Podcasts about dnevi

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Washington, kjer se bo danes srečal z ameriškem kolegom Donaldom Trumpom. Ta je pred pogovori poudaril, da Zelenski lahko konča vojno z Rusijo, če to želi. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je medtem sporočil, da so na petkovih pogovorih med Trumpom in Putinom dosegli napredek pri iskanju soglasja, a da je razhajanj veliko. Da bi dosegli mirovni sporazum, mora biti Ukrajina vključena v pogovore, je še dejal. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob ameriških carinah in azijski konkurenci napoveduje zaščitne ukrepe za jeklarsko industrijo. - Poenostavljeni postopki usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Stroka za celovitejšo prenovo zakonodaje. - Ptuj znova središče pesniškega dogajanja. Začenja se festival Dnevi poezije in vina.

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Aleksander Golja. Primož Mlačnik je kulturolog in pisatelj, zaposlen kot docent na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Poleg številnih znanstvenih člankov je avtor znanstvene monografije z naslovom Poročilo o melanholiji: primer Kafka (2020), kratkoprozne zbirke Šarm (2017) in romana Otok psov (2022), za katerega je bil pred dvema letoma nominiran za nagrado kresnik, in romana Surferski dnevi. Poleg lucidnega kolaža na zeleni naslovnici nas k branju zgodbe o dogodivščinah surferske druščine privabita tudi ilustracija zemljevida večine znamenitosti iz knjige in opis glavnih junakov na začetku romana. Roman Surferski dnevi je sestavljen iz dveh delov, napisanih iz vidika dveh glavnih junakov – prvi del iz prvoosebne perspektive portugalskega surferja Homerja Fernandeza, drugi del pa iz tretjeosebnega vidika prekarnega detektiva in nekdanjega policista Caetana Assunta, ki preiskuje smrt prvega in ves čas upa, da mu bodo podaljšali enomesečno pogodbo. Čeprav lahko roman beremo kot kritiko prekarnih delovnih razmerij, v katere so ves čas vpeti skorajda vsi surferji v zgodbi, saj zaradi manka začasnih del ne morejo uravnotežiti finančne neodvisnosti in svobode, ki jo prinaša ocean z velikanskimi valovi, ga lahko beremo tudi kot kritiko bogatih in nadutih surferjev, ki izkoriščajo revne surferje za to, da na njihovih plečih doživijo pet minut slave. Surfanje je tako že na začetku romana predstavljeno kot metafora za dvig iz revščine in iniciacija v zrelo dobo materialne in čustvene neodvisnosti. Mali Fernandez, ki ga oče njegovega najboljšega prijatelja skupaj s Fernandezovo mamo deložira iz skromne hiške v bližini obale, saj v nekem trenutku ne zmoreta plačevati vedno višje najemnine, izreče presunljivo misel, v kateri strne surfersko filozofijo: “Surfanje je postalo fantazija o dvigu iz revščine. Zaživeti neki drug lajf … Ampak nisem znal ali hotel zaživeti drugega lajfa. Znal sem samo surfati, ničesar drugega si nisem želel. Ničesar, absolutno ničesar. To je postalo problem. Večkrat. Videl sem skozi slike in strategije, s katerimi nas je družba reveže želela prisiliti, da sodelujemo. Že zgodaj sem zasovražil pozerje. Tudi pozerje, ki so dobro surfali. Malo teže, a brez resnih problemov celo šminkerje, ki so imeli dobro srce, a so v mladosti nasedli istim surferskim revijam kot jaz. Ameriška Surfer, portugalske Surf Portugal, Onfire, Splash – brez teh revij ne bi bil enak, ampak v njih sem prebral toliko pozerskih intervjujev s portugalskimi