Podcasts about dnevi

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

Gledališka predstava Tokrat drugače, ki je nastala v sklopu programa za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz – Mlado Mladinsko, v središče postavlja različne plasti človeškega doživljanja. Ob začetku nove gledališke sezone baletni ansambel SNG Maribor že četrto leto pripravlja baletni dogodek na prostem -- Balet pod zvezdami. Festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi bo do 11. oktobra ponudil devet koncertov. Na Vilenici razpravljali o fluidnosti identitet.

V Clevelandu v ZDA se bodo to nedeljo začeli Slovenski dnevi 2026. Generalni konzulat naše države skupaj s slovensko skupnostjo pripravlja pester program od festivala klobas, vinske trgate in kulinarične delavnice, vse bo prepleteno s slovensko glasbo in druženjem z osnovnim namenom: ohranjanje slovenske kulturne dediščine in njena promocija v ZDA. Letošnji program bo obogaten tudi s praznovanjem v čast 250-letnice ustanovitve Združenih držav in se bo zaključil 27. septembra. V okviru literarnega večera ob 120. obletnici Slovenske čitalnice v Clevelandu in obeležitvi zapuščine pesnika Srečka Kosovela bo kot častna gostja sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Slednja je pred obiskom rojakov v ZDA za naš radio dejala, da se obiska zelo veseli. Celotnemu pogovoru boste lahko prisluhnili v nedeljo ob 17.00.

NAPOVEDNIKVlada z interventnim zakonom na pomoč avtoprevoznikom in kmetom pri nakupu goriva in pnevmatik.ARSO opozarja: kljub vstopu v meteorološko jesen, se sušno stanje v kmetijstvu v kratkem še ne bo izboljšalo.Rok Čakš pred pričakovano razgreto politično jesenjo: Seveda se obeta pritisk z ulice, določenim nevladnim skupinam se namreč zapirajo pipice.Vlada z rebalansom proračuna ne posega v pokojnine in socialne transferje, napoveduje realne odhodke glede na prihodke.Branko Bračko z oktobrom na čelo SDH.Ministri članic EU za evropske zadeve na srečanju o prihodnjem večletnem proračunu 27-erice.Narodna in univerzitetna-, Centralna tehniška knjižnica ter Univerza v Ljubljani v sodelovanje pri projektu NUK 2.V Kamniku prihodnji teden Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine.ŠPORT: Po uspešni operaciji, Pogačar že zapustil bolnišnico v Barceloni.VREME: Zvečer in ponoči se bo v notranjosti države prehodno zmerno pooblačilo. Jutri bo pretežno jasno, z najvišjimi dnevnimi temperaturami od 28 do 33 °C.

Začel se je mednarodni literarni festival Vilenica, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je na prvi šolski dan posodobil jezikovni portal Franček, V Kanalu ob Soči se v petek začenja 47. mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi.

Slovenska ženska nogometna reprezentanca bo zvečer na Dunaju iskala točke za obstanek v elitnem razredu Lige narodov, vsekakor si je kvalifikacije za Svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Braziliji, že zagotovila. Slovenska moška nogometna reprezentanca pa se je sinoči v Stožicah v pripravah na nov, jesenski tekmovalni cikel pomerila s Ciprom.

Slovenska ženska nogometna reprezentanca bo zvečer na Dunaju iskala točke za obstanek v elitnem razredu Lige narodov, vsekakor si je kvalifikacije za Svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Braziliji, že zagotovila. Slovenska moška nogometna reprezentanca pa se je sinoči v Stožicah v pripravah na nov, jesenski tekmovalni cikel pomerila s Ciprom.

Tokrat o gostovanju učiteljev Glasbene šole Brežice na Švedskem, nadaljujemo s tradicionalni Vurnikovi dnevi v Radovljici, kjer bo od 8. do 25. avgusta potekal tudi že 44. Festival Radovljica 2026.

