpravami o najbolj izpostavljenih temah zadnjih tednov. Tako koalicijske kot opozicijske poglede na reševanje romske problematike bo državni zbor obravnaval danes, parlamentarno pot začenja še predlog o uvedbi obvezne božičnice in davčnih sprememb pri normirancih. Ostali poudarki oddaje: Večina javnih uslužbencev bo danes v okviru plačne reforme dobila drugi obrok zvišanja plač V Braziliji se začenja 30-a podnebna konferenca Združenih narodov, v ospredju krepitev zavez za zniževanje izpustov Na predvečer novega državnega praznika, dneva znanosti, so podelili najvišja državna priznanja na omenjenem področju.

Razmere na jugovzhodu države bodo tudi prihodnji teden krojile politično dogajanje pri nas. Že jutri ter nato še v četrtek bodo namreč na to temo razpravljali poslanci državnega zbora, med drugim o akcijskem načrtu za izboljšanje razmer v določenih občinah, pa tudi o pripravi poročila o učinkih dela tožilstva, sodstva in policija v zadnjih 10-ih letih. V petek pa bi sledila še razprava o tako imenovanem Šutarjevem zakonu. Druge teme: - Je svet na pragu nove hladne vojne? - Na zasedenem Zahodnem bregu novi izraelski napadi na Palestince in njihovo premoženje - Požar v Radomljah povzročil obsežno gmotno škodo; vzrok še ni znan

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja.

V tednu Evropske rokometne zveze se je pred prijateljsko tekmo proti Srbiji predstavila slovenska moška reprezentanca. Najboljši namiznoteniški igralci pa sezono svetovne serije nadaljujejo na močnem turnirju v Montpellierju.

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

Pred drugo epizodo petdelne radijske serije o materinstvu in (ne)materinstvu z naslovom Ksenija predvajamo pogovor o njej in o celotnem delu, ki ga je avtorica Tjaša Mislej najprej pisala za gledališče. Nominirano je bilo za Grumovo nagrado in je bilo med izbranimi na natečaju ljubljanske Drame, v kateri bo v kratkem tudi uprizorjeno. Vilma Štritof je vodila pogovor na letošnjem festivalu Teden slovenske drame, ki je tudi partner radijskega projekta. Zastavljen je interdisciplinarno, saj besedilo odpira številna vprašanja intimnega in družbenega življenja sodobne ženske in matere. Zato sta poleg avtorice Tjaše Mislej in radijske režiserke Špele Kravogel v pogovoru sodelovali še dr. Ana Svetel, antropologinja in pisateljica, in dr. Katarina Možina, družinska psihoterapevtka. Pogovor je bil posnet aprila letos v Prešernovem gledališču Kranj.

Drugi poudarki iz oddaje: -V Novi Gorici sta začela delovati prva podporna programa za ljudi z motnjami hranjenja -V 16-ih občinah Spodnjega Podravja se ukvarjajo z zastarelim, več kot 60 let starim vodovodom, zdaj vendarle premik -Letošnji Teden otroka ima sporočilo Prijaznost ti bo krila dala - vedno reci prosim in hvala; v Mariboru so ga začeli z bralnim maratono

V oddaji ste slišali pogovor z Davidom Rupnikom iz društva Gibanje za življenje o letošnjem Tednu za življenje, ki ga začenjamo v nedeljo, 5. oktobra, ter še nekatere utrinke s praznovanja Slomškove nedelje na Jožefovem hribu nad Celjem, s slovesnosti v Župniji Krka, kjer so praznovali god zavetnikov svetih Kozme in Damijana ter drugih dogodkov.

V oddaji ste slišali pogovor z Davidom Rupnikom iz društva Gibanje za življenje o letošnjem Tednu za življenje, ki ga začenjamo v nedeljo, 5. oktobra, ter še nekatere utrinke s praznovanja Slomškove nedelje na Jožefovem hribu nad Celjem, s slovesnosti v Župniji Krka, kjer so praznovali god zavetnikov svetih Kozme in Damijana ter drugih dogodkov.

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc.

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc.

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se v soboto začeli 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine, ki skupno prinašajo več kot 350 dogodkov. Več pa v oddaji o kulturi.

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se v soboto začeli 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine, ki skupno prinašajo več kot 350 dogodkov. Več pa v oddaji o kulturi.

Teden mladih v Katoliški Cerkvi nas spodbuja k razmisleku o življenjskih situacijah mladih. Pri razumevanju položaja se moramo zavedati, da mladi kljub navideznemu mirovanju za zasloni, zaznamo v nekaj minutah toliko dražljajev, kot so jih pred leti v celem dnevu.