wannabeji, ki so surfanje popularizirali, a tudi pokvarili. Najprej so bili potepuhi in uporniki, nato so hoteli postati sponzorirani športniki.” Nekaj, kar na začetku deluje kot uporniška in romantična surferska subkultura, se tako v očeh bralca postopoma razkriva kot nepravičen kastni sistem, na dnu katerega so utrjeni, a zaradi nenehne menjave del tudi utrujeni in podplačani deskarji, ki čakajo na orjaški val svojega življenja, na vrhu pa je kasta bogatih deskarjev, ki se izživlja nad siromašnimi in jim ponuja različne življenje ogrožajoče projekte. Mlačnik v prvem delu lepo opisuje družbeno diskrepanco med različnimi “kastami”, utrjevanje socialnih statusov in surferskih simbolov ter prvinsko hrepenenje po preseganju vsega zemeljskega v neskončnem čakanju na val, ki bo odtehtal vse muke. Mali Fernandez ima tako že od vsega začetka smolo, saj ga obkrožajo ljubosumni in povzpetniški prijatelji, ki ga za nameček vodijo v svet alkohola, droge in nasilja. Čeprav iz policijskega, toksikološkega in obdukcijskega poročila, ki vznikne proti koncu romana, ne izvemo več kot to, da verjetno ni šlo za samomor ali nesrečen splet okoliščin, temveč za umor, nas pisatelj po drugi strani drži v šahu tudi z osebnima zgodbama detektiva Caetana in forenzične kriminologinje Glorie Esteves, ki imata hudičevo dober razlog, da ne zaključita prehitro z domnevami, saj potemtakem ne bi dobila podaljšane delovne pogodbe pa tudi nadaljnjih priložnosti za medsebojno flirtanje ne. V prvem delu romana Mlačnik zelo duhovito in spontano razvija psihološke like, v drugem delu pa mu povzročata težave preskok med preteklostjo in sedanjostjo ter kronološki način podajanja informacij, kjer se vse vrti okrog detektiva in njegovih osebnih strahov in ambicij. Čeprav na koncu romana izvemo, kdo je ubil malega Fernandeza, občutek nedokončanosti in opeharjenosti nekako obvisi v zraku, saj med branjem ne dobimo manjkajočega koščka v mozaiku dogodkov zadnjo noč pred umorom. Morda bi dramaturški manko pisatelj lahko nadoknadil, če bi v prvi del romana uvrstil še eno poglavje, ki bi razodelo dogajanje v zadnjih urah pred smrtjo glavnega junaka in razkrilo stopnjujočo se napetost med njim in morilcem. Tako pa se nam zdi smrt mladega Fernandeza, ki je tik pred tem, da ujame val svojega življenja, vsaj dvojno krivična – tako iz vidika zastopanja surferske etike kot iz vidika čakanja na zadoščenje. Na zadoščenje zaradi krivične deložacije, metanja polen pod noge s strani ostalih surferjev in potrjevanja kvalitetne in suverene drže v oceanu plenilcev. Odlika romana Surferski dnevi je torej v tem, da nam Primož Mlačnik pokaže, kako je meja med plenilcem in plenom, žrtvijo in morilcem, trenutkom in neskončnostjo med surferji zabrisana in kako na koncu dneva ostane le boj za golo preživetje: “Vsi smo surferski detektivi. Raziskujemo ocean, preiskujemo obzorje, razlikujemo med dobrimi in slabimi valovi ter odrejamo pravico. V naših očeh je največji zločin neposurfan val. Naša naloga je, da ga najdemo. Napadamo kot morski psi, v drsenju uživamo kot delfini. Iščemo največjo hitrost, nesmrten trenutek negibnosti in ustavljenega časa. Ko se znajdemo sredi sikajočega pršenja, vsak vesel ali žalosten življenjski dogodek presojamo skladno s tem veličastnim trenutkom. Najbolj nasilni valovi postanejo nam naklonjena nesebična dobrota oceana, medtem ko se kopensko življenje spremeni v niz zločinskih incidentov.”

