Podcasts about narodni

Družbeno kritični cerkveni slikar je tista za večino verjetno presenetljiva oznaka, s katero povezujemo Toneta Kralja, slovenskega umetnika, predstavnika ekspresionizma in nove stvarnosti. A njegova etična drža je očitna že v zgodnejših delih, poudarja Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in avtor razstave Tone Kralj – vizionarski mistik v Narodni galeriji v Ljubljani, ki se osredotoča na čas med obema vojnama. Ob vstopu v razstavne prostore uzremo dve, širši javnosti dolgo nedostopni, deli – monumentalno, skoraj trimetrsko Zadnjo večerjo in pa nekoliko mlajšo Saloma. Sliki spadata med vrhunce Toneta Kralja in sta bili za to priložnost tudi konservirani-restavrirani.

Predstavljamo prejemnike nagrad Festivala poezije v Velenju, Lirikonfesta. Letošnja novost je jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti. Nagrado ob 20-letnici podeljevanja tako prvič namenjajo za vrhunski desetletni pesniški opus. Prejel jo bo pesnik, pisatelj in dramatik Milan Dekleva.Monografska publikacija z naslovom Nič več te ni je zgodba o igralki in pesnici Mili Kačič, ki jo je zasnoval Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva, obsežno zapuščino umetnice, ki priča o njeni izjemni umetniški siili, hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Predstavljamo še letošnje prejemnike Župančičeve nagrade, najvišjega priznanja Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na področju umetnosti.

Grofje Celjski so po političnem dometu pa najpomembnejša plemiška rodbina v slovenskem prostoru med sredino 14. in 15. stoletja. Izvirali so iz svobodnih gospodov Žovneških iz Savinjske doline. Leta 1341 jih je cesar Ludvik Bavarski povzdignil v grofe. Zgodovinski vrhunec so dosegli v omenjenem obdobju, ko so s spretno politiko, diplomacijo, vojaškimi pohodi in porokami z evropskimi vladarskimi družinami postali ena najmočnejših rodbin v Srednji Evropi. Njihova zapuščina še danes vznemirja in navdušuje, pa čeprav se v širši javnosti o njej ne ve veliko. Vzrok tega je tudi v pomankanju obsežnejših in nadrobnih zgodovinskih študij te rodbine. Še posebej je v senci ostal njihov osrednji zgodovinski vidik – vojaško delovanje. Grofje Celjski so kot pripadniki plemenitega stanu bili namreč po osnovnem poslanstvu bojevniki. Po družbeni lestvici so se največkrat povzpeli z orožjem – in prav pod udarci meča tudi sklenili svojo pot. Še več, njihove zgodovine ni mogoče razumeti brez poznavanja njihove rodbinske strategije in odnosa do obkrožene sile kot instrumenta politike, sredstva denarnega zaslužka, krepitev osebnega ugleda in ustvarjanja mednarodnih povezav. O tem z dr. Tomažem Lazarjem, avtorjem znanstvene monografije Grofje Celjski: zgodovina bojevite rodbine (Založba ZRC in Narodni muzej Slovenije, 2026). Na fotografiji Celjski grad, detajl iz naslovnice knjige Grofje celjski: zgodovina bojevite rodbine dr. Tomaža Lazarja.

Krovna organizacija naših rojakov na avstrijskem Koroškem Narodni svet koroških Slovencev išče naslednika Valentina Inzka. Slednji je bil na čelu organizacije od leta 2013 in za nov mandat ni več kandidiral. Ker za neposredne volitve predsednika Narodnega sveta ni kandidiral nihče, bodo po pravilniku novega vodjo izvolili iz vrst članov Zbora narodnih predstavnikov. To je najvišje telo NSKS. Za 48 mest v njem je kandidiralo 60 rojakov. Od 6.165 upravičencev se je volitev v Zbor narodnih predstavnikov, ki so potekale med 17. aprilom in 8. majem, udeležilo 1.905 oseb. To pomeni 30,9 odstotka in je skoraj tri odstotne točke več kot na prejšnjih volitvah leta 2018. Sodelovanje in soodločanje je dokaz žive volje, da se okrepi neposredna demokracija v naših vrstah, je po objavi rezultatov podčrtal Valentin Inzko. Ustanovna seja Zbora narodnih predstavnikov bo 19. junija. Najkasneje tri mesece zatem naj bi Narodni svet koroških Slovencev dobil novega predsednika.

Umetnostna zgodovinarka ddr. Nataša Golob je tudi z znanstveno monografijo Pozdravljen, ti, ki bereš dokazala, da je vrhunska poznavalka srednjeveških rokopisov in njihovega zgodovinskega konteksta. Monografija (založili in izdali sta jo Mohorjeva založba Celovec in Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani) ima sicer literaren naslov, toda že njen podnaslov Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo je zelo poveden. In res avtorica predstavi srednjeveško literaturo: tako tisto, ki je nastala na današnjih slovenskih tleh, kot tisto, ki je nastala drugje, pa je našla mesto tukaj. Njen pregled avtorjev in rokopisov itd. je osupljiv, bogat, slikovit, tehten in smiseln. Več o še enem življenjskem delu pove ddr. Nataša Golob v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite pogovora (in avtoričine razstave srednjeveških rokopisnih fragmentov z naslovom Izgubljeno s časom, ki se odpre v sredo, 27. maja popoldne v Narodni in univerzitetni knjižnici).

Oddajo začenjamo s keramično ustvarjalnostjo, saj si bo od danes pa vse do oktobra v Ljubljani v okviru 6. mednarodnega trienala keramike Unicum mogoče ogledati slovensko in mednarodno umetniško produkcijo keramike. Oddajo nadaljujemo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, kjer bo premiera opere Ples v Maskah mojstra Giuseppa Verdija. Začenja se največji nacionalni Festival ljubiteljske kulture pri nas, ki bo do 15. junija pod skupno zgodbo povezal več kot 700 dogodkov po vsej Sloveniji in v zamejstvu. V okviru Mednarodnega dneva muzejev bosta v nedeljo, 17. maja, vrata odprla Narodni muzej Slovenije na Muzejski ulici in Narodni muzej na muzejski ploščadi Metelkova. V Galeriji Božidar Jakac v nekdanji samostanski cerkvi nekdanjega cistercijanskega samostana Kostanjevica na Krki bo odprtje razstave Fragile umetnice Ane Sluga. Vabljeni k poslušanju!