Teden mladih v Katoliški Cerkvi nas spodbuja k razmisleku o življenjskih situacijah mladih. Pri razumevanju položaja se moramo zavedati, da mladi kljub navideznemu mirovanju za zasloni, zaznamo v nekaj minutah toliko dražljajev, kot so jih pred leti v celem dnevu.

Teden mobilnosti 2025 mineva v času vse večjih zastojev in gneče na cestah in postavlja pred nas številna vprašanja. Tokrat smo se osredotočili na varnost v prometu, na ranljive skupine in na to, kaj lahko vsak stori za večjo prometno kulturo na cestah. Naša gostja je bila dr. Saša Kuhar z Agencije za varnost prometa.

Danes se je začel evropski teden mobilnosti, in tako se bo tudi v Mariboru, ki sodeluje v tem projektu že od začetka, zvrstila vrsta dogajanja, ki bo poudarilo pomen dostopnega trajnostnega prevoza za vse prebivalce. Mi pa bomo v naši terenski radijski tribuni ob začetku projekta preverili, s kakšnimi izzivi mobilnosti se sooča Maribor in kaj vse nas v mestu čaka

Teden mobilnosti 2025 mineva v času vse večjih zastojev in gneče na cestah in postavlja pred nas številna vprašanja. Tokrat smo se osredotočili na varnost v prometu, na ranljive skupine in na to, kaj lahko vsak stori za večjo prometno kulturo na cestah. Naša gostja je bila dr. Saša Kuhar z Agencije za varnost prometa.

V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.

V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.

Teden dni je še do začetka novega šolskega leta, ki prinaša vrsto zakonskih in sistemskih sprememb, a v oči še vedno najbolj bode kadrovska stiska. Številni ravnatelji opozarjajo, da je nenehno ponavljanje razpisov postalo stalnica. Tega se zavedajo tudi na ministrstvu, kjer pravijo, da zdaj veljavni ukrepi s področja štipendiranja in pripravništev prinašajo prve pozitivne učinke. V oddaji tudi: - Palestinska zunanja ministrica ob obisku Slovenije poziva države k priznanju Palestine - V Vietnamu pričakujejo uničujoč tajfun, evakuirali naj bi več kot pol milijona ljudi - Na kmetijsko-živilskem sejmu Agra tudi o duševnih stiskah kmetov.

Zadržani optimizem, ki ga je bilo moč čutiti ob srečanju med predsednikoma Združenih držav in Rusije, Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, je po tednu dni popolnoma izpuhtel. Rusija vztraja pri svojih zahtevah, za nova srečanja na najvišji ravni ne kaže zanimanja. Ukrajina medtem zavrača ruske ozemeljske zahteve. Druge teme: - Kmetovanje mladih tudi letos med poudarki sejma Agra - Hrvaška bi za tuje delavce uvedla obvezno znanje osnovne ravni hrvaščine - Na sarajevskem filmskem festivalu nagradi za slovensko koprodukcijo in najboljšo žensko vlogo