Rafaelova družba tudi to poletje pripravlja Višarske dneve mladih. Program je namenjen mladim iz zamejstva, izseljenstva in matične domovine. Poleg izobraževalnega dela in srečevanj z domačini in strokovnjaki s področja integracije in zgodovine je veliko časa na voljo za druženje in duhovno obogatitev. Kot je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar, bodo letošnji potekali na najzahodnejšem delu Koroške, s poudarkom na Beljaku in Špitalu ob Dravi. Višarski dnevi mladih se bodo začeli 31. julija, sklenili pa 3. avgusta na Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah. Rafaelova družba vabi mlade iz zamejstva, izseljenstva in matične domovine.

Kulturno društvo Jožef Virk Dob vabi ta konec tedna na že 27. dneve komedije v letno gledališče Dob pri Domžalah. Tja nas je povabila članica društva Marta Starbek Potočan. V drugem delu pa še o logaškem Festivalu VERIS, ki poteka v organizaciji Glasbene šole Logatec in ima skoraj četrt stoletno zgodovino. Z nami je bil ravnatelj Primož Malavašič.

Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.

Glasbeni utrip tokrat začenjamo s praznikom slovenske glasbe, in sicer pozornost namenjamo 39. slovenskim glasbenim dnevom. Poleg tega prisluhnite še komentarjem koncerta za abonma Kromatika (Simfonični orkester RTV Slovenija, Ivan Krpan, Ivan Hut), koncerta za Srebrni abonma (Simon Trpčeski), večeru iz cikla ArsSonica (Luka Juhart, Uroš Rojko), in koncertu Dihi z glasbo Alda Kumarja. Spremljali smo še Bravničarjevo tekmovanje za mlade violiniste ter dva jubilejna koncerta: enega na 333. rojstni dan Giuseppeja Tartinija, enega pa ob 100. obletnici rojstva Ivana Ščeka.

Na Bledu se danes v organizaciji Zavoda za kulturo, Javnega zavoda Turizem in Muzejskega društva Bled začenjajo prvi Blejski zbirateljski dnevi. Da smo Slovenci tak dogodek potrebovali, potrjuje dejstvo, da bo že v prvi izvedbi sodelovalo več kot 60 razstavljavcev iz 9 držav. Na Bledu, ki ga je v teh dneh zasedla tudi svetovna biatlonska karavana, pa pričakujejo tudi ogromno število ljubiteljev in zbiralcev filatelije, kartofilije, numizmatike, mineralov in fosilov ter antikvitet. Na ogled, pa tudi za nakup in menjavo bodo v blejski Festivalni dvorani tako na voljo številni artefakti, kot so stari bankovci, kovanci, vrednostni papirji, delnice, filatelistični materiali in znamke, predvsem pa bo dogodek priložnost za raziskovanje zgodovine in čarov preteklosti, druženje, izmenjavo izkušenj in odkrivanje edinstvenih zbirk. Prvič pa si bo mogoče tudi v živo ogledati meteorit Jesenice, Bojo, ki je leta 2009 padel na območje Mežakle, in plakat z nagrajeno likovno rešitvijo za spominski kovanec, ki bo izdan ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra. Na fotografiji: Janez Fajfar, Urša Vernik in Srečo Vernik

Tudi letos bodo kot uvod v novo uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki bo prihodnje leto, v Škofji Loki in okolici pripravili Dneve Škofjeloškega pasijona. V Kulturnih utrinkih smo predstavili program dogodkov, ki bodo potekali med 18. marcem in 21. aprilom.

Pisateljica, novinarka, prostovoljka, igralka, profesorica in neutrudna bralka Manca Košir je velik del svojega življenja posvetila širjenju ljubezni do branja in spodbujanju bralne kulture med ljudmi. Pobudo, da peti marec, njen rojstni dan, razglasimo za vseslovenski dan branja, so podprle številne institucije po Sloveniji. V Idriji pa v tem tednu potekajo prvi Pasolinijevi dnevi. Eden najbolj vsestranskih ustvarjalcev 20. stoletja je namreč del svojega otroštva preživel v Idriji, česar se je z naklonjenostjo spominjal v več literarnih delih.

Gledališka, lutkovna in kabaretna predstava, slikarska razstava, okrogla miza o koroški cerkvi in slovenski kulturi, koncert Koroška pesem prek meja - kar 12 dogodkov bo v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani od 22. marca do 23. aprila. Pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Predstavil jih je Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.

Danes se bodo v Slovenski kinoteki začeli Dnevi etnografskega filma. Ogledati si bo mogoče od filmov z etnomuzikološkimi in ekološkimi poudarki, filmov, ki obravnavajo vojne in migracije, do filmov, ki tematizirajo odnos do božanstev in duhov umrlih prednikov.

Lina Akif je dramska igralka in performerka, ki je na letošnjem 33. festivalu Dnevi komedije prejela nagrado žlahtna komedijantka, in sicer za vlogo v predstavi Tatovi podob v produkciji zavoda Emanat. Članica Slovenskega mladinskega gledališča je v tehnoburleski poustvarila Kamalo Harris in Štajerko v boju za naziv vinske kraljice. Kot je zapisala strokovna žirija, se je Lina Akif izkazala kot izvrstna komedijantka, ki s svojo močno igralsko prezenco, drzno performativno držo v gledalcu na eni strani izvablja smeh in na drugi povzroča čustvene pretrese. Četudi sta njeni točki začinjeni z obilico humorja, služita kot opomin, v kakšnem svetu živimo, pa si ne bi želeli. V oddaji smo se z žlahtno komedijantko pogovarjali o svetu, v katerem živimo, komičnem v gledališču in družbi ter potencialih absurdnega v njenih prihajajočih projektih.

