Podcasts about razstava

Ime tedna je postal Ervin Hladnik Milharčič, Dnevnikov novinar in kolumnist, ki z vrhunskimi reportažami in kolumnami postavlja najvišje standarde slovenskega novinarstva. Kolegi in bralci ga pogosto opisujejo kot »legendo slovenskega novinarstva«, saj s svojim delom dokazuje, da novinarstvo ni le prenos informacij, temveč način razumevanja sveta. Da je »nacionalna kulturna dediščina«, pa je zapisala porota Društva novinarjev Slovenije v obrazložitvi nagrade Čuvaj za življenjsko delo, ki jo je prejel za desetletja izjemnega ustvarjanja. Foto: BoBo  Kandidata sta bila tudi: Alenka Gregorič, umetniška vodja Cukrarne in sokuratorka razstave ART VITAL – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki ponuja prvi večplasten vpogled v njuno skupno ustvarjalno obdobje. Razstava vključuje deloma prvič razkrit arhiv, ki omogoča razumevanje tesne povezanosti njunega življenja in ustvarjanja. S tem projektom se Ljubljana postavlja kot prestolnica, sposobna gostiti umetniške projekte svetovnega formata. Andrej Blatnik, predavatelj, urednik in eden najvidnejših sodobnih slovenskih pisateljev, ki je letos prejel Schwentnerjevo nagrado, najvišje priznanje za življenjsko delo v založništvu. Pri Cankarjevi založbi že več kot tri desetletja sooblikuje programsko usmeritev in pomembno vpliva na razvoj slovenske književnosti. Za svoje leposlovje je prejel Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, s pisateljskim in uredniškim delom pa je zaznamoval generacije bralcev ter prostor sodobne literature.

V galeriji DESSA je na ogled razstava K novim učnim prostorom, ki odpira vprašanja zasnove in oblikovanja učnih prostorov 21. stoletja. Predstavljene so učilnice iz različnih časovnih obdobij, ki prikazujejo zanimive rešitve za premik od starih k novim načinom poučevanja – od frontalnega pouka do različnih inovativnih pedagoških pristopov. Današnji čas ponovno postavlja stavbe osnovnih šol pred velike izzive.Kot kažejo zgledi iz tujine, bodo učilnice, namenjene frontalnemu poučevanju, kmalu nadomestili novi prostorski koncepti.Razstava je nastala v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo, pod mentorstvom Mitje Zorca in Mojce Gregorski.

Del mednarodnega projekta Untold Europe, ki se odziva na izzive ob porastu diskriminacije, sovražnega govora in družbene neenakosti v Evropi, je mednarodna razstava Salt in the Wound, Gold in the Vault na treh lokacijah v Kopru. Gremo tudi na 36. Liffe, Ljubljanski mednarodni filmski festival, osredotočili se bomo na slovensko manjšinsko koprodukcijo Zajčji nasip, ''zgodbo o prepovedani ljubezni na hrvaškem podeželju, kjer so meje tolerance preozke za burna mladostniška čustva.'' Na prvi program Radia Slovenija pa prihaja radijska igra, nastala po drami V iskanju izgubljenega jezika Gorana Vojnovića. Pripoveduje o dveh bratih, ki sta se v mladosti razšla in živita vsak na svoji strani slovensko-italijanske meje. Prvi je zagrizen fašist, drugi je bil v partizanih in je postal funkcionar v jugoslovanski administraciji.

Rafaelova družba je po petih odmevnih predstavitvah monografije o Marjanu Grumu v Sloveniji in zamejstvu v juniju pripravila še cikel petih predstavitev v jesenski mesecih. V Lazah v Tuhinju, Trebnjem, Poljanah nad Škofjo Loko in Vojniku so potekali pogovorni večeri z zanimivi sogovorniki, prepleteni s kakovostnim glasbenim programom. Razstava je gostovala tudi v Državnem zboru v Ljubljani. Osrednja predstavitev knjige pa je bila v Galeriji Družina v Ljubljani. Marjan Grum je svetovno znani umetnik slovenskega rodu, ki živi v Buenos Airesu. Njegova umetnost prepleta slovensko likovno tradicijo s toplimi ritmi in barvitostjo latinskoameriškega sveta, kar ustvarja edinstveno vizualno govorico. Predstavitev knjige, pogovor z umetnikom in gosti ter kulturni program bo to soboto še v Kulturnem centru Muzej Conventillo pri Marjanu Grumu v La Boci v Buenos Airesu. Umetnikovo delo najlepše povzamejo besede prednice karmeličanskega samostana v Sori, s. Damjane Pintarič, ki je posredno tudi sodelovala pri knjigi: Pretresljivo. Globoko. Presežno. Čudovito.

