Podcasts about razstava

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.

Zakaj je razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), aktualna danes? Gre za prvo razstavo v novi seriji Predogled, s katero MAO svojo zbirko postopoma predstavlja javnosti. September letos zaznamuje 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija – projektanta, pisca, misleca, predavatelja in izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture spregledala. Razstava ni zasnovana kot klasično kuriran pregled, temveč kot odprt komentar k raznolikemu gradivu, ki ga je muzej pravkar pridobil v svojo zbirko. Po besedah kustosov razstave, Martine Malešič in Andraža Keršiča, želi projekt spodbuditi razmislek o Šorlijevem delu in njegovem mestu v arhitekturni zgodovini

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

V Mariboru poteka 31. Mednarodni festival računalniške umetnosti - MFRU. Festival bo vse do 5.oktorbra na različnih lokacijah predstavil dela, ki obravnavajo prikrite povezave med medijskimi tehnologijami in uporabniki. V oddaji tudi o razstavi »30 let po genocidu v Srebrenici: spomini prič, ki danes živijo med nami«, ki so jo odprli v Pokrajinskem arhivu Koper. Razstava z osebnimi pričevanji preživelih opominja, kako pomembno je o genocidu govoriti. Tudi v času, ko pred našimi očmi znova potekajo genocidni procesi in politike.

V tokratni oddaji najprej malce več o mednarodni skupinski razstavi Si vis pacem / Če želiš mir, ki jo odpirajo na Ptuju. Projekt je zdužil umetnice in umetnike vizualnih umetnosti in literature iz Slovenije in Avstrije v razmišljanju o osmih desetletjih po koncu druge svetovne vojne, ki so bila v Avstriji in Sloveniji dokaj različna. Vabimo vas še na 15. mednarodni filmski festival stop animacije StopTrik, ki se danes začenja v Mariboru. V programih za odraslo občinstvo bo na ogled več kot 70 filmov iz 29 držav.

V ljubljanski Cukrarni potekajo predfestivalski dogodki letošnjega festivala TO)pot, ki ga bosta danes ob dvajsetih svečano odprla zvočna dogodka v živo – prvi bo gostil mednarodno radijsko in zvočno umetnico Anno Friz, drugi pa domača intermedijska umetnika Braneta Zormana in Boštjana Perovška, ki se bosta predstavila s svojim novim delom Tremolo – ta temelji na znanstvenem raziskovanju vibracijske komunikacije žuželk. Ob dvajseti obletnici smrti slikarja in kiparja Jožeta Pohlena, enega najpomembnejših sodobnih umetnikov istrskega in širšega prostora, so na sedežu italijanske skupnosti v Kopru odprli retrospektivno razstavo Vztrajanje pod Robom. Med drugim so prvič na ogled risbe in akvareli iz umetnikovega mladostnega obdobja.

Predstavljamo letošnjo prejemnico Rožančeve nagrade Uršo Zabukovec, ki je žirijo prepričala s knjigo esejev La Routine: Dostojevski in transhumanizem, predstavljamo tudi nagrajenko 34. natečaja lastovka programa Ars Nino Dragičević in njeno kratko zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije, pa tri festivale – festival novomedijske kulture Speculum Artium, literarno-kritiški festival Pranger in zvočno-glasbeni festival Topot, vmes se sprehodimo še po razstavi z naslovom Forma perennis – Jože Plečnik kot grafični oblikovalec, ki je na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Pol leta pred uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona je zaradi zdravstvenih težav prišlo do menjave na mestu vodje projekta. To vlogo po sklepu škofjeloškega občinskega sveta prevzema Jakob Vrhovec. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pa je od sinoči na ogled nova razstava z naslovom Forma Perennis, Jože Plečnik – grafični oblikovalec.

V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.

V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Sični bodo v četrtek, 18. september, ob 18. uri odprli razstavo CISTERSCAPES, kulturna krajina cistercijanov, ki sta jo skupaj pripravila Muzej krščanstva na Slovenskem in Galerija Božidar Jakac - Muzej moderne in sodobne umetnosti. Razstavo nam je predstavila direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični mag. Nataša Polajnar Frelih.

V sredo, 10. septembra, je minilo 170 let, kar se je v Badnu pri Dunaju mnogo prezgodaj zaključila nepredstavljivo hitra, bleščeča vojaška kariera barona Andreja Čehovina. Ob tem so v Parku vojaške zgodovine v Pivki pripravili razstavo. V Kamniku pa bodo konec tedna potekali 52. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Vrhunec prireditve bo tradicionalna nedeljska povorka z več kot 2000 udeleženci iz Slovenije in tujine.

