Podcasts about pogovarjali

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Duševno zdravje mladih: izziv, ki potrebuje naš odziv V tokratni oddaji Reflektor smo se posvetili eni izmed najbolj pomembnih, a pogosto prezrtih tem – duševnemu zdravju mladih. Stres, družbena omrežja, nerealna pričakovanja in negotova prihodnost so le nekateri dejavniki, ki vplivajo na psihično počutje mladih. Kako jim lahko pomagamo? Kakšno vlogo imajo družina, prijatelji in učitelji pri zagotavljanju podpore? Kako pomembna je lahko tudi duhovna podpora? Pogovarjali smo se z dr. Borutom Škodlarjem, priznanim psihiatrom in psihoterapevtom, ki je sicer predavatelj na Medicinski fakulteti v Ljubljani in vodja Enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljani. Popeljal nas je skozi aktualno stanje duševnega zdravja mladih, razloge za porast njihovih duševnih stisk in spregovoril o rešitvah zanje. Poleg tega, da trdno verjame v pomen osebnih stikov in skupnosti, omenja tudi duhovnost: »Tisti ljudje, ki lahko svojo molitveno ali kontemplativno prakso vadijo in prakticirajo, so na boljšem, ker imajo prostor, kjer se lahko umirijo in ustavijo.« Če si želite spoznati več o tem, kako reagirati, ko pri sebi ali bližnjih opazite notranje stiske ali preprosto želite izvedeti več o duševnem zdravju, vas vabimo, da si ogledate novo epizodo oddaje Reflektor!

V Ljubljani poteka 27. festival dokumentarnega filma, ki letos predstavlja še posebno zanimiv izbor dokumentarcev z vsega sveta. Kot je v uvodniku zapisal Simon Popek, je tema, ki se letos na programu ponovi večkrat, pristno proti lažnemu, medtem, ko predvsem iz Ukrajine in Palestine prihajata tudi povsem nedvoumni zgodbi o vojni, okupaciji, zatiranju in razčlovečenju. Ogledali smo si dokumentarec o Leni Riefenstahl, arhivsko pripoved o vlogi vlaka v družbenem, političnem in kulturnem kontekstu 20. stoletja, Vlaki, ter film Glasba za vojaški udar. Pogovarjali smo se z Majo Weiss, ki so ji ob 60-letnici na festivalu posvetili retrospektivo. Ocenjujemo pa tudi novi film Bonga Džuna Hoja, znanstveno-fantastično črno komedijo Mickey 17.

Dr. Drago Jerebic je zakonski in družinski terapevt, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina, specializiran za težave v partnerskem odnosu in starševske težave z odraščajočimi otroki. Pogovarjali smo se o pomenu spoštljive bližine, dialoga in učenja razumevanja potreb drugega. Brez vsakodnevnega iskrenega zanimanja za partnerja se bo odnos težje razvijal v obojestransko zadovoljstvo. Ob dnevu žena, osmem marcu, ki nas je vabil k izkazovanju pozornosti, so slišani razmisleki gotovo koristni - za uspešnejše nadaljevanje poti sobivanja, slehernemu.

V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič.

V tokratni oddaji smo šli v preteklost in pogledali, kje vse so bili gradovi. O teh mogočnih stavbah v občini Litija je napisala knjigo Helena Hauptman. Pogovarjali smo se o mogočni, a žal propadajoči kulturni dediščini. Avtorica knjige je govorila tudi o primerih dobre prakse: grad Bogenšperk in grad Ponoviče.

Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar.

Številni mladi modni oblikovalci ob koncu izobraževanja iščejo odskočno desko v tujini in pogosto tam tudi ostanejo. Njihovi izdelki se po kakovosti prav nič ne razlikujejo od tistih izpod rok oblikovalcev iz Pariza, razlika je le v tem, da so nekateri že od začetka pri koritu, pojasnjuje Sara Valenci, mlada slovenska oblikovalka, ki se je odločila, da bo kariero nadaljevala v Sloveniji. Pogovarjali smo se tudi o tem, zakaj je izbrala modno oblikovanje in kakšen je odnos do modnih oblikovalcev v tujini in doma.

