Podcasts about razstava

Letos mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki pa je hkrati tudi začetek povojnega begunstva in izseljenstva. Razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem, ki so jo pripravili pri Rafaelovi družbi, bo od nedelje mesec dni postavljena v predprostoru kapele na Logu pri Brezovici. V ponedeljek, 15. septembra, bo ob tem predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, ki bo govorila o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. 80. obletnice odhoda iz Slovenije, begunstva in izseljenstva se bodo jutri spomnili tudi v Argentini, kjer je novo domovino našlo okoli 6000 naših rojakov. Spominsko sveto mašo bo daroval zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik, in sicer v cerkvi svete Julije na aveniji Alberdi v Buenos Airesu, kjer so se Slovenci zbirali v prvih letih po prihodu. Zbrali se bodo ob geslu: Izgubili so domovino, a ohranili so vero, še poroča tednik Svobodna Slovenija iz Argentine

Kulturno društvo Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida vabi na slikarsko razstavo akademskega slikarja Jošta Snoja z naslovom Zemlja bo odkrila svojo kri in ne bo več zakrivala svojih pobitih. Gre za likovna dela, ki so nastala ob odkritjih množičnih morišč v Hudi jami in Macesnovi gorici. Odprtje bo v četrtek, 4. septembra, ob 18.00, v Galeriji Gunclje. Prisluhnite pogovoru z avtorjem!

Ob začetku novega šolskega leta bodo v Kregarjevi galeriji Zavoda sv. Stanislava na ogled postavili spominsko razstavo ob 50-letnici vsestranskega umetnika in nekdanjega dijaka Toneta Kralja. Na razstavo nas je povabila odgovorna za razstave v Zavodu sv. Stanislava Tjaša Plut.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

Poti do prevodov in izdaj knjig so nepredvidljive in iskanju teh poti zunaj naših meja se posveča 15. Mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. V Sarajevu, kjer teče šesti dan filmskega festivala, pa se v tekmovalnih selekcijah med drugim, poleg slovenskega filma Fantasy, za glavno srce Sarajeva potegujeta še filma s slovensko manjšinsko koprodukcijo. Malo po 16. uri se odpravimo še v koprsko Galerijo ArTina na razstavo likovnih del umetnostnega teoretika, pesnika in prevajalca Miklavža Komelja.

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah. V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

Na Bledu se prihodnje poletje odpira Muzej Lah, ki ga je arhitekturno zasnoval londonski biro David Chipperfield Architects, v galeriji ŠKUC v Ljubljani pa te dni razstavlja vizualna umetnica mlajše generacije Lene Lekše, ki v središče razstave postavlja nenavadno zgodbo Angležinje Emme Sharp.

V prvi oddaji tega tedna bomo najprej prelistali najnovejšo knjigo lektorja, urednika in pesnika Andreja Brvarja, ki je v petek praznoval visoki jubilej – 80 let. Obiskali bomo tudi Vuzenico, kjer so se ta konec tedna začeli Vuzeniški dnevi. Zaznamovalo jih je odprtje slikarske razstave Oskar von Pistor in Vuzenica v atriju tamkajšnjega župnišča.

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

V nedeljo 3. avgusta ob 17 uri bo na Sveti Gori otvoritev mednarodne fotografske razstave Ujeti trenutki goriškega camina. Organizatorji so na natečaj prejeli več kot 200 fotografij, v Frančiškovi dvorani bo na ogled 30 najboljših. Na odprtje nas je v imenu organizatorjev povabil Danijel Bandelj,

V mariborskem prostoru za umetnost KiBela je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. Družbeno angažiran projekt predstavlja umetnike mlajše in srednje generacije, ki v svojih delih poglobljeno razmišljajo o odnosu družbe do staranja. Postavitev vabi h kritični refleksiji o medgeneracijskih razlikah, podobnostih in izzivih. Zbirko Veliki večni romani, ki jo izdaja Mladinska knjiga, sta obogatila nova prevoda; preobleko je doživela tudi likovna podoba zbirke. Klasiko realističnega romanopisja Oče Goriot Honoreja de Balzaca je prevedla Saša Jerele, enega najbolj kontroverznih romanov 20. stoletja Lolita Vladimirja Nabokova pa Polona Glavan.

