Podcasts about razstava

Prejšnji teden so v predverju osrednje stavbe največje banke pri nas, v Galeriji Muza TR2 na Trgu republike v Ljubljani, odprli razstavo projekta z naslovom Cankar150. Gre za izbor študentskih del Oddelka za vizualne komunikacije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ob letošnji 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja. Že peto leto se v čezmejni goriški prostor vrača mednarodni festival klasične glasbe z mojstrskim tečajem pianista Aleksandra Gadjieva. Festival GoRise, glasba kot točka srečanja somestja, se bo začel v nedeljo v Vili Vipolže. V Perugi v Italiji pa je prejšnji teden potekal festival Umbria Jazz. Mesto s festivalom diha že 53 let in tudi naključni obiskovalci lahko hočeš nočeš spremljajo parado, ulični nastop ali brezplačen koncert. Prav to dela festival magičen, kot mu pravi večina.

Stalna zbirka Narodne galerije je spet na ogled v vsem svojem sijaju; ponovno so namreč odprli Novo krilo Narodne galerije, kjer je razstavljena umetnost na Slovenskem od leta 1870 dalje. V zbirko se vračajo ključna dela, ki so bila lani in letos na ogled na razstavah v galeriji Belvedere na Dunaju in Likovni galeriji Dachau na Bavarskem. Leto 2026 je tudi leto Lojzeta Krakarja – ob 100. obletnici njegovega rojstva ga je razglasila Občina Semič. V pesnikovem rodnem Semiču in drugod po Sloveniji tako letos poteka niz kulturnih, izobraževalnih in spominskih dogodkov, ki se naslanjajo na bogato ustvarjalno dediščina tega svetovljana. V galeriji Kresija v Ljubljani je trenutno na ogled razstava Od tebe dalje štejem svoje dni, ki jo spremlja tudi posebna knjižna izdaja.

Gostja tokratne epizode podkasta Odprto je dr. Kaja Širok – kulturna zgodovinarka, italijanistka, muzeologinja, kuratorka, raziskovalka kolektivnega spomina in nekdanja direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. V okviru projekta Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025, prvega čezmejnega naziva te vrste, je bil lani odprt EPICenter – Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja z novo stalno razstavo Mesto na meji, ki jo je skupaj s sodelavci pripravila dr. Kaja Širok. Arhitektura nikoli ni samo arhitektura. Stavbe, ulice in trgi oblikujejo mesta, oblikujejo pa jih tudi spomini, zgodbe, odločitve, konflikti in sanje različnih generacij. Malo je prostorov v Evropi, kjer je to tako očitno kot prav v Gorici in Novi Gorici. Če bi želeli na enem samem kraju razumeti evropsko 20. stoletje, bi težko našli boljši primer. Tu so se menjavali imperiji in države, tu je potekala ena najbolj krvavih front prve svetovne vojne. Fašizem je poskušal izbrisati jezike in identitete. Meja je razdelila mesto, družine, vrtove in vsakdanje življenje. Pred dobrimi dvajsetimi leti pa je tu padel še zadnji del železne zavese. Ko danes hodimo med Novo Gorico in Gorico, se nam zdi vse samoumevno. Prestopimo trg, prečkamo nekdanjo mejo in nadaljujemo pot. Toda v ozadju tega vsakdanjega prizora leži izjemno kompleksna zgodba prostora, ki se še vedno na novo bere, interpretira in razume. Prav temu je posvečena razstava Mesto na meji, eden osrednjih projektov Evropske prestolnice kulture 2025. Razstava in spremljajoči zbornik skozi osebne zgodbe posameznikov osvetljujeta različne poglede na goriški prostor ter spregovorita o nastanku meje, načinih razumevanja preteklosti in kompleksnih odnosih med prebivalci regije. Odpirata prostor za soočenje s težko dediščino in kolektivnimi izkušnjami bolečine, hkrati pa spodbujata dialog, ki omogoča prepoznavanje preteklih travm ter gradnjo bolj vključujoče prihodnosti, utemeljene na medsebojnem spoštovanju in razumevanju različnih skupnosti in generacij. Prisluhnite podkastu Odprto!