V oddaji Svet kulture boste najprej izvedeli več o razstavi Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918, ki se nocoj odpira v avstrijski galeriji Belvedere. Gre za prikaz najpomembnejših likovnih del slovenskega realizma in impresionizma. Pogovarjali smo se tudi z Igorjem Samoborjem, ki je na oder Štihove dvorane Cankarjevega doma ponovno postavil legendarno gledališko predstavo Igralec iz leta 1995.

Na prvi dan leta 2025 bomo pogledali še malo nazaj. In to v izbor intervjujev na Prvem, ki so najbolj zaznamovali leto 2024. Pogovarjali smo se med drugim o konoplji, literaturi, najstarejšem kriznem žarišču na svetu, smiselnosti prepovedi mobilnih telefonov v šolah, kakor tudi o življenju pilota ter polarnega raziskovalca. Govorili smo tudi o tem, da je obravnava demence zelo razpršena, in spoznavali dogajanje v zgodnjih začetkih vesolja. Mar katerega aktualnega vsebinskega področja v lanskem letu sploh nismo zajeli? Izbor je pripravil Marko Rozman.

V božičnem času in na državni praznik smo obiskali Romea Volka v Ilirski Bistrici, ljudskega glasbenika iz družinske glasbene skupine Volk Folk, likovnega ustvarjalca, rezbarja in vsestranskega zbiratelja ljudskega gradiva. Pogovarjali smo se o njegovi bogati zbirki, ustvarjalni poti, o rezbarjenju jaslic, in vseh ostalih njegovih zanimanjih, pa tudi o njegovi predanosti domovini ter do vsega, kar ima v sebi slovensko dušo.

Rokodelka Jana Hančič z Moravške doline je vsestranska umetnica, šiva, plete, kvačka, zna tudi klekljati in se uči pletenja košar. Pogovarjali smo se o širini in kakovosti rokodelskih izdelkov, ki so lahko odlična izbira za praznična darila.

Evropski film leta 2023, sodno dramo Anatomija padca, je posnela Francozinja Justine Triet. Evropski filmski ustvarjalci, člani Evropske filmske akademije so se spet zbrali v Švici in izbrali najboljše filme in ustvarjalce za leto 2024. Komu je laskavi naslov predala francoska režiserka? Pogovarjali smo se s članico velike žirije na 21. Animateki, baskovsko animatorko Izibene Oñederra. Njeni filmi nastajajo z risanjem na papir, so pogosto temačni, saj kot sama pravi, z risanjem poskuša razumeti občutke, ki jih ne razume ali ne zna ubesediti. Ocenjujemo Megalopolis, fantazijski, intelektualno ambiciozni filmski ep, ki se odkrito spogleduje z znamenitimi rimskimi spektakli iz filmske zgodovine, in je očitno sinteza Coppolovega ustvarjanja. V kinih pa se je zavrtel tudi novi film Španca Pedra Almodóvarja Sosednja soba, njegov prvi celovečerec, posnet v angleščini po dveh kratkih filmih, ki jih je prav tako že posnel v angleščini – Človeški glas in Čuden način življenja.

V tokratni epizodi gostimo ministra za finance Klemena Boštjančiča. Pogovarjali smo se o finančnem opismenjevanju, namreč z 20. november se je začela javna obravnava novega nacionalnega programa finančnega opismenjevanja, ki bo oblikoval strategijo za izboljšanje finančne pismenosti državljanov v prihodnjih letih. Z ministrom se bežno dotakneva tudi individualnih naložbenih računov, sicer pa omeni, da bo država v začetku naslednjega leta izdala državne obveznice ter da se mu ne zdi prav, da so izvedeni finančni instrumenti obdavčeni s 40-odstotno davčno stopnjo, medtem ko so kriptovalute neobdavčene. Minister tudi sam razkrije svoj portfelj investicij.

Na rojstni dan Radia Ognjišče smo pogledali - ja, le kam, če ne v ognjišče oziroma tja, kjer se mesijo dobrote, kjer se peče dober domač kruh in ostali krušni ter pekovski izdelki. Kmečka pekarna Metličar je prejemnica več priznanj za kakovost in inovativnost. Pogovarjali smo se z Marijo Metličar.