V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.

V razstavišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem je na ogled regijska likovna razstava Javnega sklada za kulturne dejavnosti na temo prihajajočega Kosovelovega leta. Pred sprejemom igralcev in z oskarjem nagrajenih režiserjev v Vatikanu je papež Leon XIV. izpostavil nekatere njemu ljube filme.

V tokratni oddaji vam predstavljamo knjižno novost z naslovom »Med Benetkami in Dunajem: Kulturna dediščina kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete«. Knjigo sta napisala Brigitta Mader in Salvator Žitko. Bili smo tudi na kiparski razstavi »Vrvež« Polone Maher, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Pripravili pa smo tudi oceno predstave Kavarna, ki smo si jo ogledali v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.

V tokratni Kulturni panorami predstavljamo novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. V Kinu Šiška pa je odprl vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem. V Mestni galeriji Ljubljana so odprli pregledno razstavo del na papirju multimedijskega, konceptualnega in performativnega umetnika Staneta Jagodiča. Izvedeli boste tudi, kdo je dobitnica Jermanove nagrade 2025, predstavljamo pa tudi zbirko Rudolfa Maistra o nekaterih prelomnih dogodkih na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju. Ob koncu oddaje pa še nekaj besed o digitalni knjižnici Slovenije, ki praznuje 20 let delovanja.

V Sankt Peterburgu so aretirali osemnajstletno študentko glasbe, Diano Loginovo, ker je na ulici pela pesmi, med drugim protivojno pesem Zadruga labodje jezero. V Mestni galeriji v Ljubljani so v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Stanetu Jagodiču z naslovom Nemirno oko, v galeriji Luna na Ptuju pa so odprli razstavo Stojana Kerblerja z izbranimi deli iz dveh fotografovih ciklov, in sicer iz serije Koline, nastale pred dobrimi 40-timi leti in iz zadnje, nedokončane serije Šelestenje.

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

V tokratni oddaji bomo najprej predstavili novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. Gre za zbirko esejev, v kateri se avtor v svojem značilnem lucidnem slogu loteva številnih perečih družbenih tem kot so okoljevarstvena kriza, dogajanje na Bližnjem vzhodu in v Vzhodni Evropi ter mnogih drugih. V Kinu Šiška pa danes odpira vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem.

Predstavljamo pester sveženj knjižnih novosti, ki jih je nedavno izdala Slovenska matica. Med drugim izpostavljamo zbirko likovno teoretskih razprav Jožefa Muhoviča. Vabimo vas tudi v galerijo Caserma v sečoveljskih solinah, kjer je na ogled razstava likovnih del akademske slikarke Fulvie Zudič z naslovom »Evaporazione / Izhlapevanja«.

Poznavalka srednjeveškega gradiva na Slovenskem, umetnostna zgodovinarka Nataša Golob je predstavila novo knjigo Pozdravljen, ti, ki bereš: Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo. V Ljubljani pred ljubljansko Dramo pa je na ogled ulična razstava z naslovom Simfonija narave v Ljubljani Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Poznavalka srednjeveškega gradiva na Slovenskem, umetnostna zgodovinarka Nataša Golob je predstavila novo knjigo Pozdravljen, ti, ki bereš: Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo. V Ljubljani pred ljubljansko Dramo pa je na ogled ulična razstava z naslovom Simfonija narave v Ljubljani Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Razstavo si lahko ogledamo vse do 8. februarja 2026. Gre za prvo postavitev v seriji Predogled, ki zbirko iz muzeja predstavlja kot odprt komentar in ne v klasični kurirani obliki. Tako vidimo na razstavi dokumente, načrte, knjige, časopise, risbe, izjemne fotografije in predmete arhitekta Marjana Šorlija. Letos namreč mineva 110 let odkar se je arhitekt Šorli rodil. Bil je vsestranski ustvarjalec, projektant, urbanist, premišljevalec, predavatelj, publicist, predvsem pa zagovornik in uresničevalec arhitekturnih rešitev po meri človeka, ki naj bi bil povezan z naravnim okoljem in trajnostno naravnan. Razstavo sta pripravila Martina Malešič in Andraž Keršič, pred mikrofon ju je povabila urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti.