Vincent je malce vzvišen grafični oblikovalec, zaposlen v večjem studiu. V nekaj dneh doživi dva neizzvana napada s strani sodelavcev. Direktor mu svetuje krajši dopust oziroma vsaj delo od doma, vendar na svojo grozo ugotovi, da sproža divji bes tudi pri popolnih neznancih; dovolj za napad je že neposreden očesni stik. Vincent se odpravi na podeželski vikend, kjer ugotovi, da ni edini na ta način ogrožen posameznik, in da se po Franciji širi val absurdnega nasilja. Francosko-belgijski film Vincent mora umreti je režijski prvenec igralca Stéphana Castanga; premiero je doživel v sekciji »Teden kritike« v Cannesu leta 2023. Njegova premisa je zelo kafkovska: naslovni lik se znajde v svetu, ki ga ne razume več; obtožen je brez očitne krivde, proti samim temeljem njegovega bivanja se zarotijo neznane sile. Temu dramskemu izhodišču sledi detektivska pripoved, saj se naslovni lik trudi raziskati, kaj se dogaja in kaj bi lahko ukrenil. Povejmo, da filmsko naracijo spremljamo iz njegovega gledišča. Vincent na poti sreča žensko, ki do njega presenetljivo ni sovražna in med njima se razvije neke vrste ljubezenska zgodba, v to pa so zamešane še prvine grozljivke in komedije absurda. Režiser spretno prehaja med vsemi temi elementi, ki se naslanjajo na žanrsko tradicijo in prikličejo v spomin vrsto starih mojstrov, od Buñuela do Romera. Odličen je v ustvarjanju tesnobne atmosfere, vendar se zdi, da ima scenarij v zadnji tretjini težave, in vseh sestavnih delov oziroma pripovednih niti ne zna splesti v trden organizem. V tem pogledu se velja spomniti na celovečerec Slepota, ki ga je po romanu Joséja Saramaga leta 2008 posnel Fernando Meirelles in je podobno pustil precej mešane vtise. Zdi se, kot da filmom, ki hočejo povedati preveč oziroma poudarjajo lastno pomembnost z nizanjem nabuhlih prispodob o stanju človeštva, družbe in posameznika v njej, na koncu pogosto spodleti. Kakorkoli, Vincent mora umreti je še vedno solidno delo, vešče vodeno ter dovolj izvirno, in če bi bila druga polovica enakovredna prvi, bi ga zlahka uvrstil med najboljše celovečerce leta. Gotovo je njegova odlika tudi v izbiri in vodenju igralcev, od katerih ni po svoji osnovni pojavi nihče izrazito simpatičen ali klasično privlačen, še posebej ne odlični Karim Leklou v naslovni vlogi. Avtorji se tako ljubko poigravajo tudi z našo identifikacijo in pričakovanji. Stéphan Castang in njegov scenarist, tudi igralec Mathieu Naert, sta v filmu Vincent mora umreti pred nas navrgla dovolj idejnih izhodišč, da pusti sled še dolgo po ogledu. Vsem pomanjkljivostim navkljub gre za zelo aktualno delo o eksistenčni negotovosti, izbruhih sovraštva, preganjavici. To je črna komedija o temeljni osamljenosti in nenazadnje izvrstna satira o razpadanju družbenih vezi in pravil. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.

Nevihtni val, ki od včeraj prehaja državo, po dozdajšnjih informacijah mineva brez hujših posledic. Padavine bodo nekoliko shladile ozračje, se pa za teden pred nami napovedujejo razgrete razprave v državnem zboru. Poslanci in poslanke bodo namreč obravnavali interpelaciji o delu ministrov za notranje zadeve in za kulturo, še vedno sveža je tudi odločitev o posvetovalnem referendumu o obrambnih izdatkih. Ostali poudarki oddaje: Poljska uvaja začasen nadzor na mejah z Nemčijo in Litvo, tudi za preprečevanje vračanja migrantov z zahoda Ameriški predsednik Trump verjame, da bo premirje v Gazi sklenjeno ta teden, danes se bo srečal z izraelskim premierjem Mladinska košarkarska reprezentanca na svetovnem prvenstvu osvojila bron