V oddaji smo se s slovenskimi rojaki sprehodili po Norveški, Čilu in Bosni in Hercegovini. Ustavili smo se v Sarajevu, kjer so slovenski rojaki pripravili tradicionalno prireditev Cankarjevi dnevi, ki vključuje bogat kulturni program. Osrednji dogodek je bil minuli konec tedna z Večerom slovenske pesmi in poezije. Obiskali smo tudi sever Evrope in se o življenju in delu na Norveškem pogovorili s tremi Slovenci, ki so si novi dom ustvarili v tej nordijski državi. V južnoameriško državo Čile pa se je novim priložnostim in izzivom naproti podala tržaška Slovenka Magda Šturman, agronomka, ki se na severu Čila ukvarja s turizmom.

Začela se je 79. izdaja Cannskega filmskega festivala, v teku je 6. Festival V-F-X Ljubljana, ki sta ga med drugimi obiskala veliko ime britanskega avantgardnega filma John Smith in japonski slikar Shunsaku Hayashi, ustvarjalec čarobnih analognih animacij. Razmišljamo tudi o drugem delu Hudičevke v Pradi.

V tokratni oddaji predstavljamo nov slovenski dokumentarni film Andreja Košaka – Punk pod komunističnim režimom, govorili pa bomo tudi o Korejskih kino dnevih, napovedali festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks VFX, in pogledali, kaj prinaša že 79. filmski festival v Cannesu, ki se začenja naslednji teden. Poleg tega ocenjujemo tudi film Preklinjam Kirka Jonesa.

Pred nedeljsko 150. obletnico rojstva pisatelja Ivana Cankarja je dunajski kulturno-informacijski center Skica skupaj z drugimi ustanovami na več lokacijah avstrijske prestolnice pripravili Cankarjeve dneve. Pisatelj je na Dunaju preživel več kot deset let in tam napisal veliko svojih del. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja ga je s pomočjo vrste prevodov bolje spoznalo nemško govoreče občinstvo. Veleposlanik naše države na Dunaju Marko Štucin je za Slovenski spored ORF podčrtal, da je Cankar v svojih delih izpostavil tudi pomen družine, zlasti matere kot vogelnega kamna najmanjše družbene celice. V ponedeljek je bila na sporedu Igra za glas in klavir po romanu Hiša Marije Pomočnice, nastopila sta bralec Erwin Köstler in pianistka Marija Moßburger. V torek popoldne so pripravili literarni sprehod po krajih, ki so navdihovali Cankarja in ga oblikovali kot umetnika. Včeraj je bil na dunajski univerzi mednarodni znanstveni simpozij, danes pa je na sporedu projekcija filma Cankar režiserja Amirja Muratovića, v katerem igrajo Rok Vihar, Lara Vouk, Helena Peršuh in drugi.

Žiri so bile v minulih dneh v znamenju čipk, saj so potekali že 20. Slovenski klekljarski dnevi, ki so povezali ljubitelje klekljanja iz vse Slovenije in iz tujine. Žirovska čipka ni le ustvarjanje in tradicija, temveč pomemben del žirovske čipkarske zgodovine in njene prepoznavnosti. Tokrat je klekljarsko društvo Cvetke s soorganizatorji pripravilo pet tematskih razstav. Osrednja je povezana s Škofjeloškim pasijonom v klekljani čipki. Slovenski klekljarski dnevi spodbujajo tudi ustvarjanje mladih, ki se klekljarstva učijo in s čipko rastejo v Čipkarski šoli Žiri, ki letos praznuje sto dvajset let.

40. SlovenskI glasbenI dnevI so med 17. in 23. aprilom s koncerti, muzikološkim simpozijem, razstavami in pogovori osvetlili razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti od začetkov radijskega oddajanja do danes. Letos namreč mineva sto let od prvega radijskega prenosa klasične glasbe na Slovenskem, to je bil prelomni dogodek, ki je glasbo prvič ponesel onkraj koncertnih dvoran in jo približal širšemu občinstvu. Na festivalu se je glasbena dediščina povezovala s sodobno umetniško prakso, celotno dogajanje pa je prepletlo zgodovinski spomin z živim utripom današnjega glasbenega prostora ter tako osvetlilo pomen radia kot enega ključnih posrednikov glasbene kulture.

»Knjiga ni čudežni napitek, čeprav lahko naredi čudeže. Knjiga je konkretnost in neomejena možnost. Možnost ohraniti zdrave celice človečnosti, miru, strpnosti, sobivanja, demokracije, enakopravnosti,« je v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Danes pozornost namenjamo 31. Slovenskim dnevom knjige in prazniku knjigarn ter premieri predstave Vojna nima ženskega obraza, ki jo na podlagi istoimenske knjižne predloge nobelovke Svetlane Aleksijevič nocoj uprizarjajo na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana.