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je ob 15. obletnici podpisa memoranduma o vprašanjih slovenske skupnosti, ki je bil 26. aprila 2011, opozoril na neizpolnjene obljube. Med njimi so dvojezični krajevni napisi, financiranje slovenske glasbene šole in nov zakon o narodnih skupnostih. Obljubljena je bila postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih na avstrijskih Koroškem, tedanji avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer je obljubil nov zakon o narodnostnih skupnostih, na katerega manjšine v Avstriji po 15 letih še vedno čakajo. NSKS je dodal, da je tedanji koroški deželni glavar Gerhard Dörfler obljubil, da bo dežela prevzela Slovensko glasbeno šolo. Do tega je prišlo šele v času deželnega glavarja Petra Kaiserja, vendar pa je takrat dežela prevzela le polovico od 720 učencev in 16 od okoli 40 učiteljev. Ozračje v deželi se je izboljšalo, ljudje se zbližujejo, slovenska kultura se obravnava kot darilo za Koroško. Še lepše pa bi bilo, če bi kot rezultat dobrega vzdušja prišlo tudi do proaktivnih zakonskih ukrepov, piše NSKS. Prav tako na Koroškem, čeprav je to izrecno zapisano v državni pogodbi, ni več mogoče govoriti o dvojezičnem sodstvu, to je mrtvo, saj je zadnji dvojezični okrajni sodnik iz Pliberka, Železne Kaple in Borovelj pred kratkim odšel v pokoj.

V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli obsežno razstavo Tone Kralj (1900–1975): Vizionarski mistik. V Galeriji Božidar Jakac poteka pregledna razstava skoraj dvajsetletnega delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika z naslovom Vprašanje pogleda. V začetku tedna je na Bledu potekalo 58. mednarodno srečanje PEN. S podelitvijo sedmih festivalskih nagrad in dveh stanovskih nagrad se je končal 56. Teden slovenske drame, prihodnji četrtek pa se začenjajo 31. Slovenski dnevi knjige.

Zdravo! Tokrat napovedujemo napovedovalno spletno stran napovej.si, ki bo napovedovala prihodnost, ki jo vsi napovedujemo. Medtem ko debatiramo, kdo je resnični zmagovalec volitev (mi še vedno napovedujemo veliko zmago Janeza Janše), sklenemo, da bi bile gostilniške metode zbiranja podatkov o korupciji bistveno cenejše in bistveno natančnejše od Black Cubea. Tudi o overjenemu podpisu in njega vrednosti in o "tanovem" Pahorju rečemo ene dve. V drugem delu se končno premaknemo v Narodni park Garamba. Med sprehodom od Afrike do Šentvida pri Stični razpravljamo o divjini, turizmu in vojnih razmerah ter ugotovimo, da je razlika včasih samo v tem, koliko papirjev moraš podpisati – trava na pristajalni stezi pa je enaka tako v Šentvidu kot v Garambi.

Jutri bomo zaznamovali svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom »Skupaj proti osamljenosti«, s katerim mednarodna nevladna organizacija Down Syndrome International poziva ljudi in organizacije po vsem svetu, naj s svojim delovanjem spodbujajo vključevanje ter se tako borijo proti osamljenosti oseb z Downovim sindromom na vseh področjih življenja. V Društvu Downov sindrom Slovenija med drugim izvajajo številna usposabljanja in nudijo podporo za inkluzivno zaposlovanje. Narodna Galerija v Ljubljani je primer dobre prakse, kjer ljudi z Downovim sindromom vključujejo v delovni proces. Več pa v prispevku Petre Medved.

Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je eden ključnih nacionalnih projektov na področju izboljšanja dostopnosti in mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi ter drugih ranljivih skupin. Projekt poteka že enajsto leto, vodi in financira ga Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, izvaja pa Geodetski inštitut Slovenije, ki je za projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi na Dunaju februarja letos je prejel eno najuglednejših svetovnih priznanj na področju inovativnih rešitev izboljšanja življenja oseb z invalidnostjo Zero Project Award 2026, ki predstavlja pomemben korak k bolj dostopnemu in vključujočemu prostoru za vse. Danes so v Narodni galeriji v Ljubljani predstavili rezultate projekta. Več v prispevku Petre Medved.

Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled 116 izvirnih arheoloških predmetov. Izjemne arheološke najdbe iz preteklosti odstirajo vpogled v skupnosti, ljudstva, ki so pred dolgimi tisočletji in stoletji živela na območju današnje Slovenije. Prvotno je bila razstava predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu, premierno na slovenskih tleh jo ustvarjalci domačemu občinstvu do 23. 8. 2026 predstavljajo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Kot pove podnaslov, se razstava Čivki iz preteklosti osredotoča na zvoke, simbole in besede. Te je v predmetih svojih zbirk izbiralo poleg Narodnega muzeja še devet muzejskih ustanov iz vseh geografskih regij države. Vse sodelujoče ustanove v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade. Predstavljeno gradivo je izbiralo in pripravljalo kar 22 kustosov in kustosinj. Sogovorniki: dr. Daša Pavlovič, vodja razstavnega projekta, avtorica koncepta razstave (Narodni muzej Slovenije) dr. Jure Krajšek, kustos (Pokrajinski muzej Celje) dr. Bernarda Županek, kustosinja (Mestni muzej Ljubljana) dr. Veronika Pflaum, kustosinja (Gorenjski muzej) dr. Petra Stipančič, kustosinja (Dolenjski muzej Novo mesto) dr. Branko Kerman, kustos, direktor (Pomurski muzej Murska Sobota)

Predvajali smo prispevka z mednarodne strokovne konference o slovenskih knjižnicah doma in po svetu Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer o povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu ter uporabi sodobnih tehnologij, pa tudi o vlogi NUK-a pri ohranjanju in dostopnosti zdomskega knjižničnega gradiva. O tem sta govorili: Barbara Kavčič, predsednica strokovnega odbora Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in vodja specialne knjižnice za nepremično kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo [od 12:12 naprej] ter Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici [od 34:15 naprej]. Na začetku smo se ustavili še pri govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, ki sta ga razpisali Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Rezultati so bili razglašeni ob podelitvi 47. Tischlerjeve nagrade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen iz Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na avstrijskem Koroškem.

Tik pred državnim kulturnim praznikom tokrat začenjamo tedenski pregled z napovedjo koncepta večerne državne proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki jo režira lanski Prešernov nagrajenec Dragan Živadinov, nadaljujemo pa s petkovo slavnostno otvoritvijo prenovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem. Bolj podrobno smo se tokrat lotili dveh razstav, večje, ki jo je v prostorih ljubljanskega Cankarjevega doma pripravil Narodni muzej Slovenije, z naslovom »Čivki iz preteklosti: Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede«. Obiskali smo tudi ljubljansko Galerijo Vžigalica, kjer so te dne odprli razstavo z naslovom »Avantgarden 3.0.« akademske slikarke Tanje Vojinović, opozarjamo pa še na izstopajočo razstavo v Ljubljani in posvetovanje o kulturni dediščini. Za zaključni del smo pripravili malce obširnejšo napoved 12 gledaliških predstav lanskega leta, ki jih je selektorica Kaja Novosel izbrala za t.im. »tekmovalni del« letošnjega že 61. Borštnikovega srečanja, ki bo junija v Mariboru.