Nedelja Kristusa, kralja vesoljstva, bo med rojaki v Buenos Airesu zelo praznična. Slovesno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice bo daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Saje. Med mašo bo namreč tudi sveta birma. Jutri bo v buenosaireškem predelu Charapachay 14. Evropski večer, ki ga pripravlja tamkajšnji Slovenski dom v sodelovanju z domačo folklorno skupino Maribor. Sodelujejo Albert Daisen in evropske folklorne skupine. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Nocoj pa bo v Našem domu San Justo v Buenos Airesu srečanje in okrogla miza na temo Slovenija in slovenstvo danes. Pogovarjali se bodo urednik in urednici treh slovenskih medijev - Družina, Nedelja in Svobodna Slovenija. Slednja v aktualni številki, ki je izšla v sredo, piše o 57. Pristavskem dnevu in o 68. obletnici Našega doma San Justo.

Pogovarjali smo se z znanim vinogradnikom in vinarjem iz Medane, Dušanom Kristančičem. Potem, ko nam je zaupal svoj pogled na letošnjo pridelovalno sezono in letošnja mlada vina, ki se rojevajo v njihovi kleti, smo pokukali tudi v njegova mlada leta in se ustavili ob mejnikih, ki so zaznamovali njegovo dosedanjo življenjsko pot. Trdo delo vedno prinaša dobre sadove, je prepričan Dušan Kristančič. Prisluhnite pogovoru!

V tretjem pogovoru v seriji regionalnih podcastov smo se pogovarjali o kulturni politiki na Gorenjskem. Z nami so bili Robert Prezelj iz KD Rov Železniki ter Tine Hafner in Mojca Selak iz društva Alternator. Pogovarjali smo se o zgodovini razvoja neodvisne kulture na Gorenjskem, vlogi lokalne in nacionalne kulturne politike in o težavah s katerimi se sogovorniki srečujejo pri organizaciji svojih vsebin.

Medvrstniško nasilje je še kako aktualna in prisotna tema, ki vpliva tudi na medosebne odnose znotraj družine ter med družinami. O tem govori tudi dramski tekst Bog masakra. Ta bo zaživel v radijski igri, premierno nocoj ob 21.uri. Pogovarjali smo se z režiserko radijske igre Špelo Kravoger.

V oddaji se odpravljamo k rojakom v Severno Makedonijo, kjer so Slovenci v Skopju v začetku tedna proslavili tri desetletja delovanja združenja France Prešeren, obiskal pa jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Ustavljamo se na srečanju Mavrica v Subotici, ki je združilo učence slovenskega dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Seznanjamo vas z dogajanem na tem tradicionalnem srečanju slovenskih učencev, izveste pa tudi, kako so v programu sodelovali otroci iz Beograda. Pogovarjali pa smo se tudi z novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v nemškem Tübingenu Petro Seitl.

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo.

Gozdovi pokrivajo približno 44 odstotkov celotne površine Evropske unije. So ključnega pomena za blažitev podnebne krize in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kot pomemben javni prostor, še posebej v mestih in njihovi bližini, človeku omogočajo regeneracijo, rekreacijo in navdih. Hkrati so gradnik kulturne identitete v številnih državah, v veliki meri tudi vir lokalnih gospodarstev. Zaradi posledic podnebnih sprememb, urbanizacije in k ekonomskemu profitu usmerjenega krčenja gozdov, pa gozdni ekosistemi postajajo vse bolj ranljivi. Srečevanja z gozdom je triletni projekt evropskega sodelovanja, katerega vodilni partner je Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo. Zasnovan je kot interdisciplinarno sodelovanje partnerjev iz Slovenije, Avstrije in Belgije se usmerja v razvijanje večplastnega razumevanja različnih vrednot, pomenov, izzivov in perspektiv, povezanih z gozdovi. Z združevanjem umetnosti, gozdarstva in humanistike pristopa h gozdu kot prostoru raziskovanja ekologije, pa tudi raznolikih, pogosto konfliktnih politik ter družbenih, kulturnih in ekonomskih praks. Projekt preučuje in snuje različne scenarije, koncepte in prakse, ki se dotikajo vprašanj, kot so: Kakšna so in bi lahko bila človekova srečevanja z gozdovi? Kaj in na kakšen način se lahko učimo z gozdom, skozenj ali v njem? V tokratnem podkastu gostimo Polonco Lovšin, arhitektko in umetnico in Matejo Kurir, filozofinjo, raziskovalko in urednico, dve od treh sodelujočih avtoric iz Slovenije. Pogovarjali smo se o začetkih projekta, raziskovanju različnih pomenov gozda in o umetniških praksah, s katerimi nagovarjajo tematike povezane z gozdom. Prisluhnite podkastu Odprto!