Na predvečer Slovenskega kulturnega praznika bo v Cankarjevem domu osrednja prireditev, ki jo letos režira Primož Ekart. Pozanimali smo se o osrednji misli proslave, ki obkroža tudi podelitev najvišjih nagrad za umetniške dosežke. Odrskemu dogajanju se bomo posvetili tudi z napovedmi nocojšnjih premier po različnih slovenskih gledališčih. Te so: Otello v mariborski operi, Dnevi zavrženosti v gledališču Koper, Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika v Slovenskem mladinskem gledališču ter 150 BPM v Anton Podbevšek teatru v Novem Mestu. Vabimo vas k poslušanju!

Ustavili smo se v Sarajevu, kjer so se začeli 8. Dnevi sodobnega slovenskega filma, s slovenskim veleposlanikom v Pragi smo se pogovarjali o decembrskih prireditvah in srečanjih s Slovenci na Češkem ter njihovem pomenu za tamkajšnjo slovensko skupnost, pomudili smo se v Argentini in zabeležili, kako so minulo soboto zaznamovali 37 let slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo, ki deluje v Buenos Airesu, nekaj pozornosti pa smo namenili tudi predprazničnemu vzdušju v poletni argentinski prestolnici. Skočili pa smo tudi na Sever Evrope in se ustavili pri rojakih na Švedskem, ki ta konec tedna v Stockholmu pripravljajo tradicionalni Božični koncert.

Poezija Valžine Mort (1981), v Belorusiji rojene in v Ameriki živeče pesnice in prevajalke, predstavlja edinstven pesniški glas v sodobni literaturi, ki združuje osebno in politično, pa travmatično in sublimno. Posebno mesto v njeni poeziji imajo tudi podobe, s katerimi pesnica ustvarja kompleksno sliko, v kateri se prepleteta sedanji in pretekli čas. Valžina Mort, ki že skoraj dvajset let živi čez lužo, kjer poučuje na Univerzi Cornell v zvezni državi New York, je za svoje delo prejela številne nagrade, med drugim leta 2004 tudi kristal Vilenice. Poezijo piše v dveh jezikih. Dodaja, da v dveh tujih jezikih, in prav zato, kot še pravi, jezika ne časti. Avtorica je letos kot častna gostja nastopila na festivalu Dnevi poezije in vina. Ob tej priložnosti je pri založbi Beletrina v prevodu Kristine Kočan pod naslovom Pesem o belih jabolkih izšel izbor iz treh njenih pesniških zbirk, napisanih v angleščini, mi pa smo se takrat na Ptuju z njo pogovarji o njeni poeziji, Ameriki, jeziku in Belorusiji. Foto: Gregor Podlogar

Povabili smo na Lombergarjeve dneve, ki jih pripravlja Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, opozorili na zaključke EIP projekta o učinkoviti prireji mleka, v osrednjem delu pa predstavili miklavževo darilo za slovenske kmetice in kmete, nov specializiran podkast RAST.

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se zvečer odpira jubilejni 40. Slovenski knjižni sejem s sloganom Knjigo moraš imeti rad. Letošnji gostji sta Slovenske Konjice in Hrvaška, ob odprtju pa bodo podelili Schwentnerjevo nagrado. Poročamo tudi z arhitekturne konference Piranski dnevi arhitekture s sloganom Etika in odgovornost. Žirija je glavno nagrado Piranesi dodelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

V četrtkovi Radijski tribuni smo v ospredje postavili turistične trende v svetu in doma. V Laškem so se namreč končali Dnevi slovenskega turizma, največji in najpomembnejši strokovni dogodek te panoge pri nas; razprava je tekla o najboljših poteh k odpornejšemu, trajnostnemu in gostoljubnemu turizmu. Je Slovenija okrevala hitreje od evropskega in svetovnega povprečja? Je zagotavljanje varne in trajnostne izkušnje prihodnost našega turizma? Tudi o tem s poznavalcem turističnih tokov, predavateljem in direktorjem turistične agencije Van Gogh Ivom Mulcem .

Govorimo o odprtju novih prostorov Arhiva Republike Slovenije, o razstavi Plastenja: kolaž in asemblaž v sodobni slovenski umetnosti v Cukrarni, kako je potekal strokovni kolokvij z naslovom V goščavi kapitalizma – Sveta Ivana Klavniška danes, o Platformi malih umetnosti 2024 in o Čufarjevih dnevih na Jesenicah.