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se bo začel otvoritveni koncert 40. festivala Slovenski glasbeni dnevi, ki bodo nato potekali do 23. aprila na različnih prizoriščih v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču Drama bodo premierno uprizorili delo Komarji britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj zaživela premiera Veronika Deseniška, po motivih drame Otona Župančiča je zgodbo na oder postavila režiserka Maruša Kink. V Mariboru se konec tedna obeta velik zborovski praznik - tekmovanje Naša pesem in tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope. Danes se je začel festival Odprte hiše Slovenije, ki že sedemnajsto leto zapored omogoča ogled različnih arhitekturnih projektov. Z arhitekturo pa nadaljujemo na Finskem v mestu Oulu, kjer je ugledno nagrado Mies van der Rohe prejel projekt nadomestnega prostora SNG-ja Drama Ljubljana arhitektov Vidic Grohar Arhitekti. V Pilonovi galeriji Ajdovščina se bo odprla razstava Otroški arzenal, kjer bosta v dialog stopila vizualna podoba in poezija. Vabljeni k poslušanju!

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se bo začel otvoritveni koncert 40. festivala Slovenski glasbeni dnevi, ki bodo nato potekali do 23. aprila na različnih prizoriščih v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču Drama bodo premierno uprizorili delo Komarji britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj zaživela premiera Veronika Deseniška, po motivih drame Otona Župančiča je zgodbo na oder postavila režiserka Maruša Kink. V Mariboru se konec tedna obeta velik zborovski praznik - tekmovanje Naša pesem in tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope. Danes se je začel festival Odprte hiše Slovenije, ki že sedemnajsto leto zapored omogoča ogled različnih arhitekturnih projektov. Z arhitekturo pa nadaljujemo na Finskem v mestu Oulu, kjer je ugledno nagrado Mies van der Rohe prejel projekt nadomestnega prostora SNG-ja Drama Ljubljana arhitektov Vidic Grohar Arhitekti. V Pilonovi galeriji Ajdovščina se bo odprla razstava Otroški arzenal, kjer bosta v dialog stopila vizualna podoba in poezija. Vabljeni k poslušanju!

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani že šesto leto zapored potekajo dnevi enakosti spolov. Na prvem dogodku so spregovorili o pomenu in širšem družbenem kontekstu evropske pobude Moj glas, moja izbira, ki odpira vprašanja reproduktivnih pravic, telesne avtonomije ter dostopnosti do varnega in zakonitega splava v Evropi. Razpravljali pa so tudi o širšem evropskem in slovenskem zgodovinskem kontekstu bojev za reproduktivne pravice žensk. Tokratno oddajo Aktualna tema je pripravila voditeljica Tita Mayer.

V tokratni oddaji slišite več o praznovanju radijskega programa VOSA v Sydneyu, ki povezuje rojake v Avstraliji in drugod po svetu. V Bitoli so prvič pripravili festival Dnevi slovenskega filma, ki bi lahko postal tradicionalen. Ob prvem nacionalnem dnevu branja v Sloveniji smo se posvetili prizadevanjem za spodbujanje branja slovenske literature in ohranjanje slovenskega jezika med rojaki v Nemčiji. V oddaji pa podrobneje tudi o prijavah za letošnji, 30. Tabor slovenskih otrok po svetu.

V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.

V oddaji smo nadaljevali s tematiko izpred tedna dni in vam predstavili še tri zgodbe slovenskih izseljenskih učiteljev. Iz Buenos Airesa prihajata Saši Selan in Katja Zupanc, iz Brazilije pa Tilen Kravos. Vsi so se udeležili seminarja, ki sta ga zanje pripravila urad za Slovence po svetu in zavod za šolstvo. Nato pa smo z Janezom Stergarjem iz Kluba koroških Slovencev v Ljubljani predstavili bogat spored letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki bodo potekali od 23. februarja do 11. aprila, zvrstilo se bo kar dvanajst dogodkov.