Razstava priznanega fotografa Arneja Hodaliča Med svetovi predstavlja vizualne pripovedi o ljudeh, kulturah in krajih z vseh koncev sveta.V štirih tematskih sklopih je na ogled več kot štirideset fotografij: od podvodnih arheoloških najdišč, skrivnostnih jam, oddaljenih kultur, krajev ter portretov ljudi – in zgodb z različnih koncev sveta. Spremljajo jih besedila kustosinje razstave, fotografinje Katje Bidovec. V sklopu podvodne arheološke reportaže je bila med petletnim dokumentiranjem najdbe potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet posneta tudi fotografija zlate pasne zaponke. Prav to je kot prvima slovenskima fotografoma Arneju Hodaliču in Katji Bidovec na naslovnici aprilske izdaje objavila kultna ameriška revija National Geographic – z zgodbo o zakladih v potopljeni ladji, ki je prevažala izjemen arheološki zaklad. Tudi izbor teh fotografij te zgodbe je del razstave z naslovom ''Arne Hodalič: Med svetovi'', ki si jo lahko v Stanovski dvorani in Palaciju Ljubljanskega gradu ogledate do 30. avgusta.

Slovenski etnografski muzej že od časa svojih predhodnikov v 19. stoletju zbira tudi zunajevropske zbirke, ki pa jih je od preimenovanja v SEM l.1964 kontinuirano predstavljal ne kot fenomene Drugega, temveč kot prikaz avtohtonih kultur v takratnem obdobju dekolonizacije. Že dolgo ima kustodiat za zbirke iz Afrike in Amerike. Zadnjo razstavo v tej smeri so odprli 18. junija letos in bo na ogled do 6. septembra. Gre za razstavo »Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi«. Zasnovala jo je kustosinja dr. Tina Palaić, naša sogovornica, s katero smo se sprehodili po razstavi in načeli razmislek o posledicah kolonializma ob primeru afriške države Tanzanije. Razstava temelji na zbirki predmetov in fotografij iz zapuščine Vrhničanke Antonije Grom in njenega sina Stanka, ki so jo potomci pred nekaj leti izročili muzeju. Tina Palaić je razstavo pripravila v sodelovanju s tanzanijskim muzealcem in umetnikom Eliabujem Mbonimbo, ki je spoznal kraje, v katerih sta delala omenjena Vrhničana, Antonija od l.1930, sin Stanko pa od l.1937 do vrnitve domov l.1962. Z avtorico koncepta razstave sva ob ogledu razmišljala o posledicah kolonializma, ne le v Tanzaniji, ampak na splošno, skupaj s širšim kontekstom povojnega obdobja dekolonizacije in vloge Jugoslavije v gibanju neuvrščenih držav. FOTO: Tina Palaić, SEM VIR: FB SEM

V Galeriji Božena v Fotohiši Pelikan je na ogled fotografska razstava Izposojeni bogovi, kamniti Dunajčani mednarodno priznane fotografinje Christine de Grancy. Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana se je minuli konec tedna predstavil na uglednem Ravenna festivalu. Umrl je novinar in publicist Bogdan (Bogo) Sajovic, prejemnik častnega priznanja Boruta Meška, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov.

Vabljeni na odprtje razstave slikarke Mirjane Matić »Dialogi med oblikami«, ki bo v sredo, 1. julija, ob 19h, v Galeriji Družina v Ljubljani. Avtorico bo predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je bila gostja v Kulturnih utrinkih.

Na osrednji poletni razstavi Pilonove galerije v Ajdovščini so do sredine septembra na ogled dela primorskega umetnika in likovnega pedagoga Silvestra Komela, v Mariboru pa se že 38. začenja Folkart, mednarodni festival folklore, ki poteka v okviru festivala Lent.

V Jakopičevi galeriji v Ljubljani do začetka oktobra poteka razstava del nizozemskega fotografa Roba Hornstre. Razstava z naslovom Običajni ljudje, ki je bila v podobni postavitvi na ogled že v Fotomuseumu Den Haag, ima tokrat nov dodatek. Premierno so namreč na ogled njegove fotografije, nastale v Sloveniji, te pa so del še nedokončanega projekta Evropejci. V tem projektu poskuša skupaj z novinarjem Arnoldom van Bruggenom fotografsko in z besedili ujeti duh časa v današnji Evropi, pri čemer se osredotoča na življenje na periferiji, ne v mestih. Ob razstavi je nastal tudi katalog, posvečen portretom, nastalim v Sloveniji z naslovom Kjer ogenj tli. Prevode bere Bernard Stramič, zvok in montaža Liam Samsa.

