Podcasts about razstava

V torek so pri Cankarjevi založbi predstavili tri nove knjižne izdaje, med njimi monografijo o Ivanu Cankarju Alojzije Zupan Sosič. Poročamo tudi o razstavi Modri horizonti Polone Petek na Ptuju in nadaljujemo s predstavitvijo novosti založbe Škuc v zbirkah Lambda in Aleph.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka. Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternega jezika. O letošnjem, ki v ospredje postavlja večjezično izobraževanje, pa razmišlja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič.

Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled 116 izvirnih arheoloških predmetov. Izjemne arheološke najdbe iz preteklosti odstirajo vpogled v skupnosti, ljudstva, ki so pred dolgimi tisočletji in stoletji živela na območju današnje Slovenije. Prvotno je bila razstava predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu, premierno na slovenskih tleh jo ustvarjalci domačemu občinstvu do 23. 8. 2026 predstavljajo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Kot pove podnaslov, se razstava Čivki iz preteklosti osredotoča na zvoke, simbole in besede. Te je v predmetih svojih zbirk izbiralo poleg Narodnega muzeja še devet muzejskih ustanov iz vseh geografskih regij države. Vse sodelujoče ustanove v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade. Predstavljeno gradivo je izbiralo in pripravljalo kar 22 kustosov in kustosinj. Sogovorniki: dr. Daša Pavlovič, vodja razstavnega projekta, avtorica koncepta razstave (Narodni muzej Slovenije) dr. Jure Krajšek, kustos (Pokrajinski muzej Celje) dr. Bernarda Županek, kustosinja (Mestni muzej Ljubljana) dr. Veronika Pflaum, kustosinja (Gorenjski muzej) dr. Petra Stipančič, kustosinja (Dolenjski muzej Novo mesto) dr. Branko Kerman, kustos, direktor (Pomurski muzej Murska Sobota)

V današnji oddaji se posvečamo Berlinalu, 76. mednarodnemu filmskemu festivalu, na katerem bodo skupaj prikazali približno 200 filmov. Za zlatega in srebrne medvede se v glavnem tekmovalnem programu poteguje 22 filmov. Na čelu mednarodne žirije je nemški režiser Wim Wenders, festival pa se bo sklenil 22. februarja. Bili smo tudi na razstavi Mita Gegiča z naslovom »Nihče ne bo razumel, kakšno nasilje zahteva nevidnost«, ki so jo pripravili v Galeriji Y.

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem.

V Rotterdamu od četrtka poteka že 55. mednarodni filmski festival, na katerem se v glavnem tekmovalnem programu med drugim predstavlja brazilski režiser Tiago Melo. V videmskem muzeju sodobne umetnosti pa bodo vse do 30. avgusta na razstavi 'Impresionizem in modernizem' na ogled mojstrovine najpomembnejših evropskih likovnih umetnikov zadnjih 150 let.

Med kulturnimi dogodki iztekajočega se tedna izstopajo podelitev zlate plakete JSKD Mitji Gobcu, gledališki festival Ruta, likovna razstava Zmaga Lenardiča, preučevanje Kosovelovega rokopisa v NUK-u in program Stare mestne elektrarne v Ljubljani.

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Razstava z naslovom Usode neznanca s Prul, ki je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, je zdaj obogatena z arheološkimi najdbami. Na Prulah v Ljubljani, ob Karlovški cesti, kjer bo stal novi prizidek Centra Janeza Levca, so arheologi lani odkrili pomembno najdišče. Posebno pozornost je vzbudila grobna jama, ki so jo arheologi našli ob prazgodovinski in poznejši rimski cesti – v njej pa pokojnika v skrčenem položaju. Najdbe so zdaj del omenjene razstave. V oddaji tudi o koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki ga bo drevi v Mariboru vodil dirigent Dayner Tafur-Diaz iz Peruja, solistka bo izvrstna slovenska violinistka Lana Trotovšek.

Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost. Razstava Maske: Od rituala do karnevala – osrednji letošnji razstavni projekt v Slovenskem etnografskem muzeju – predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. Bogastvo pustnih šeg v slovenskem okolju se kaže skozi podobnosti in posebnosti pustnih skupin in njihovega delovanja. V pustnem času se vsakdanji svet obrne na glavo, zamenjajo se vloge, narobe postane prav.Razstava Maske: Od rituala do karnevala, ki jo spremlja istoimenska dvojezična publikacija, je do avgusta 2027 na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.

V Starem trgu ob Kolpi je še do svečnice na ogled vseslovenska razstava jaslic. Pod okriljem Društva ljubiteljev jaslic Slovenije je na ogled postavljenih več kot 130 jaslic različnih avtorjev in slogov. Gost oddaje o kulturi je bil domači župnik Jože Pavlakovič, ki obiskovalce razstave sprejema v svoji župniji.

Razgrnitev dogajanja na 56. Tednu slovenske Drame, razstava mask v Etnografskem muzeju, Čas je za Brechta! - dogodki ob 70. obletnici dramatikove smrti v Cankarjevem domu. Razstava v Galeriji Murska Sobota iz stalne zbirke Žula, Plasti Sonje Vulpes v Kosovelovem domu v Sežani, finančna ogroženost slovenskih manjšinskih kulturnih organizacij in društev.

V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.

Slovenski etnografski muzej razstavno sezono leta 2026 začenja z veliko občasno razstavo Maske: Od rituala do karnevala. Odprtje bo v četrtek, 15. januarja ob 18h v prostorih muzeja na Metelkovi.

V opernem gledališču Verdi v Trstu smo obiskali baletno predstavo gostujoče rimske operne hiše, ki je predstavila raznolik program s štirimi koreografijami treh mojstrov, ki so zaznamovali zgodovino klasičnega baleta po vsem svetu: velikega mojstra francoskega plesa Rolanda Petita; britanske zvezde Christopherja Wheeldona, enega ključnih ustvarjalcev Kraljeve operne hiše in Newyorškega baleta; ter še ene legende 20. stoletja, poljskega koreografa Krzysztofa Pastorja. Bili smo tudi v galeriji Škuc v Ljubljani, kjer je še do 15. januarja na ogled instalacija umetniškega dua Lundstrøm & Bro z naslovom Covers.

Ob začetku leta 2026 so se oglasili iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer so predstavili nekatere projekte: Od rokopisa do besede, donacijo arhiva pisatelja Antona Ingoliča, bibliografija napovednikov in naslovnih vinjet za stripe in slikanice Mikija Mustra ter arhiv 295 razglednic družine Bukovec. V Tržiškem muzeju bodo v četrtek, 15. januarja ob 18h odprli razstavo Zgodbe v lesu rezbarja Petra Gučka. Plesalka Mateja Rebolj je na podelitvi nagrad Ksenije Hribar prejela nagrado za življenjsko delo.

Rojstvo je temeljni življenjski dogodek, zaznamovan z upanjem, skrbjo in močjo novega začetka. Pomembno vlogo pri tem imajo babice porodničarke, ki s svojim znanjem, izkušnjami in človeško bližino že stoletja spremljajo ženske in njihove družine. Pokrajinski muzej Koper je v sklopu projekta (Ne)vidne ženske postavil razstavo Ob zibelki - zgodba babištva v Istri. Avtorici Tina Novak Pucer in dr. Meliha Fajić sta v ospredje postavili pogosto prezrto, a izjemno pomembno skupino žensk - babice, tiste, ki so kot varuhinje novega življenja ter zdravja mater in otrok, več stoletij zaznamovale življenja številnih generacij in oblikovale podobo naše skupnosti. Razstava skozi pripovedi, arhivske vire in izbrane predmete odpira vpogled v dediščino, odstira svet babiškega poklica, šeg in navad ter številnih praks, ki so spremljale rojstvo otrok tako v Kopru kot na njegovem podeželju od 18. stoletja pa vse do prve polovice 20. stoletja.

Posebej se posvečamo nagradam Ksenije Hribar, besedi leta, ki je tokrat božičnica, letu 2026 kot letu Zofke Kveder in Srečka Kosovela, pa razstavi Mozaični trenutki časa v galeriji Equrna.

V Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi je na ogled občasna razstava z naslovom Spominske knjige. Festival Ljubljana pa bo kulturni utrip prestolnice tudi letos obogatil z Zimskim festivalom, ki bo potekal od 10. februarja do 2. marca.

Leto 2026 bo leto Zofke Kveder. Na pobudo društva Mesto žensk se bodo te večkulturne avtorice in feministke spominjali z raznovrstnimi dogodki. Zofka Kveder je bila ena najvidnejših osebnosti slovenske in srednjeevropske književnosti, njeno delo pa predstavlja velik pomen za našo kulturo in družbo. V oddaji tudi o razstavi v izolski galeriji Insula, kjer razstavljajo študentke in študenti programa Vizualne umetnosti in oblikovanja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

V Pokrajinskem arhivu v Kopru je na ogled prvi del obširne razstave Koper med zvonikom in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb, ki se osredotoča na povojne urbanistične načrte in vizije razvoja mesta. Razstava bo na ogled do 21. januarja 2026. Drugi del, ki se bo osredotočil na družbene in arhitekturne plasti, pa bo med 21. januarjem in 15. marcem razstavlejn v Pokrajinskem muzeju Koper. Razstavišče ArtKit v Mariboru gosti razstavo Svet, poln drobnih čudežev ilustratorke Nine Šulin. Avtorica s podobami živali, predvsem drobnih mišk in muc, razkriva svoj poklicni in zasebni vsakdan.

V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Quagliev baročni prizor iz Puštala, na kateri odstirajo tudi zgodovinsko ozadje nastajanja te poslikave. Ustvaril jo je baročni slikar Giulio Quaglio iz Lombardije, ki je slogovno močno vplival na slovenske slikarje 18. stoletja. Dnevniški zapisi Alojza Rebule in roman Vse je postalo plamen Nataše Konc Lorenzutti sta med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta izšle pri Slovenski matici. Deli sta si sorodni v tem, da pred bralke in bralce postavljata intimno doživljanje časa 20. stoletja.

Opozarjamo na razstavo Valentina Omana z naslovom In memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ki so jo odprli v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Napovedujemo Kosovelovo leto, ki ga je ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela razglasila Vlada Republike Slovenije, in Evroradijski božični dan, pri katerem tudi letos sodeluje Program Ars Radia Slovenija. Predstavljamo dva izmed letošnjih prejemnikov Trubarjevega priznanja, ki ga podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Poročamo o razstavi Fragmenti v Galeriji Miklova hiša v Ribnici in o razstavi Janeza Bogataja Koga sem videl? v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.

Sinoči so v Galeriji Miklova hiša v Ribnici odprli razstavo Likovne zbirke RIKO z naslovom Fragmenti. Na tradicionalni razstavi, ki jo Miklova hiša gosti že od leta 2004, tokrat predstavljajo dela trinajstih avtorjev in enega tandema. Izpostavljamo tudi knjižni novosti Mladinske knjige, to sta Domovina Evropa Timothyja Gartona Asha in Avtokracija, d. d. Anne Applebaum, ki sta izšli v knjižni zbirki Premiki. Omenjeni deli sta v izvirniku izšli pred kratkim in prinašata premislek o novodobnem svetu.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v sklopu Srebrnega abonmaja nocoj gostoval Godalni sekstet alumnov Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja. Konec novembra so v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili politično satiro Zmaj, ki jo je leta 1944 napisal sovjetski pisatelj rusko-judovskega rodu Jevgenij Švarc. V hiši kulture v Pivki pa so te dni odprli razstavo CiaoCiao uveljavljenega slovenskega slikarja Leona Zuodarja.

Ob tridesetletnici Galerije Družina bodo na predvečer praznika sv. Lucije, v petek, 12. decembra, ob 19. uri, odprli razstavo Jaslic iz zasebne zbirke dr. Andreja Dobleharja, ki je bil tudi naš gost v oddaji o kulturi. Na ogled bo okoli petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov različnih avtorjev, starosti, velikosti, materialov, slogov in tehničnih izvedb.

