Podcasts about dnevi

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.

V oddaji smo nadaljevali s tematiko izpred tedna dni in vam predstavili še tri zgodbe slovenskih izseljenskih učiteljev. Iz Buenos Airesa prihajata Saši Selan in Katja Zupanc, iz Brazilije pa Tilen Kravos. Vsi so se udeležili seminarja, ki sta ga zanje pripravila urad za Slovence po svetu in zavod za šolstvo. Nato pa smo z Janezom Stergarjem iz Kluba koroških Slovencev v Ljubljani predstavili bogat spored letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki bodo potekali od 23. februarja do 11. aprila, zvrstilo se bo kar dvanajst dogodkov.

Med 26. februarjem in 11. aprilom bodo v Ljubljani potekali tradicionalni Koroški kulturni dnevi. V mesecu in pol se bo zvrstilo 12 različnih kulturnih dogodkov, prek katerih bomo lahko nekoliko bolje spoznali življenje in kulturno ustvarjanje koroških Slovencev. Gre za jagodni izbor zelo bogatega kulturnega dogajanja, pravi Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev, ki že vrsto let organizira dneve, skupaj s Krščansko kulturno in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Koroška slovenska igralka Lara Maria Vouk, ki skupaj z Lucijo Ostan Vejrup igra v predstavi Prihodi - odhodi, pa je vesela, da se bo v Ljubljani predstavil tudi Teater Rampa, profesionalno gledališče koroških Slovencev. Kdo vse se bo predstavil na tokratnih Koroških kulturnih dnevih v Ljubljani? Prisluhnite!

Fakultete, višje in srednje šole danes in jutri mladim na informativnih dnevih predstavljajo študijske in srednješolske programe, pa tudi zaposlitvene možnosti, ki jih pridobljeni nazivi omogočajo. Prav tu zbrane informacije lahko pripomorejo k lažji odločitvi, kam se vpisati. Kot pravi direktorica Šolskega centra in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Nives Počkar, pa bodočim dijakom skušajo tudi nazorno prikazati in približati šolsko okolje. V oddaji tudi: - Pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta umaknjen sporni predlog glede normirancev. - Na Münchenski varnostni konferenci razprava o krhanju čezatlantskih odnosov. - Na štajerski avtocesti Dars vnovič začenja obsežna dela.

Srednje šole in fakultete bodo v petek in soboto odprle vrata in na informativnih dnevih predstavile svoje programe. V Radijski tribuni smo podrobneje predstavili informativne dneve na mariborski univerzi in v srednjih šolah, vpisni postopek in roke in seveda bodočim dijakom in študentom ponudili tudi nekaj nasvetov pred pomembno življenjsko prelomnico.

V državnem zboru se obeta podpora predlogu prepovedi prodaje, preprodaje, nakupa, posedovanja in uporabe pirotehničnih izdelkov. Poslanci Svobode si prizadevajo, da bi iz prepovedi izvzeli ognjementne izdelke kategorije F1. V oddaji tudi o tem: - Vlada in centri za obveščanje dosegli kompromis, stavka dispečerjev prekinjena - Iniciativa za Štepanjsko naselje pripravila več predlogov za omilitev parkirne stiske - Po kulturnem prazniku znova zaprli prenovljen interpretacijski center v Vrbi

Da je spoštovanje načel pravne države nujno, se strinjajo tako premier Robert Golob kot predstavniki večine opozicijskih strank, ki smo jih gostili v včerajšnjem Studiu ob 17-ih. Nihče ne predlaga ukinitve Komisije za preprečevanje korupcije, večina opozicije pa bi ji podelila dodatna pooblastila, saj korupcijo vidijo kot eno večjih težav države. Druge teme: - Z imenovanjem Primoža Dolenca na čelo Banke Slovenije naša država vendarle pridobiva glasovalne pravice v svetu Evropske centralne banke. - Pred za danes napovedanimi tristranskimi pogovori med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami veliko previdnosti in zadržanosti. - Resnobnost današnjega časa bodo v Celju prekinili že 34-i Dnevi komedije.