Nocoj se z uprizoritvijo Kavarna v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst začenja 33. Primorski poletni festival, osrednja gledališka prireditev poletnih mesecev v slovenski Istri. V Slovenskem etnografskem muzeju pa je do 6. septembra na ogled občasna razstava z naslovom Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi.

Letošnja prejemnica Lavrinove diplome, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, je Judit Reiman, vsestranska posrednica slovenske kulture na Madžarskem. Najstarejša slovenska založba Mohorjeva družba pa letos obeležuje 175. obletnico delovanja – redno letno srečanje je potekalo v Celju. V Graslovem stolpu v Slovenski Bistrici pa je na ogled spremljevalna razstava 6. mednarodnega trienala keramike UNICUM z naslovom Od tradicionalne do sodobne keramike – Zgodba o solnici.

V Monfortu v Portorožu je na ogled razstava "Ševoli v mrežah - tradicionalni lov na ciplje in akvareli jadranskih rib". Avtorici razstave Nadja Terčon in Veronika Bjelica iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran sta razstavo prepletli z raziskovanjem, ribiško dediščino in spomini ljudi. Razstava tako vključuje bogato dokumentarno gradivo, fotografije, pričevanja, ki prikazujejo, kako je bil nekoč tradicionalen lov na ciplje v Piranskem zalivu pomemben ne le za ribiče, temveč za celotno lokalno skupnost.

Sinoči so v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem odprli razstavo Anke Hribar Košmerl Pogovori so sok življenja. Slikarka pravi: »Besedni in duhovni pogovor ustvarjata bližino in nove neslutene dimenzije ljubezni in življenja.« Razstava, ki jo je še pripravil dolgoletni zaslužni rektor tinjskega doma Jože Kopeinig, bo odprta do 15. septembra. Nocoj pa bodo v novogoriški galeriji EPIC odprli dokumentarno razstavo Divja sedemdeseta na Koroškem. Odprl in predstavil jo bo Mirko Messner, ki je poleg Vide Obid, Avgusta Brumnika in Janka Malleja tudi kurator. Razstava skozi številne arhivske fotografije obravnava akcije, proteste, solidarnostne demonstracije, umetniške intervencije, razprave na avstrijskem Koroškem in drugje v 70. letih minulega stoletja. Na ogled bo do konca avgusta.

V Tomaju so prenovili Kosovelovo domačijo – družinsko vilo, v kateri je pesnik Srečko Kosovel preživel svoje zadnje dni. Na ogled je nekaj njegovih osebnih predmetov – tudi znamenita očala in pesnikova krstna oblačila; a domačija ne bo delovala le kot muzej, zaživela bo tudi kot medgeneracijsko središče, ki bo povezovalo literaturo, umetnost, naravno dediščino Krasa in sodobne družbene teme. V Mestnem muzeju Ljubljana so odprli razstavo Med obrambo in trgovino: Grad, simbol mesta Ljubljane, ki odstira pogled v zgodovino arheoloških raziskav na območju Ljubljanskega gradu. Na ogled je izbor arheoloških najdb iz zadnje etape izkopavanj, ki od lanskega decembra potekajo na grajski bastiji in predstavljajo zaključek več kot 60 let trajajoče raziskave tega območja. V prestolnici se bo z gala koncertom na Kongresnem trgu začel 38. festival Imago Sloveniae. Nastopil bo Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko glavnega dirigenta Kahija Solomnišvilija, kot solista se bosta predstavila mlada glasbenika: pianist Filip Runjak in flavtist Lukas Grum.