Teden je zaznamoval Ta veseli dan kulture, ko je minilo dve sto petindvajset let od rojstva pesnika Franceta Prešerna in smo izvedeli, kdo so letošnji Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada. Slavnostno se je zaključilo leto Nove Gorice - Gorice 2025, evropske prestolnice kulture. Kako živijo in delajo slovenski kulturni ustvarjalci je pokazala raziskava Poligon, na Vodnikovi domačiji v Šiški pa je mogoče obiskati sejem ilustracije. Grad Črnomelj je prenovljen in so ga ta teden odprli za javnost, Mestno gledališče Ptuj praznuje tri desetletja delovanja. Če bi si ogledali več kot šestdeset del od Picassovih pa v času nazaj vse do Van Gogha, jih boste našli v muzeju svete Katarine v Trevizu.

V Narodni galeriji je na ogled razstava viktorijanske umetnosti Prebujanje lepote II. Predstavljen je izbor 185 oljnih slik in akvarelov iz zbirke Crowther-Oblak, ki sta jo Narodni galeriji podarila profesor estetike in umetnostne zgodovine iz Irske Paul Crowther in njegova žena, slovenska umetnica Mojca Oblak Crowther. O zbirki je na odprtju razstave spregovoril prof. Crowther.

Ime tedna je postal Ervin Hladnik Milharčič, Dnevnikov novinar in kolumnist, ki z vrhunskimi reportažami in kolumnami postavlja najvišje standarde slovenskega novinarstva. Kolegi in bralci ga pogosto opisujejo kot »legendo slovenskega novinarstva«, saj s svojim delom dokazuje, da novinarstvo ni le prenos informacij, temveč način razumevanja sveta. Da je »nacionalna kulturna dediščina«, pa je zapisala porota Društva novinarjev Slovenije v obrazložitvi nagrade Čuvaj za življenjsko delo, ki jo je prejel za desetletja izjemnega ustvarjanja. Foto: BoBo  Kandidata sta bila tudi: Alenka Gregorič, umetniška vodja Cukrarne in sokuratorka razstave ART VITAL – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki ponuja prvi večplasten vpogled v njuno skupno ustvarjalno obdobje. Razstava vključuje deloma prvič razkrit arhiv, ki omogoča razumevanje tesne povezanosti njunega življenja in ustvarjanja. S tem projektom se Ljubljana postavlja kot prestolnica, sposobna gostiti umetniške projekte svetovnega formata. Andrej Blatnik, predavatelj, urednik in eden najvidnejših sodobnih slovenskih pisateljev, ki je letos prejel Schwentnerjevo nagrado, najvišje priznanje za življenjsko delo v založništvu. Pri Cankarjevi založbi že več kot tri desetletja sooblikuje programsko usmeritev in pomembno vpliva na razvoj slovenske književnosti. Za svoje leposlovje je prejel Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, s pisateljskim in uredniškim delom pa je zaznamoval generacije bralcev ter prostor sodobne literature.

V Gorici v galeriji Katoliške knjigarne Ars na Travniku je še do sobote 29. novembra na ogled dokumentarna razstava z naslovom Rodbina Bratuž Šorli – Etični in kulturni doprinos k pripadnosti slovenskemu narodu. Nastala je v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice, nudi pa vpogled v življenje in ustvarjanje dveh zanimivih primorskih družin, družine Bratuž iz Gorice in družine Šorli iz Tolmina. Naša gostja je bila soavtorica, arhivska svetovalka Ivanka Uršič.

V galeriji DESSA je na ogled razstava K novim učnim prostorom, ki odpira vprašanja zasnove in oblikovanja učnih prostorov 21. stoletja. Predstavljene so učilnice iz različnih časovnih obdobij, ki prikazujejo zanimive rešitve za premik od starih k novim načinom poučevanja – od frontalnega pouka do različnih inovativnih pedagoških pristopov. Današnji čas ponovno postavlja stavbe osnovnih šol pred velike izzive.Kot kažejo zgledi iz tujine, bodo učilnice, namenjene frontalnemu poučevanju, kmalu nadomestili novi prostorski koncepti.Razstava je nastala v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo, pod mentorstvom Mitje Zorca in Mojce Gregorski.