Letos mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki pa je hkrati tudi začetek povojnega begunstva in izseljenstva. Razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem, ki so jo pripravili pri Rafaelovi družbi, bo od nedelje mesec dni postavljena v predprostoru kapele na Logu pri Brezovici. V ponedeljek, 15. septembra, bo ob tem predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, ki bo govorila o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. 80. obletnice odhoda iz Slovenije, begunstva in izseljenstva se bodo jutri spomnili tudi v Argentini, kjer je novo domovino našlo okoli 6000 naših rojakov. Spominsko sveto mašo bo daroval zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik, in sicer v cerkvi svete Julije na aveniji Alberdi v Buenos Airesu, kjer so se Slovenci zbirali v prvih letih po prihodu. Zbrali se bodo ob geslu: Izgubili so domovino, a ohranili so vero, še poroča tednik Svobodna Slovenija iz Argentine

Kulturno društvo Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida vabi na slikarsko razstavo akademskega slikarja Jošta Snoja z naslovom Zemlja bo odkrila svojo kri in ne bo več zakrivala svojih pobitih. Gre za likovna dela, ki so nastala ob odkritjih množičnih morišč v Hudi jami in Macesnovi gorici. Odprtje bo v četrtek, 4. septembra, ob 18.00, v Galeriji Gunclje. Prisluhnite pogovoru z avtorjem!

Ob začetku novega šolskega leta bodo v Kregarjevi galeriji Zavoda sv. Stanislava na ogled postavili spominsko razstavo ob 50-letnici vsestranskega umetnika in nekdanjega dijaka Toneta Kralja. Na razstavo nas je povabila odgovorna za razstave v Zavodu sv. Stanislava Tjaša Plut.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

Poti do prevodov in izdaj knjig so nepredvidljive in iskanju teh poti zunaj naših meja se posveča 15. Mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. V Sarajevu, kjer teče šesti dan filmskega festivala, pa se v tekmovalnih selekcijah med drugim, poleg slovenskega filma Fantasy, za glavno srce Sarajeva potegujeta še filma s slovensko manjšinsko koprodukcijo. Malo po 16. uri se odpravimo še v koprsko Galerijo ArTina na razstavo likovnih del umetnostnega teoretika, pesnika in prevajalca Miklavža Komelja.

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah. V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

Na Bledu se prihodnje poletje odpira Muzej Lah, ki ga je arhitekturno zasnoval londonski biro David Chipperfield Architects, v galeriji ŠKUC v Ljubljani pa te dni razstavlja vizualna umetnica mlajše generacije Lene Lekše, ki v središče razstave postavlja nenavadno zgodbo Angležinje Emme Sharp.

V prvi oddaji tega tedna bomo najprej prelistali najnovejšo knjigo lektorja, urednika in pesnika Andreja Brvarja, ki je v petek praznoval visoki jubilej – 80 let. Obiskali bomo tudi Vuzenico, kjer so se ta konec tedna začeli Vuzeniški dnevi. Zaznamovalo jih je odprtje slikarske razstave Oskar von Pistor in Vuzenica v atriju tamkajšnjega župnišča.

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

V nedeljo 3. avgusta ob 17 uri bo na Sveti Gori otvoritev mednarodne fotografske razstave Ujeti trenutki goriškega camina. Organizatorji so na natečaj prejeli več kot 200 fotografij, v Frančiškovi dvorani bo na ogled 30 najboljših. Na odprtje nas je v imenu organizatorjev povabil Danijel Bandelj,

V mariborskem prostoru za umetnost KiBela je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. Družbeno angažiran projekt predstavlja umetnike mlajše in srednje generacije, ki v svojih delih poglobljeno razmišljajo o odnosu družbe do staranja. Postavitev vabi h kritični refleksiji o medgeneracijskih razlikah, podobnostih in izzivih. Zbirko Veliki večni romani, ki jo izdaja Mladinska knjiga, sta obogatila nova prevoda; preobleko je doživela tudi likovna podoba zbirke. Klasiko realističnega romanopisja Oče Goriot Honoreja de Balzaca je prevedla Saša Jerele, enega najbolj kontroverznih romanov 20. stoletja Lolita Vladimirja Nabokova pa Polona Glavan.

V Galeriji Kresija v Ljubljani odpirajo razstavo Zemlja, na kateri se z risbami, sitotiski in skulpturami predstavljata latvijski umetnici Agate Lielpetere in Luize Rukšane, v Novi Gorici pa se jutri pričenja že trinajsti Letni kino Silvana Furlana zapovrstjo, ki bo ponudil kar 11 žanrsko raznolikih filmov.