Tomaž Pandur je v gledališče vstopil leta 1989 z režijo Šeherezade, po besedilu Iva Svetine, v Slovenskem mladinskem gledališču, ki je osvojila tudi odre Latinske Amerike. Istega leta je Pandur postal umetniški vodja Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Njegove predstave, zaznamovane z avtorskim slogom, simboliko in mitološkimi podobami, so pritegnile široko občinstvo. Pozneje je ustvarjal na številnih evropskih odrih, med drugim v Hamburgu, Madridu in Zagrebu. Razstava Iskanje in definiranje lepote z gledališko fotografijo in drugim arhivskim gradivom predstavlja šest uprizoritev Tomaža Pandurja iz obdobja njegovega umetniškega vodenja Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor med letoma 1989–1996. Osrednje mesto na razstavi pripada črno-belim fotografijam fotografa Angela Božca, ki so prepričljiv dokument Pandurjeve ustvarjalne vizije, njegove neizmerne strasti do ustvarjanja novih svetov in le njemu lastne poetike, ki ji je bil zvest do konca svoje ustvarjalne poti. K pogovoru o opusu Tomaža Pandurja in pričujoči razstavi smo povabili režiserko Livio Pandur in dramaturginjo Tanjo Lužar. Vabimo vas k poslušanju!

Gremo na morje – ponarodeli vzklik, ki spremlja poletne mesece, tokrat vabi na istoimensko razstavo v Mestni muzej v Ljubljani, ki se odpira danes in na kateri bo predstavljena zakladnica drobcev, ki osvetljujejo zgodovino ideje o poletnem oddihu na morski obali. Pred Zasavskim muzejem v Trbovljah pa se danes odpira razstava Dimnik 50 let, ki obeležuje 50-letnico tega simbola Trbovelj in industrijske dediščine Zasavja.

V Galeriji Grad v Slovenski Bistrici je na ogled razstava del slikarja in grafika Ivana Kosa, enega najvidnejših slovenskih umetnikov 20. stoletja. V oddaji bomo slišali tudi poročilo s piranskega koncerta Ljobe Jenče z lutnjistom Izidorjem Erazmom Grafenaurejem. In zanimivost: Hrvaški 18-letniki so ta teden od države prejeli 100 evrov žepnine, ki jo lahko porabijo za kulturne dogodke ali nakup knjige.

V Narodni galeriji je na ogled razstava Fragmenti preteklosti - snete srednjeveške poslikave iz Crngroba in z Vrzdenca. V galeriji z razstavo obeležujejo 100- in 90-letnico posegov na pomembnih spomenikih srednjeveškega stenskega slikarstva v Sloveniji.

Organizacija AIPA, katere glavni cilj in dejavnost sta kolektivno uveljavljanje in zaščita pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del, je sinoči v klubu Cankarjevega doma v Ljubljani na prireditvi Zvezde Oriona že šestič nagradila vrhunce in najbolj gledana dela slovenske avdiovizualne ustvarjalnosti preteklega leta. Laž je preprost, a pomensko poln naslov razstave Tanje Lažetić, ki jo nocoj odpirajo v Mestni galeriji Ljubljana. Umetnica v ospredje postavlja vprašanja med skritim in vidnim, posveča pa se tudi temam vsakdana, spomina, identitete in vloge ženske tako v družbi kot v umetnosti. Na Gornjem Odru v stari Ljubljani se nocoj začenja 2. kitarski festival Ljubljana, ki bo na različnih prizoriščih mesta potekal do 28. maja.

V Cannesu smo se pogovarjali z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar. Predstavljamo nova dela umetnice Ane Sluga; z razstavo Fragile se posveča premislekom o sodobnih družbenih in medosebnih odnosih, o položaju posameznika v nepreglednem svetu informacijske dobe in o duhu kolektivizma v skrajno individualiziranem svetu. V Zagorju ob Savi poteka 28. državno tekmovanje otroških pevskih zborov; na odru se bo zvrstilo preko tisoč nastopajočih.

V prostorih Gradu Štanjel se z razstavo Vtisi nevidnega predstavljata slikar Mario Palli in kipar Damijan Kracina, ki vsak na svoj način raziskujeta sodobne likovne izraze. Razstava ilustracij Žuželke med znanostjo in domišljijo odpira pogled v raznolik in bogat svet podob, v katerem se prepletata umetnost in opazovanje narave. V Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu se svojimi deli predstavlja 37 slovenskih ilustratork in ilustratorjev različnih generacij.

Serija Živali in prijatelji predstavlja osrednji del slikarskega opusa Bojana Mijatovića, v katerem umetnik raziskuje odnos med človekom, naravo in notranjim svetom. Razstava, ki se ji bomo podrobneje posvetili, je na ogled v ljubljanski Kresiji; na različnih lokacijah se danes v Ljubljani začenja šesti festival V-F-X, edini festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks pri nas. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije bo nocoj izvedel 6. koncert cikla Sozvočje svetov, ki ga bomo prenašali tudi na programu Ars.

