Podcasts about narodne

V zborniku The Resilience of History – se pravi: Odpornost zgodovine – mednarodna skupina raziskovalk in raziskovalcev premišljuje o vojnah ob razpadu Jugoslavije, kakor se nam kažejo skozi prizmo umetnostiUmetnost – pa naj gre za glasbo, za slikarstvo, za gledališče, film, strip ali literaturo – se je v teku stoletij izkazala kot tista dejavnost, v kontekstu katere lahko ljudje zelo dobro, tehtno in poglobljeno govorimo o sila široki paleti naših ključnih bivanjskih izkustev – pa naj gre za bolečino neuslišane ljubezni, za tesnoben strah pred boleznijo in smrtjo, za negotovo iskanje bivanjskega smisla sredi absurdnega sveta, za vznesenost ob pogledu na lepote neokrnjene narave, za predelovanje kompleksne dinamike odnosov znotraj družine ali za vselej budno erotično poželenje. Ko pa umetniki in umetnice skušajo vzeti v precep vojno in travme, ki jo vojno nasilje pusti v preživelih, no, tedaj se pogosto zdi, da je to problem, ki presega človeške kreativne zmožnosti, da, drugače rečeno, preprosto manjka besed, da manjka not, kadrov, gibov in barvnih odtenkov, s katerimi bi lahko kdorkoli adekvatno izrekel tovrstno grozo, tovrstno brezno. Pa vendar umetniki in umetnice ne odnehajo; in če pomislimo na slike Francisca Goye, v katerih je upodobil nasilje, ki je pretresalo Španijo med napoleonskimi vojnami, če pomislimo na Vasilija Grosmana in njegov veliki roman o drugi svetovni vojni Življenje in usoda ali če pomislimo na film Bitka za Alžir, v katerem Gilo Pontecorvo govori o alžirskem boju zoper francosko kolonialno nadoblast, tedaj je treba priznati, da umetnost le ni brez moči pred obličjem vojne. A kaj natanko umetnost naredi z vojno, kadar je na ravni svoje nelahke naloge? Nas potolaži? Mar najde smisel v nesmiselnem ubijanju, mučenju, posilstvih in stradežu? Ali pa brezno, pred katerim stojimo, pravzaprav samo še poglobi? – To je vprašanje, ki si ga je zastavila mednarodna skupina razpravljavk in razpravljavcev, ko so pisali prispevke za intriganten zbornik The Resilience of History : The Yugoslav Wars through Art (se pravi: Odpornost zgodovine : jugoslovanske vojne skozi prizmo umetnosti), ki je pred nedavnim izšel pod založniškim okvirom Zavoda Maska. Do kakšnih zaključkov so se ti razpravljavci in razpravljavke navsezadnje dokopali, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili filozofa dr. Gregorja Modra in literarnega zgodovinarja dr. Blaža Kavška, ki sta nad omenjenim zbornikom bdela po uredniški plati. Foto: prizor iz obleganega Sarajeva leta 1992 – Vedran Smailović igra violončelo sredi ruševin poslopja Narodne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine, ki so jo enote vojske Republike Srbske v noči s 25. na 26. avgust 1992 obstreljevale in tako povzročile požar, v katerem je zgorelo več kot milijon in pol knjig (Mikhail Evstafiev / Wikipedija)

Z romanom Milenij v Beogradu se v 47 poglavjih pred bralci razvija organizem mesta, ki so mu v preteklosti nadeli imena, kot so Rajsko naselje, Hiša vojn za vero ali Vrata vojn. Vladimir Pištalo, eden izmed najbolj priznanih povojnih srbskih pripovednikov, ki je študijsko kar nekaj let prebival v ZDA, kjer je predaval tudi tamkajšnjo zgodovino, na zgodovinsko, dokumentarni podlagi izrisuje biografijo mesta in ji dodaja mitske, fantazijske in sanjske vsebine. Prvoosebni pripovedovalec s kroniko mesta, zaznamovanem s konci različnih epoh, tako objavlja nekakšen dnevnik kolektivnih in individualnih usod. Čeprav med njimi iščemo portrete resničnih oseb, so ti zabrisani v meglene podobe duhov dvojnikov, vseeno pa se za nekaterimi liki skrivajo poteze znanih ljudi in sledi avtobiografskih motivov iz pisateljevega življenja. Brezkompromisna zgodba – mestoma zelo duhovita – o času in prostoru, konkretnem družbenem in političnem dogajanju, o prijateljstvih, ljubeznih in vojni, je razpeta od Titove smrti leta 1980 do leta 2000, ko je delo v izvirniku tudi izšlo. Avtorja, sicer direktorja Narodne knjižnice Srbije, ki ga v naši prevodno literarni krajini poznamo predvsem po romaneskni literarni biografiji Tesla, portret med maskami in po noveli Aleksandrida, zanima predvsem raziskovanje in pisanje v smeri avtogeografije. Roman je prevedla Đurđa Strsoglavec.

V Ajdovščini so s slovesnostjo zaznamovali 80. obletnico ustanovitve prve Narodne vlade Slovenije. Slavnostna govornica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, je poudarila, da je ustanovitev narodne vlade zagotovo eden najpomembnejših mejnikov nastajanja slovenske državnost, ter posvarila pred delitvami.