72. puljski filmski festival, ki se med drugim odvija v najlepšem kinu pod zvezdami, kot pravijo, v puljski areni, je na vrhuncu. Gre za nacionalni festival, ki pa vse bolj postaja regionalen. S sekcijami, ki predstavljajo koprodukcijske filme, je vse zanimivejši tudi v mednarodnem smislu. Najprej gremo torej v Pulj, potem pa še v Maribor, kjer v Sodnem stolpu svoja dela pod naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos predstavlja umetnica, skladateljica in raziskovalka na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petra Kapš.

V sklopu Stalne zbirke Narodne galerije je do 21. septembra na ogled študijska razstava Iz sence v sliko: Skicirke Ivane Kobilca, ki ponuja edinstven vpogled v način dela in ustvarjalnega razmišljanja najbolj znane slovenske slikarke. Skicirke, ki jih je Narodni galeriji podarila družina Pintar, še nikoli niso bili predstavljene v javnosti. Na Ptujskem gradu pa je Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož predstavil celovito obnovo grajske žitnice in grajskega griča. Obnovitvena dela, ki se bodo začela letos, bodo omogočila preobrazbo žitnice v sodoben razstavni prostor.

V Galeriji Družina je v poletnem času na ogled razstava liturgičnih oblačil z naslovom »Barve cerkvenega leta«. Na njej je predstavljen premišljen izbor liturgičnih oblačil, mašnih plaščev v petih bogoslužnih barvah, plašči v baročnem in gotskem kroju, dalmatike in tudi posebej izpostavljena liturgična oblačila s prepoznavno slovensko narodnostno noto, ki so si jih zamislili nekateri slovenski umetniki in umetnice.

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.

V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled razstava z naslovom Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe, ki so jo pripravili ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični pa ponuja v ogled razstavo »Stiški opat Jakob Reinprecht kot naročnik zgodnjebaročnih umetnin«. Avtorica je direktorica muzeja mag. Nataša Polajnar Frelih, ki se z razstavo pridružuje projektu Barok v Sloveniji.

V baroku, ki je razkošen, čustven, silovit, se razbohotijo plemiško naročništvo in zbirke, freske, oltarne slike, pa marmorni in večbarvni leseni kipi ter uporabni predmeti. To je čas razcveta umetnosti in velike pretočnosti – umetniki se selijo in razpihujejo vplive. V Narodni galeriji v Ljubljani si na razstavi Barok v Sloveniji lahko ogledamo več kot 170 umetnin. Javnosti je na primer prvič predstavljena tudi restavrirana slika beneškega slikarja Francesca Fontebassa, narejena za kapelo Loškega gradu. Razstavo primerljive razsežnosti je imela Naroda galerija pred tridesetimi leti o gotiki, o baroku pa pred več kot pol stoletja. Gre za projekt, v katerega je vključenih več inštitucij, predstavlja pa umetnost, nastalo v 17. in 18. stoletju na ozemlju ali za ozemlje današnje Slovenije. Pripravili so tudi 600 strani dolg katalog. Avtorja razstave sta dr. Matej Klemenčič in dr. Katra Meke. Foto: Žiga Bratoš

18. julija 1995 je v jami Divje babe na Cerkljanskem arheolog Janez Dirjec naletel na naluknjan del stegnenice mladega jamskega medveda. Izkazalo se je, da gre za odkritje najstarejšega glasbila na svetu. V Narodnem muzeju v Ljubljani so včeraj, ob 30. obletnici tega dogodka, odprli občasno razstavo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Mi pa še nekaj o predpremieri šeste predstave iz obsežnega cikla Dodekalogija 1972–1983 v režiji Tomija Janežiča v novogoriškem amfiteatru. Večjezična uprizoritev v ospredje postavlja reko Sočo – kot nemega pričevalca vojnih tragedij ter tihega spremljevalca osebnih spominov in preizkušenj.

Na kresni večer so na Rožniku v Ljubljani podelili nagrado kresnik, ki jo časopisna hiša Delo namenja najboljšemu romanu leta. Šesta lavreatka v zgodovini nagrade je postala Ana Schnabl. Žirija je nagradila njen roman September, ki je lani izšel pri Beletrini. V Galeriji Jakopič bo do novembra na ogled pregledna razstava enega najvidnejših italijanskih fotografov Paola Pellegrina. Mednarodno priznani fotoreporter je prepoznaven po vizualnem jeziku, ki združuje ekspresivno uporabo svetlobe in sence z lirično, empatično pripovednostjo. Razstava gledalca popelje od mest, zaznamovanih z vojno, do okoljskih katastrof, od bežnih trenutkov upanja do tihih posledic razdejanja.

Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Na enem mestu so zbrani knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za razvoj knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države. Pisatelja, dramatika in režiserja Jordana Tannahilla so različni mediji opisali kot enfánt terríbla kanadskega gledališča in kot enega najvznemirljivejših kanadskih umetnikov. Nocoj se s premiero igre Izrekanja, fragmentarno in lirično igro, ki jo je navdihnila huda bolezen njegove matere, v Stari mestni elektrarni slovenskemu občinstvu predstavlja prvič; v prevodu Pina Pograjca in uprizoritvi Maje Delak, ki je podpisala koreografijo in režijo.

Filmski navdušenci se že zgrinjajo v gorenjsko prestolnico, kjer se danes začenja igralski filmski festival Krafft, v stari Ljubljani pred galerijo ŠKUC pa bo naslednjih nekaj dni potekal literarno-glasbeni festival Živa književnost. Vabimo vas tudi na razstavo Arhitektura in uporabna umetnost, ki je na ogled v Narodnem Muzeju Slovenije.

Tik pred premiero je film celovečernega prvenca mlade filmske režiserke in vizualne umetnice Ester Ivakič z naslovom "Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo" nastal po predlogi kratkoprozne zbirke Suzane Tratnik. Ester je sicer avtorica več kratkih filmov in videospotov glasbenih skupin Haiku Garden, SBO, Noair, Bombyx Lori. Njen eksperimentni kratki film Magični grad je leta 2021 zmagal na Festivalu kratkega filma (FeKK). Žirija je ob tem napisala: "Videli smo prihodnost filma in njeno ime je Ester Ivakič." Na Festivalu slovenskega filma Portorož je za svoj kratki študijski film Srdohrd prejela posebno omembo žirije v kategoriji študentskih filmov. Razstava njenih animacij z naslovom Kraguljčkova pesem pa je bila na ogled v prostorih Zavoda SSCA.

Mesta v zgodovini so nastajala počasi, organsko s stoletnim ali tisočletnim plastenjem, tudi z rušenjem, Nova Gorica pa je zelo mlado in zelo majhno mesto, je vse navzoče nagovorila mlada arhitektka Eva Šušnik ob otvoritvi razstave Sijoče nevidno mesto v pritličju novogoriškega Eda centra. Razstava je del uradnega programa EPK-aja, Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025, pod katero se podpisujejo člani Nonument Group, Miloš Kosec, Martin Bricelj Baraga in Eva Sušnik.

Tokratna, že 21. izdaja festivala Kino Otok združuje 129 filmov, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih. Vabimo vas tudi v Trbovlje, kjer bodo drevi odprli razstavo z naslovom Stojan Batič, kipar iz Trbovelj, 100 let.

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka.

V okviru Evropske prestolnice kulture zgodovinarka in muzealka Kaja Širok pripravlja osrednjo razstavo, ki bo osvetlila dediščino svetovnih vojn, migracij, razdeljenih družin in različnih pogledov na skupno zgodovino čezmejnega goriškega prostora. Razstava z naslovom Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja, krajše EPIC, bo postavljena v nekdanjih skladiščih železniške postaje. Posebna vrednost razstave bodo tudi osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki zgodovino doživljajo različno. Kaja Širok, sicer predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, se raziskovalno posveča ustni zgodovini, mejam in kolektivnemu spominu. V svoji knjigi Kalejdoskop goriške preteklosti je podrobno predstavila življenje na Goriškem v prvi polovici 20. stoletja. Pogovor s Kajo Širok, strokovno vodjo omenjene razstave, je pripravila Nataša Uršič.

Pri založbi Beletrina je izšlo novo delo Kaje Teržan Obračun. Večkrat nominirana in nagrajena avtorica, ki je doslej izdala tri pesniške zbirke, se je tokrat lotila proze, v kateri kot kolaž sestavlja dele notranjih in zunanjih prostorov, preplete spominov in sanj z realnimi prizori. V Galeriji društva likovnih umetnikov Maribor je na ogled razstava Nagrajenke DLUM 2024. Predstavljajo se grafičarka Natalija Juhart Brglez, ilustratorka Alenka Spacal in slikarka Lucija Stramec.

Poročali smo o bogatem dogajanju na Goriškem, o posebnem prevodu Muce Copatarice ter o razstavi fotografij s portreti Borisa Pahorja.