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti.

Še opazimo skriti prehod, ki povezuje mestno promenado z zelenim objemom parka? Koliko pogledov, koliko mimobežnih duš in spominov še ujame ta, nekoč priljubljen prostor tistih, ki so iskali nekaj več, nekaj boljšega? Pasaža zanimivih izložb in trgovin, naključnih srečanj in nakupov, nepredstavljivi vonj New Yorka ... na ljubljanski način. Ko pasaža ni bila le prehod, temveč destinacija. Nemogoče je ujeti vse, kar se je zgodilo v njenem objemu. Morda le utrinek, trenutek dveh pasantov, ki sta v njej za hip našla zavetje in se zapisala v zvočni impresiji Nevihta v pasaži. - Zvočna impresija, Nevihta v pasaži, je nastala ob razstavi Prva ljubljanska pasaža: pasaža Nebotičnik in pasaža Viktoria. Razstava bo na ogled od 15. oktobra do 3. decembra 2025 v pasaži Nebotičnik. Scenarij: Alenka Selčan Božič Interpretacija: Maša Drganc, Robert Veselko, Primož Pirnat Oblikovanje zvoka: Sašo Kalan, studio Sonolab Projekt podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. Foto: Marjan Ciglič, 1966, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

V Galeriji Družina v Ljubljani so ta ponedeljek predstavili monografijo in odprli razstavo o Marjanu Grumu, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Buenos Airesu. V oddaji ste slišali, kaj so ob tem povedali sourednica monografije Mirjam Oblak, avtor umetnostnokritične študije Milček Komel, avtor biografskega uvoda Gregor Batagelj, urednik in ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar.

V Galeriji Družina v Ljubljani so ta ponedeljek predstavili monografijo in odprli razstavo o Marjanu Grumu, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Buenos Airesu. V oddaji ste slišali, kaj so ob tem povedali sourednica monografije Mirjam Oblak, avtor umetnostnokritične študije Milček Komel, avtor biografskega uvoda Gregor Batagelj, urednik in ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar.

Avtor stripov Peter Kuntarič po mnenju sogovornikov velja za najbolj obetavnega slovenskega avtorja stripov po Mladininem krogu. Na njegovi prvi samostojni razstavi Megafonovih 100: Kuntatovi stripi v Galeriji Salsaverde v Izoli smo se prepričali, kako Kuntaričev pretanjen slog in izjemen smisel za humor, ki lahko gre tudi v ekstreme, a ni žaljiv, vedno zadane žebljico na glavico. Foto: Peter Kuntarič

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.

Zakaj je razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), aktualna danes? Gre za prvo razstavo v novi seriji Predogled, s katero MAO svojo zbirko postopoma predstavlja javnosti. September letos zaznamuje 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija – projektanta, pisca, misleca, predavatelja in izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture spregledala. Razstava ni zasnovana kot klasično kuriran pregled, temveč kot odprt komentar k raznolikemu gradivu, ki ga je muzej pravkar pridobil v svojo zbirko. Po besedah kustosov razstave, Martine Malešič in Andraža Keršiča, želi projekt spodbuditi razmislek o Šorlijevem delu in njegovem mestu v arhitekturni zgodovini

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

V Mariboru poteka 31. Mednarodni festival računalniške umetnosti - MFRU. Festival bo vse do 5.oktorbra na različnih lokacijah predstavil dela, ki obravnavajo prikrite povezave med medijskimi tehnologijami in uporabniki. V oddaji tudi o razstavi »30 let po genocidu v Srebrenici: spomini prič, ki danes živijo med nami«, ki so jo odprli v Pokrajinskem arhivu Koper. Razstava z osebnimi pričevanji preživelih opominja, kako pomembno je o genocidu govoriti. Tudi v času, ko pred našimi očmi znova potekajo genocidni procesi in politike.

V tokratni oddaji najprej malce več o mednarodni skupinski razstavi Si vis pacem / Če želiš mir, ki jo odpirajo na Ptuju. Projekt je zdužil umetnice in umetnike vizualnih umetnosti in literature iz Slovenije in Avstrije v razmišljanju o osmih desetletjih po koncu druge svetovne vojne, ki so bila v Avstriji in Sloveniji dokaj različna. Vabimo vas še na 15. mednarodni filmski festival stop animacije StopTrik, ki se danes začenja v Mariboru. V programih za odraslo občinstvo bo na ogled več kot 70 filmov iz 29 držav.