France Prešeren ima za našo identiteto prav posebno simbolno in tudi mitologizirano vlogo. Zaseda osrednje mesto v naši kulturni, narodni, politični in umetniški zavesti. Raziskan je do obisti, njegov videz pa nam z gotovostjo ne bo nikoli znan – kar je bilo očitno celo tako zelo moteče, da so se pojavili pozivi, da bi ga izkopali in posthumno rekonstruirali njegov obraz. Od kod tako močna potreba, da bi vedeli, kako je bila videti neka znana osebnost? Prešernova podoba mora ustrezati tudi našim predstavam o tem, kako naj bo videti pesnik, ki mu pripisujemo tolikšen pomen. Morda ni čudno, da je Prešernov spomenik v Ljubljani, danes tako samoumeven, ob razkritju leta 1905 razdelil kranjsko javnost – in obe strani sta imeli svoje očitke. Klerikalna struja je bila zgrožena zaradi golote muze, drugi so mu očitali likovno zastarelost. A je kljub temu šlo za uspešno politično nalogo, povezano s tedanjim liberalnim taborom in oblikovanjem narodne zavesti. Z umestitvijo spomenika našemu največjemu pesniku na osrednji trg v Ljubljani je ta simbolično postala slovensko mesto, pravi ddr. Damir Globočnik, avtor knjige Prešeren in likovna umetnost. Ob njem o Prešernovem spomeniku v Ljubljani, njegovem avtorju kiparju Ivanu Zajcu, odzivih javnosti in drugih Prešernovih podobah razmišlja tudi dr. Mateja Breščak, kustosinja razstave o Ivanu Zajcu, ki je bila v Narodni galeriji na ogled od oktobra 2023 do februarja 2024. Tedaj je nastal tudi pogovor.

''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' je naslov razstave, ki slovensko arheologijo predstavlja s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo, s simbolnimi predmeti in s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede. Vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo; izdelal, obdelal, cenil, nosil, uporabljal, izgubil ali zavrgel ga je nekdo, ki je nekoč živel na ozemlju današnje Slovenije. Razstavo je skupaj pripravilo kar deset slovenskih muzejev, ki v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade, med njimi so tudi svetovno znani predmeti, kot sta neandertalčeva piščal iz Divjih bab in koščena šivanka iz Potočke zijalke. Prvotno je bila razstava Čivki iz preteklosti predstavljena na 75. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Nagrajena je bila z Valvasorjevim odličjem in priznanjem Slovenskega arheološkega društva. Premierno na slovenskih tleh je do 23. avgusta na ogled v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Sogovornici: • Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma • dr. Daša Pavlovič, vodjo razstavnega projekta (Narodni muzej Slovenije)

Ime tedna je postala Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta Od rokopisa do besede, s katerim so v Narodni in univerzitetni knjižnici s pomočjo prostovoljcev in orodij umetne inteligence sistematično pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela. Pregledana zapuščina je zdaj v obliki tekstovnih prepisov v celoti objavljena na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije in na voljo javnosti. Kandidata sta bila tudi: Brane Čuk, dolgoletni jamar in tajnik Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki, ki se jim je po več kot šestdesetih letih iskanja uspelo prebiti do podzemnega toka reke Studene. Ob tem so odkrili obsežen jamski sistem s kapniki in dvoranami, visokimi več deset metrov, ki po dosedanjih ocenah velja za verjetno največji podzemni jamski sistem na Dolenjskem.  Žiga Šeško, teniški igralec, ki je z zmago v finalu mladinskega turnirja Odprtega prvenstva Avstralije osvojil naslov v posamični konkurenci in Sloveniji priboril prvo moško zmago na mladinskih turnirjih za grand slam. V finale Melbourna se je uvrstil brez izgubljenega niza, z osvojenim turnirjem pa je naredil izjemen korak v svoji športni karieri in se vpisal med najpomembnejše dosežke slovenskega mladinskega tenisa.    

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Več

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.

Družba se razvija v napačno smer – vse postaja zamenljivo, vrednote razpadejo. Kje najdeš zase trdne oporne točke? To je naslov zmagovalnega govora letošnjega govorniškega natečaja za mlade na avstrijskem Koroškem, ki ga razpisujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Včeraj je na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu potekalo zaključno tekmovanje. Udeležilo se ga je sedem kandidatk in kandidatov iz Slovenske gimnazije v Celovcu, Dvojezične trgovske akademije, Višje šole za gospodarske poklice v Šent Petru in Gimnazije Alpe Jadran v Velikovcu. Zmagovalka je Mojca Prosen iz 4. letnika šentpeterske šole, ki bo svoj govor predstavila in nagrado prejela ob podelitvi Tischlerjeve nagrade 2026 Herti Maurer Lausegger v ponedeljek, 26. januarja, v Mohorjevi hiši v Celovcu.

Zdravo. Tokrat slalomiramo med vojno, starimi slovenskimi pregovori, šefi in predelom, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime, ter dejstvom, da je treba biti tudi za živahen metabolizem hvaležen. Vsekakor je praksa dnevnika hvaležnosti nekaj, za kar bi nedvomno lahko bili hvaležni. Potem se pa preselimo v Afriko, na poti proti našim najbližjim sorodnikom, gorilam. Ne izostanejo niti birokracija, evropski Balkanci in čudežna zdravila. Zakaj človeštvo bolj skrbi, da so rakete pokončne, kot pa to, da vrste izumirajo. Tudi o ščurkovi zadnji desni nogi.

V tem prazničnem času se radi odpravimo tudi na ogled jaslic bodisi na posebnih jasličnih razstavah ali pa v cerkvah po Sloveniji. V oddaji o kulturi vam bomo predstavili kulisne jaslice, ki jih je za župnijsko cerkev sv. Antona puščavnika v Železnikih izdelal podobar Štefan Šubic. Te slavijo letos 150 letnico in so izjemen del naše likovne dediščine, ki je bil na ogled tudi v Narodni galeriji. Več o teh jaslicah nam je povedala raziskovalka lokalne zgodovine Marija Gasser.