V Galeriji Kulturnega doma v Gorici so pred nekaj trenutki odprli dokumentarno razstavo »Divja 70. leta na Koroškem – Die wilden 70er in Kärnten«. Uvodoma so govorili: podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Malle, koroško-slovenski politik Mirko Messner in nekdanji senator iz Trsta Miloš Budin. Razstava osvetljuje burno in z dogodki nabito desetletje ter njegov vpliv na manjšinsko politiko in avstrijsko javnost, predstavljen z vidika slovenskih mladinskih akterjev in akterk. Hkrati odpira vprašanje, kaj od tedanjega dogajanja vpliva še danes, saj letos mineva 50 let od sprejetja zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Nocoj ob 20.30 pa Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta vabi v Peterlinovo dvorano na predavanje dr. Edvarda Kovača Trstenjakova vizija prihodnosti. Predavanje bo posvečeno 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti slovenskega filozofa, psihologa in teologa prof. dr. Antona Trstenjaka. V Tržaškem knjižnem središču bo jutri zvečer predstavitev večjezične pesniške zbirke »Danes je ta dan kasneje« mag. Lidije Golc, spregovorila bo tudi književnica Majda Artač, za zvočnovizualno kuliso pa bo poskrbel mojster Lado Jakša.

Gorenjski muzej je pripravil v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem razstavo ob 200-letnici rojstva gorenjskega misijonarja v Afriki Janeza Kocijančiča, z naslovom ČUDEŽ NA NILU. Razstavo, ki so jo odprli v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, nam je predstavila soavtorica Alenka Pipan Mubi.

Božidar Jakac – Podobe Bele krajine je naslov razstave, ki jo bodo ob 19ih odprli v Galeriji Kambič v Metliki. Razstava sodi v sklop praznovanj ob 75 letnici Belokranjskega muzeja in 25 letnici Galerije Kambič, ki je enota Belokranjskega muzeja. Pia Prezelj, pisateljica, ki je pred tremi leti za roman Težka voda prejela nagrado za najboljši prvenec in bila nominirana še za tri nagrade, v novem romanu Bili smo trije raziskuje v meglo zavito družinsko preteklost in s tem vprašanja intimne identitete in odnosov. Roman je izdala novomeška založba Goga.

Gorenjski muzej pripravlja v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem razstavo ob 200-letnici rojstva gorenjskega misijonarja v Afriki Janeza Kocijančiča, z naslovom ČUDEŽ NA NILU. Razstavo, ki jo bodo odprli v četrtek, 7. maja, ob 19. uri v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, nam je predstavila soavtorica Alenka Pipan Mubi.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

V okviru letošnjega spominskega projekta ob 20-letnici smrti vsestranskega arhitekta (*Žiri 1913 - + Ljubljana 2006) »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« so v Muzeju arhitekture in oblikovanja na Fužinskem gradu v Ljubljani nedavno odprli razstavo »Pot ob žici«. Gre za prikaz prve faze nastanka poti po trasi bodeče žice, ki jo je italijanski okupator v dolžini dobrih 32 km februarja l.1942 postavil kot obroč okoli upornega mesta, in ga spremenil v edino med vojno z žico obdano glavno mesto kakšne evropske države. Po prvem partizanskem spominskem pohodu ob žici l. 1957, po odstranitvi železja in večine betonskih bunkerjev se je izkazalo, da je pot neurejena. Počasi se je začela izgubljati prepoznavnost poteka okupatorske žice, ki je mesto za dobrih 1100 dni spremenila v koncentracijsko taborišče brez tedanje primere. Razstava z izvirnimi risbami Vlasta Kopača pokaže, kje in kako je arhitekt trasiral pot ob žici, ob bunkerje projektiral 102 bela osmerokotna kamna z vrisano žico golobje modre barve (financirali so jih takratni ljubljanski delovni kolektivi) in 6 spomenikov na mestih okupatorskih točk prehoda iz mesta. Skozi 70-ta in 80-ta je poleg spominskega mesto dobilo tudi mestni rekreacijski obroč, ki ga prebivalci ne uporabljajo le pri pohodu po poti žice na dan osvoboditve Ljubljane 9. maja. O procesu nastajanja največjega javnega spomenika v glavnem mestu, predvsem pa o njegovem dediščinskem pomenu govorita kustosinji, avtorica razstave dr.Martina Malešič iz gostiteljskega muzeja in Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, s Plečnikovo hišo (MGML) pobudnika arhitektu Vlastu Kopaču posvečenega leta. FOTO: Večinski izrez podrobne Kopačeve skice poteka žičnega obroča z bunkerji in referenčna mesta uporniških žrtev in dejavnosti med okupacijo VIR: osebni arhiv Mojce Kopač (1946–2023)