V Galeriji Kresija v Ljubljani odpirajo razstavo Zemlja, na kateri se z risbami, sitotiski in skulpturami predstavljata latvijski umetnici Agate Lielpetere in Luize Rukšane, v Novi Gorici pa se jutri pričenja že trinajsti Letni kino Silvana Furlana zapovrstjo, ki bo ponudil kar 11 žanrsko raznolikih filmov.

72. puljski filmski festival, ki se med drugim odvija v najlepšem kinu pod zvezdami, kot pravijo, v puljski areni, je na vrhuncu. Gre za nacionalni festival, ki pa vse bolj postaja regionalen. S sekcijami, ki predstavljajo koprodukcijske filme, je vse zanimivejši tudi v mednarodnem smislu. Najprej gremo torej v Pulj, potem pa še v Maribor, kjer v Sodnem stolpu svoja dela pod naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos predstavlja umetnica, skladateljica in raziskovalka na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petra Kapš.

V sklopu Stalne zbirke Narodne galerije je do 21. septembra na ogled študijska razstava Iz sence v sliko: Skicirke Ivane Kobilca, ki ponuja edinstven vpogled v način dela in ustvarjalnega razmišljanja najbolj znane slovenske slikarke. Skicirke, ki jih je Narodni galeriji podarila družina Pintar, še nikoli niso bili predstavljene v javnosti. Na Ptujskem gradu pa je Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož predstavil celovito obnovo grajske žitnice in grajskega griča. Obnovitvena dela, ki se bodo začela letos, bodo omogočila preobrazbo žitnice v sodoben razstavni prostor.

V Galeriji Družina je v poletnem času na ogled razstava liturgičnih oblačil z naslovom »Barve cerkvenega leta«. Na njej je predstavljen premišljen izbor liturgičnih oblačil, mašnih plaščev v petih bogoslužnih barvah, plašči v baročnem in gotskem kroju, dalmatike in tudi posebej izpostavljena liturgična oblačila s prepoznavno slovensko narodnostno noto, ki so si jih zamislili nekateri slovenski umetniki in umetnice.

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.

V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled razstava z naslovom Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe, ki so jo pripravili ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični pa ponuja v ogled razstavo »Stiški opat Jakob Reinprecht kot naročnik zgodnjebaročnih umetnin«. Avtorica je direktorica muzeja mag. Nataša Polajnar Frelih, ki se z razstavo pridružuje projektu Barok v Sloveniji.

V baroku, ki je razkošen, čustven, silovit, se razbohotijo plemiško naročništvo in zbirke, freske, oltarne slike, pa marmorni in večbarvni leseni kipi ter uporabni predmeti. To je čas razcveta umetnosti in velike pretočnosti – umetniki se selijo in razpihujejo vplive. V Narodni galeriji v Ljubljani si na razstavi Barok v Sloveniji lahko ogledamo več kot 170 umetnin. Javnosti je na primer prvič predstavljena tudi restavrirana slika beneškega slikarja Francesca Fontebassa, narejena za kapelo Loškega gradu. Razstavo primerljive razsežnosti je imela Naroda galerija pred tridesetimi leti o gotiki, o baroku pa pred več kot pol stoletja. Gre za projekt, v katerega je vključenih več inštitucij, predstavlja pa umetnost, nastalo v 17. in 18. stoletju na ozemlju ali za ozemlje današnje Slovenije. Pripravili so tudi 600 strani dolg katalog. Avtorja razstave sta dr. Matej Klemenčič in dr. Katra Meke. Foto: Žiga Bratoš

18. julija 1995 je v jami Divje babe na Cerkljanskem arheolog Janez Dirjec naletel na naluknjan del stegnenice mladega jamskega medveda. Izkazalo se je, da gre za odkritje najstarejšega glasbila na svetu. V Narodnem muzeju v Ljubljani so včeraj, ob 30. obletnici tega dogodka, odprli občasno razstavo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Mi pa še nekaj o predpremieri šeste predstave iz obsežnega cikla Dodekalogija 1972–1983 v režiji Tomija Janežiča v novogoriškem amfiteatru. Večjezična uprizoritev v ospredje postavlja reko Sočo – kot nemega pričevalca vojnih tragedij ter tihega spremljevalca osebnih spominov in preizkušenj.