Teden gibanja se ne bi mogel začeti ob primernejšem času. Kajti prejšnji teden so v Ljubljani zastavili novo avtobusno in železniško postajo. Nekateri so se razjezili, ker so v časovno kapsulo v temeljih zakopali madžarske časopise in s tem napovedali madžarsko okupacijo; kar pa za nas, ki spremljamo predvolilne ankete, tako ali tako ni nič novega. Drugi se jezijo, ker bo padla stara avtobusna in železniška postaja, mi, kot apologeti krute realnosti, pa se sprašujemo, čemu bo Ljubljani avtobusna in železniška postaja? Namreč; avtobusi in vlaki v Ljubljano sicer vozijo, prispejo pa bolj redko. Če pa že prispejo, je potovanje zelo zanimivo. Vstopiš v Mariboru na vlak, v Ljubljano pa prispeš z avtobusom, oziroma se na poti zgodi nešteto kombinacij med obema vrstama prevoza. Ampak lepo po vrsti in predvsem – kar je nujna lastnost tako za medije kot za prometno infrastrukturo – potrpežljivo.Če bi šli do samih temeljev ustavnih kategorij, je ena izmed glavnih gotovo tista, ki govori, da se suverena država razprostira po bolj ali manj povezanem, enotnem nacionalnem ozemlju. Kar pa Slovenija trenutno ni. Enotni sploh nismo, povezani pa še manj. Razen v reklamah za telekomunikacije. Kot primer povezanosti vzemimo potovanje med Mariborom in Ljubljano kot najbolj usodnosti in zgodovinskih bremen polno pot, kar jih lahko opraviš na Slovenskem. Le malo zaostaja potovanje med Ljubljano in Koprom, na stopničkah pa je tudi letošnjo sezono še potovanje med Ljubljano in Novim mestom. Ampak nazaj na Štajersko, ko gremo gledat, kaj delajo; gledat, kaj delajo ljubice tri. Prva betonira, asfaltira, razširja in obnavlja predore ter viadukt pri Tepanju. Med Slovenskimi Konjicami in Celjem. O cestnem prometu na Slovenskem ne bomo preveč razpredali, razen da bi morali biti vsi domači uporabniki avtocestnega omrežja v Sloveniji upravičeni do vsaj ene delnice Luke Koper. Kajti vozniki smo de facto talci tega podjetja, a o tem kdaj drugič. Dejstvo je, da je pred predoroma in viaduktom gneča, ki jo Dars rešuje, a rešiti je ne more. »Potovanje se podaljša za …,« je milozvočna skovanka naših radijskih programov, žal pa so edino, kar se podaljšuje, t. i. Ostržkovi atributi. Nos, ušesa in izrastek nad trtico. Potovanje na tem odseku se ne podaljšuje, ker potovanje stoji. Trajanje je odvisno od  sreče, ker okoliščin ni mogoče predvideti, saj se pri Domžalah na štajerski avtocesti redno in vsakodnevno, mogoče celo večkrat na dan, zaletijo. Tako je najhitrejše cestno potovanje za teh ušivih sto trideset kilometrov dve uri, najdaljše pa štiri ure. Na normalen dan. »Druga mi piti da,« da lahko gremo na železnico. Ali pač na avtobus, kajti slovenski železničarji delček južne železnice obnavljajo trideset let, medtem ko so pred več kot stoletjem porabili dvajset let, da so jo z rovačami in samokolnicami zgradili v celotnem obsegu trase med Dunajem in Trstom. Kakorkoli; najnovejši prispevek k polževim vlakom je avtobus, ki nekoliko razbije enoličnost potovanja. Da pa se ne bi potniki preveč navadili tudi na avtobusno etapo železniškega prevoza, jih železničarji mečejo z vlakov na različnih postajah. Zidani Most, Celje ali Pragersko so priljubljene okrepne postaje, kjer zmedeni potniki iščejo avtobuse in nato po desetih kilometrih nazaj vagone. Ali povedano še drugače … če hočeš iz Ljubljane v Maribor in obratno, imaš brez prestopanja in brez avtobusnega prevoza na voljo komaj kakšen vlak. Po navadi mednarodni. Seveda to stanje velja ob neupoštevanju dnevnih zamud, ki so edina stalnica slovenskih železnic. In če se človek usaja, mu železnice ukinejo železniško postajo, ministrica pa pove, da bo nova ljubljanska železniška postaja prekrasna. Ampak današnji pamflet nima nobenega namena kritizirati infrastrukturnih stranpoti slovenskega razvojnega modela. Povsem jasno in glasno pa se sprašujemo, ali smo suverena država, če ne zmoremo omogočiti dostojne, enaindvajsetemu stoletju primerne pretočnosti ljudi, blaga in storitev znotraj naše države. Pa ne samo znotraj države. Priti iz Maribora v Ljubljano je enak podvig, kot priti iz Šiške v BTC ali kaj podobnega. Ni, da se ne trudimo – vsako leto se infrastrukturna znanost oplemeniti z novimi strokovnjaki, z novimi inštituti, agencijami in podobnim; trideset let intenzivno razmišljamo, vlagamo denar, edini in ultimativni razsodnik vseh teh naporov, potovalni čas, pa se ni skrajšal. Na cestah ostaja enak zadnjih trideset let, na železnicah zadnje stoletje. Tako je Slovenija še vedno zaprta v meje zgodovinskih dežel in naivno je pričakovati, da se bomo infrastrukturno razdruženi uspeli združiti duhovno.

V upanju na velikonočni čudež pregledamo ustaljene vzorce človeštva. Od Gaze do Sudana, prek drugega tira v politično kampanjo, evforije športa do 124 svetlobnih let oddaljenega planeta. Z zavedanjem Alberta Einsteina o tem, da je usoda človeštva popolnoma odvisna od njegovega moralnega razvoja. Teden komentira Gašper Andrinek. Tonsko opremila Mirta Berlan.