Kiosk K67 je ikona oblikovanja. Zasnoval ga je slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša Janez Machtig. Obnovljenega so dobili v dar celjski gimnazijci, ki bodo ob različnih projektih skozi pogostejša oziranja v preteklost bolje razumeli tudi sedanjost za prihodnost. Pogovarjali smo se z Majo Rak iz Gimnazije Celje - Center.

Ta konec tedna so Tržaški zaliv ponovno obarvala jadra najštevilčnejše regate na svetu. Barcolana, ki nosi ime po nekdaj slovenski vasi Barkovlje, je imela tudi bogat spremljevalni program, v katerega so bili s 'Slovenskim pozdravom Barkovljanki' vključeni tudi Slovenci v Italiji. Iz Trsta proti Antarktiki pa bo v teh dneh zaplula raziskovalna ladja Laura Biassi. Pogovarjali smo se s poveljnikom Francom Sedmakom, ki je tudi velik ljubitelj jadranja. V Izoli pa smo si ogledali razstavo o morskih organizmih, ki jih lahko spoznajo tudi osebe z okvarami vida. Tjaša Škamperle.

V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.7. oktobra 2024 vsi ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Gost oddaje Odprto za srečanja je Rado Gregorič, kondicijski trener Tonija Vodiška, učitelj športne vzgoje, predsednik atletskega društva Nova Aurora ter velik ljubitelj in podpornik športa. Pogovarjali se bomo o pomenu športa, o odnosu do športa s strani mladih, starejših, države. Minulih deset let Rado intenzivno spremlja športno pot olimpijonika Tonija Vodiška, zato bo osrednji del pogovora namenjen vrhunskemu športu, pogojih zanj ter izzivih, ki jih imajo profesionalni športniki na poti do najvišjih dosežkov.

Pogovarjali se bomo z dobitniki nagrade lastovka, Sovretove nagrade in nagrade kritiško pero, si ogledali umetniško razstavo v Kostanjevici, poudarili pomen kulturne dediščine in preverili vizije kulturne politike.

Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je dolgoletni vodja mariborskega akvarija-terarija Branko Kolar. Pogovarjali smo se o njegovem 40-letnem delu v tej priznani ustanovi, o neutrudnih prizadevanjih za nove prostore, pa tudi o medijsko odmevnem ugrizu kače strupenjače.

Rožančevo nagrado za esejistiko prejme Helena Koder za zbirko esejev z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži in to je naša prva tema. Pogovarjali se bomo z Leo Ypi, albansko filozofinjo in profesorico politične teorije, katere roman Svobodna : odraščanje na koncu zgodovine je pred nedavnim izšel v prevodu pri Mladinski knjigi. Sledi nekaj o mednarodni konferenci Močnikovi koncepti, s katero so obeležili 80-letnico sociologa, profesorja in urednika dr. Rastka Močnika. Odpravili se bomo v Narodno galerijo na razstavo Starih mojstrov iz zbirk zagrebškega Muzeja za umetnost in obrt, pa na 16. festival sodobne tehnologije, umetnosti in virtualne resničnosti Speculum Artium v Trbovlje. In tu je še 17. mednarodni bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti Lutke 2024.