V Narodni galeriji v Ljubljani je od danes za javnost na ogled razstava del Toneta Kralja, enega izmed najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov z močnim socialnim čutom in etično držo. Razstava se osredotoča na čas umetnikovega oblikovanja in mednarodnega prepoznavanja njegovih del, ki so nastajala v dialogu z evropskimi modernističnimi tokovi, Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo nocoj zaživela baletna priredba brezčasne pravljične klasike Alica v čudežni deželi v režiji in koreografiji kubanskega koreografa Howarda Quintera Lopeza. Znana zgodba Lewisa Carrolla o deklici, ki sledi Belemu zajcu v svet nenavadnih preobrazb, tokrat dobiva novo, plesno interpretacijo, ki združuje klasično baletno tehniko, izrazito vizualno podobo in širok razpon likov. V oddaji Odprta knjiga drevi začenjamo brati novo literarno delo: roman Štefana Kardoša Veter in odmev. Kot še nekatera druga njegova dela je tudi to postavljeno v podeželsko okolje. V ospredju je nasprotje med trdno, zaprto skupnostjo in izstopajočim, neprilagojenim posameznikom. Besedilo romana bo v 26 nadaljevanjih bral igralec Dario Varga.

Festival slovanskih književnosti se letos posveča dvajseti obletnici zbirke Sto slovanskih romanov, gostil pa bo osem priznanih sodobnih avtoric in avtorjev. Pri Mladinski knjigi so predstavili tri leposlovne novosti: knjigo Kolizej Helene Koder, slikanico Gospod Izraziti Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk in priznane ilustratorke Joanne Concejo ter stripovsko interpretacijo romana Ime rože, ki jo je ustvaril legendarni italijanski stripar Milo Manara. V mariborskem razstavišču Kibela pa si lahko le še do konca tedna ogledate razstavo z naslovom Naredi sliko slikarja, kiparja in grafika Jožeta Šubica.

Slovenija ima na področju umetne inteligence izredno bogato zgodovino, tako imenovana ljubljanska šola umetne inteligence pa odlikovano mesto pri razvoju strojnega učenja v svetovnem merilu. Strojno učenje je danes tisti temelj, na katerem stoji tako rekoč vsa umetna inteligenca, s katero se v življenju srečujemo, toda nekoč ni bilo tako. Akademik prof. Ivan Bratko je bil med prvimi v svetu, ki so prepoznali potencial novega pristopa k uporabi umetne inteligence in ga tudi z uspehom uporabili v praksi. Po njegovi zaslugi se je umetna inteligenca pri nas začela zelo hitro razvijati. Vpogled v potek in razcvet tega razvoja ponuja razstava Izvor prihodnosti v ljubljanski Galeriji Kresija. Odprta bo do 3. maja.

''Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije'' – skupinska razstava v Galeriji mesta Ptuj predstavlja dela štirih dokumentarnih fotografov Simona Changa, Tereze Kozinc, Stojana Kerblerja in Nika Erika Neubauerja, ki z različnimi avtorskimi pristopi raziskujejo osebne, družbene in kulturne resničnosti. Po 61 letih so Dialogi odšli v zgodovino in postali bogata zakladnica razmišljanj, pričevanj in spoznanj o slovenski kulturi s posebnim pogledom na Maribor. Razstava ''Slovo: Dialogi'' v Univerzitetni knjižnici Maribor odkriva vpogled v pomembno dediščino edine humanistične revije v Mariboru, ki je več desetletij prinašala kritične premisleke o aktualnem družbenem in kulturnem dogajanju v mestu in v Sloveniji.