Fluent Fiction - Serbian: Secrets in the Snow: A Saint Nicholas Day Discovery Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.com/sr/episode/2025-12-07-23-34-02-sr Story Transcript:Sr: Снег је тихо падао, прекривајући брдовити пејзаж Националног парка Тара.En: The snow was quietly falling, covering the hilly landscape of Narodni park Tara.Sr: Један мали, дрвени бунгалов стајао је усамљен, окружен густим зимзеленим јелама.En: A small, wooden bungalow stood alone, surrounded by dense evergreen firs.Sr: Унутар топлог осећаја дома, Милан и Јелена су уживали у дану Светог Николе.En: Inside the warm feeling of home, Milan and Jelena were enjoying the day of Saint Nicholas.Sr: Камин је тихо пуцкетао, бацајући топлину и светлост по целој соби.En: The fireplace crackled softly, casting warmth and light throughout the room.Sr: Милан, увек жељан мистерија, протресао је древну књигу коју су пронашли испод једне старе даске у поду кабине.En: Milan, always eager for mysteries, shook the ancient book they had found beneath an old floorboard of the cabin.Sr: "Погледај ово, Јелена", позвао је, отварајући књигу полако.En: "Look at this, Jelena," he called, opening the book slowly.Sr: Стране су биле пуне криптичних симбола и чудних комбинација слова.En: The pages were full of cryptic symbols and strange letter combinations.Sr: Јелена је притрчала, заинтересована упркос свом скептицизму.En: Jelena hurried over, intrigued despite her skepticism.Sr: "Шта мислиш да то значи?En: "What do you think it means?"Sr: " упитала је, ужурбано покушавајући да препозна неке знаке.En: she asked, hastily trying to recognize some of the signs.Sr: Док су снежне пахуље лелујале напољу, температура је падала, а права мећава се приближавала.En: As snowflakes twirled outside, the temperature dropped, and a real blizzard was approaching.Sr: Али Милан је сада био фокусиран на откриће, спреман да разоткрије све тајне књиге.En: But Milan was now focused on the discovery, ready to unravel all the book's secrets.Sr: "Мора да је то нека врста кода," размишљао је наглас.En: "It must be some sort of code," he thought aloud.Sr: "Морамо покушати да га дешифрујемо пре него што се време погорша.En: "We have to try to decipher it before the weather gets worse."Sr: "Јелена се опија компјутером, тражећи алате за дешифровање.En: Jelena engaged her computer, searching for decoding tools.Sr: Док је Милан анализирао, Јелена је читала о старим методама тајних шифара.En: While Milan analyzed, Jelena read about old methods of secret ciphers.Sr: Било је фрустрирајуће, али они су били тим.En: It was frustrating, but they were a team.Sr: Њихова леђа су подржавала једно друго, и сваки успех је био заједнички.En: They had each other's backs, and every success was shared.Sr: Како су часови пролазили, снежна олуја је загрлила кабину.En: As the hours passed, the snowstorm had embraced the cabin.Sr: Олуја је забушила сваки мост и пут, изолујући их.En: The storm blocked every bridge and road, isolating them.Sr: Али напетост у соби није била само због времена, већ због нагона да реше загонетку.En: But the tension in the room wasn't just because of the weather; it was driven by the urge to solve the puzzle.Sr: Један тренутак инспирације осветлио је Милану: "Јелена, погледај!En: A moment of inspiration lit up for Milan: "Jelena, look!Sr: Сваки трећи симбол значи нешто посебно.En: Every third symbol means something special.Sr: То је кључ!En: That's the key!"Sr: "Задовољство је пребродило њих, док су решавали претпоследњи ред и откривали место сакривено у шуми.En: Satisfaction overwhelmed them as they solved the penultimate line, revealing a place hidden in the woods.Sr: То место би могло да садржи једну од највећих тајни Таре, коју је писац дневника покушао да сакрије.En: This place might contain one of Tara's greatest secrets, which the diary's author had tried to hide.Sr: Док је олуја беснела, Милан и Јелена су се сложили да је сада пренерано.En: As the storm raged, Milan and Jelena agreed that it was too late now.Sr: Морају сачекати да олуја прође, али су обећали да ће истражити чим буде безбедно.En: They had to wait until the storm passed, but they promised to investigate as soon as it was safe.Sr: Током те ноћи, док је ветар био немилосрдни, Милан и Јелена су се згрчили крај ватре.En: During that night, as the wind was relentless, Milan and Jelena huddled by the fire.Sr: Њихови планови за дане који долазе били су запаљиви, пуни чежње за авантуром.En: Their plans for the days ahead were fiery, full of a longing for adventure.Sr: У то малој кабини, док су се смешили једно другоме, Милан је заиста почео да цени Јеленино једноставно признање, док је Јелена гледала на овај догађај као на прилику да прихвати милину нових почињања.En: In that small cabin, as they smiled at each other, Milan truly began to appreciate Jelena's simple acknowledgment, while Jelena viewed this event as an opportunity to embrace the beauty of new beginnings.Sr: Упркос студености зима, срца су им била топла, испуњена љубављу и ишчекивањем за оно што ће тек доћи.En: Despite the chill of winter, their hearts were warm, filled with love and anticipation for what was yet to come.Sr: Са новим споразумом и узбудљивом намером, прича о Милану и Јелени је остала отворена, обећавајући нове странице у њиховој заједничкој авантури.En: With a new agreement and exciting intent, the story of Milan and Jelena remained open, promising new pages in their shared adventure. Vocabulary Words:hilly: брдовитиlandscape: пејзажbungalow: бунгаловevergreen: зимзелениcrackled: пуцкетаоsymbols: симболиcryptic: криптичниblizzard: мећаваdecipher: дешифрујемоunravel: разоткријеcipher: шифараdecode: дешифровањеisolating: изолујућиtension: напетостinspiration: инспирацијеsatisfaction: задовољствоpenultimate: претпоследњиrelentless: немилосрдниhuddled: згрчилиlonging: чежњаopportunity: приликуinteresting: заинтересованаmysteries: мистеријаsafeguard: подржавалаurge: нагонаsecret: тајниfireplace: каминаanalyze: анализираоfrustrating: фрустрирајућеdiary: дневника

V Narodni galeriji je na ogled razstava viktorijanske umetnosti Prebujanje lepote II. Predstavljen je izbor 185 oljnih slik in akvarelov iz zbirke Crowther-Oblak, ki sta jo Narodni galeriji podarila profesor estetike in umetnostne zgodovine iz Irske Paul Crowther in njegova žena, slovenska umetnica Mojca Oblak Crowther. O zbirki je na odprtju razstave spregovoril prof. Crowther.

V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava Prebujanje lepote II . To je izjemna zbirka britanske viktorijanske umetnosti, ki jo je zasnoval in jo raziskuje profesor estetike in umetnostne zgodovine dr. Paul Crowther, skupaj s soprogo, umetnico Mojco Oblak. Prvi del zbirke so v Narodni galeriji razstavili že leta 2014, zdaj pa predstavljajo izbor oljnih slik in akvarelov iz drugega dela te zbirke. V letu 2022 so namreč podpisali donatorsko pogodbo, s katero dr. Paul Crowther in njegova soproga Mojca Oblak celotno zbirko poklanjata Narodni galeriji. Za nedeljsko reportažo si je razstavo ogledal Miha Žorž.