Pogovarjali smo se z dobitnico letošnje nagrade večernica, mladinsko pisateljico Marjano Moškrič, pokukali v najnovejšo dragoceno in drago slikovno monografijo slovenske knjižne ilustracije "Veličastnih 30", preverili, kaj se je dogajalo sredi tedna na konferenci Vojna in gledališče - pogled v preteklost v ljubljanskem Kinu Šiška. Sredi tedna se je v Mariboru začel že 17. Festival, ogledali pa smo si tudi dve razstavi, že odprto z naslovom "Slovenske krave" akademske slikarke Lare Ješe v Sokolskem domu v Škofji Loki in te dni odprto pregledno razstavo "Odprti globus/Going Global" v ljubljanskem Cankarjevem domu. FOTO: Marjana Moškrič na eni od predstavitev njenih knjig za mlade VIR: FB Mestna knjižnica Ljubljana MKL

Poletje se počasi preveša v jesen, slovenski šolarji v ponedeljek začenjajo novo šolsko leto. Za številne slovenske otroke, ki živijo v tujini, pa se je šola že začela, saj so poletne počitnice ponekod krajše kot v Sloveniji. Tako je denimo v Švici, kjer se je za tamkajšnje slovenske otroke poleg redne šole že začel tudi dopolnilni pouk slovenščine. Pogovarjali smo se z učiteljem Rajkom Tekalcem. V Berlinu se šola še ni začela, prav tako ne dopolnilni pouk slovenščine, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. Pouk bodo začeli s piknikom prihodnjo soboto na slovenskem veleposlaništvu. Pogovarjali pa smo se tudi z Emilom Kosom o dejavnostih Slovencev v Luksemburgu.

Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem.

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

Popoldne ob citrah na Kopitniku združi ljubitelje citer iz vseh koncev Slovenije. Na dogodku je nastopil tudi Trio Matica Pungartnika z zaključenim citrarskim programom. Dogodek je namenjen ljubiteljem citrarske glasbe in narave, z njim želijo ljudem približali citrarsko glasbo in jim omogočiti, da se sprostijo ob poslušanju glasbe v čudovitem okolju. Pogovarjali smo se z Miho Semetom, predsednikom Planinskega društva Rimske Toplice.

Dediščina je pomembna za obstoj naroda, je vrednota, ki pomaga ne samo preživeti, tudi živeti bolje, gradi osnovne temelje družbi. Vendar se odnos do dediščine v različnih narodih razlikuje. Kako izoblikovati izhodišče za razumevanje skupnih korenin širše v Evropi, je med cilji Poletne šole, ki je bila prvi teden julija v Narodnem muzeju v Ljubljani. Pogovarjali smo se z dr. Vereno Perko.

V počitniškem času smo pozorni na nekoliko drugačne ideje, recimo kaj lahko doživimo in kje se kaj posebnega dogaja. Izpostavili smo sodelovanje sovaščanov Solščka na Notranjskem. Pred leti so strnili glave in moči ter ustvarili povezano skupnost, v njen utrip pa vnesli polno novih idej. Pogovarjali smo se z Martinom Koširjem iz Zgončkove domačije.

Pobude, da bi po znanju lahko segala splošna javnost, so se zgostile v 18. stoletju, v času razsvetljenega absolutizma, ko so začele vznikati javne knjižnice. Licejska knjižnica, predhodnica Narodne in univerzitetne knjižnice, je bila neformalno ustanovljena že leta 1774. Začetna zbirka 637 knjig, rešenih iz požara v Jezuitskem kolegiju, je prerasla v današnje tri milijone knjižnih del, periodike, letakov, rokopisov, multimedijskega gradiva in sive literature. Ob 250-letnici je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar na slavnostni akademiji NUK-u izročila odlikovanje red za izredne zasluge, odprli pa so tudi začasno razstavo z naslovom Hranimo misli – že 250 let in jo pospremili z monografijo. Osredotoča se na poslanstvo, ki ostaja skozi zgodovino knjižnice enako, torej zbiranje, hranjenje in posredovanje gradiva, poudarja Helena Janežič, skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu ter soavtorica razstave. Pogovarjali smo se z njo in z ravnateljem NUK-a, Viljemom Lebanom. Foto: Žiga Bratoš

Na 170. zasedanju Tajnega društva OFCsmo potegnili črto pod sezono 2023/24, ki se je začela z evropsko ekstazo inkončala z apatijo. Pogovarjali smo se o obisku, izbrali enajsterico sezone,igralca sezone in se na koncu zazrli še v bližnjo prihodnost, saj bodo že čezmesec in pol na sporedu kvalifikacije za konferenčno ligo. Spočijte si od nogometa in Olimpije inse spet slišimo na višku poletja, ko bodo normalni ljudje na morju, mi pa naštadionu. Razen če se vmes ne zgodi kaj drastičnega in nas prisili, da posnamemoše kakšno epizodo … Pri Olimpiji nikoli ne veš …