Na kresni večer so na Rožniku v Ljubljani podelili nagrado kresnik, ki jo časopisna hiša Delo namenja najboljšemu romanu leta. Šesta lavreatka v zgodovini nagrade je postala Ana Schnabl. Žirija je nagradila njen roman September, ki je lani izšel pri Beletrini. V Galeriji Jakopič bo do novembra na ogled pregledna razstava enega najvidnejših italijanskih fotografov Paola Pellegrina. Mednarodno priznani fotoreporter je prepoznaven po vizualnem jeziku, ki združuje ekspresivno uporabo svetlobe in sence z lirično, empatično pripovednostjo. Razstava gledalca popelje od mest, zaznamovanih z vojno, do okoljskih katastrof, od bežnih trenutkov upanja do tihih posledic razdejanja.

Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Na enem mestu so zbrani knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za razvoj knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države. Pisatelja, dramatika in režiserja Jordana Tannahilla so različni mediji opisali kot enfánt terríbla kanadskega gledališča in kot enega najvznemirljivejših kanadskih umetnikov. Nocoj se s premiero igre Izrekanja, fragmentarno in lirično igro, ki jo je navdihnila huda bolezen njegove matere, v Stari mestni elektrarni slovenskemu občinstvu predstavlja prvič; v prevodu Pina Pograjca in uprizoritvi Maje Delak, ki je podpisala koreografijo in režijo.

Filmski navdušenci se že zgrinjajo v gorenjsko prestolnico, kjer se danes začenja igralski filmski festival Krafft, v stari Ljubljani pred galerijo ŠKUC pa bo naslednjih nekaj dni potekal literarno-glasbeni festival Živa književnost. Vabimo vas tudi na razstavo Arhitektura in uporabna umetnost, ki je na ogled v Narodnem Muzeju Slovenije.

Tik pred premiero je film celovečernega prvenca mlade filmske režiserke in vizualne umetnice Ester Ivakič z naslovom "Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo" nastal po predlogi kratkoprozne zbirke Suzane Tratnik. Ester je sicer avtorica več kratkih filmov in videospotov glasbenih skupin Haiku Garden, SBO, Noair, Bombyx Lori. Njen eksperimentni kratki film Magični grad je leta 2021 zmagal na Festivalu kratkega filma (FeKK). Žirija je ob tem napisala: "Videli smo prihodnost filma in njeno ime je Ester Ivakič." Na Festivalu slovenskega filma Portorož je za svoj kratki študijski film Srdohrd prejela posebno omembo žirije v kategoriji študentskih filmov. Razstava njenih animacij z naslovom Kraguljčkova pesem pa je bila na ogled v prostorih Zavoda SSCA.

Mesta v zgodovini so nastajala počasi, organsko s stoletnim ali tisočletnim plastenjem, tudi z rušenjem, Nova Gorica pa je zelo mlado in zelo majhno mesto, je vse navzoče nagovorila mlada arhitektka Eva Šušnik ob otvoritvi razstave Sijoče nevidno mesto v pritličju novogoriškega Eda centra. Razstava je del uradnega programa EPK-aja, Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025, pod katero se podpisujejo člani Nonument Group, Miloš Kosec, Martin Bricelj Baraga in Eva Sušnik.

Tokratna, že 21. izdaja festivala Kino Otok združuje 129 filmov, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih. Vabimo vas tudi v Trbovlje, kjer bodo drevi odprli razstavo z naslovom Stojan Batič, kipar iz Trbovelj, 100 let.

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka.