Ime tedna je postal Andrej Smrekar, kustos in nekdanji direktor Narodne galerije v Ljubljani, ki mu je Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo podelilo nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo. S svojim raziskovalnim delom na področju likovne umetnosti na Slovenskem je pomembno pripomogel k razvoju muzealske oziroma galerijske stroke ter k ohranjanju umetnostne dediščine v Sloveniji.Kandidata sta bila še: Nika Kuplenk Golobič, fotografinja, ki je na mednarodnem tekmovanju zveze fotografov živali v ZDA osvojila prestižno nagrado fotografinja živali 2025. Na tekmovanju, ki so ga organizirali ameriški poklicni fotografi, je zmagala v kategoriji Psi na prostem. Na fotografiji, poimenovani Duh, je združila dve fotografiji: portret psa in fotografijo zamegljene vode. Ven Jemeršić, glasbenik, direktor fotografije in režiser, ki je za videospot Satelita skupine Siddharta na mednarodnem filmskem festivalu Santa Cruz v Argentini osvojil nagrado za najboljši videospot. Zaradi režije številnih oglasov, televizijskih oddaj in predvsem glasbenih spotov se ga je prijel naziv guru slovenskega videospota.

Direktorica Narodne galerije v Ljubljani dr. Barbara Jaki zapiše, da so botanični vrtovi pravzaprav sorodniki muzejev in galerij. V njih so zbrane različne rastlinske vrste, ki na enem kraju omogočajo spoznavanje bogastva flore in ohranjajo izginjajoče rastline. Povezava med vrtovi, parki, pa tudi cvetjem, sadjem in slikarstvom je zato toliko bolj na mestu. O tem pričajo knjige Cvetje in ženske, Vrtovi in parki, Sporočilnost cvetlic in zdaj še nova Sadje na slikah Narodne galerije, ki so nastale v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok. V zadnji recimo izvemo marsikaj o simboliki sadja, od kod izvira, kako so ga pri nas gojili, pa seveda kako se likovno izkazuje, torej kako je upodobljeno na slikah, ki jih najdemo v naši Narodni galeriji. Vsem štirim knjigam je skupno, da od bralca oziroma gledalca ne zahtevajo posebnega predznanja, saj ne gre za znanstvene monografije, umetnostno zgodovino in botaniko povezujejo poljudno. Avtorja besedil v omenjenih publikacijah sta direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak in Jassmina Marijan, kustosinja in vodja Fototeke v Narodni galeriji. Henrika Šantel – Tihožitje z oranžami in medenino, 1929 (izrez)

O navdihu Almanachove slike Kvartopirci, posebnem glasbenem zagonu in godalnih tehnikah v skladbi The Card Players se pogovarjamo z avtorjem Maticem Romihom. Skladba, ki je bila na 69. Mednarodni skladateljski tribuni Rostrum zmagovalno delo v mladi kategoriji, bo ponovno izvedena na šestem večeru cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Kvartopirci na spletni strani Narodne galerije: https://www.ng-slo.si/si/imagelib/zoom/default/ZBIRKE/NGS/NGS0628.jpg

Narodna galerija, osrednja nacionalna ustanova za starejšo umetnost v Sloveniji, z največjo zbirko likovnih del, ima poslanstvo, da predstavi slovencem in tudi vsej Evropi in svetu našo nacionalno umetnost. Največkrat so to skupinske razstave ali razstave posameznih umetnikov. Popularne pa so tudi predstavitve žanrskih motivov kot so krajine ali tihožitja. Te dni je Narodna galerija izdala publikacijo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije, ki sta jo skupaj napisala Jassmina Marijan, višja kustosinja Narodne galerije in pisatelj, publicist Matjaž Mastnak, vodja Arboretuma Volčji Potok. Sadje na slikah Narodne galerije je že četrta publikacija, ki jo je Narodna galerija namenila čim širšemu občinstvu, vsem, ki ji zanima, kako sta narava in umetnost povezani skozi zgodovino.

Predsjednik Vladimir Putin kaže da se Rusija slaže s američkim prijedlogom za prekid vatre s Ukrajinom, ali da „postoje nijanse“. U Banja Luci sjednica Narodne skupštine Republike Srpske, Milorad Dodik pozvao Bošnjake i Hrvate na razgovor.

Posavski muzej Brežice vabi na razstavo osmih lesenih skulptur, ki so jih restavrirali študentje oddelka za restavratorstvo in konservatorstvo Akademije za likovno umetnost. Pokrajinski muzej Maribor začenja z novo serijo delavnic Grajski vrtovi in obedi z Meto Pivec. Narodna galerija pa je izdala knjigo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije.

Do 19. marca lahko obiščete 27. izdajo Festivala dokumentarnega filma, ki se bo odvijal v Ljubljani v Cankarjevem domu, v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki. Pozornost namenjamo tudi sveže izdani publikaciji Sadje na slikah Narodne galerije, ki ponuja vpogled v motiviko sadja v umetniških delih, ki krasijo prostore galerije. V Sloveniji znova gostuje koreograf Sidi Larbi Cherkaoui, tokrat z baletom Velikega gledališča iz Ženeve, ki ga trenutno tudi umetniško vodi. V okviru festivala Fabula bo danes v Slovenskem ljudskem gledališču Celje literarni večer s hrvaško pisateljico, scenaristko in filmsko ustvarjalko Doro Šustić. V okviru 4. edicije Performative, ki spodbuja umetnike, da razmišljajo o pojmovanju telesnosti, času in trajanju, si bo danes v Cukrarni v Ljubljani mogoče ogledati dva performansa: Poguba je gotova Eve Mayer- Keller in Trenutek, ko vse obstane Kristine Aleksove ter Anite Wach. Vabljeni k poslušanju!