Letošnja 80-letnica vojaškega poraza nacifašizma spomladi 1945 ob izteku ponuja priložnost obuditve dejstev in predvsem spomina na takratne oborožene protagoniste antifašizma v tedanji kraljevini Italiji in sedanji Sloveniji. Ki seveda takrat ni obstajala v mednarodno-pravno-politični obliki kot njena pred in povojna zahodna soseda. Razdeljena je bila med 4 okupacijske oblasti z vseh štirih strani neba. Če rečem obuditev spomina na dejstva, imamo v mislih predvsem vojaško-ideološko-politično moč in učinke obeh odporništev na iztek vojne. Ni niti slučajna le raba označbe 80-letnica vojaškega poraza nacifašizma in ne jubilejna obletnica konca 2. svetovne vojne. Med drugim tudi zato, ker je bil tedanji nasprotnik poražen le vojaško, kot glede na njegovo že dolgoletno, vedno bolj javno navzočnost opažamo bolj in bolj. Kako se tega spominjamo v Sloveniji, in kako se spominjajo teh zgodovinskih dogodkov v sosednji Italiji, posebej v obmejnem območju. O tem se tokrat pogovarjamo z gostoma, zgodovinarjema, dr. Nevenko Troha z Inštituta za novejšo zgodovino in dr. Štefanom Čokom iz Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, osrednji knjižnici Slovencev v Italiji. FOTO: Na snemanju v studiu z leve, Štefan Čok, Goran Tenze, Nevenka Troha VIR: Štefan Čok

V Celovcu so sinoči podelili letošnjo Einspilerjevo nagrado. Prejel jo je Georg Wurmitzer. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta mu jo podelila za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti na Koroškem v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki. Bil je dolgoletni župan občine Albeck iz vrst ljudske stranke, deželni in državni poslanec, leta 1999 je postal član deželne vlade, od leta 2000 do 2004 pa bil deželni predsednik ljudske stranke. Predsednik Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je za naš radio dejal, da so Wurmitzerja spoznali kot velikega poštenjaka, ki je prepričan kristjan in svoje vrednote tudi živi: kar je obljubil, je držal besedo, vedno je prišel na lice mesta preverjat zadeve, tudi proti absolutnim večinam v občinskih svetih in po tem šele odločal … Dostikrat v prid slovenske narodne skupnosti. Njegove sledi so konkretno vidne od Podjune do Zile.

Se še spomnite Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje? To so ilustrirani liki Mikija Mustra, slovenskega ilustratorja in striparja, ki bi 22. novembra praznoval svoj 100. rojstni dan. V Mestnem muzeju Ljubljana so mu posvetili razstavo Miki Muster, njegov rojstni dan pa bodo obeležili tudi v Narodni univerzitetni knjižnici. Mustrov svet je bil pisan, duhovit in poln domišljije; prav tak, kot je bil on sam. In kot se ga spominja njegov sin Miklavž Muster.

V Narodni galeriji v Ljubljani se zaključuje velika umetnostna razstava Barok slikarstvo in kiparstvo. Na ogled bo še do 9. novembra in pred mikrofon smo povabili direktorico dr. Barbaro Jaki, ki nas je v času jesenskih počitnic povabila k ogledu nekaterih največjih likovnih zakladov pri nas. Hkrati pa nam je predstavila tudi tri prihajajoče razstave, ki bodo obiskovalce razveselile v mesecu novembru.

Ko slišimo ime Jože Plečnik, takoj pomislimo na njegovo arhitekturo, na njegovo vsestransko ustvarjalnost, prepoznavnost in perfekcionizem, manj pa na njegovo grafično oblikovanje. Razstava Forma Perennis v Narodni in univerzitetni knjižnici, odprta 16. septembra, pa predstavlja mojstra kot grafičnega oblikovalca. Avtor razstave plečnikoslovec Andrej Hrausky nam približa manj znano področje mojstrovega delovanja tudi v pogovoru z Markom Golja, pove pa še marsikaj zanimivega o mojstru. Nikar ne zamudite.

V Narodni galeriji v Ljubljani se zaključuje velika umetnostna razstava Barok slikarstvo in kiparstvo. Na ogled bo še do 9. novembra in pred mikrofon smo povabili direktorico dr. Barbaro Jaki, ki nas je v času jesenskih počitnic povabila k ogledu nekaterih največjih likovnih zakladov pri nas. Hkrati pa nam je predstavila tudi tri prihajajoče razstave, ki bodo obiskovalce razveselile v mesecu novembru.

Einspielerjevo nagrado 2025 bo prejel Georg Wurmitzer „za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki“. Wurmitzer je bil več dob poslanec ljudske stranke v koroškem deželnem zboru, potem je bil poslanec v državnem zboru, leta 1999 je postal član deželne vlade, nato pa še deželni predsednik ljudske stranke. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Einspielerjevo nagrado podeljujeta osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko njenih meja, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost. Podelitev bo 10. novembra v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govornik bo Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov.

Einspielerjevo nagrado 2025 bo prejel Georg Wurmitzer „za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki“. Wurmitzer je bil več dob poslanec ljudske stranke v koroškem deželnem zboru, potem je bil poslanec v državnem zboru, leta 1999 je postal član deželne vlade, nato pa še deželni predsednik ljudske stranke. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Einspielerjevo nagrado podeljujeta osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko njenih meja, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost. Podelitev bo 10. novembra v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govornik bo Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov.