V tokratni oddaji napovedujemo literarni večer cikla Ars teatralis, hommage Miroslavu Košuti, ki bo nocoj v Slovenskem stalnem gledališču Trst in uvodni koncert nove sezone cikla Harmonia Concertans, ki bo v atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Bili smo tudi v Firencah, kjer je na ogled retrospektiva velikega mojstra moderne umetnosti Marka Rothka.

Poročamo o podelitvi stanovskih nagrad na 56. Tednu slovenske drame, pa tudi o dveh gostovanjih: v okviru festivala Fabula je Ljubljano in Maribor obiskal britanski psihoanalitik Darian Leader, prevod svojega dela Mehko mesto pa je predstavljal tudi škotski arhitekt in urbanist David Sima. Pogovarjali pa smo se tudi s slikarjem Ivom Mršnikom ob odprtju njegove retrospektivne razstave Esenca in obiskali še razstavo v italijanskem Rovigu dveh impresionističnih slikarjev – Edgarja Degasa in Federica Zandomeneghija.

Kaj je mehko mesto? Svetovno priznani škotski arhitekt in urbanist David Sim piše o pomenu dostopnosti v mestnem okolju, vnašanju narave in posluhu za podnebne spremembe, prožnosti za spreminjanje namembnosti skozi čas, pa ustvarjanju pogojev za druženje. Njegovo uspešnico Mehko mesto smo zdaj dobili tudi v slovenskem prevodu. Predstavljamo tudi razstavo "Od Picassa do van Gogha – mojstrovine iz Umetnostnega muzeja v Toledu. Slikarske zgodbe od abstrakcije do impresionizma". Razstava v Muzeju Svete Katarine v Trevisu obširno predstavlja zbirke tega ameriškega muzeja z eksponati, ki nikoli doslej niso zapustili matičnih galerij.

V času uprizoritev Škofjeloškega pasijona je v Sokolskem domu v Škofji Loki postavljena tudi filatelistična razstava iz obsežne zbirke dr. Janeza Cerkvenika.

V današnji oddaji se posvečamo pesniškim novostim, ki jih je izdala Mladinska knjiga. Pod drobnogled smo vzeli dela Mary Oliver, Andreja Rozmana Roze in drugih sodobnih slovenskih avtorjev. Bili smo tudi na razstavi fotografij francoske fotografinje in režiserke Agnès Varda, ki je na ogled v palači Francoske akademije v Rimu.

Na oder ljubljanske Opere se nocoj vrača ena najbolj priljubljenih in uprizarjanih oper vseh časov, Verdijeva Traviata. V novi produkciji jo na oder postavlja belgijski režiser Frank Van Laecke. Slovenska filharmonija v teh dneh pripravlja tri koncertne dogodke. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo nocoj in jutri pod naslovom Zmagovalno zvenel 4. koncert letošnje abonmajske sezone filharmoničnega cikla FKK; jutri pa bo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji na sporedu 4. koncert cikla Vokalno-instrumentalni program. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu danes odpirajo pregledno razstavo del slikarja Ota Rimeleta z naslovom Od rdeče do rdeče. Razstava predstavlja širok avtorjev slikarski opus od poakademijskega obdobja v prvi polovici devetdesetih let preteklega stoletja do danes.

V Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava bodo v sredo, 18. marca, ob 18h na ogled postavili slikarsko razstavo akademske slikarke Evgenije Jarc Zaletel. Predstavila se bo z različnimi cikli, v katerih upodablja tematiko otroške igre. Na razstavo nas bosta povabili avtorica in odgovorna za razstavno dejavnost v Zavodu sv. Stanislava Tjaša Plut.

V okviru Koroških kulturnih dni v Ljubljani bodo v sredo ob 18h v atriju pred cerkvijo v Zavodu sv Stanislava odprli razstavo z naslovom Osrečujoči sledovi. S svojimi deli se bo predstavil koroški umetnik Stanko Sadjak.

Na 28. mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Solunu je svetovno premiero doživel celovečerni dokumentarni film Upornica; slovensko-špansko koprodukcijo je režirala katalonska režiserka Anne M. Bofarull, producent dokumentarnega filma pa je Rok Biček iz produkcijske hiše Cvinger film. Ob 400. obletnici vatikanske bazilike pa so v rimskem Muzeju starejše umetnosti odprli pregledno razstavo znamenitega baročnega kiparja Gian Lorenza Berninija.