Na 169. rednem zasedanju Tajnega društva OFC se predstavi naš najnovejši član Luka Marinšek, ki je bil že nekajkrat zraven pri izrednih zasedanjih, zdaj pa je »debitiral« tudi v redni epizodi.Tematika se je seveda ponudila sama od sebe: slovo trenerja Zorana Zeljkovića, ki ga je uprava odpustila dve tekmi pred koncem sezone. Pogovarjali smo se o smiselnosti te poteze, o njegovih plusih in minusih in o tem, kdo bi ga lahko nasledil. Kot se za omizje TDOFC spodobi, pa smo čvekali še o marsičem drugem, kar je tako ali drugače povezano z Olimpijo.

Ko se astronavti udeležijo usposabljanja v jamah postanejo… jamonavti. Zakaj so (tudi slovenske) jame primerne za astronavte, česa se naučijo, v čim se preizkusijo? Pogovarjali sva se z Loredano Bessone, vodjo programov ESA CAVES in ESA PANGEA za trening astronavtov, in s prof. Francijem Gabrovškom iz Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU, ki pri programu tudi sodeluje.   We are grateful to Loredana Bessone for providing the audio file used during astronaut training. The text is from the book “Into the unknown: the exploration of Škocjan Caves”.  Podkast lahko podprete na https://ko-fi.com/temnastranlune. Zapiski: ESA CAVES and Pangea main page ESA CAVES 2012 discovery of a new crustacean species in cave training course Grottenarbeiter (film by Tullio Bernabei) Knjiga o raziskovanju Škocjanskih jam: “Into the unknown : the exploration of Škocjan Caves" / "V neznano : raziskovanje Škocjanskih jam” Podcasts and book recommendations by Loredana Bessone: Houston we have a podcast ESA explores podcast 13 minutes to the Moon The interplanetary podcast Samantha Cristoforetti: Diary of an Apprentice Astronaut Tim Peake: The Astronaut Selection Test Book Cris Kraft: Flight: My life in mission control Gene Kranz (Apollo flight director): Failure is not an option Chris Hadfield: An astronaut guide to life on Earth Priporočila Francija Gabrovška Nadja Zupan Hajna: Karst, caves and people Arthur Palmer: Cave geology Novice: Frank Rubio in izgubljeni vesoljski paradižnik Orki v vesolju Opazovanja: ⁠projekt Sonce v pločevinki⁠ (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023” Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠⁠, na spletni strani⁠⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na ⁠Space Weather.com⁠  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Cave sounds from ZapSplat Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠) Temna stran Lune je del Zavoda Cosmolab, ki se ukvarja s promocijo in popularizacijo astrofizike.

Ker se tudi sinočnja pogajanja med vlado in sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov niso končala uspešno, je Fides napovedal zaostritev stavke - kdaj in kako, bodo še sporočili. Včerajšnji vladni predlog ni prinesel zadostnega približanja sindikalnim zahtevam, za odgovor je zdaj na vrsti Fides, ki pa si zanj jemlje več časa, pogajanj namreč danes ne bo. Vlada pa bo danes imenovala svoje pogajalce za stebrna in krovna pogajanja, ki se začnejo prihodnji teden. Druge teme: - Ob koncu minulega leta se je v slovensko gospodarstvo vrnil optimizem. Kakšen pa bo vpliv napadov na tovorne ladje v Rdečem morju? - Pakistan z letali napadel cilje upornikov v Iranu, ki ga sicer označuje za prijateljsko državo. - Ob skorajšnji odobritvi novega zdravila zoper demenco v združenju Spominčica - Alzheimer poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja bolezni.