Obrambni izdatki nikakor nočejo z jedilnika, kar pomeni, da še kako vplivajo nanj. Zato o Parlamentarni skupščini Nata, ki jo je gostila Ljubljana. Podrobnosti, tudi ustreznejša poročanja o dogodku, najdete v običajnih medijih, kot analitična avantgarda pa se spoprimimo z eno samo mislijo generalnega sekretarja. Takole je sporočil članicam in njihovim državljanom: "3,5 odstotka BDP potrebujemo, da bomo ohranili Atlantik, Arktiko, Evropo in ZDA varne." Takole je rekel – in kdo smo mi, da bi dvomili o njegovih besedah. Ali namenih, če smo že pri tem. Ampak samo zaradi informativne vloge nacionalnega medija razčistimo nekaj dilem … Da ohranimo omenjene pokrajine varne, pomeni, da jih obranimo pred sovražnikom. Sovražnik, tako generalni sekretar, ima očitno velike apetite po Atlantiku, Arktiki, Evropi in ZDA. Za varnost teh področij, območij in držav bo šel naš denar. Slovenci nismo naivni, predvsem pa ne brezglavo razsipni, da ne bi poskusili nekaj prišparati … Pod dva odstotka, kot dajemo zdaj, se zdi sprejemljivo, tako da moramo samo nekoliko oklestiti pri treh ali štirih postavkah, pa spustimo odstotke do današnje vrednosti. Šparovnost je lepa čednost in na prvi pogled se zdi, da bi najlažje prišparali pri Arktiki. Pustimo vnemar, da pri pešajočem javnem šolstvu zadnje generacije volivcev ne ločijo več natančno med Arktiko in Antarktiko – po podobni analogiji, kot se mešata Iran in Irak. In bi se verjetno Slovenija in Slovaška, če po naključju ne bi živeli v eni od obeh. Kakorkoli. Arktika se zdi zelo zelo oddaljena, ampak kot članica Nata smo zavezani braniti vse, kar brani Nato. Zdaj: morski levi, tjulnji in nekaj Eskimov se zdijo za slovenski braniteljski potencial precej abstraktna zadeva, ampak glede prihrankov se moramo vprašati, kdo je na Arktiki resnični sovražnik. Če vprašaš tam gori, koga se resnično ves čas in najbolj bojijo, ti bodo vsi odgovorili – se pravi tjulnji, polarne lisice, arktični zajci in Eskimi – da severnega medveda. Severni medved je največji plenilec na Arktiki in če Rutte misli z ohranjanjem arktične varnosti na Ruse in njihove apetite, se moti. Vsako živo bitje na daljnem severu se enega polarnega medveda boji bolj, kot se boji stotih Rusov. Če smo že pri tem … Sicer ne vemo zagotovo, ampak rajtamo, da se tudi Rusi sami bojijo polarnih medvedov. Za ohranitev Arktike varne bi se morali slovenski obrambni strokovnjaki, pa vojska, si mislimo, odpraviti na jago severnih medvedov. Kar pa se zdi problematično, ker ne zmoremo upleniti niti domačih rjavih, ki po Rakitni strašijo prebivalce; če pa jih že dobimo pred cevi, se oglasi kakšna civilna iniciativa. Se pravi, da moramo nemudoma pojasniti gospodu generalnemu sekretarju, da smo Slovenci za varovanje Arktike čisto neprimerni in da bi vsled tega prispevali le tri odstotke BDP. Svojo polovico odstotka odstopimo nekomu, ki ima z mrazom in ledom večje veselje. Dancem, recimo. Potem gremo naprej. Tu so Američani. Se pravi, da se moramo s tremi odstotki potruditi, da bodo ostali varni tudi Američani. V tej državi je situacija še bolj zapletena, kot je to na skrajnem severu. Kot vemo, so največji sovražniki Američanov in njihove varnosti Američani sami. Američani imajo s pobijanjem Američanov veliko veselje in letne številke mrtvih gredo v tisoče. Slovenci pa, kot veleva dobra vzgoja, se v prepire drugih ne vtikamo radi. Vsaj ne z odstotki. Pa še nekaj je. Z Melanijo, ki je kljub posavski provenienci mentalno očitno najbolj stabilen del družine Trump, za varnost Amerike naredimo več kot nekatere druge članice Nata. Tako nam lahko na račun Amerike Rutte ponovno zmanjša prispevek za pol odstotka. In smo že na 2,5. Atlantik bomo branili z vsemi silami. Slovenci radi hodimo na morje. Država bo prispevala vsa plovila, ki so ji na razpolago. Policija policijski čoln, vojska vojaško ladjo, Narodni muzej pa koliščarski deblak. Namesto po jadranskih obalah se bomo razmestili po atlantskih in namesto "Večeras je naša fešta" prepevali "Jutri gremo v napad!" Vse ostalo bo ostalo enako. Tako pridemo do Evrope in njene varnosti. Ki jo je treba ohraniti z vsem, kar imamo. Parlamentarna skupščina Nata je bila v Ljubljani o tem jasna. Evropo bomo branili z orožjem in z obrambnimi izdatki. O tem ni dvoma. Kot kaže, jo branimo in jo bomo branili pred Rusi. Nekoliko manj je jasno, kako jo bomo obranili pred domačimi norci. Oziroma, če citiramo slavnega Rusa: "Glave nas bodo stali bedaki v lastnih vrstah."

V tednu razglasitve Nobelovih nagrad je bil danes ob 13h razglašen tudi dobitnik Nobelove nagrade za literaturo. Švedska akademija je ime nagrajenca sporočila na svojem sedežu v švedski prestolnici Stockholm. Letošnji prejemnik Nobelove nagrade za literaturo je madžarski pisatelj László Krasznahorkai in sicer za "svoj presunljivi in vizionarski opus, ki sredi apokaliptične groze potrjuje moč umetnosti". Krasznahorkai, ki je pred enajstimi leti prejel tudi nagrado Vilenica, je avtor osamljenih, marginalnih ljudi, ki glasno opozarja na slabosti sodobne družbe. V oddaji več tudi o prvi operni premieri nove sezone v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer bodo na oder prvič postavili komično enodejanko Potovanje v Reims, ki je nastala izpod peresa Gioacchina Rossinija. Predstavljamo tudi novo pesniško zbirko Borisa Pangerca, upokojenega profesorja slovenščine, pesnika, pisatelja, publicista in oljkarja, ki je italijanski izbor svoje poezije z arabskimi prevodi predstavil v tržaški Narodni in študijski knjižnici v Trstu.

Razmere Slovencem še nikoli niso bile tako naklonjene, kot ravno zdaj. Tako je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko. V mislih je imel področje sodstva. Pred dnevi je namreč kot novi predsednik deželnega sodišča v Celovcu prisegel Manfred Herrnhofer, ki se, tako kot zvezna ministrica za pravosodje, dr. Anna Sporrer, zavzema za popolno izpolnitev sedmega člena Avstrijske državne pogodbe na področju sodstva. Postopoma naj bi bila mala sodišča, kjer že kmalu ne bo niti enega slovenskega sodnika, opuščena, v zameno bi pa dobili okrajna sodišča v Beljaku, Celovcu in Velikovcu. V Celovcu naj bi pa postalo dvojezično tudi deželno sodišče z modernim servisnim centrom, prevajalci, dvojezičnimi tajnicami, skrbništvom in ostalim dvojezičnim osebjem. Narodni svet tako razširitev podpira. Namesto enajstih občin bo tako imelo dostop do dvojezičnega sodstva kar šestintrideset dvojezičnih občin. Dr. Inzko pričakuje, da bo že kmalu prišlo do razširitve veljavnostnega območja za dvojezično sodstvo. Še to: na slovesnosti prisege Herrnhoferja za novega predsednika deželnega sodišča v Celovcu je zadonela tudi slovenska pesem.