Maja bo minilo 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki pa v najpomembnejših točkah ostaja neuresničena. Zaradi tega se v manjšini na Koroškem stopnjuje frustracija; motivacija predstavnikov manjšinskih organizacij, da bi si še naprej prizadevali za uresničitev zapisanih pravic, v enaki meri upada. Kaj predstavnike slovenske manjšine žene v prizadevanjih za ohranitev slovenske manjšine v Avstriji in tudi Italiji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev; Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Italiji; Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji; Boris Jesih, poznavalec manjšinske politike. Avtorica, Marica Kušej, urednica dneva slovenskega sporeda ORF na frekvenci Radio Agora.

V dunajski galeriji Spodnji Belvedere je na ogled razstava Svet v barvah: Slovensko slikarstvo 1848-1918. Razstava, ki jo je galerija Belvedere pripravila skupaj z Narodno galerijo Slovenije, združuje 132 del slovenskih in avstrijskih umetnikov. Prisluhnite pogovoru z direktorico Narodne galerije Barbaro Jaki.

Ime tedna je Dušan Kaplan, predsednik društva Polžek, novomeške invalidske organizacije, kjer na različne načine pomagajo otrokom s cerebralno paralizo in njihovim družinam. S prostovoljnim delom se že 20 let trudijo izboljšati kakovost življenja otrok s posebnimi potrebami in se z individualnim pristopom posvetiti vsakemu posamezniku.Kandidata sta bila še: Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije in kustosinja razstave Svet v barvah, ki v dunajskem muzeju Belvedere obiskovalce nagovarja z nekaterimi najpomembnejšimi likovnimi vrhunci slovenske umetnosti. V uglednem mednarodnem muzeju je na ogled 108 slovenskih umetnin, postavljenih v dialog s sočasnimi mednarodnimi deli. Lojze Golob, alpinist, ki je krojil slovensko alpinistično zgodovino konec petdesetih in v začetku šestdesetih let 20. stoletja. Ob 300 alpinističnih vzponih, med njimi osmimi prvenstvenimi in šestimi prvimi pristopi, je bil tudi član dveh jugoslovanskih alpinističnih odprav. Pri Planinski zvezi Slovenije so mu podelili priznanje za življenjsko delo v alpinizmu.

V rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice so pridobili rokopisno zapuščino glasbenika, pisca in aktivista Marka Breclja. Zbirka obsega fotografije, osebne dokumente, korespondenco, rokopise, dnevnik iz leta 1966 ter albuma Coctail in Obilni poslovilni. V Centru za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani je založba Črna skrinjica predstavila knjige, ki so lani izšle v njenem 3. letniku.

V galeriji Spodnji Belvedere na Dunaju so odprli razstavo Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918. Na ogled so naša osrednja dela od pomladi narodov do razpada skupne avstro-ogrske države, torej govorimo med drugim o zvenečih imenih našega realizma in impresionizma, kot so Jožef Tominc, Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Matej Sternen, Avgust Berthold, ki so jih sopostavili mednarodnim umetnikom, na primer Groharjevemu vzorniku Giovanniju Segantiniju, Dunajčanki Tini Blau, v Mariboru rojenemu Antonu Nowaku in Ernstu Stöhru, ki je živel v Bohinju. Kot so zapisali, so ''tema razstave likovne značilnosti slovenskega ustvarjanja, ki je temeljilo na dekorativnih učinkih, simboliki in ekspresivnosti in zasedalo edinstveno mesto v evropskem slikarstvu''. Izpostavljajo tudi povezave naših umetnikov z Dunajem, kjer so se šolali in nekateri gradili kariero. Razstava je plod sodelovanja dveh pomembnih kulturnih ustanov, dunajske galerije Belvedere in ljubljanske Narodne galerije. Kustosa sta dr. Barbara Jaki in dr. Markus Fellinger, pogovarjali pa smo se tudi z višjim kustosom Narodne galerije Michelom Mohorjem. Slika: Ivan Grohar, Pomlad, 1903

V epizodi 168 je bil dr. Aleš Gabrič, raziskovalec novejše slovenske politične, kulturnopolitične in kulturne zgodovine. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodovina in njena fascinacija Nelogičnosti v zgodovini Ekonomija in politika v zgodovini Vloga jezika in komunikacije Kultura in identiteta Razvoj slovenske kulture in jezika ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

16. januarja (četrtek zvečer) bo na TV SLO 1 ob 21.00 premierno predvajanje dokumentarnega filma, ki je nastal ob 250-letnici naše osrednje Narodne in univerzitetne knjižnice. Gost je bil režiser in scenarist Amir Muratović.

Nadškof Zore hvaležen trikraljevskim kolednikom, ker prinašajo ljudem Jezusa.V veljavi novela o preiskovalni komisiji, s katero želi koalicija zaščititi Goloba.Zgodovinar Emeršič: o zaskrbljujočih zgodovinskih vzporednice s koncem II. svetovne vojne.Bolniki s krvnimi raki pogosto izpostavljeni zelo agresivnemu zdravljenju.V letošnjem letu bi se lahko začela gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice.V Slovenijo prispelo še drugo transportno letalo Spartan.ŠPORT: Na veleslalomu v Kranjski Gori zmagala Sara Hector, Neja Dvornik osma.Vreme: Danes še večinoma jasno. Jutri se bo pooblačilo, na zahodu popoldne rahel dež.