Avgusta 1961 je Nemška demokratična republika v Berlinu čez noč postavila zid, ki je razdelil Evropo. Kako je zid, za katerega se je zdelo, da bo stal večno, 10. novembra 1989 padel, s čimer se je začelo novo obdobje Evrope, piše angleški publicist Richard Bassett v knjigi z naslovom Zadnji dnevi v stari Evropi. Anglež Richard Bassett je v prelomnem obdobju evropske zgodovine kot radoveden intelektualec pa tudi kot dopisnik londonskega Timesa spremljal dogajanje v spreminjajoči se Evropi. V enem od poglavij knjige, ki jo je prevedla Staša Grahek in je izšla pri Cankarjevi založbi, je živo popisal dogajanje v tedanjih Nemčijah v tednu, ko je padel Zid. Bere Igor Velše, ton in montaža Vjekoslav Mikez.

Tokratna oddaja bo zelo razgibana. V ponedeljek bo godoval Sveti Martin, ki po tradiciji spremeni mošt v vino. Martinovo je praznik druženja, ob katerem se zberejo tudi številni Slovenci na tujem. Pogledali bomo, kaj načrtujejo v Cambridgeu v Angliji in na Predarlskem v Avstriji. Še pred tem pa bomo z zvokom potovali v Srbijo – iz prve roke, torej od učencev, boste slišali, kako poteka dopolnilni pouk slovenščine v Beogradu. Zbrali smo tudi nekatere osebne zgodbe naših srbskih rojakov – o njihovih družinah v Sloveniji in spominih na našo državo. V Novem Sadu pa pripravljajo tradicionalno prireditev Dnevi slovenske kulture, ki združijo Slovence iz vse Srbije, pa tudi goste iz Slovenije.

Svetovni voditelji, ki so zbrani v New Yorku na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, pozivajo k umiritvi razmer med Izraelom in gibanjem Hezbolah v Libanonu. Združene države Amerike, Evropska unija ter Avstralija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar so pozno sinoči objavili skupni poziv k 21-dnevni prekinitvi ognja na meji med Izraelom in Libanonom. Kot so zapisali, razmere tam predstavljajo nesprejemljivo tveganje za širši regionalni konflikt. Druge teme: - Bo že danes znana usoda ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stiojmenove Duh? Pred jutrišnjo interpelacijo se ugiba o njenem morebitnem odstopu. - Vlada bo predvidoma potrjevala predlog proračunov za prihodnji dve leti in obravnavala predlog novega plačnega zakona. - V Novi Gorici so se začeli 34-ti Dnevi evropske kulturne dediščine, na katerih je letos v ospredju dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav.

Siloviti izraelski napadi na jug Libanona so v beg proti severu države pognali več deset tisoč civilistov. V napadih je bilo doslej ubitih skoraj 600 ljudi, stopnjujejo se tudi napadi Hezbolaha na tarče v Izraelu. Medtem se v mednarodni skupnosti vrstijo pozivi k umiritvi napetosti. Druge teme: - V Moskvi zavezani uresničitvi zadanih ciljev v Ukrajini. - Čez eno uro podpis izjave o stopnji usklajenosti predloga novega plačnega zakona za javni sektor. - V Novi Gorici se začenjajo Dnevi evropske kulturne dediščine.

Med gosti letošnjega festivala Dnevi poezije in vina je tudi uveljavljena, prevajana in nagrajevana danska pesnica Pia Tafdrup. V Sloveniji je že večrat nastopila, že pred dvajsetimi leti je pri založbi Aleph izšla njena zbirka Kristalni gozd v prevodu Maje Caserman, tokrat pa so pri Beletrini izdali izbor njenih pesmi iz devetnajstih zbirk z naslovom Med vedno in nikoli; pesmi in avtoričin avtopoetski esej, ki je vključen v knjigo, je prevedla Silvana Orel Kos. S pesnico se je v Ljubljani pogovarjala Staša Grahek. Bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Nina Kač. Foto: https://www.tafdrup.com/

Dnevi poezije in vina s častnima gostjama in slovenskim avtorjem v fokusu ter odprtim pismom Evropi, za povrhu pa še trije prispevki o gledališkem, fotografskem in pripovedovalskem festivalu ter nekaj dodatnih besed o poeziji. Avtorji prispevkov Staša Grahek, Helena Kodrič Cizerl in Gregor Podlogar; Ana Lorger, Iza Pevec in Jože Žura, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Timon Gerželj, redakcija Vlado Motnikar.