V okviru Evropske prestolnice kulture zgodovinarka in muzealka Kaja Širok pripravlja osrednjo razstavo, ki bo osvetlila dediščino svetovnih vojn, migracij, razdeljenih družin in različnih pogledov na skupno zgodovino čezmejnega goriškega prostora. Razstava z naslovom Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja, krajše EPIC, bo postavljena v nekdanjih skladiščih železniške postaje. Posebna vrednost razstave bodo tudi osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki zgodovino doživljajo različno. Kaja Širok, sicer predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, se raziskovalno posveča ustni zgodovini, mejam in kolektivnemu spominu. V svoji knjigi Kalejdoskop goriške preteklosti je podrobno predstavila življenje na Goriškem v prvi polovici 20. stoletja. Pogovor s Kajo Širok, strokovno vodjo omenjene razstave, je pripravila Nataša Uršič.

Pri založbi Beletrina je izšlo novo delo Kaje Teržan Obračun. Večkrat nominirana in nagrajena avtorica, ki je doslej izdala tri pesniške zbirke, se je tokrat lotila proze, v kateri kot kolaž sestavlja dele notranjih in zunanjih prostorov, preplete spominov in sanj z realnimi prizori. V Galeriji društva likovnih umetnikov Maribor je na ogled razstava Nagrajenke DLUM 2024. Predstavljajo se grafičarka Natalija Juhart Brglez, ilustratorka Alenka Spacal in slikarka Lucija Stramec.

Poročali smo o bogatem dogajanju na Goriškem, o posebnem prevodu Muce Copatarice ter o razstavi fotografij s portreti Borisa Pahorja.

Danes v oddaji predstavljamo nov roman Maje Haderlap Ženske v temi in razstavo v Mestnem muzeju v Ljubljani, s katero obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne. Razstava predstavlja ključne dogodke v Ljubljani med okupacijo, izpostavlja vsakdanje življenje prebivalcev med vojno, njihove osebne odločitve, nasilje okupatorja in organiziran odpor. Napovedujemo še koncert Simfoničnega orkestra ljubljanske Akademije za glasbo, ki bo z deli Mihe Nahtigala, Johannesa Brahmsa in Sergeja Rahmaninova nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

V sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture so na dvorcu Vogrsko odprli razstavo etnološke zbirke Pavla Medveščka - Klančarja. V Mestnem muzeju Ljubljana odpirajo razstavo 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno. Pavle Car pa je predstavil svojo monografijo o Juriju Vegi.

Svetovna razstava Expo se je po 55-ih letih vrnila v japonsko Osako. Med 160-imi razstavljalci, ki sledijo temi trajnostnega razvoja, je tudi Slovenija. V ospredju tehnoloških rešitev, ki jih ponuja naša država, pa je človek, je povedala generalna komisarka Slovenije za Expo 2025 Saša Leban. V oddaji tudi o tem: - Izrael do izpustitve talcev napovedal širitev ofenzive po skoraj vsej Gazi - Na podeželju vse več težav z iskanjem zdravstvenih kadrov - Pogačar z drugim mestom debitiral na kolesarskem spomeniku Paris-Roubaix

Na Japonskem se začenja svetovna razstava Expo, tokrat na temo družbe prihodnosti. Enega najpomembnejših svetovnih dogodkov se tudi letos udeležuje Slovenija, ki se v svoji razstavi osredotoča na zeleni prehod in lokalno samooskrbo. Druge teme: - Teheran in Washington brez večjih prebojev končala prvi krog pogovorov o jedrskem programu - Ljubljanski klinični center zaradi težav s stropom prisiljen v uporabo nadomestnega laboratorija - Slovenski gasilci na plenumu zavrnili predlog novega statuta

Na Dunaju v Leopoldovem muzeju so odprli razstavo z naslovom Biedermajer – obdobje v vzponu. Razstava, ki ponuja širšo sliko tega časa, se ne osredotoča izključno na Dunaj kot prestolnico habsburške monarhije, temveč osvetljuje umetniška udejstvovanja v tem času tudi drugod, na primer v Budimpešti, Pragi, Ljubljani ali Benetkah. V Mali drami SNG Drama Ljubljana bo drevi premiera kultne drame Tennesseeja Williamsa Tramvaj Poželenje v režiji Nine Šorak. Na programu Ars pa se bo v nedeljo v okviru Evroradijske cvetne nedelje zvrstilo več tematskih koncertov iz Londona, Vatikana, Rige, Sofije, Koebenhavna in Münchna.