Odgovorni pravijo, da bi se gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice končno lahko začela v tem letu.

Poročali smo o nadaljevanju prenove glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra, arheoloških odkritjih na območju predvidene gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, poslovnih rezultatih in dogajanju v Postojnski jami ter o pripravi in značilnostih božičnega kruha.

Na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu je bila država v fokusu Hrvaška in eden izmed številnih gostujočih avtorjev in avtoric iz sosednje države je bil tudi pisatelj Damir Karakaš. Zagotovo gre za enega najbolj nagrajevanih in prevajanih sodobnih hrvaških avtorjev, a hkrati tudi enega redkih, ki v ospredje svojega ustvarjanja tako močno postavljajo hrvaško pokrajino Liko. V kratkih romanih, za katere je značilen pretanjen slog, namreč pogosto tematizira surovost okolja in Ličane v različnih zgodovinskih turbulencah. V slovenščini lahko beremo njegova romana Šumenje gozda in Proslava, ki sta v prevodu Jurija Hudolina izšla pri založbi Beletrina. Na Ljubljanskem filmskem festivalu pa je bil na ogled tudi film, nastal po romanu Proslava režiserja Bruna Ankovića, ki je na puljskem festivalu prejel veliko zlato areno. Z Damirjem Karakašem se je pogovarjal Sašo Puljarević. Bere Igor Velše, ton in montaža Vito Plavčak. Foto: © C.Stadler/Bwag; CC-BY-SA-4.0

Lebičeve dneve so v nabito polnem Družbenem domu na Prevaljah sklenili s krstno izvedbo kantate Noetove noči skladateljice Tadeje Vulc. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije bo danes podelila Čopove nagrade, najvišja priznanja za knjižničarstvo. Na območju, kjer je predvidena gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice, so predstavili potek arheoloških izkopavanj.

Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.

Ali bo slovenska narodna skupnost imela svojega zastopnika v italijanskem parlamentu v Rimu? Zakonodajne spremembe bi lahko prižgale zeleno luč temu, za Slovence v Italiji zelo pomembno vprašanje, pa naj bo zastopstvo zajamčeno ali vsaj olajšano. Potrebno pa je na zakonski predlog, ki bo omogočil spremembe, vplivati že v fazi sestavljanja, še pred vložitvijo v parlamentarni postopek. Po mnenju stranke slovenske manjšine v Italiji, Slovenske skupnosti, bi tako bili rezultati bistveno boljši. Predsednik stranke Damijan Terpin in predsednik ene od manjšinskih krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj sta se pred dnevi na to temo sestala z italijanskim zunanjim ministrom Antoniem Tajanijem. Iz stranke so sporočili, da je slednji ponudil podporo tem prizadevanjem in izrazil pripravljenost za nov sestanek. Tajani je sicer o zastopstvu slovenske narodne skupnosti govoril tudi s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon na zasedanju koordinacijskega odbora ministrov obeh držav na Brdu pri Kranju. Dejal je, da Italija podpira slovensko manjšino, ki ji pomaga tudi dežela Furlanija-Julijska krajina.

Požar v Brazilskem narodnem muzeju, požar v gotski katedrali Notre-Dame v Parizu, uničujoč požar v stavbi nekdanje danske gospodarske zbornice, pa hude poplave, ki so odnesle bolnico Franjo ... Nesreča žal nikoli ne počiva. Kaj se zgodi z muzejskimi predmeti in slikami, če pride do požara ali poplav? Obiščemo evakuacijsko vajo Narodnega muzeja Slovenije, rešujemo neandertalčevo piščal in iščemo evakuacijsko pot slik Narodne galerije.Sogovorniki: ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije; mag. Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije; Irena Lačen Benedičič, Direktorat za kulturno dediščino na Minstrstvu za kulturo; Maja Hakl Saje, predsednica Slovenskega muzejskega društva in kustosinja v Muzeju športa; dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije. 

V sklopu 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, ki jih prirejajo Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta, bo jutri v Kulturnem centru Lojze Bratuž potekalo politično omizje, ki bo posvečeno novi politični situacij v Evropi. Pomikanje Evrope na desno pa postaja vse bolj resno vprašanje, ki zadeva jezikovne in narodne manjšine. V številnih narodnih skupnostih so nad tem pojavom zaskrbljeni. Na novo se odpira vprašanje dialoga med novimi desnimi in desnosredinskimi vladami ter narodnimi manjšinami pri koriščenju že zagotovljenih pravic, kot tudi pri nadgradnji na področju uporabe jezika, šolstva, medijev in predstavništva v izvoljenih organih javne uprave. V sodelovanju s Srečanji pod lipami, ki jih prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bodo na spregovorili: Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, Damijan Terpin, predsednik Slovenske skupnosti, Luka Olip, predstavnik Mlade EL in Giulia Černic, predstavnica mladih SSk in občinska odbornica v Doberdobu.

Poslanici opozicije u Srbiji najavili proteste protiv rudarenja litijuma nakon što na sednici Narodne skupštine nije započeta zakazana rasprava. Šta o lokalnim izborima u Crnoj Gori kažu Podgoričani. U izraelskim napadima ubijen vođa Hamasa u Bejrutu. Šta nakon rezultata na austrijskim izborima?

Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple. Ustavimo se na plaži v Sesljanu, kjer mladinski oddelek Narodne in študijske knjižnice iz Trsta pripravlja pravljične urice v slovenskem jeziku. Na Reki preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo, s katero bi radi v društvo Bazovica privabili najmlajše planince. Ibolya Dončec Merkli, dolgoletna profesorica slovenskega jezika in književnosti ter televizijska novinarka, ki je za svoje delo pri razvoju materinščine dobila pomembno madžarsko priznanje, pa pove več o svojem življenju, tesno povezanem tudi s slovenskim jezikom. Foto (zajem zaslona): Narodna in študijska knjižnica Trst

Što se krije iza njemačke ljubavi prema novčanicama u džepu? Otkud zaziranje od plaćanja karticom? Njemački potrošači i korisnici bankovnih usluga se trenutno suočavaju i s promjenama unutar kartičnog platnog sustava. Koje kartice su sada standard a koje odlaze u mirovinu? Treba li nam više od jedne kartice? Nenad Kreizer razgovara sa stručnjakom za platni promet Narodne banke Hrvatske, Brunom Vukojom. Filip Slavković iz svog ugla baca svjetlo na zavrzlamu oko platežnih kartica u Njemačkoj. Von Nenad Kreizer.

Pobude, da bi po znanju lahko segala splošna javnost, so se zgostile v 18. stoletju, v času razsvetljenega absolutizma, ko so začele vznikati javne knjižnice. Licejska knjižnica, predhodnica Narodne in univerzitetne knjižnice, je bila neformalno ustanovljena že leta 1774. Začetna zbirka 637 knjig, rešenih iz požara v Jezuitskem kolegiju, je prerasla v današnje tri milijone knjižnih del, periodike, letakov, rokopisov, multimedijskega gradiva in sive literature. Ob 250-letnici je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar na slavnostni akademiji NUK-u izročila odlikovanje red za izredne zasluge, odprli pa so tudi začasno razstavo z naslovom Hranimo misli – že 250 let in jo pospremili z monografijo. Osredotoča se na poslanstvo, ki ostaja skozi zgodovino knjižnice enako, torej zbiranje, hranjenje in posredovanje gradiva, poudarja Helena Janežič, skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu ter soavtorica razstave. Pogovarjali smo se z njo in z ravnateljem NUK-a, Viljemom Lebanom. Foto: Žiga Bratoš

Ime tedna sta Hana Esih in Klemen Mezgec, doktorska študenta in prva avtorja članka v reviji Journal of Controlled Release, kjer so raziskovalci Kemijskega inštituta s sodelavci ljubljanske fakultete za farmacijo, UKC Ljubljana in Klinike Golnik predstavili in dokazali, da ima vnašanje cepiv v telo skozi lično sluznico in s pomočjo t. i. mukoadhezivnih filmov velik potencial za cepljenje. Kandidati so še bili: - Vilijem Leban, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, naše osrednje, državne in največje ustanove, ki letos praznuje 250. obletnico. S predanim zbiranjem, strokovnim urejanjem in odgovornim ohranjanjem gradiva širijo dostop do znanja, več kot 250 tisoč obiskovalcem letno pa lahko ponudijo že več kot tri milijone fizičnih enot in milijon enot v digitalni obliki. - Anja Delbello in Aljaž Vesel, oblikovalca studia AA, ki že deset let oblikujeta za festivale, gledališča, galerije, muzeje, založnike in medije. Za knjigi Striburger 30: Dirty Thirty in Pastirji in klavnica sta na 70. podelitvi Type Directors Club v New Yorku osvojila dve prestižni tipografski nagradi, potujoča razstava nagrajenih del pa bo v prihodnjem letu obredla ves svet.

Posvečamo se 250. obletnici Narodne in univerzitetne knjižnice. V četrtek zvečer je dobil Denis Škofič Cankarjevo nagrado za pesniško zbirko Tuskulum. Kaj bomo gledali in kaj se bo dogajalo na 59. Borštnikovem srečanju v Mariboru - začne se v ponedeljek, vemo pa že, da dobi Borštnikov prstan igralec Branko Šturbej. Pogledamo v Muzej sodobne umetnosti Metelkova, tam je razstava Ozvezdja mnogoterih želja: Ob vzhodnem obzorju, in v Etnografski muzej v Ljubljani na razstavo Azija sredi Ljubljane. Spremljali smo simpozij ob stoti obletnici rojstva umetnostnega zgodovinarja profesorja Naceta Šumija.

Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v ponovitvi pregledne oddaje Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.

Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v pregledni oddaji Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.

V zaključku serije o Narodni in univerzitetni knjižnici Andreja Kozjek, ki v NUK vodi oddelek za zaščito in restavriranje, pripoveduje o reševanju pacientov, ki jih dobijo v svoje delavnice. Njen oddelek je vpet v številne delovne procese v knjižnici, sodeluje tudi pri nastajanju razstav, ki jih pripravljajo v NUK. V Plečnikovi palači je trenutno na ogled razstava Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne, dr. Marijan Dovič (ZRC SAZU), glavni avtor razstave, pa pove tudi to, zakaj raziskovalci radi razstavljajo v NUK. Žiga Cerkvenik, vodja službe za prireditve in promocijo NUK, opisuje bogato in burno zgodovino Narodne in univerzitetne knjižnice, njeno razvejano dejavnost in poslanstvo: "Knjižnico vedno gradijo ljudje. Vse, kar je povezano s pridobivanjem znanja, sloni na pridnih, vestnih, marljivih in odgovornih ljudeh." Tako je bilo nekdaj, tako je danes in tako bo tudi jutri.Avtorica serije NUK – svetišče znanja je Tatjana Pirc. Sogovorniki: Andreja Kozjek, delavnica Oddelka za zaščito in restavriranje NUK; dr. Marijan Dović; višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU; Žiga Cerkovnik, vodja službe za prireditve in promocijo NUK. Zapiski: NUK – svetišče znanja: Narodna in univerzitetna knjižnica je srce naše države NUK – svetišče znanja: Platnica bukle je iz bukve NUK – svetišče znanja: Izjemne zgodbe, ki človeka pretresejo NUK – svetišče znanja: NUK je knjižnica vseh Slovencev Narodna in univerzitetna knjižnica 13. oktobra praznuje NUK – svetišče znanja: Vsak lahko v zbirki odkrije svoj diamant

Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice hrani obsežne arhive slovenskih kulturnih ustvarjalcev, srednjeveški fond, ki obsega več kot 120 enot, gradivo novoveških rokopisov, ki ga sestavljajo rokopisi iz obdobja humanizma, renesanse in baroka ter rokopisi slovenskega ljudskega slovstva. Najstarejši rokopis v tej zbirki je star že okrog 1200 let. Skrbnik rokopisne zbirke je Marijan Rupert. Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico. Zapiski: NUK – svetišče znanja: Narodna in univerzitetna knjižnica je srce naše države NUK – svetišče znanja: Platnica bukle je iz bukve

Nova epizoda podcasta Snaga uma donosi razgovor sa dramskim piscem, profesorom, narodnim poslanikom i potpredsednikom Narodne stranke Sinišom Kovačevićem. U vremenu držanja umetnika na režimskom nišanu, takozvanog "targetiranja", osvrnuli smo se na slične situacije iz naše bogate istorije. Najvažnije lekcije o ljudskoj prirodi, poput sklonosti psihologiji mase i lakog povođenja za harizmatičnim vođama, najskuplje su nas u prošlosti koštale, ali se čini da smo opet skloni da ih lako zaboravimo, ma koliko smo krvavo morali da ih učimo. Šta smo do sada morali da naučimo o prvim simptomima nesrećnih društava, a šta smo o nasilju zaboravili? Kovačević je govorio o paralelama današnjeg fašizma farse, u kom se rečima i lažima proganjanju i zastrušuju ljudi, sa onim tragičnim fašizmom, kakav je obeležio Drugi svetski rat. Osvrnuo se na na stanje u Skupštini Srbije, na uvrede i rečnik koji su tamo postali svakodnevna stvar, ali i na "povratak političkim korenima" predsednika Srbije, za kog je rekao da zvuči isto kao njegov politički otac, misleći na Vojislava Šešelja.

Gost emisije Iza vesti bio je potpredsednik Narodne stranke Miroslav Aleksić.

Gost emisije Iza vesti bio je potpredsednik Narodne stranke Borislav Novaković.

Draga publiko, nova epizoda vašeg omiljenog podkasta "Dobar loš zao" uleće u vaše mobilne telefone, tablete i kompjutere! U prvom delu emisije Nenad Kulačin (u studiju) i Marko Vidojković (jeo borovnice iz Nepala) pokušali su da rastumače šta se nalazi u glavi najjadnijeg srpskog političkog stratega još od Dimitrija Ljotića, da li je vojna vežba Granit Džaka bila upozorenje unutrašnjem neprijatelju, zašto je švedski ministar spoljnih poslova odmah posle Beograda zapalio u Crnu Goru na oporavak, kao i da li je lupetanje o rušenju u Hercegovačkoj zapravo očajnički drugomajski spin. Gost, u danima kada Kosovo klizi u Savet Evrope, a sever Kosova u ruke albanskih stranaka - lider Narodne stranke Vuk Jeremić. Vodila se polemika oko toga da li je Kosovo moguće spasiti, kad se ima u vidu šta se zbivalo 1999, da li je Vučić prihvatio ceo ili samo deo fancusko-nemačkog plana, a Vuk je izneo argumente zbog kojih treba podržati referendum o pomenutom planu, a ne tiču se samo Kosova, već i rušenja Vučićevog režima. U Magarećem kutku moći ćete da se čudite kako postoji biće kao što je Milenko Jovanov. DLZ, jedini podkast na Balkanu, a možda i šire, pod zaštitom Međunarodnog PEN centra!

Predsednica Srpske stranke “Zavetnici”, politikološkinja po struci, a uskoro i mama dva dečaka, Milica Đurđević Stamenkovski, otkrila je za naš podkast koliko je teško, ali i hrabro i neustrašivo, “sa tri srca” odlaziti na sednice Narodne skupštine, i sa kolikim nestrpljenjem iščekuje rođenje svoje dece. Aktivan politički život Milica nije obustavila onog dana kada je saznala da je trudna. Naprotiv, odlasci na sednice, borba sa političkim neistomišljenicima, nastavila se, čini se, žustrije i glasnije nego ikada do sada. Kako trudnoća odmiče, Milica kaže da ipak posustaje i sve više vremena provodi kod kuće, u mirnijoj atmosferi, koja sigurno prija bebama. Uz sve fiziološke i psihološke tegobe koje prolazi svaka trudnica, Milica nažalost proživljava i napade političkih protivnika na, kako kaže, svoju nerođenu decu. Međutim, tvrdi da radost iščekivanja njihovog rođenja niko ne može da poljulja i to je nešto za šta veruje da će je promeniti kao ženu, ali joj dati i dodatnu snagu.