Med 26. februarjem in 11. aprilom bodo v Ljubljani potekali tradicionalni Koroški kulturni dnevi. V mesecu in pol se bo zvrstilo 12 različnih kulturnih dogodkov, prek katerih bomo lahko nekoliko bolje spoznali življenje in kulturno ustvarjanje koroških Slovencev. Gre za jagodni izbor zelo bogatega kulturnega dogajanja, pravi Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev, ki že vrsto let organizira dneve, skupaj s Krščansko kulturno in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Koroška slovenska igralka Lara Maria Vouk, ki skupaj z Lucijo Ostan Vejrup igra v predstavi Prihodi - odhodi, pa je vesela, da se bo v Ljubljani predstavil tudi Teater Rampa, profesionalno gledališče koroških Slovencev. Kdo vse se bo predstavil na tokratnih Koroških kulturnih dnevih v Ljubljani? Prisluhnite!

Fakultete, višje in srednje šole danes in jutri mladim na informativnih dnevih predstavljajo študijske in srednješolske programe, pa tudi zaposlitvene možnosti, ki jih pridobljeni nazivi omogočajo. Prav tu zbrane informacije lahko pripomorejo k lažji odločitvi, kam se vpisati. Kot pravi direktorica Šolskega centra in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Nives Počkar, pa bodočim dijakom skušajo tudi nazorno prikazati in približati šolsko okolje. V oddaji tudi: - Pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta umaknjen sporni predlog glede normirancev. - Na Münchenski varnostni konferenci razprava o krhanju čezatlantskih odnosov. - Na štajerski avtocesti Dars vnovič začenja obsežna dela.

Srednje šole in fakultete bodo v petek in soboto odprle vrata in na informativnih dnevih predstavile svoje programe. V Radijski tribuni smo podrobneje predstavili informativne dneve na mariborski univerzi in v srednjih šolah, vpisni postopek in roke in seveda bodočim dijakom in študentom ponudili tudi nekaj nasvetov pred pomembno življenjsko prelomnico.

V državnem zboru se obeta podpora predlogu prepovedi prodaje, preprodaje, nakupa, posedovanja in uporabe pirotehničnih izdelkov. Poslanci Svobode si prizadevajo, da bi iz prepovedi izvzeli ognjementne izdelke kategorije F1. V oddaji tudi o tem: - Vlada in centri za obveščanje dosegli kompromis, stavka dispečerjev prekinjena - Iniciativa za Štepanjsko naselje pripravila več predlogov za omilitev parkirne stiske - Po kulturnem prazniku znova zaprli prenovljen interpretacijski center v Vrbi

Da je spoštovanje načel pravne države nujno, se strinjajo tako premier Robert Golob kot predstavniki večine opozicijskih strank, ki smo jih gostili v včerajšnjem Studiu ob 17-ih. Nihče ne predlaga ukinitve Komisije za preprečevanje korupcije, večina opozicije pa bi ji podelila dodatna pooblastila, saj korupcijo vidijo kot eno večjih težav države. Druge teme: - Z imenovanjem Primoža Dolenca na čelo Banke Slovenije naša država vendarle pridobiva glasovalne pravice v svetu Evropske centralne banke. - Pred za danes napovedanimi tristranskimi pogovori med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami veliko previdnosti in zadržanosti. - Resnobnost današnjega časa bodo v Celju prekinili že 34-i Dnevi komedije.

Če se ne bomo smejali, bomo znoreli. Te besede ameriškega pesnika Roberta Frosta je ponovil Nebojša Pop Tasić, selektor tokratnih Dnevov komedije v Celju, ki prinašajo pester razpon različnih komedij. Predstavljamo tudi razstavo Čivki iz preteklosti, ki na ogled postavlja več kot 110 izvirnih arheoloških predmetov. Na ogled je v Galeriji Cankarjevega doma, nastala pa je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije ter drugimi partnerji. Prvič je bila predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu in je prejela tudi Valvasorjevo odličje.

Ana še naprej nemočno tava in išče streho nad glavo. Dnevi poroda se bližajo.