V Studiu ob 17.00 se bomo pogovarjali s predsednico države Natašo Pirc Musar. Govorili bomo o negotovih razmerah v svetu in nemoči Organizacije združenih narodov zaradi vojne v Ukrajini, tik preden bo Slovenija zasedla mesto nestalne članice Varnostnega sveta v Svetovni organizaciji. Pred volitvami je Nataša Pirc Musar napovedala, da ne bo tiho, ko se bodo v družbi dogajale nepravilnosti. Zato bomo od nje terjali stališča do perečih vprašanj, s katerimi se sooča vlada; od zastoja pri reševanju težav v zdravstvu, do migracijskih pritiskov na Evropsko unijo ter posledično našo državo. Pogovarjali se bomo tudi o izvorih različnih oblik nasilja v družbi ter seveda o posledicah katastrofalnih poplav, ki bodo še dolgo krojile stisko prizadetih ljudi ter veliko finančno in izvedbeno breme za državo. S predsednico se bo pogovarjal Aleš Kocjan.

Z več kot 5000 zbranimi podpisi podpore državljanov bodo pobudniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja tega zdaj lahko vložili v parlamentarni postopek. Načelna podpora javnosti pravici do lastnega odločanja o svojem življenju in njegovem končanju je v mnenjskih raziskavah zelo visoka. Je pa predlog zakona takoj naletel na burne odzive predvsem zdravnikov, njihovih stanovskih organizacij in Komisije za medicinsko etiko Ministrstva za zdravje. Kakšne so rešitve v predlogu zakona, kaj mu očitajo nasprotniki in ali sme imeti stališče zdravnikov večjo težo od avtonomije umirajočih? Je ob slabo dostopni paliativni negi in vse manj dostopnem zdravstvu sploh mogoče najti za vse sprejemljive rešitve, ki bi vsakomur zagotavljale dostojno smrt? O vsem tem voditeljica Jana Vidic s sogovorniki. Gostje: dr. Brigita Skela Savič, članica izvršnega odbora Srebrne niti, soavtorica zakona, redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah ter pogodbena sodelavka na doktorskem študiju javnega zdravja na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani; dddr prof. Andrej Pleterski, vodja delovne skupine za pripravo zakona in član izvršnega odbora Srebrne niti; Peter Golob, dr. med. travmatolog in univ. dipl. prav., predstojnik Urgentnega centra Izola, predsednik Odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici; prof. dr. Borut Ošlaj z Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, podpredsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Pogovarjali smo se tudi z Marto Tetičkovič Ranfl, dr.med., zdravnico splošne medicine iz Ormoža, ki je spremljala neozdravljivo bolno pacientko in ji napisala pozitivno mnenje za izvedbo prostovoljnega končanja življenja v Švici.

p.Ciril Božič je v svojem času bivanja v Sydneyu v 80. letih pomagal pripravljati slovenske oddaje na 2EA s strani slovenskega misijona v Merrylandsu. Pogovarjali smo se o spominih in priprave oddaje takrat.

Konec februarja so bili v verskem središču v Kewu na obisku visoki predstavniki slovenske frančiškanske cerkve. Pogovarjali smo se s provincialom Marjanom Čudnom in patrom Tadejem Strehovcem.

Visoka delegacija slovenskih politikov se je udeležila tudi svete maše v verskem središču v Melbournu. Pogovarjali smo se s podsekretarjem v sektorju za Slovence po svetu g.Urošem Stibiljem.

Pretekli teden je v Avalonu, Viktoriji, potekala letalska razstava, kjer so tudi razstavljali o vesolju. Pogovarjali smo se o vesolju in kako pomembna je ta tema tudi v Avstraliji z dr. Kajo Antlej in Tjašo Boh Whiteman.

V nedeljo, 5.marca, Slovensko društvo Melbourne pripravlja popoldansko srečanje vseh generacij, s poudarkom na drugo in tretjo generacijo. Pogovarjali smo se z predsednikom Paulom Bevcem o tem in kaj pripravljajo za letos.

V nedeljo, 5.marca, bo čebelarska sekcija v slovenskem Klubu Jadran v Melbournu imela letni čebelarski festival. Pogovarjali smo se z presednikom čebelarskega kluba ‘J Beekeeping club' Mickom Symczyczom, ki nam je povedal kaj bodo obiskovalci pričakovali ko se udeležijo festivala.

V soboto, 4.marca, bo arhivska organizacija HASA NSW Australia Inc praznovala okrogli jubilej v slovenskem misijonu sv. Rafaela. Pogovarjali smo se z predsednikom p.Darkom Žnidaršičem, ki je povedal kaj pripravljajo za praznovanje in kako se lahko udeležite.