Obilježen je Međunarodni dan žena. Marketinški tempirano ili ne, premijer Plenković primio radnice tekstilne industrije „Orljava“ i najavio isplatu otpremnina, nakon što je tvrtka pred godinu i pol otišla u stečaj. U Istri započelo rušenje bespravno izgrađenih objekata. Narodne obveznice koje je izdala hrvatska vlada uvrštene na Zagrebačku burzu. Predsjednikov mlađi sin - srednjoškolac dobio od grada Zagreba mjesečnu stipendiju.

Antonio Đureta je pravnik koji se nakon iskustva odvjetničkog ureda odvažio na više samostalnosti i kako sam kaže, ostaviti svoj trag rješavajući velike probleme. Bio je dugogodišnji član, a sad je i predsjetnik, Hrvatske udruge auto struke (HUAS), koja okuplja i zastupa prava auto-servisera i njihovih klijenata, a fokus i motivacija su mu velika količina nepravilnosti u trokutu osiguranja-oštećeni-servisi. Pomogao je pokrenuti veliki broj tužbi protiv osiguravateljskih kuća, no i sam kaže da je naišao na iznenađujuće veliki broj slučajeva da se protiv najvećih kuća osobe doslovno boje podići tužbe. Tražili smo citat kojeg možemo objaviti na ovu temu i od HUAS-a dobili sljedeće: Na dan 09.02.2023. ukupno je pokrenuto (ili u fazi pripreme) 97 predmeta. Od tih 97 predmeta, od 11 osiguravajućih društava situacija je sljedeća: ALLIANZ osiguranje - 41% sudskih predmeta Generali osiguranje - 26% sudskih predmeta EUROHERC osiguranje i Adriatic osiguranje (Agram grupa) - 9% sudskih predmeta HOK osiguranje - 8% sudskih predmeta Croatia osiguranje - 7 % sudskih predmeta Uniqa osiguranje - 3 % - svi su riješeni izvansudskom nagodbom u korist servisa i oštećenika Triglav osiguranje - 2% Sava osiguranje - 1% Wiener osiguranje - 0% Grawe osiguranje - 0% Jedini razlog zašto nisu Euroherc i Adriatic osig. na prvom mjestu je taj što moji članovi nisu dovoljno hrabri za pokretanje tužbi jer se boje odmazde i crnih listi navedenih osiguratelja. Međutim, ja se nadam da će se u skorijoj budućnosti isto promijeniti. Prema ovoj kratkoj analizi možemo podijeliti osiguratelje u one koji imaju korektne odnose sa serviserima i one koji to nemaju. Dakle osiguranja koja imaju korektne odnose: Croatia, Sava, Triglav, Uniqa, Grawe, Wiener Ona koja to nemaju: Allianz, Generali, Euroherc, Adriatic, Hok S tim da moram naglasiti da smo dobili prvu presudu u korist našeg servisa (HUAS-a) gdje je sud u cijelosti usvojio našu tužbu i dao sljedeće obrazloženje: "Sud je stava da oštećenik može slobodno izabrati radionicu u kojoj će popraviti svoje vozilo u mjestu svog boravišta, u bilo kojem servisu koji se bavi popravkom određene vrste vozila po cijeni koju taj servis redovito naplaćuje svojim klijentima, a ukoliko i postoje druge radionice s jeftinijom cijenom radnog sata, da nije riječ o eventualnom doprinosu oštećenika šteti iz čl. 1092. Zakona o obveznim odnosima ("Narodne novine" broj: 35/05., 41/08., 125/11., 78/15., 29/18.; dalje: ZOO), kao i da tuženik nema ovlast niti pravo određivati autoservisima cijene sata rada, što proizlazi i iz stručnog mišljenja Vijeća za zaštitu tržišnog natjecanja Klasa: 034-08/18-01/093, URBROJ: 580-09/84-2020-043 od 20. veljače 2020. (list 14-17 spisa)." HUAS Nadamo se da će ove informacije biti od koristi našim slušateljima, a naravno na vama je da istražite što je najbolje za vas. Surove Strasti nominirane su za Večernjakovu ružu! Hvala svim slušateljima i žiriju koji nas je nominirao - a da bi glasali za nas, pošaljite poruku sa sadržajem "RUZA2022 84" na broj telefona "60 085". Želite li da napredujemo u stvaranju ovakvog sadržaja? Onda podržite Surove Strasti na Patreonu (https://patreon.com/surovestrasti). To je platforma gdje možete odrediti da se Surovim Strastima svaki mjesec automatski pošalje neki iznos, na primjer 15-tak eura. Ovo nije veliki iznos - manje od jednog izlaska s par prijatelja, a nama puno znači da ostvarimo kvalitetniju produkciju. Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda

U 88. izdanju Njuz Podkasta pozabavili smo se brojnim katastrofama koje su zadesile Beograd i Srbiju tokom prethodne nedelje. Niko i dalje ne zna gde je Prokop. Stefan Nemanja je izgleda propo. Narodne patrole su pokušale udar na državu. Ispratili smo aferu RTS-a oko razbacivanja para. Prekrečen je još jedan mural, pa vraćen, pa ponovo prekrečen, pa… Čeda Jovanović je opet nekoga prebio. Nebojša Zelenović sanja o odlasku na more. Ispratite i našu Relax temu u kojoj pričamo o tome šta da radiš kada chat bot počne da te muva. Postanite naš član na Patreonu ili YouTubeu i saznajte zašto je Goca Tržan ženski Endru Tejt.