V oddaji se odpravljamo na Švedsko, kjer ta konec tedna slovenski rojaki v mestih Göteborg in Malmö pripravljajo veselo Miklavževanje, v švedski prestolnici Stockholm pa je učence slovenske dopolnilne šole Miklavž že obiskal, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi slavnostni koncert in okroglo mizo. Popeljemo vas tudi v svet filma; v Sarajevu namreč potekajo Dnevi novega slovenskega filma, nekaj pozornosti namenjamo tudi predavanju o Slovencih v Veliki Kladuši, ustavljamo pa se tudi v Švici, kjer so imeli v okviru slovenske dopolnilne šole pred nedavnim obisk iz Slovenije, med katerim so učenci podrobneje spoznali posebno glasbilo - najstarejšo piščal na svetu in njene zvoke.

Zakonca Miha in Carmen Ruparčič sta govorila o družinski pripravi na praznične dni.

Tokrat bo precej govora o festivalih: v Ljubljani se je iztekel mednarodni festival Rog Dizajn Dnevi, v Novi Gorici poteka 26. festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, v Mariboru prirejajo Kiblix, mednarodni festival umetnosti, tehnologije in znanosti, v Ljubljani se končuje Platforma malih umetnosti – mednarodni festival urbanih uzprizoritvenih žanrov, drznih entitet in humorja, poročali pa bomo tudi o festivalu ljubiteljskih gledališč Čufarjevi dnevi, ki poteka na Jesenicah. Nekaj minut namenjamo zborniku, ki je izšel ob 80-letnici Arhiva Republike Slovenije, za konec pa tudi o tem, kaj se dogaja s Kulturnim domom v Trstu – ali lastniki res načrtujejo prodajo stavbe, kot se govori.

Kako lahko oblikovanje obvladuje, moti ali preoblikuje meje, ki nas ločujejo, in kako trenja spreminja v potencialne rešitve? Kakšne ustvarjalne možnosti se pojavijo, ko se srečajo omejitve in nasprotujoče si silnice? V Centru Rog v Ljubljani se odvijajo drugi Rog dizajn dnevi. V Avditoriju v Portorožu pa so v nedeljo premierno uprizorili mlademu občinstvu namenjeno operno detektivko Zločin v Blatnem dolu. Njeno temeljno sporočilo je, da človek ni ločen od narave in da s škodovanjem naravi škodi tudi sebi. Za konec pa še o festivalu Forum nove glasbe, v središču katerega bosta opus ameriškega skladatelja Johna Cagea ter njegov vpliv na umetnost.

Kulturno društvo Mohorjan prireja Sušnikove dneve, v okviru katerih bodo danes ob 17h v Grošljevi galeriji na Prevaljah, odprli razstavo kiparja Alberta Mesnerja z naslovom Prisiljena pot, vojno nasilje v občini Prevalje ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne. V drugem delu pa še novica o britanski študiji, ki je pokazala, da lahko ogled umetnin v galerijah pozitivno vpliva na takojšnje zmanjšanje stresa.

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica.

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica.

V tokratni oddaji se bomo najprej preselili ob reko Majno v Nemčiji, kjer se danes začenja Frankfurtski knjižni sejem, največji knjižni sejem na svetu. Sejem je tudi platforma za izmenjevanje idej. Letos bo v ospredju prostor dialoga v času globalnih napetosti. V Frankfurtu sicer pričakujejo več kot tisoč avtorjev in razstavljavcev iz 92 držav ter strokovnjake iz kar 140 držav, tudi Slovenije. V oddaji boste izvedeli tudi več o Dnevih mariborske alternativne gledališke produkcije.

Bienalno srečanje Bregantovi dnevi, ki nosi ime po Leopoldu Bregantu, organizira Združenje psihoterapevtov Slovenije. Gre za strokovno srečanje, ki letos pod drobnogled jemlje temo intersubjektivnosti.