Januarja letos je umrla ugledna nemška pesnica, pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in esejistka ter Büchnerjeva nagrajenka – Elke Erb. V slovenščini imamo njeno knjigo pesmi Bezeg v taktu oblakov, ki jih je prevedel Brane Čop. Elke Erb se je rodila leta 1938 v Scherbachu v Severnem Porenju - Vestfaliji. Leta 1974 se je kot prevajalka iz ruščine predstavila s prevodom Marine Cvetajeve, v njenem prevajalskem opusu pa najdemo še Aleksandra Puškina, Aleksandra Bloka, Sergeja Jesenina, Borisa Pasternaka, Ano Ahmatovo in Olgo Martinovo. Svojo prvo pesniško zbirko Izvedensko mnenje je objavila leta 1975, leto pozneje ji je sledila zbirka Nekdo vpije: nikar!, leta 1978 je izšlo Omejeno potrpljenje, leta 1982 pa Tolažba. Za knjigo Kostanjev drevored je leta 1998 prejela nagrado Petra Huchla, prejela pa je še več drugih nagrad. Pred natanko desetimi leti je bila Elke Erb gostja festivala Dnevi poezije in vina; takrat se je z njo pogovarjala Urška P. Černe in zvočni zapis tudi prevedla. Brali sta Alenka Resman Langus in Barbara Zupan, oddajo sta posnela Mirta Berlan in Marko Krebs.

Jutri se tudi uradno začnejo Dnevi poezije in vina, ki se jim bomo posvetili s sporočilom Jacka Dehnela, poljskega pisatelja, pesnika, prevajalca in slikarja, avtorja letošnjega Odprtega pisma Evropi. V njem razmišlja o človeku, delu in strojih ter o umetni inteligenci. V Novi Gorici pa že ogrevajo vzdušje za prestolnico kulture 2025. Zanjo plesni ansambel M&N dance company napoveduje enega večjih kulturnih dogodkov, te dni pa že gosti plesalke in plesalce z vsega sveta, saj za naslednji teden pripravljajo celovečerno predstavo na gradu Kromberk.

Cilj ukrajinskih napadov v ruski regiji Kursk je po zagotavljanju Kijeva vzpostavitev tamponskega območja, in ne zavzetje ruskega ozemlja. Ob tem je vnovič slišati pozive ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Zahodu, naj okrepi dobavo orožja in streliva. Na domači fronti pa Ukrajina izgublja ozemlje v Doneški regiji. Drugi poudarki: - Svetovni dan humanitarnosti: ob vojnah in ujmah vse več ljudi potrebuje pomoč. - Začenja se obsežna prenova železnice med med Ljubljano in Kranjem. - Dnevi poezije in vina predstavljajo 21 pesnikov; dogodki tako v Sloveniji kot Avstriji in na Hrvaškem.

Danes se v Svetu kulture podajamo na pesniško potovanje od Kamnika do Ptuja. Na Ptuju potekajo dnevi poezije in vina, ki že 28 let združujejo pesniško besedo in vina. Letošnji častni gostje so danska pesnica Pia Tafdrup, belorusko-ameriška pesnica Valžina Mort ter poljski pesnik Jacek Dehnel, ki je letošnji avtor Odprtega pisma Evropi. Predstavili bomo tudi knjigo Maistrovih trideset. V Maistrovem letu, ki ga je vlada razglasila ob 150-letnici rojstva ter 90-letnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra, je v sozaložništvu Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in založbe Buča izšla knjiga Maistrovih pesmi.

Na »Veliko gospojnico« je v Marijini cerkvi na Otoku ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem romarsko sveto mašo v slovenskem jeziku daroval dekan in predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Janko Krištof, pel je cerkveni zbor iz bližnjih Hodiš. Na praznik je bilo veselo tudi na Farantu v Globasnici. Udeležil se ga je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V okviru tradicionalnega festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju, ki se je začel danes, so vsako leto na sporedu tudi gostovanja pri zamejskih Slovencih, stalni partner pa je že nekaj let Pavlova hiša v Potrni, dom Slovencev z avstrijske Štajerske. V petek bo na festivalu v sklopu Velikega pesniškega branja na Vrazovem trgu med drugimi brala tudi dvojezična pesnica in pisateljica iz Železne Kaple Maja Haderlap.

Na Ptuju in v drugih mestih po Sloveniji in čez mejo se začenja eden od največjih in najbolj prepoznavnih mednarodnih pesniških festivalov, že 28. festival Dnevi poezije in vina, ki bo poleg velikih večernih pesniških branj in koncertov, okroglih miz in otroškega programa do 24. avgusta ponudil številne novosti in drobna glasbena, gledališka, filmska in fotografska presenečenja. Začenja pa se tudi jubilejna deseta izdaja festivala FeKK. Mednarodni festival kratkega filma bo v prazničnem razpoloženju predstavil pester program s podnaslovom To ni faza / It's Not a Phase.