Če se ne bomo smejali, bomo znoreli. Te besede ameriškega pesnika Roberta Frosta je ponovil Nebojša Pop Tasić, selektor tokratnih Dnevov komedije v Celju, ki prinašajo pester razpon različnih komedij. Predstavljamo tudi razstavo Čivki iz preteklosti, ki na ogled postavlja več kot 110 izvirnih arheoloških predmetov. Na ogled je v Galeriji Cankarjevega doma, nastala pa je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije ter drugimi partnerji. Prvič je bila predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu in je prejela tudi Valvasorjevo odličje.

Ana še naprej nemočno tava in išče streho nad glavo. Dnevi poroda se bližajo.

V oddaji se odpravljamo na Švedsko, kjer ta konec tedna slovenski rojaki v mestih Göteborg in Malmö pripravljajo veselo Miklavževanje, v švedski prestolnici Stockholm pa je učence slovenske dopolnilne šole Miklavž že obiskal, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi slavnostni koncert in okroglo mizo. Popeljemo vas tudi v svet filma; v Sarajevu namreč potekajo Dnevi novega slovenskega filma, nekaj pozornosti namenjamo tudi predavanju o Slovencih v Veliki Kladuši, ustavljamo pa se tudi v Švici, kjer so imeli v okviru slovenske dopolnilne šole pred nedavnim obisk iz Slovenije, med katerim so učenci podrobneje spoznali posebno glasbilo - najstarejšo piščal na svetu in njene zvoke.

Zakonca Miha in Carmen Ruparčič sta govorila o družinski pripravi na praznične dni.

Tokrat bo precej govora o festivalih: v Ljubljani se je iztekel mednarodni festival Rog Dizajn Dnevi, v Novi Gorici poteka 26. festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, v Mariboru prirejajo Kiblix, mednarodni festival umetnosti, tehnologije in znanosti, v Ljubljani se končuje Platforma malih umetnosti – mednarodni festival urbanih uzprizoritvenih žanrov, drznih entitet in humorja, poročali pa bomo tudi o festivalu ljubiteljskih gledališč Čufarjevi dnevi, ki poteka na Jesenicah. Nekaj minut namenjamo zborniku, ki je izšel ob 80-letnici Arhiva Republike Slovenije, za konec pa tudi o tem, kaj se dogaja s Kulturnim domom v Trstu – ali lastniki res načrtujejo prodajo stavbe, kot se govori.

Kako lahko oblikovanje obvladuje, moti ali preoblikuje meje, ki nas ločujejo, in kako trenja spreminja v potencialne rešitve? Kakšne ustvarjalne možnosti se pojavijo, ko se srečajo omejitve in nasprotujoče si silnice? V Centru Rog v Ljubljani se odvijajo drugi Rog dizajn dnevi. V Avditoriju v Portorožu pa so v nedeljo premierno uprizorili mlademu občinstvu namenjeno operno detektivko Zločin v Blatnem dolu. Njeno temeljno sporočilo je, da človek ni ločen od narave in da s škodovanjem naravi škodi tudi sebi. Za konec pa še o festivalu Forum nove glasbe, v središču katerega bosta opus ameriškega skladatelja Johna Cagea ter njegov vpliv na umetnost.

Kulturno društvo Mohorjan prireja Sušnikove dneve, v okviru katerih bodo danes ob 17h v Grošljevi galeriji na Prevaljah, odprli razstavo kiparja Alberta Mesnerja z naslovom Prisiljena pot, vojno nasilje v občini Prevalje ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne. V drugem delu pa še novica o britanski študiji, ki je pokazala, da lahko ogled umetnin v galerijah pozitivno vpliva na takojšnje zmanjšanje stresa.

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica.

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica.

V tokratni oddaji se bomo najprej preselili ob reko Majno v Nemčiji, kjer se danes začenja Frankfurtski knjižni sejem, največji knjižni sejem na svetu. Sejem je tudi platforma za izmenjevanje idej. Letos bo v ospredju prostor dialoga v času globalnih napetosti. V Frankfurtu sicer pričakujejo več kot tisoč avtorjev in razstavljavcev iz 92 držav ter strokovnjake iz kar 140 držav, tudi Slovenije. V oddaji boste izvedeli tudi več o Dnevih mariborske alternativne gledališke produkcije.

Bienalno srečanje Bregantovi dnevi, ki nosi ime po Leopoldu Bregantu, organizira Združenje psihoterapevtov Slovenije. Gre za strokovno srečanje, ki letos pod drobnogled jemlje temo intersubjektivnosti.