NULL

“Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, jaz pa, zakaj se tja odhaja,” piše Radmila Pétrović, pesnica, ki še ni dopolnila trideset let in je v svoji domovini postala pravi fenomen ter vzor novi generaciji. Samo v Srbiji je bila njena tretja pesniška zbirka Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, ki je izšla leta 2020, prodana v več kot 12 tisoč izvodih, pri nas pa je pri Cankarjevi založbi izšla letos v prevodu Natalije Milovanović. Zbirko je napisala na delavnici pisanja med študijem ekonomije, dokončala pa jo je že z diplomo v žepu.V njej je želela nagovoriti kolektivne družbene skrivnosti, za katere si je sama želela, da bi o njih brala kot odraščajoče dekle. V Sloveniji je letos gostovala na pesniškem festivalu Dnevi poezije in vina. Foto: Timotej Prelog. (izrez fotografije)

V oddaji gostimo Nikolo Madžirova, makedonskega pesnika, prevajalca in esejista, ki je kot častni gost letos sodeloval na festivalu Dnevi poezije in vina na Ptuju. Pri tem je pri založbi Beletrina izšla tudi njegova pesniška zbirka Šestilo časa z avtorjevo izbrano poezijo, nekaj novimi pesmimi in eseji, ki so nastali v prevodu Namite Subiotto. Pesmi Nikola Madžirova so prevedene v več kot štirideset jezikov, avtor je med drugim tudi prejemnik evropske nagrade za poezijo Hubert Burda, najprestižnejše makedonske pesniške nagrade brata Miladinova, leta 2016 pa je prejel naziv nacionalnega umetnika Republike Severne Makedonije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Washington, kjer se bo danes srečal z ameriškem kolegom Donaldom Trumpom. Ta je pred pogovori poudaril, da Zelenski lahko konča vojno z Rusijo, če to želi. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je medtem sporočil, da so na petkovih pogovorih med Trumpom in Putinom dosegli napredek pri iskanju soglasja, a da je razhajanj veliko. Da bi dosegli mirovni sporazum, mora biti Ukrajina vključena v pogovore, je še dejal. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob ameriških carinah in azijski konkurenci napoveduje zaščitne ukrepe za jeklarsko industrijo. - Poenostavljeni postopki usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Stroka za celovitejšo prenovo zakonodaje. - Ptuj znova središče pesniškega dogajanja. Začenja se festival Dnevi poezije in vina.

Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.

Glasbeni utrip tokrat začenjamo s praznikom slovenske glasbe, in sicer pozornost namenjamo 39. slovenskim glasbenim dnevom. Poleg tega prisluhnite še komentarjem koncerta za abonma Kromatika (Simfonični orkester RTV Slovenija, Ivan Krpan, Ivan Hut), koncerta za Srebrni abonma (Simon Trpčeski), večeru iz cikla ArsSonica (Luka Juhart, Uroš Rojko), in koncertu Dihi z glasbo Alda Kumarja. Spremljali smo še Bravničarjevo tekmovanje za mlade violiniste ter dva jubilejna koncerta: enega na 333. rojstni dan Giuseppeja Tartinija, enega pa ob 100. obletnici rojstva Ivana Ščeka.

Poezija Valžine Mort (1981), v Belorusiji rojene in v Ameriki živeče pesnice in prevajalke, predstavlja edinstven pesniški glas v sodobni literaturi, ki združuje osebno in politično, pa travmatično in sublimno. Posebno mesto v njeni poeziji imajo tudi podobe, s katerimi pesnica ustvarja kompleksno sliko, v kateri se prepleteta sedanji in pretekli čas. Valžina Mort, ki že skoraj dvajset let živi čez lužo, kjer poučuje na Univerzi Cornell v zvezni državi New York, je za svoje delo prejela številne nagrade, med drugim leta 2004 tudi kristal Vilenice. Poezijo piše v dveh jezikih. Dodaja, da v dveh tujih jezikih, in prav zato, kot še pravi, jezika ne časti. Avtorica je letos kot častna gostja nastopila na festivalu Dnevi poezije in vina. Ob tej priložnosti je pri založbi Beletrina v prevodu Kristine Kočan pod naslovom Pesem o belih jabolkih izšel izbor iz treh njenih pesniških zbirk, napisanih v angleščini, mi pa smo se takrat na Ptuju z njo pogovarji o njeni poeziji, Ameriki, jeziku in Belorusiji. Foto: Gregor Podlogar

Avgusta 1961 je Nemška demokratična republika v Berlinu čez noč postavila zid, ki je razdelil Evropo. Kako je zid, za katerega se je zdelo, da bo stal večno, 10. novembra 1989 padel, s čimer se je začelo novo obdobje Evrope, piše angleški publicist Richard Bassett v knjigi z naslovom Zadnji dnevi v stari Evropi. Anglež Richard Bassett je v prelomnem obdobju evropske zgodovine kot radoveden intelektualec pa tudi kot dopisnik londonskega Timesa spremljal dogajanje v spreminjajoči se Evropi. V enem od poglavij knjige, ki jo je prevedla Staša Grahek in je izšla pri Cankarjevi založbi, je živo popisal dogajanje v tedanjih Nemčijah v tednu, ko je padel Zid. Bere Igor Velše, ton in montaža Vjekoslav Mikez.