Razmere Slovencem še nikoli niso bile tako naklonjene, kot ravno zdaj. Tako je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko. V mislih je imel področje sodstva. Pred dnevi je namreč kot novi predsednik deželnega sodišča v Celovcu prisegel Manfred Herrnhofer, ki se, tako kot zvezna ministrica za pravosodje, dr. Anna Sporrer, zavzema za popolno izpolnitev sedmega člena Avstrijske državne pogodbe na področju sodstva. Postopoma naj bi bila mala sodišča, kjer že kmalu ne bo niti enega slovenskega sodnika, opuščena, v zameno bi pa dobili okrajna sodišča v Beljaku, Celovcu in Velikovcu. V Celovcu naj bi pa postalo dvojezično tudi deželno sodišče z modernim servisnim centrom, prevajalci, dvojezičnimi tajnicami, skrbništvom in ostalim dvojezičnim osebjem. Narodni svet tako razširitev podpira. Namesto enajstih občin bo tako imelo dostop do dvojezičnega sodstva kar šestintrideset dvojezičnih občin. Dr. Inzko pričakuje, da bo že kmalu prišlo do razširitve veljavnostnega območja za dvojezično sodstvo. Še to: na slovesnosti prisege Herrnhoferja za novega predsednika deželnega sodišča v Celovcu je zadonela tudi slovenska pesem.

Predstavljamo letošnjo prejemnico Rožančeve nagrade Uršo Zabukovec, ki je žirijo prepričala s knjigo esejev La Routine: Dostojevski in transhumanizem, predstavljamo tudi nagrajenko 34. natečaja lastovka programa Ars Nino Dragičević in njeno kratko zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije, pa tri festivale – festival novomedijske kulture Speculum Artium, literarno-kritiški festival Pranger in zvočno-glasbeni festival Topot, vmes se sprehodimo še po razstavi z naslovom Forma perennis – Jože Plečnik kot grafični oblikovalec, ki je na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Playlist: Animatori - Ljeto nam se vratiloNarodni dar - Kad zapiva moja AnaVinko Coce - Sveta AnaVuco - Lipa AnaZagrebacki malisani - Volim djeda i bakuMarko Perkovic Thompson - Moj dida i jaKrunoslav Cigoj - Prolazi zivotKUD Dangubice - Goro,goro visoka siJosip Pintaric - Oprosti Boze