NULL

V oddaji ste slišali pogovor z Davidom Rupnikom iz društva Gibanje za življenje o letošnjem Tednu za življenje, ki ga začenjamo v nedeljo, 5. oktobra, ter še nekatere utrinke s praznovanja Slomškove nedelje na Jožefovem hribu nad Celjem, s slovesnosti v Župniji Krka, kjer so praznovali god zavetnikov svetih Kozme in Damijana ter drugih dogodkov.

V oddaji ste slišali pogovor z Davidom Rupnikom iz društva Gibanje za življenje o letošnjem Tednu za življenje, ki ga začenjamo v nedeljo, 5. oktobra, ter še nekatere utrinke s praznovanja Slomškove nedelje na Jožefovem hribu nad Celjem, s slovesnosti v Župniji Krka, kjer so praznovali god zavetnikov svetih Kozme in Damijana ter drugih dogodkov.

Društvo Anbot že več kot 20 let sodeluje v evropskem projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, ki je namenjen spodbujanju zavedanja pomena ohranjanja kulturne dediščine. Minulo soboto so članice in člani društva v okviru dogodka "Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti - tržnica od anbot" predstavili Obzidno ulico v Piranu in dogajanje v njej nekoč. Kaj je bilo v ulici dovoljeno, kaj prepovedano? Kaj in kako so prodajali nekoč? Kakšne igre so igrali otroci? Kakšni zakoni so veljali? Kako so uporabili zelišča?

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc.

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc.

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se v soboto začeli 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine, ki skupno prinašajo več kot 350 dogodkov. Več pa v oddaji o kulturi.

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se v soboto začeli 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine, ki skupno prinašajo več kot 350 dogodkov. Več pa v oddaji o kulturi.

V Clevelandu in okolici so v nedeljo sklenili letošnje Slovenske dneve. V dvanajstih dneh so prikazali pripravo tipičnih slovenskih jedi in trgatev, na ogled so bile razstave in slovenski film. Prostovoljci Slovenskega genealoškega društva so pripravili potep skozi zgodovinske slovenske četrti Clevelanda, zbrali so se tudi v Slovenskem kulturnem vrtu, ki praznuje 30. obletnico. V javni knjižnici Clevelanda je potekala še okrogla miza z naslovom Od sosesk do narodov: Moč pod-nacionalne diplomacije, ki je raziskala naraščajoči pomen diplomacije med ljudmi in kraji in iskala odgovore na vprašanje, kako se lahko Cleveland poveže s skupnostmi po vsem svetu, da bi spodbudil zaupanje, trgovino, inovacije in mir. Zaključek je bil v znamenju tradicionalnega praznovanja žetve, parade polke, slovenskega petja in plesa. Slovenske dneve je organiziral generalni konzulat pod vodstvom Suzane Češarek v sodelovanju s partnerji iz slovenske skupnosti. Konec tega tedna pa slovenska skupnost v Clevelandu pričakuje obisk predsednice države Nataše Pirc Musar. Po napovedih bo v dvorani cerkve Marije Vnebovzete podelila priznanje slovenski skupnosti v Ohiu.

V Clevelandu in okolici so v nedeljo sklenili letošnje Slovenske dneve. V dvanajstih dneh so prikazali pripravo tipičnih slovenskih jedi in trgatev, na ogled so bile razstave in slovenski film. Prostovoljci Slovenskega genealoškega društva so pripravili potep skozi zgodovinske slovenske četrti Clevelanda, zbrali so se tudi v Slovenskem kulturnem vrtu, ki praznuje 30. obletnico. V javni knjižnici Clevelanda je potekala še okrogla miza z naslovom Od sosesk do narodov: Moč pod-nacionalne diplomacije, ki je raziskala naraščajoči pomen diplomacije med ljudmi in kraji in iskala odgovore na vprašanje, kako se lahko Cleveland poveže s skupnostmi po vsem svetu, da bi spodbudil zaupanje, trgovino, inovacije in mir. Zaključek je bil v znamenju tradicionalnega praznovanja žetve, parade polke, slovenskega petja in plesa. Slovenske dneve je organiziral generalni konzulat pod vodstvom Suzane Češarek v sodelovanju s partnerji iz slovenske skupnosti. Konec tega tedna pa slovenska skupnost v Clevelandu pričakuje obisk predsednice države Nataše Pirc Musar. Po napovedih bo v dvorani cerkve Marije Vnebovzete podelila priznanje slovenski skupnosti v Ohiu.