V ljubljanski Cukrarni potekajo predfestivalski dogodki letošnjega festivala TO)pot, ki ga bosta danes ob dvajsetih svečano odprla zvočna dogodka v živo – prvi bo gostil mednarodno radijsko in zvočno umetnico Anno Friz, drugi pa domača intermedijska umetnika Braneta Zormana in Boštjana Perovška, ki se bosta predstavila s svojim novim delom Tremolo – ta temelji na znanstvenem raziskovanju vibracijske komunikacije žuželk. Ob dvajseti obletnici smrti slikarja in kiparja Jožeta Pohlena, enega najpomembnejših sodobnih umetnikov istrskega in širšega prostora, so na sedežu italijanske skupnosti v Kopru odprli retrospektivno razstavo Vztrajanje pod Robom. Med drugim so prvič na ogled risbe in akvareli iz umetnikovega mladostnega obdobja.

Predstavljamo letošnjo prejemnico Rožančeve nagrade Uršo Zabukovec, ki je žirijo prepričala s knjigo esejev La Routine: Dostojevski in transhumanizem, predstavljamo tudi nagrajenko 34. natečaja lastovka programa Ars Nino Dragičević in njeno kratko zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije, pa tri festivale – festival novomedijske kulture Speculum Artium, literarno-kritiški festival Pranger in zvočno-glasbeni festival Topot, vmes se sprehodimo še po razstavi z naslovom Forma perennis – Jože Plečnik kot grafični oblikovalec, ki je na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Pol leta pred uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona je zaradi zdravstvenih težav prišlo do menjave na mestu vodje projekta. To vlogo po sklepu škofjeloškega občinskega sveta prevzema Jakob Vrhovec. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pa je od sinoči na ogled nova razstava z naslovom Forma Perennis, Jože Plečnik – grafični oblikovalec.

Pol leta pred uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona je zaradi zdravstvenih težav prišlo do menjave na mestu vodje projekta. To vlogo po sklepu škofjeloškega občinskega sveta prevzema Jakob Vrhovec. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pa je od sinoči na ogled nova razstava z naslovom Forma Perennis, Jože Plečnik – grafični oblikovalec.

V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.

V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Sični bodo v četrtek, 18. september, ob 18. uri odprli razstavo CISTERSCAPES, kulturna krajina cistercijanov, ki sta jo skupaj pripravila Muzej krščanstva na Slovenskem in Galerija Božidar Jakac - Muzej moderne in sodobne umetnosti. Razstavo nam je predstavila direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični mag. Nataša Polajnar Frelih.

V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.

V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Sični bodo v četrtek, 18. september, ob 18. uri odprli razstavo CISTERSCAPES, kulturna krajina cistercijanov, ki sta jo skupaj pripravila Muzej krščanstva na Slovenskem in Galerija Božidar Jakac - Muzej moderne in sodobne umetnosti. Razstavo nam je predstavila direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični mag. Nataša Polajnar Frelih.

V sredo, 10. septembra, je minilo 170 let, kar se je v Badnu pri Dunaju mnogo prezgodaj zaključila nepredstavljivo hitra, bleščeča vojaška kariera barona Andreja Čehovina. Ob tem so v Parku vojaške zgodovine v Pivki pripravili razstavo. V Kamniku pa bodo konec tedna potekali 52. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Vrhunec prireditve bo tradicionalna nedeljska povorka z več kot 2000 udeleženci iz Slovenije in tujine.

V sredo, 10. septembra, je minilo 170 let, kar se je v Badnu pri Dunaju mnogo prezgodaj zaključila nepredstavljivo hitra, bleščeča vojaška kariera barona Andreja Čehovina. Ob tem so v Parku vojaške zgodovine v Pivki pripravili razstavo. V Kamniku pa bodo konec tedna potekali 52. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Vrhunec prireditve bo tradicionalna nedeljska povorka z več kot 2000 udeleženci iz Slovenije in tujine.