Svetovni voditelji, ki so zbrani v New Yorku na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, pozivajo k umiritvi razmer med Izraelom in gibanjem Hezbolah v Libanonu. Združene države Amerike, Evropska unija ter Avstralija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar so pozno sinoči objavili skupni poziv k 21-dnevni prekinitvi ognja na meji med Izraelom in Libanonom. Kot so zapisali, razmere tam predstavljajo nesprejemljivo tveganje za širši regionalni konflikt. Druge teme: - Bo že danes znana usoda ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stiojmenove Duh? Pred jutrišnjo interpelacijo se ugiba o njenem morebitnem odstopu. - Vlada bo predvidoma potrjevala predlog proračunov za prihodnji dve leti in obravnavala predlog novega plačnega zakona. - V Novi Gorici so se začeli 34-ti Dnevi evropske kulturne dediščine, na katerih je letos v ospredju dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav.

Med gosti letošnjega festivala Dnevi poezije in vina je tudi uveljavljena, prevajana in nagrajevana danska pesnica Pia Tafdrup. V Sloveniji je že večrat nastopila, že pred dvajsetimi leti je pri založbi Aleph izšla njena zbirka Kristalni gozd v prevodu Maje Caserman, tokrat pa so pri Beletrini izdali izbor njenih pesmi iz devetnajstih zbirk z naslovom Med vedno in nikoli; pesmi in avtoričin avtopoetski esej, ki je vključen v knjigo, je prevedla Silvana Orel Kos. S pesnico se je v Ljubljani pogovarjala Staša Grahek. Bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Nina Kač. Foto: https://www.tafdrup.com/

Januarja letos je umrla ugledna nemška pesnica, pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in esejistka ter Büchnerjeva nagrajenka – Elke Erb. V slovenščini imamo njeno knjigo pesmi Bezeg v taktu oblakov, ki jih je prevedel Brane Čop. Elke Erb se je rodila leta 1938 v Scherbachu v Severnem Porenju - Vestfaliji. Leta 1974 se je kot prevajalka iz ruščine predstavila s prevodom Marine Cvetajeve, v njenem prevajalskem opusu pa najdemo še Aleksandra Puškina, Aleksandra Bloka, Sergeja Jesenina, Borisa Pasternaka, Ano Ahmatovo in Olgo Martinovo. Svojo prvo pesniško zbirko Izvedensko mnenje je objavila leta 1975, leto pozneje ji je sledila zbirka Nekdo vpije: nikar!, leta 1978 je izšlo Omejeno potrpljenje, leta 1982 pa Tolažba. Za knjigo Kostanjev drevored je leta 1998 prejela nagrado Petra Huchla, prejela pa je še več drugih nagrad. Pred natanko desetimi leti je bila Elke Erb gostja festivala Dnevi poezije in vina; takrat se je z njo pogovarjala Urška P. Černe in zvočni zapis tudi prevedla. Brali sta Alenka Resman Langus in Barbara Zupan, oddajo sta posnela Mirta Berlan in Marko Krebs.

Cilj ukrajinskih napadov v ruski regiji Kursk je po zagotavljanju Kijeva vzpostavitev tamponskega območja, in ne zavzetje ruskega ozemlja. Ob tem je vnovič slišati pozive ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Zahodu, naj okrepi dobavo orožja in streliva. Na domači fronti pa Ukrajina izgublja ozemlje v Doneški regiji. Drugi poudarki: - Svetovni dan humanitarnosti: ob vojnah in ujmah vse več ljudi potrebuje pomoč. - Začenja se obsežna prenova železnice med med Ljubljano in Kranjem. - Dnevi poezije in vina predstavljajo 21 pesnikov; dogodki tako v Sloveniji kot Avstriji in na Hrvaškem.