Začetek zime je, čas, ko svizci spijo zimsko spanje. »Šest mesecev spanja? Ne pride v poštev!«, se upre mali svizec. Svizci morajo pozimi spati, da prihranijo moči. Poleti in spomladi se hranijo s sadjem, drevesnim lubjem, črvi, čebulicami rastlin, cvetnimi popki, deteljami in pajki ... Tako pridobijo čim več teže in se pripravijo na dolg spanec. Ko si napolnijo zaloge, pride zima in skrijejo se globoko v hibernaculum. Hibernaculum je latinska beseda, ki pomeni zimsko zatočišče. Pod zemljo se namestijo na ležišču iz suhe trave in stisnejo skupaj, da jim je toplo. A mali svizec sovraži spanje ... La marmotte : Marmotton ne veut pas dormir ! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Podajmo se na pot po osrčju afriške savane v družbi največjega kopenskega sesalca: slona. Njegova mogočna pojava res naredi vtis, visok je tri metre in težak kot šest avtomobilov, vendar ima slon še veliko drugih prednosti. Dva velika uhlja, da bolje sliši, dva podaljšana sekalca, okla, s katerima se brani in neverjeten trobec, s pomočjo katerega diha, se sporazumeva, jé ali utrga cvetlico. Seveda takšen velikan ne poje le kokosovega oreha za zajtrk. Vsak dan zaužije okoli dvesto kilogramov trave, rastlin in sadja ter popije toliko vode, kot je natočimo v kopalno kad. Za sporazumevanje s svojo čredo, to je s svojo družino, ne potrebuje mobilnega telefona, temveč proizvaja infrazvočne valove, ki se lahko prenašajo več kilometrov daleč. Danes boš spoznal Temba, osemletnega slonjega mladiča, ki bi si ga krokodil skoraj privoščil za obrok. Na srečo so člani črede vedno v bližini, saj pri slonih največ štejeta občutek za družino in vzajemna pomoč. L'éléphant : le colosse qui jouait de la trompette Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9) Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10) Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša Grčman Fonetičarka: Mateja Juričan   Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Sipa ima izredne moči: plašč nevidnosti, super razpršilec črnila, vendar se nima s kom igrati skrivalnic, razen morda z lačnim morskim psom ... Ima ovalno in ploščato telo ter deset lovk, od katerih sta dve podaljšani. Živi v čudovitem svetu, ki ga poseljujejo ribe, kiti, morski psi, rakovice, morske zvezde, kozice, morske vetrnice in koralni grebeni: v oceanu. Sipa lahko po želji spremeni barvo in tudi svojo teksturo. V trenutku lahko postane pesek, morska alga ali celo skala, brezhibno se zlije z okolico. To ji zelo koristi pri lovu ali pri begu pred plenilci. In to še ni vse: njeno telo oddaja svetlobo, podobno bliskom, ki naelektri njen plen in ga hipnotizira, da ne more pobegniti. Ima tudi skrivno orožje: vrečko s črnilom! Bolje, da je ne prestrašite, sicer lahko v obraz dobite črno barvilo, ki se imenuje sepija. Jesti ali se pustiti pojesti? Ji vse te super moči lahko omogočijo, da se izogne nevarnostim?La seiche : championne du cache cache sous-marin Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Od drevesa do drevesa vznemirjena mama orangutanka išče svojega pogrešanega mladiča. Da le ni v nevarnosti. Orangutan je ena izmed človeku najpodobnejših opic. Kitajci ga imenujejo šing šing, kar v kitajščini pomeni človek opica. V nasprotju z ljudmi, ki živimo pri tleh, šing šing živi visoko v vrhovih orjaških dreves tropskega deževnega gozda, na otokih Borneo in Sumatra v jugovzhodni Aziji. To je zelo daleč od nas, med Indijskim in Tihim oceanom. Da bi prišel z enega drevesa na drugo, orangutan ne skače, ampak hodi po veji ali lijani kot po drogu. Upogne jo, dokler ne doseže veje drugega drevesa. Pri tem je zelo previden, veje se drži vsaj z eno roko in obema nogama. Če se veja zlomi, pade. Zato vedno skrbno izbere le najmočnejše veje in ovijalke. Kljub vsemu je mama orangutanka zaskrbljena. Svojemu malčku je že stokrat rekla, naj se ne potepa.L'orang-outan : jamais sans mon petit! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Noj v svojem telesu skriva več zvijač. Ima mišičasta stegna, s katerimi pobegne pred plenilci, in čudovito perje, s katerim privablja samice. Ta nenavaden ptič, največji na svetu, je visok več kot dva metra in tehta do 130 kilogramov! Živi v afriški savani, kjer se njegovo močno golčanje sliši kilometre daleč. Te nenavadne zvoke noji oddajajo z zaprtimi kljuni, njihovi dolgi vratovi pa se pri tem napihujejo kot balon. Nojeva peresa sijoče črne in brezmadežno bele barve so navduševala elegantne dame v prejšnjem stoletju. Hijene pa se ne zadovoljijo s perjem, temveč obožujejo nojevo meso. Na srečo noj zelo hitre teče in lahko doseže hitrosti do 90 kilometrov na uro, ima pa tudi močan krempelj, s katerim lahko svoje plenilce spravi v zelo neugoden položaj. Pst! Zdaj je sezona parjenja in noj bo uprizoril osupljivo ljubezensko predstavo, vredno ogleda. L'autruche : Une redoutable charmeuse Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Vzemi klobuk, steklenico vode in visoke škornje, gremo v Južno Ameriko na srečanje z nenavadno živaljo, mravljinčarjem. Mravljinčar je žužkojed nenavadnega videza, ima košat rep, s katerim se med počitkom pokrije in prste z dolgimi kremplji. Dva dobro usmerjena zamaha z najdaljšim krempljem, nekaj solz, da se zemlja zmehča, in hop, že prodre v bivališče kolonije mravelj, s katerimi si napolni svoj želodec. S svojim petdeset centimetrov dolgim jezikom jih z vso hitrostjo posrka vase. Ker nima zob, jih stisne ob nebo in lica, zgnete v želodcu in zdrobi ob pomoči drobnih zrnc zemlje, ki jih je prav tako pogoltnil. Je požrešen, pa vendar daljnoviden in si mravlje pusti tudi za prihodnjič. Oh, smrdi po zažganem. Gozd gori in v amazonski džungli vlada panika. Bo naš mravljinčar rešil svojo kožo?Le Fourmilier : Sauve qui peut ! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Klapavica nima ne nog ne oči ne možganov in živi v lupini. Ob vsakem plimovanju se pogumno spopada z življenjem. Tam, kjer živijo klapavice, je morje nenehno v gibanju, pod vplivom lune in sonca se večkrat na dan dvigne in upade. Ko se oddalji od obale, pravimo, da je oseka, in pritrjene na skalah lahko opazimo kolonije klapavic. Klapavica je školjka z mehkim telesom in lupino, ki jo ščiti. Ta je iz dveh delov in to ji omogoča, da se po potrebi zapre in odpre. Ob oseki so klapavice vidne na skalah in zelo ranljive. Ostanejo zaprte. Na srečo so njihove lepe modrikaste lupine zelo trde. Tesno stisnjene skupaj ščitijo školjko pred zunanjimi vplivi kot prava trdnjava!La moule : la folle journée Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Med komarji je samica tista, ki lovi. A kaj sploh vemo o živalci, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove? Ta nenavadna žuželka ima šest nog, glavo, oprsje in zadek, ki mu rečemo tudi trebuh, dve krili in rilček z bodalcem, s katerim samica piči in posesa kri svojih žrtev. Če samica vzame nekaj kapljic naše krvi, to ni zato, da bi potešila svoj tek, temveč zato, da ustvari jajčeca, preden jih odloži v vodo. Težava je v tem, da pri prehajanju s telesa na telo samica prenaša nekatere zelo nevarne bolezni. Samci komarjev se tako kot čebele in metulji hranijo s cvetličnim nektarjem in tako s prenašanjem cvetnega prahu, opraševanjem, omogočajo razmnoževanje rastlin. Poleg tega življenje komarjev ni brez tveganja, saj so prava poslastica za pajke, kačje pastirje, lastovke, kuščarje in netopirje. Slišite ta nadležni zvok? Gospa komarjeva se skriva med pastmi, ki jih nastavlja pajek, in roko, ki maha okoli nje ... Bo naša samica komarja na koncu sploščena kot palačinka?Le Moustique : l'aventurière mal-aimée Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Morski konjiček je nenavadna riba. Pravimo mu morski konjiček, ker njegova glava spominja na glavo konja. Ima kot opica dolg rep, ki se lahko zvija in odvija kot jojo. Z njim se lahko oprime vsega. Pod kožo ima neke vrste oklep, to so kostne ploščice, ki ga ščitijo in zaradi katerih je videti kot zmaj! Pred davnimi časi so Grki odkrili to ribo, ki je bila tako neobičajna, da so mislili, da je čarobna. Poimenovali so jo hipokampos ... Hipos za konja in kampos za morsko pošast. Pravzaprav gre za pošast v velikosti špageta! A med nami povedano, morski konjiček ni v resnici prav nič strašen! Morski konjiček ima srečanje s svojo zaročenko in če bo hotel priti pravočasno, bo moral zares pohiteti. Bo po nevihti, ki je vse odnesla, prišel pravočasno na poroko? Nemogoč izziv za najpočasnejšo žival na svetu. L'hippocampe : le petit cheval des mers qui voulait être papaAvtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Kengurujček Joey, kot Avstralci imenujejo mladiče kengurujev, je zelo boječ. Še nikoli ni šel iz mamine vreče. A danes nima izbire, moral bo skočiti. Joey je rdeči kenguru, ta vrsta je največja od vseh kengurujev in lahko doseže velikost človeka. Ima dolga stopala kot vsi kenguruji iz družine vrečarjev skakačev. V latinščini tej družini rečemo macropodidae, kar prihaja iz grščine: makros pomeni dolg, pous pa stopalo. Zadnje noge kenguruja imajo dolga in vitka stopala, ki lahko zrastejo več kot 26 centimetrov. Vsako stopalo ima štiri prste, dva s kremplji in dva tanjša, ki sta zraščena skupaj. Kenguru se premika z veličastnimi skoki. Skoči najmanj do višine košarkaškega koša in za dolžino celega avtobusa. Kot bi bil orjaški zajec. Ko se premika, se njegov rep giba kot nihalo ure. Pri počitku svoj dolg rep uporabi, da se nanj nasloni, kot da bi imel še tretjo nogo. A zaenkrat je Joey še na toplem v mamini vreči. Le kangourou : Joey "Grands pieds" a peur de tout Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9) Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10) Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša Grčman Fonetičarka: Mateja Juričan   Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

V Mariboru se začenja Festival Lent, ki se vrača na Lent, mariborsko dravsko nabrežje, po njegovi skoraj končani prenovi. V devetdnevnem programu, do 29. junija, bo povezoval glasbeno in uprizoritveno umetnost, nevladne organizacije in sestrske festivale. Narodni dom Maribor je zasnoval program te 32-e izvedbe s 170 tisoč evri občinskega sofinaniranja, letos pa je napovedana tudi, drugič po letu 2014, dodatna pomoč države. Kako festival Lent prepoznava mariborska občina – in kako država? Kje se končajo želje ustanovitelja in kje nastopi resničnost, kajti festivalski milijonski proračun polnijo po večini z donatorskimi in sponzorskimi sredstvi? Kaj prinaša njegova 32. izvedba? Koliko entuziazma in programske kombinatorike je v danih okoliščinah potrebne za organizacijo tega največjega mednarodnega festivala na prostem v Sloveniji? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor; Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora, Vilinskega mesta in programov nevladnih organizacij na Festivalu Lent.