Danes v oddaji predstavljamo nov roman Maje Haderlap Ženske v temi in razstavo v Mestnem muzeju v Ljubljani, s katero obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne. Razstava predstavlja ključne dogodke v Ljubljani med okupacijo, izpostavlja vsakdanje življenje prebivalcev med vojno, njihove osebne odločitve, nasilje okupatorja in organiziran odpor. Napovedujemo še koncert Simfoničnega orkestra ljubljanske Akademije za glasbo, ki bo z deli Mihe Nahtigala, Johannesa Brahmsa in Sergeja Rahmaninova nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

V sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture so na dvorcu Vogrsko odprli razstavo etnološke zbirke Pavla Medveščka - Klančarja. V Mestnem muzeju Ljubljana odpirajo razstavo 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno. Pavle Car pa je predstavil svojo monografijo o Juriju Vegi.

Svetovna razstava Expo se je po 55-ih letih vrnila v japonsko Osako. Med 160-imi razstavljalci, ki sledijo temi trajnostnega razvoja, je tudi Slovenija. V ospredju tehnoloških rešitev, ki jih ponuja naša država, pa je človek, je povedala generalna komisarka Slovenije za Expo 2025 Saša Leban. V oddaji tudi o tem: - Izrael do izpustitve talcev napovedal širitev ofenzive po skoraj vsej Gazi - Na podeželju vse več težav z iskanjem zdravstvenih kadrov - Pogačar z drugim mestom debitiral na kolesarskem spomeniku Paris-Roubaix

Na Japonskem se začenja svetovna razstava Expo, tokrat na temo družbe prihodnosti. Enega najpomembnejših svetovnih dogodkov se tudi letos udeležuje Slovenija, ki se v svoji razstavi osredotoča na zeleni prehod in lokalno samooskrbo. Druge teme: - Teheran in Washington brez večjih prebojev končala prvi krog pogovorov o jedrskem programu - Ljubljanski klinični center zaradi težav s stropom prisiljen v uporabo nadomestnega laboratorija - Slovenski gasilci na plenumu zavrnili predlog novega statuta

Na Dunaju v Leopoldovem muzeju so odprli razstavo z naslovom Biedermajer – obdobje v vzponu. Razstava, ki ponuja širšo sliko tega časa, se ne osredotoča izključno na Dunaj kot prestolnico habsburške monarhije, temveč osvetljuje umetniška udejstvovanja v tem času tudi drugod, na primer v Budimpešti, Pragi, Ljubljani ali Benetkah. V Mali drami SNG Drama Ljubljana bo drevi premiera kultne drame Tennesseeja Williamsa Tramvaj Poželenje v režiji Nine Šorak. Na programu Ars pa se bo v nedeljo v okviru Evroradijske cvetne nedelje zvrstilo več tematskih koncertov iz Londona, Vatikana, Rige, Sofije, Koebenhavna in Münchna.

V tokratnem Svetu kulture poročamo o filmih, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado občinstva Lux. Filmi obravnavajo vprašanja ekologije, delavskih pravic, krutosti vojne in posledic kolonializma. Zmagovalca izbirajo evropski poslanci in občinstvo, razglasili pa ga bodo 29. aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju. Odpravili se bomo tudi na razstavo v Celovec in preverili, kaj se danes dogaja v sklopu 55. Tedna slovenske drame v Kranju.

Razstava Predstava mesta, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani, se posveča kompleksnosti urbane identitete Ljubljane, a hkrati pokaže, da so simptomi gentrifikacije in turistifikacije znani tudi drugim evropskim mestom, torej so posledica političnega sistema, v katerem zasebni interesi degradirajo javni prostor v korist gospodarskega razvoja. Opozarja predvsem na posamična videnja, ki si drznejo pokazati na urbano kuliso mesta kot poblagovljenega spektakla. Razstava poleg sodobne produkcije krajevnih umetnic, umetnikov, umetniških kolektivov in nekaj mednarodnih ustvarjalcev predstavlja tudi starejša dela iz zbirk Moderne galerije. V Likovnih odmevih delita svoje razmišljanje kustos Igor Španjol in umetnik Danilo Milovanović. Fabian Brunsing: Plačaj in sedi, objekt, 2008. Z dovoljenjem avtorja. (izrez)

Tomato Košir je grafični oblikovalec in vizualni komentator naslovnic Objektiva, Guardiana, Politica in raznih drugih publikacij. Je kritičen, pronicljiv in ironičen opazovalec sveta okoli sebe. Bogat ustvarjalni opus njegovih del je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, ob razstavi je predstavil tudi svojo monografijo Vizualni komentar v kateri je od leta 2000 zbranih več kot 140 komentarjev. Razstava bo na ogled do 31. januarja 2025.