V Osaki na Japonskem se danes začenja svetovna razstava Expo 2025, kjer se predstavlja 158 držav in regij, med njimi tudi Slovenija. Nosilna tema razstave je »Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja,« katere cilj je ustvariti sobivanje med virtualnim in resničnim svetom. Organizatorji pričakujejo več kot 28 milijonov obiskovalcev, ki si bodo razstavo lahko ogledali vse do 13-ega oktobra. V oddaji tudi: - Srbski predsednik Vučić na provladnem shodu obračunal s političnimi nasprotniki. - Kristjani obhajajo cvetno nedeljo in začenjajo veliki teden. - S podelitvijo nagrad sklenili 55-i Teden slovenske drame.

Poslanke in poslanci bodo danes začeli drugo branje predloga novele o zdravstveni dejavnosti kot temelja zdravstvene reforme, s katero želi vlada okrepiti javno zdravstvo z ostrejšim rezom med javnim in zasebnim zdravstvom. S tem je močno trčila ob interese zdravništva, ki že napovedujejo ustavno presojo novele. Razprava pa bo verjetno potekala tudi pod bremenom pisma dveh ministrov, ki poslance koalicije prosita za vnovičen razmislek o tem, ali lahko koncesionarji prosto razpolagajo s presežki ali ne. V oddaji tudi o tem: - Trump podpisal ukaz o uvedbi 25-odstotnih dodatnih carin na uvoz avtomobilov - Na svetovni dan gledališča v Kranju vrata odpira Teden slovenske drame - V Planici se s kvalifikacijami začenja finale svetovnega pokala v smučarskih skokih

Prvi mesec v letu je bil na finančnih trgih zelo dinamičen. K temu je veliko prispeval ameriški predsednik Donald Trump, ki je še pred uradnim prevzemom položaja pospešil rast kriptovalut, nato v znanem slogu začel žugati s carinami, od centralne banke zahteval pocenitev denarja, OPECU pa naročil znižanje cen nafte. Teden se je začel z borznim potresom, ki ga je povzročilo kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek. V Evropi medtem še vedno zgolj negotovo opazujemo dogajanje v avtomobilski industriji. V oddaji tudi o skorajšnjem prvem izplačilu obresti za ljudsko obveznico in tisočih novih delničarjev Vzajemne. Gost: Benjamin Jošar, predsednik uprave družbe Triglav skladi

“Jaz sem gledališče vedno razumel kot kolektiv, kot hišo, dom,” pravi Rok Bozovičar, gledališki kritik, urednik, pisec, moderator in dramaturg, pa tudi v.d. direktorja Prešernovega gledališča Kranj. Bil je selektor Borštnikovega srečanja in Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, sodeluje v strokovnih žirijah in komisijah, je vodja festivala Teden slovenske drame ter sourednik revije Maska in spletnega portala Neodvisni – teritorij sodobnih scenskih umetnosti. Svojo gledališko pot pa je začel v hostesni službi ljubljanske Drame.

Teden dni po padcu dolgoletnega režima Bašarja al Asada se v Siriji del javnega življenja vrača v običajne tirnice, med drugim so odprli izobraževalne in verske ustanove. Predstavnik Združenih narodov za Sirijo Gejr Pedersen je ob tem pozval k čim hitrejši odpravi sankcij zoper Sirijo. Kot je dodal, se bo država le tako lahko znova postavila na noge. Po njegovih besedah je treba zagotoviti tudi delujoč pravosodni sistem, ki bo pravično kaznoval odgovorne za zločine. Medtem se nadaljujejo obsežni izraelski napadi tako na Sirijo kot na Gazo. Drugi poudarki oddaje: - Leto dni od napovedi stavke Fidesa nerešena še številna vprašanja. - Od danes velja novi vozni red Slovenskih železnic. - Ema Klinec na Kitajskem skočila na drugo mesto.

Teden dni pred svetovnim dnevom varčevanja bomo preverili, kaj že tretje zaporedno znižanje obrestnih mer Evropske centralne banke pomeni za varčevalno naložbene produkte. Ali bodo na delniških trgih še naprej najbolj donosna tehnološka podjetja? Ali zlato in bitcoin res predstavljata najboljši ščit pred inflacijo? Ali obveznice po evforiji v začetku letošnjega leta še zanimajo male vlagatelje? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo upravljalec osebnega premoženja magister Mitja Vezovišek.

Nastopi, odstopi, sporazumi, vojna – nič kaj prijeten teden je za nami. Teden predvidljive nepredvidljivosti, v katerem pa je bilo nekaj malega prostora tudi za ljubezen - tisto pravo, večno.

Primož Roglič je ta teden na Dirki po Španiji zablestel z dvema etapnima zmagama. Druga nedelja je pokazala, da ima še vedno težave s hrbtom, vseeno pa se še vedno bori za skupno zmago.