V tokratnem Svetu kulture poročamo o filmih, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado občinstva Lux. Filmi obravnavajo vprašanja ekologije, delavskih pravic, krutosti vojne in posledic kolonializma. Zmagovalca izbirajo evropski poslanci in občinstvo, razglasili pa ga bodo 29. aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju. Odpravili se bomo tudi na razstavo v Celovec in preverili, kaj se danes dogaja v sklopu 55. Tedna slovenske drame v Kranju.

Razstava Predstava mesta, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani, se posveča kompleksnosti urbane identitete Ljubljane, a hkrati pokaže, da so simptomi gentrifikacije in turistifikacije znani tudi drugim evropskim mestom, torej so posledica političnega sistema, v katerem zasebni interesi degradirajo javni prostor v korist gospodarskega razvoja. Opozarja predvsem na posamična videnja, ki si drznejo pokazati na urbano kuliso mesta kot poblagovljenega spektakla. Razstava poleg sodobne produkcije krajevnih umetnic, umetnikov, umetniških kolektivov in nekaj mednarodnih ustvarjalcev predstavlja tudi starejša dela iz zbirk Moderne galerije. V Likovnih odmevih delita svoje razmišljanje kustos Igor Španjol in umetnik Danilo Milovanović. Fabian Brunsing: Plačaj in sedi, objekt, 2008. Z dovoljenjem avtorja. (izrez)

Najprej o novih galerijskih prostorih Nove Ljubljanske banke z imenom MUZA, ki se nahajajo na Čopovi 3 v Ljubljani, prav tam, kjer najdemo tudi Muzej bančništva. V njih so razstavili svojo umetniško zbirko, ki so jo plementili skozi desetletja, zadnja leta pa jo dopolnjujejo predvsem z deli sodobne umetnosti. Poročamo tudi o razstavi, ki je na ogled v deželnem muzeju v Celovcu. Naslovili so jo Hitlerjeva izvršna oblast: Avstrijska policija v času nacionalsocializma. Velik del razstave se nanaša na avstrijsko Koroško in takrat okupirano slovensko Gorenjsko.

Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija.

Predstavili smo razstavo z naslovom “V hiši nasprot' sonca je Gospod doma” Franca Zavodnika, ki jo bodo v četrtek, 13. marca, ob 18. uri odprli v Kregarjevi galeriji Zavoda sv. Stanislava. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

V mestu Čadca na Slovaškem, blizu meje s Poljsko in Češko, je bilo pred dnevi, 7. marca 2025, odprtje razstave Slov Slov Dimenzija. Pokroviteljstvo nad njo sta prevzela škof Žiline Tomaš Galis in upokojeni škof iz Kopra Jurij Bizjak, ki sta se tudi udeležila odprtja. Oba sta v nagovoru ob tem poudarila pomen krščanske kulture in zgodovine, ki že od časov svetih bratov Cirila in Metoda povezuje Slovence in Slovake. Razstavo je v Kysuckem muzeju svečano odprl naš veleposlanik na Slovaškem dr. Stanislav Raščan, v imenu organizatorjev jo je predstavila dr. Saša Vojtech Poklač, lektorica slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Bratislavi. Razstavo je odlično gostila in dodatno obogatila z regionalnimi razstavnimi predmeti direktorica muzeja Helena Kotvasova, za pogostitev je poskrbel predsednik društva Slovencev in prijateljev Slovenije Slo Slo Borut Meršak. Pri organizaciji razstave je veliko pomagal tudi predsednik fundacije Drevo miru dr. Marek Sobola. K odprtju razstave je sodila tudi simbolična zasaditev spominske lipe, in sicer začasno v veliko posodo, ki pa jo bodo prenesli in posadili na glavni trg v mestu Čadca.