Letos mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki pa je hkrati tudi začetek povojnega begunstva in izseljenstva. Razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem, ki so jo pripravili pri Rafaelovi družbi, bo od nedelje mesec dni postavljena v predprostoru kapele na Logu pri Brezovici. V ponedeljek, 15. septembra, bo ob tem predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, ki bo govorila o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. 80. obletnice odhoda iz Slovenije, begunstva in izseljenstva se bodo jutri spomnili tudi v Argentini, kjer je novo domovino našlo okoli 6000 naših rojakov. Spominsko sveto mašo bo daroval zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik, in sicer v cerkvi svete Julije na aveniji Alberdi v Buenos Airesu, kjer so se Slovenci zbirali v prvih letih po prihodu. Zbrali se bodo ob geslu: Izgubili so domovino, a ohranili so vero, še poroča tednik Svobodna Slovenija iz Argentine

Letos mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki pa je hkrati tudi začetek povojnega begunstva in izseljenstva. Razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem, ki so jo pripravili pri Rafaelovi družbi, bo od nedelje mesec dni postavljena v predprostoru kapele na Logu pri Brezovici. V ponedeljek, 15. septembra, bo ob tem predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, ki bo govorila o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. 80. obletnice odhoda iz Slovenije, begunstva in izseljenstva se bodo jutri spomnili tudi v Argentini, kjer je novo domovino našlo okoli 6000 naših rojakov. Spominsko sveto mašo bo daroval zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik, in sicer v cerkvi svete Julije na aveniji Alberdi v Buenos Airesu, kjer so se Slovenci zbirali v prvih letih po prihodu. Zbrali se bodo ob geslu: Izgubili so domovino, a ohranili so vero, še poroča tednik Svobodna Slovenija iz Argentine

Kulturno društvo Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida vabi na slikarsko razstavo akademskega slikarja Jošta Snoja z naslovom Zemlja bo odkrila svojo kri in ne bo več zakrivala svojih pobitih. Gre za likovna dela, ki so nastala ob odkritjih množičnih morišč v Hudi jami in Macesnovi gorici. Odprtje bo v četrtek, 4. septembra, ob 18.00, v Galeriji Gunclje. Prisluhnite pogovoru z avtorjem!

Kulturno društvo Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida vabi na slikarsko razstavo akademskega slikarja Jošta Snoja z naslovom Zemlja bo odkrila svojo kri in ne bo več zakrivala svojih pobitih. Gre za likovna dela, ki so nastala ob odkritjih množičnih morišč v Hudi jami in Macesnovi gorici. Odprtje bo v četrtek, 4. septembra, ob 18.00, v Galeriji Gunclje. Prisluhnite pogovoru z avtorjem!

Ob začetku novega šolskega leta bodo v Kregarjevi galeriji Zavoda sv. Stanislava na ogled postavili spominsko razstavo ob 50-letnici vsestranskega umetnika in nekdanjega dijaka Toneta Kralja. Na razstavo nas je povabila odgovorna za razstave v Zavodu sv. Stanislava Tjaša Plut.

Ob začetku novega šolskega leta bodo v Kregarjevi galeriji Zavoda sv. Stanislava na ogled postavili spominsko razstavo ob 50-letnici vsestranskega umetnika in nekdanjega dijaka Toneta Kralja. Na razstavo nas je povabila odgovorna za razstave v Zavodu sv. Stanislava Tjaša Plut.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

Tik pred premiero je film celovečernega prvenca mlade filmske režiserke in vizualne umetnice Ester Ivakič z naslovom "Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo" nastal po predlogi kratkoprozne zbirke Suzane Tratnik. Ester je sicer avtorica več kratkih filmov in videospotov glasbenih skupin Haiku Garden, SBO, Noair, Bombyx Lori. Njen eksperimentni kratki film Magični grad je leta 2021 zmagal na Festivalu kratkega filma (FeKK). Žirija je ob tem napisala: "Videli smo prihodnost filma in njeno ime je Ester Ivakič." Na Festivalu slovenskega filma Portorož je za svoj kratki študijski film Srdohrd prejela posebno omembo žirije v kategoriji študentskih filmov. Razstava njenih animacij z naslovom Kraguljčkova pesem pa je bila na ogled v prostorih Zavoda SSCA.

Mesta v zgodovini so nastajala počasi, organsko s stoletnim ali tisočletnim plastenjem, tudi z rušenjem, Nova Gorica pa je zelo mlado in zelo majhno mesto, je vse navzoče nagovorila mlada arhitektka Eva Šušnik ob otvoritvi razstave Sijoče nevidno mesto v pritličju novogoriškega Eda centra. Razstava je del uradnega programa EPK-aja, Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025, pod katero se podpisujejo člani Nonument Group, Miloš Kosec, Martin Bricelj Baraga in Eva Sušnik.