„Leni, megleni, nori poletni dnevi“, je prepeval Nat King Cole. Pa so ti še taki? Ali pa se moramo večino časa skrivati pred vročino in pred nenavadno močnimi nevihtami. Tudi turisti niso več tako dobrodošli kot nekoč. Svet, ki smo ga poznali, se spreminja. Mrzlično se iščejo novi viri energije. Na primer litij v Srbiji. Po drugi strani, nič ne kaže, da bi padlo zanimanje za nafto ali plin. Zdi se le, da se v vrsto novo postavljajo tisti, ki pričakujejo največje zaslužke. Olimpijske igre niso prekinile vojnih iger v Ukrajini ali na Bližnjem vzhodu. Ob trepetanju za medalje, smo trepetali tudi, da kakšna raketa ne prileti do nas.

Mineva tretji dan silovitih spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami v ruski obmejni regiji Kursk, kamor je v torek vdrlo več kot tisoč ukrajinskih vojakov, uradno Moskvo pa prisililo, da je vpoklicala vojaške rezerviste. Podatkov o žrtvah med vojaki ni, ruska stran trdi, da je bilo včeraj ubitih pet civilistov, 31 pa ranjenih. Na obeh straneh meje naj bi evakuirali več tisoč ljudi. Druge teme: - Predlog za imenovanje Tomaža Vesela za evropskega komisarja v Bruselj, lobiranje za primeren resor že poteka. - Celjska bolnišnica ostala brez zadnjih treh radiologov, ministrstvo išče rešitve. - 19-letnik priznal načrtovanje terorističnega napada na koncertu Taylor Swift na Dunaju.

Posipanje s plastiko je tematska rdeča nit letošnjega jubilejnega, 10. festivala Reciklart. Že vseh deset let ustvarjalce festivala žene želja po ustvarjanju, recikliranju in iskanju alternativ potrošništvu. Predstavljamo pa tudi mednarodno srečanje Dvorski likovni dnevi, ki ta teden poteka na domačiji Rezelj na Dvoru pri Žužemberku.

Na domačiji Rezelj v Dvoru pri Žužemberku so se začeli 13. Dvorski likovni dnevi. Tudi letos prihaja ustvarjalno vitalna ter zanimiva in raznolika likovna ekipa 14 ustvarjalcev: slikarke in slikarji, kipar in fotograf. Glasbeno-scenski projekt Vampirabile, ki je nastal po idejni zasnovi dirigentke Karmine Šilec ter režiserke in scenografke Mete Hočevar, je minuli konec tedna doživel izvedbo v Shaw Auditoriumu v Hongkongu z 80-člansko projektno zasedbo. Znanih je pet pesniških zbirk, ki se potegujejo za letošnjo Veronikino nagrado. Strokovna komisija je izbrala Majo Miloševič Čustić z zbirko Vidno polje, Jureta Jakoba z zbirko Drobne opazke, Tonjo Jelen z zbirko Od točke nič, Barbaro Korun z zbirko Vnazaj in Denisa Škofiča z zbirko Tuskulum.

V Kropi je v organizaciji gibanja Kultura-Natura Slovenija potekal pesniški dogodek kresnice, na Ptuju pa se pripravljajo na največji mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope Dnevi poezije in vina.

Rafaelova družba tudi letos pripravlja Višarske dneve mladih, nam je povedala Anamarija Rajk. Potekali bodo od 1. do 4. avgusta 2024 v Porabju. Nekaj prostih mest je še. Ta program je namenjen druženju in poglobitvi poznavanja dela slovenskega zamejstva - pripravljajo ga z domačini, ki iz prve roke povedo več o življenju slovenske skupnosti. Višarski dnevi mladih se bodo sklenili na 36. Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah.

Poročamo o otvoritvenem koncertu 38. Slovenskih glasbenih dnevov v Slovenski filharmoniji, kjer so Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Davorina Morija, organist Tomaž Sevšek, violinistka Lalita Svete in pianistki Lovorka Nemeš Dular in Nina Prešiček Laznik izvedli glasbo Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka, 5. koncertu Orkestrskega cikla koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor ter o koncertu godalnega kvarteta kolektiva Carpe artem, ki so v sklopu Slovenskih glasbenih dnevov v soboto, 20. aprila, nastopili v Minoritski cerkvi nove kulturne četrti minoriti na Lentu. Nekaj minut namenjamo še pravkar končanemu tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru in pregledu prihajajočih glasbenih dogodkov.