Del mednarodnega projekta Untold Europe, ki se odziva na izzive ob porastu diskriminacije, sovražnega govora in družbene neenakosti v Evropi, je mednarodna razstava Salt in the Wound, Gold in the Vault na treh lokacijah v Kopru. Gremo tudi na 36. Liffe, Ljubljanski mednarodni filmski festival, osredotočili se bomo na slovensko manjšinsko koprodukcijo Zajčji nasip, ''zgodbo o prepovedani ljubezni na hrvaškem podeželju, kjer so meje tolerance preozke za burna mladostniška čustva.'' Na prvi program Radia Slovenija pa prihaja radijska igra, nastala po drami V iskanju izgubljenega jezika Gorana Vojnovića. Pripoveduje o dveh bratih, ki sta se v mladosti razšla in živita vsak na svoji strani slovensko-italijanske meje. Prvi je zagrizen fašist, drugi je bil v partizanih in je postal funkcionar v jugoslovanski administraciji.

Rafaelova družba je po petih odmevnih predstavitvah monografije o Marjanu Grumu v Sloveniji in zamejstvu v juniju pripravila še cikel petih predstavitev v jesenski mesecih. V Lazah v Tuhinju, Trebnjem, Poljanah nad Škofjo Loko in Vojniku so potekali pogovorni večeri z zanimivi sogovorniki, prepleteni s kakovostnim glasbenim programom. Razstava je gostovala tudi v Državnem zboru v Ljubljani. Osrednja predstavitev knjige pa je bila v Galeriji Družina v Ljubljani. Marjan Grum je svetovno znani umetnik slovenskega rodu, ki živi v Buenos Airesu. Njegova umetnost prepleta slovensko likovno tradicijo s toplimi ritmi in barvitostjo latinskoameriškega sveta, kar ustvarja edinstveno vizualno govorico. Predstavitev knjige, pogovor z umetnikom in gosti ter kulturni program bo to soboto še v Kulturnem centru Muzej Conventillo pri Marjanu Grumu v La Boci v Buenos Airesu. Umetnikovo delo najlepše povzamejo besede prednice karmeličanskega samostana v Sori, s. Damjane Pintarič, ki je posredno tudi sodelovala pri knjigi: Pretresljivo. Globoko. Presežno. Čudovito.

V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.

V razstavišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem je na ogled regijska likovna razstava Javnega sklada za kulturne dejavnosti na temo prihajajočega Kosovelovega leta. Pred sprejemom igralcev in z oskarjem nagrajenih režiserjev v Vatikanu je papež Leon XIV. izpostavil nekatere njemu ljube filme.

V tokratni oddaji vam predstavljamo knjižno novost z naslovom »Med Benetkami in Dunajem: Kulturna dediščina kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete«. Knjigo sta napisala Brigitta Mader in Salvator Žitko. Bili smo tudi na kiparski razstavi »Vrvež« Polone Maher, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Pripravili pa smo tudi oceno predstave Kavarna, ki smo si jo ogledali v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.

V tokratni Kulturni panorami predstavljamo novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. V Kinu Šiška pa je odprl vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem. V Mestni galeriji Ljubljana so odprli pregledno razstavo del na papirju multimedijskega, konceptualnega in performativnega umetnika Staneta Jagodiča. Izvedeli boste tudi, kdo je dobitnica Jermanove nagrade 2025, predstavljamo pa tudi zbirko Rudolfa Maistra o nekaterih prelomnih dogodkih na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju. Ob koncu oddaje pa še nekaj besed o digitalni knjižnici Slovenije, ki praznuje 20 let delovanja.