V tokratni Nedeljski reportaži smo se odpravili v Slovenski etnografski muzej, ki je državni muzej in najstarejša etnološka ustanova v Sloveniji. Hrani več kot 40 tisoč predmetov slovenske in zunajevropske kulturne dediščine ter je muzej "o ljudeh, za ljudi", muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo. V teh dneh so kot del spremljevalnega programa stalne razstave Človek in čas v SEM odprli razstavo z naslovom Zgodbe steljnikov: Preplet orlove praproti, živali in ljudi. Razstava se osredinja na značilne belokranjske steljnike iz brez in orlove praproti. Pripoveduje zgodbo opuščanja in zaraščanja ekstenzivne kmetijske krajine ter sprememb v strukturi kmetijstva, to pa je značilno tudi za vso Slovenijo. Po razstavi se je sprehodila Tadeja Bizilj.

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, letos prejme slikarka Anka Krašna. Dobitniki Glazerjevih listin za posamezne dosežke pa so pisatelj Avgust Demšar, violinistka Oksana Pečeny in igralec Jurij Drevenšek. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava ilustratorja, filmskega animatorja in striparja Marjana Mančka z naslovom Čas teče.

V Gorenjskem muzeju v Kranju je na ogled razstava z naslovom »Kranjski poznobaročni slikar Leopold Layer in njegova slikarska delavnica.« V Galeriji Mestne hiše v Kranju predstavljajo izbor slik iz njihove umetnostnozgodovinske zbirke. Na Ptuju pa si lahko ogledate veduto najstarejšega slovenskega mesta in tudi umetniški film Varuh časa v prostorih Mestnega stolpa.

Z gostjo mag. Bernardo Stenovec smo predstavili skupinsko razstavo Odsevi upanja, ki združuje slikarska in kiparska dela 33 slovenskih umetnikov, ki so ustvarili ali iz svojega dosedanjega opusa izbrali vsak eno delo na temo upanja. Odprtje prve razstave bo v četrtek, 6. marca, ob 17. uri v frančiškanskem samostanu v Mariboru.

Na letošnji bienalni pregledni razstavi Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura inventura 2022–2024 v Cankarjevem domu si lahko ogledate vse od urbanističnega načrtovanja do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter zapise o arhitekturi. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa je na ogled razstava Sama Duranta Spomeniki, načrti in utopije, ki obravnava postkolonialno obdobje, gibanje neuvrščenih, življenja in smrti spomenikov ter presečišče med kulturno produkcijo in bojem za neodvisnost.

Publicist, geolog in zgodovinar Alojzij Pavel Florjančič, prijatelj pokojnega koroškega slikarja Jožeta Tisnikarja, je pred časom Kulturnemu društvu Jože Tisnikar doniral nekaj slikarjevih zgodnjih del. Del donacije je skupaj z deli drugih umetnikov na ogled na razstavi v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Umrla je režiserka Marija Šeme Baričevič, ki je na nacionalni televiziji utirala pot svojim kolegom in kolegicam, ki so začeli režirati igrane in dokumentarne oddaje ter televizijske filme. Celovečerni prvenec Kaj ti je deklica scenaristke in režiserke Urške Djukić je na letošnjem 75. mednarodnem filmskem festivalu Berlinale prejel nagrado fipresci, ki jo podeljuje mednarodno združenje filmskih kritikov, za najboljši film v novem tekmovalnem programu Perspektive.

V Plečnikovi hiši je na ogled razstava Rezbarski Mojster Maks Bergant in Plečnik: Čar lesa. Osredotoča se na sodelovanje med rezbarjem in arhitektom med letoma 1947 in 1957. Zavod za Cerkveno glasbo vabi na 4 delavnice z naslovom »Liturgična glasba vélikega tedna.«

Tomato Košir je grafični oblikovalec in vizualni komentator naslovnic Objektiva, Guardiana, Politica in raznih drugih publikacij. Je kritičen, pronicljiv in ironičen opazovalec sveta okoli sebe. Bogat ustvarjalni opus njegovih del je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, ob razstavi je predstavil tudi svojo monografijo Vizualni komentar v kateri je od leta 2000 zbranih več kot 140 komentarjev. Razstava bo na ogled do 31. januarja 2025.