Dvojni praznični teden je čas lepih misli in lepih besed. V njem ni prostora za krutosti in brutalnosti tega sveta, saj smo vsi polni privzdignjenosti. V takem tednu se ne ubija, ampak kvečjemu odvzema iz narave ….

Švicarsko pesnico in pisateljico madžarskega in slovenskega rodu Ilmo Rakusa slovenski bralci poznajo po poetični avtobiografiji Morje modro moje ter pesniških zbirkah Črta čez vse in Proti strahu. Pri Beletrini je zdaj izšla dvojezična zbirka pesmi Impressum: Upočasnjena svetloba. Izbor pesmi iz zadnjih dveh zbirk je v slovenski jezik prevedla Amalija Maček. Pesnica je Slovenijo obiskala kot častna gostja festivala Dnevi poezije in vina. Z njo se je pogovarjala Tina Poglajen. Bralka Ana Bohte, tonski mojster Vojko Kokot. Foto: Ilma Rakusa, Fokus Lyrik 2019, Frankfurt (Kritzolina) https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ilma_Rakusa_bei_Fokus_Lyrik_2019_01.jpg

Med častnimi gosti letošnjega festivala Dnevi poezije in vina je bil tudi Eugenijus Ališanka, eden bolj prepoznavnih in prevajanih sodobnih litovskih pesnikov. Ob tem je v prevodu Klemna Piska izšla zbirka Če, ki prinaša avtorjev izbor pesmi iz treh pesniških zbirk in spremni poetični esej. Če je za Ališankovo zgodnejše ustvarjanje značilen predvsem abstrakten izraz, četrta zbirka Iz nenapisanih zgodb, ki jo prav tako lahko beremo v slovenščini, označuje poetični obrat h konkretnejši poeziji, ki je le na videz lahkotno igriva. Avtor oddaje Sašo Puljarević, bralec Aleksander Golja, ton in montaža Vojko Kokot. Foto: Heike Huslage-Koch: Eugenijus Ališanka na knjižnem sejmu v Leipzigu 2017 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Eugenijus_Ali%C5%A1anka_Leipziger_Buchmesse_2017.jpg

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

V pogovoru z dopisnico bomo poročali o prvih dneh festivala v Cannesu; letos poteka 76. izdaja tega prestižnega dogodka. Napovedujemo prvi mednarodni simpozij oblikovanja vizualnih in zvočnih podob z imenom Fade In. Odvil se bo prihodnji teden v Slovenski kinoteki v Ljubljani. Premiera tedna je francoski detektivski triler Dvanajstega ponoči režiserja Dominika Molla: najboljši film lanskega leta po izboru Francoske filmske akademije.

Kje nadaljevati izobraževanje? Odgovor na to vprašanje bodo tisti, ki končujejo šolanje na osnovnih in srednjih šolah, danes in jutri iskali na informativnih dnevih. Za bodoče študente bo na voljo približno 31 tisoč 600 vpisnih mest in za dijake več kot 25 tisoč 500. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Začenja se varnostna konferenca v Münchnu, ki bo predvsem v znamenju vojne v Ukrajini in njenih posledic za ves svet - Ameriški predsednik Joe Biden skušal pomiriti javnost glede povečanega števila neznanih letečil plovil nad Severno Ameriko - Nagrada za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije Jaki Judniču, znanemu po legendarnih oglasih iz 80-ih let

Tik pred odločitvijo o nadaljnji izobraževalni poti je nova generacija mladih. Tisti, ki še nimajo vseh odgovorov, jih bodo lahko danes in jutri dobili na informativnih dnevih srednjih šol in fakultet. Druge teme: - Vojna v Ukrajini ter napetosti med Združenimi državami in Kitajsko v ospredju muenchenske varnostne konference - Mineva 15 let od razglasitve neodvisnosti Kosova - Nagrada Franceta Štiglica za življenjsko delo režiserju kultnih televizijskih oglasov Jaki Judniču

Bližajoči se Dnevi pasivne hiše so priložnost za spoznavanje energijsko najbolj varčnih stavb. Načini gradnje, s katerimi lahko dosežemo standard pasivne hiše so sicer zdaj že nekaj ustaljenega, iščejo in razvijajo pa se produkti za reševanje podrobnosti. Na primer izboljšave toplotno-izolacijski materialov. Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik z ljubljanske Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti pasivna gradnja in energetsko učinkovita prenova na Gradbenem inštitutu ZRMK, bosta gosta sredinega Svetovalnega servisa.