Nova epizoda podkasta "Dobar loš zao" je stigla! Nenad Kulačin i Marko Vidojković posvetili su značajan deo prve polovine emisije terorističkim pretnjama koje su stigle redakciji "Danasa". Samo 8 posto mozga (od 12, koliko koriste) bilo im je dovoljno da zaključe kako je inspirator pretnji predsednik himself, a pisac neko nalik Vulinu. Potrudili su se i da zamisle kako izgledaju članovi fantomske terorističke desničarske grupe koja će obaviti egzekuciju, a svoje bogato vojničko iskustvo iskoristili su da ocene najnoviju vežbu Vojske Srbije. Gost, narodni poslanik i čovek koji delima pokazuje kako treba postupati sa bandom, potpredsednik Narodne stranke, Borislav Bora Novaković! Bora je govorio o svojim skupštinskim fizičkim okršajima sa naprednjacima, o tome ko vlada severom Kosova*, a ko severom Srbije. Jedan od najbriljantnijih gostiju u istoriji DLZ insistirao je na ujedinjenju opozicije u borbi na rušenju terorističkog režima, bez obzira na međusobne ideološke razlike. U Magarećem kutku moći ćete da čujete na kom jeziku govori ministarka Irena Vujović.

Draga publiko, došao je vaš najveseliji trenutak u radnoj nedelji – sreda veče i nova epizoda podkasta „Dobar loš zao“! U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković analizirali su najnoviju fazu rata Srbije i Kosova* oko najvažnijeg pitanja na planeti, a to su automobilske tablice, posvetili su nekoliko minuta Vučićevim traumama iz šahovske mladosti, a kad, zahvaljujući inicijativi nove ministarke zdravlja, popularne Baba Dane, svi doktori pređu u privatnike, Nenad Kulačin će vam povoljno menjati začepljene krvne sudove kvalitetnim delovima sa šabačkih auto-otpada. Gost, pravi za vremena u kojima opravdano sumnjamo da li se nalazimo u jezivom paralelnom univerzumu, profesor fizike i zamalo narodni poslanik, Slobodan Prvanović. Duhoviti i oštri Prvanović je u svom briljantnom nastupu pričao o tome koja uniforma bi sada Vulinu najbolje stajala, zašto je Padinska Skela prava destinacija za našeg predsednika, a osvrnuo se i na stanje u opoziciji, bez uvijanja istakavši da Dragan Đilas doživljava nepravedne napade iz Narodne stranke. Izneo je nekoliko teorija da li će biti narodne pobune protiv režima i zašto ne, a možda i da, ipak je sve relativno. U Magarećem kutku naučićete da reč „prtiti“ možda i ne znači ono što ste mislili da znači. „Dobar loš zao“, istovremeno na našem portalu i YouTube!

Website: https://saraperanic.com/ Instagram: https://www.instagram.com/sara.peranic/

Zdravo! Tokrat vam za začetek povemo, kako na žurki spoznate bodoče alkoholike (prosto po znanstvenih dognanjih, ki jih ne nekaj tednov nazaj v podkast epizodi objavil dr. Andrew Huberman), preden pa bi se zatekli k homeopatskim prijemom pa nas reši avizo. V 12. poglavju 4. knjige srečamo Arturja in Fenny v okrepčevalnici na železniški postaji, kjer bi morala biti sama, a njuno romantično debato (pred odhodom na vlak) brutalno prekine gospa, ki prodaja srečke. Ker zbira za ledvičke za Anjie (ki gre v penzijo) in da bi se je čimprej rešil, je Artur res dobrodelen in jih kupi cel šopek. In ne samo to, tudi kup nagrad dobita. Skozi pogovor (oz. kar je od njega ostalo) zvemo, da Fenny ni ime Fenny, ampak jo tako kliče njen brat Russel (ki ga še vedno ne maramo) in razloži, zakaj ji je ime Fenchurch. Razkritje Arturju vzame sapo, a se tega skoraj ne opazi, ker je tako ali tako precej tiho. Tako Fenchurch ugotovi, da morebiti sploh ne bi šlo tako gladko, če ne bi bilo gospe s srečkami. Zapleti gor ali dol, Fenchurch napiše Arturju telefonsko številko.

Ministrski zbor je po seznanitvi z revizijskim poročilom sprejel sklep, da Slovenija odstopi od pogodbe za nakup 45-ih osemkolesnih oklepnikov boxer v vrednosti 281,5 milijona evrov brez DDV-ja. Nakup je bil ocenjen kot gospodarsko nesmotrn. Oblikovanje srednje bojne bataljonske skupine naj s tem ne bi zastalo. Ministrstvo za obrambo mora namreč do konca leta pripraviti novo rešitev za oblikovanje zmogljivosti Slovenske vojske. Drugi poudarki oddaje: - Ob energetski krizi Hrvaška zadržuje svoj plin, tudi v luči dogajanj v družbi Ina, ki je v lasti madžarskega MOL-a. - Težave ob nalivih s silovitim vetrom: med drugim poplavilo prostore Narodne galerije, v občini Kobarid plazovi. - Zgodovinski uspeh za Slovenijo: gimnastičarka Jekaterina Vedenejeva na svetovnem prvenstvu v vaji s trakom osvojila bron.