V Sankt Peterburgu so aretirali osemnajstletno študentko glasbe, Diano Loginovo, ker je na ulici pela pesmi, med drugim protivojno pesem Zadruga labodje jezero. V Mestni galeriji v Ljubljani so v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Stanetu Jagodiču z naslovom Nemirno oko, v galeriji Luna na Ptuju pa so odprli razstavo Stojana Kerblerja z izbranimi deli iz dveh fotografovih ciklov, in sicer iz serije Koline, nastale pred dobrimi 40-timi leti in iz zadnje, nedokončane serije Šelestenje.

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

V tokratni oddaji bomo najprej predstavili novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. Gre za zbirko esejev, v kateri se avtor v svojem značilnem lucidnem slogu loteva številnih perečih družbenih tem kot so okoljevarstvena kriza, dogajanje na Bližnjem vzhodu in v Vzhodni Evropi ter mnogih drugih. V Kinu Šiška pa danes odpira vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem.

Predstavljamo pester sveženj knjižnih novosti, ki jih je nedavno izdala Slovenska matica. Med drugim izpostavljamo zbirko likovno teoretskih razprav Jožefa Muhoviča. Vabimo vas tudi v galerijo Caserma v sečoveljskih solinah, kjer je na ogled razstava likovnih del akademske slikarke Fulvie Zudič z naslovom »Evaporazione / Izhlapevanja«.

Poznavalka srednjeveškega gradiva na Slovenskem, umetnostna zgodovinarka Nataša Golob je predstavila novo knjigo Pozdravljen, ti, ki bereš: Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo. V Ljubljani pred ljubljansko Dramo pa je na ogled ulična razstava z naslovom Simfonija narave v Ljubljani Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Poznavalka srednjeveškega gradiva na Slovenskem, umetnostna zgodovinarka Nataša Golob je predstavila novo knjigo Pozdravljen, ti, ki bereš: Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo. V Ljubljani pred ljubljansko Dramo pa je na ogled ulična razstava z naslovom Simfonija narave v Ljubljani Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Razstavo si lahko ogledamo vse do 8. februarja 2026. Gre za prvo postavitev v seriji Predogled, ki zbirko iz muzeja predstavlja kot odprt komentar in ne v klasični kurirani obliki. Tako vidimo na razstavi dokumente, načrte, knjige, časopise, risbe, izjemne fotografije in predmete arhitekta Marjana Šorlija. Letos namreč mineva 110 let odkar se je arhitekt Šorli rodil. Bil je vsestranski ustvarjalec, projektant, urbanist, premišljevalec, predavatelj, publicist, predvsem pa zagovornik in uresničevalec arhitekturnih rešitev po meri človeka, ki naj bi bil povezan z naravnim okoljem in trajnostno naravnan. Razstavo sta pripravila Martina Malešič in Andraž Keršič, pred mikrofon ju je povabila urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti.

Tik pred premiero je film celovečernega prvenca mlade filmske režiserke in vizualne umetnice Ester Ivakič z naslovom "Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo" nastal po predlogi kratkoprozne zbirke Suzane Tratnik. Ester je sicer avtorica več kratkih filmov in videospotov glasbenih skupin Haiku Garden, SBO, Noair, Bombyx Lori. Njen eksperimentni kratki film Magični grad je leta 2021 zmagal na Festivalu kratkega filma (FeKK). Žirija je ob tem napisala: "Videli smo prihodnost filma in njeno ime je Ester Ivakič." Na Festivalu slovenskega filma Portorož je za svoj kratki študijski film Srdohrd prejela posebno omembo žirije v kategoriji študentskih filmov. Razstava njenih animacij z naslovom Kraguljčkova pesem pa je bila na ogled v prostorih Zavoda SSCA.

Mesta v zgodovini so nastajala počasi, organsko s stoletnim ali tisočletnim plastenjem, tudi z rušenjem, Nova Gorica pa je zelo mlado in zelo majhno mesto, je vse navzoče nagovorila mlada arhitektka Eva Šušnik ob otvoritvi razstave Sijoče nevidno mesto v pritličju novogoriškega Eda centra. Razstava je del uradnega programa EPK-aja, Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025, pod katero se podpisujejo člani Nonument Group, Miloš Kosec, Martin Bricelj Baraga in Eva Sušnik.