V Moji zgodbi smo gostili arhivista Nadškofijskega arhiva Ljubljana mag. Blaž Otrin, ki nam je predstavil razstavo in katalog z naslovom »Lorenz in Roza Krach (Krah). Pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem.» Razstava, ki bo ob torka 10. marca naprej na ogled v galeriji Družina v Ljubljani, pomembno dopolnjuje naše vedenje o zgodovini fotografije na slovenskem in vanjo umešča tudi neznano fotografinjo Rozo Krach.

V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.

V Slovenskem etnografskem muzeju bo v četrtek odprtje fotografske razstave z naslovom »Fotograf: fotografska dediščina Petra Nagliča.« Razstavo in istoimenski dokumentarni film, ki še nastaja, nam je predstavil Nagličev vnuk Matjaž Šporar.

V torek so pri Cankarjevi založbi predstavili tri nove knjižne izdaje, med njimi monografijo o Ivanu Cankarju Alojzije Zupan Sosič. Poročamo tudi o razstavi Modri horizonti Polone Petek na Ptuju in nadaljujemo s predstavitvijo novosti založbe Škuc v zbirkah Lambda in Aleph.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka. Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternega jezika. O letošnjem, ki v ospredje postavlja večjezično izobraževanje, pa razmišlja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič.

Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled 116 izvirnih arheoloških predmetov. Izjemne arheološke najdbe iz preteklosti odstirajo vpogled v skupnosti, ljudstva, ki so pred dolgimi tisočletji in stoletji živela na območju današnje Slovenije. Prvotno je bila razstava predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu, premierno na slovenskih tleh jo ustvarjalci domačemu občinstvu do 23. 8. 2026 predstavljajo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Kot pove podnaslov, se razstava Čivki iz preteklosti osredotoča na zvoke, simbole in besede. Te je v predmetih svojih zbirk izbiralo poleg Narodnega muzeja še devet muzejskih ustanov iz vseh geografskih regij države. Vse sodelujoče ustanove v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade. Predstavljeno gradivo je izbiralo in pripravljalo kar 22 kustosov in kustosinj. Sogovorniki: dr. Daša Pavlovič, vodja razstavnega projekta, avtorica koncepta razstave (Narodni muzej Slovenije) dr. Jure Krajšek, kustos (Pokrajinski muzej Celje) dr. Bernarda Županek, kustosinja (Mestni muzej Ljubljana) dr. Veronika Pflaum, kustosinja (Gorenjski muzej) dr. Petra Stipančič, kustosinja (Dolenjski muzej Novo mesto) dr. Branko Kerman, kustos, direktor (Pomurski muzej Murska Sobota)

V današnji oddaji se posvečamo Berlinalu, 76. mednarodnemu filmskemu festivalu, na katerem bodo skupaj prikazali približno 200 filmov. Za zlatega in srebrne medvede se v glavnem tekmovalnem programu poteguje 22 filmov. Na čelu mednarodne žirije je nemški režiser Wim Wenders, festival pa se bo sklenil 22. februarja. Bili smo tudi na razstavi Mita Gegiča z naslovom »Nihče ne bo razumel, kakšno nasilje zahteva nevidnost«, ki so jo pripravili v Galeriji Y.

Razstavo si lahko ogledamo vse do 8. februarja 2026. Gre za prvo postavitev v seriji Predogled, ki zbirko iz muzeja predstavlja kot odprt komentar in ne v klasični kurirani obliki. Tako vidimo na razstavi dokumente, načrte, knjige, časopise, risbe, izjemne fotografije in predmete arhitekta Marjana Šorlija. Letos namreč mineva 110 let odkar se je arhitekt Šorli rodil. Bil je vsestranski ustvarjalec, projektant, urbanist, premišljevalec, predavatelj, publicist, predvsem pa zagovornik in uresničevalec arhitekturnih rešitev po meri človeka, ki naj bi bil povezan z naravnim okoljem in trajnostno naravnan. Razstavo sta pripravila Martina Malešič in Andraž Keršič, pred mikrofon ju je povabila urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.