V Sombotelu na Madžarskem bodo od ponedeljka, 22., do srede, 24. avgusta, potekali 8. Dnevi slovenskega filma, v okviru katerih si bo madžarsko občinstvo lahko ogledalo tri slovenske celovečerne filme. Otvoritveni film bo kriminalna komedija To je rop! režiserja Gregorja Andolška, na projekciji bosta prisotna režiser in igralka Tijana Zinajić, med igralci pa je sicer tudi Gregor Čušin. V torek bo na ogled večkrat nagrajeni film Odrešitev za začetnike scenaristke in režiserke Sonje Prosenc, sledi mu Opazovanje v režiji Janeza Burgerja. Dnevi slovenskega filma bodo po dobrem sprejemu leta 2023 letos potekali tudi v Monoštru, ki je sedež Zveze Slovencev na Madžarskem. Celovečerni igrani film To je rop! bodo v tamkajšnjem kinu predvajali v torek, 30. septembra. Vsi filmi so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra in bodo podnaslovljeni v madžarskem jeziku.

V Sombotelu na Madžarskem bodo od ponedeljka, 22., do srede, 24. avgusta, potekali 8. Dnevi slovenskega filma, v okviru katerih si bo madžarsko občinstvo lahko ogledalo tri slovenske celovečerne filme. Otvoritveni film bo kriminalna komedija To je rop! režiserja Gregorja Andolška, na projekciji bosta prisotna režiser in igralka Tijana Zinajić, med igralci pa je sicer tudi Gregor Čušin. V torek bo na ogled večkrat nagrajeni film Odrešitev za začetnike scenaristke in režiserke Sonje Prosenc, sledi mu Opazovanje v režiji Janeza Burgerja. Dnevi slovenskega filma bodo po dobrem sprejemu leta 2023 letos potekali tudi v Monoštru, ki je sedež Zveze Slovencev na Madžarskem. Celovečerni igrani film To je rop! bodo v tamkajšnjem kinu predvajali v torek, 30. septembra. Vsi filmi so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra in bodo podnaslovljeni v madžarskem jeziku.

V sredo, 10. septembra, je minilo 170 let, kar se je v Badnu pri Dunaju mnogo prezgodaj zaključila nepredstavljivo hitra, bleščeča vojaška kariera barona Andreja Čehovina. Ob tem so v Parku vojaške zgodovine v Pivki pripravili razstavo. V Kamniku pa bodo konec tedna potekali 52. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Vrhunec prireditve bo tradicionalna nedeljska povorka z več kot 2000 udeleženci iz Slovenije in tujine.

V sredo, 10. septembra, je minilo 170 let, kar se je v Badnu pri Dunaju mnogo prezgodaj zaključila nepredstavljivo hitra, bleščeča vojaška kariera barona Andreja Čehovina. Ob tem so v Parku vojaške zgodovine v Pivki pripravili razstavo. V Kamniku pa bodo konec tedna potekali 52. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Vrhunec prireditve bo tradicionalna nedeljska povorka z več kot 2000 udeleženci iz Slovenije in tujine.

“Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, jaz pa, zakaj se tja odhaja,” piše Radmila Pétrović, pesnica, ki še ni dopolnila trideset let in je v svoji domovini postala pravi fenomen ter vzor novi generaciji. Samo v Srbiji je bila njena tretja pesniška zbirka Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, ki je izšla leta 2020, prodana v več kot 12 tisoč izvodih, pri nas pa je pri Cankarjevi založbi izšla letos v prevodu Natalije Milovanović. Zbirko je napisala na delavnici pisanja med študijem ekonomije, dokončala pa jo je že z diplomo v žepu.V njej je želela nagovoriti kolektivne družbene skrivnosti, za katere si je sama želela, da bi o njih brala kot odraščajoče dekle. V Sloveniji je letos gostovala na pesniškem festivalu Dnevi poezije in vina. Foto: Timotej Prelog. (izrez fotografije)

Pred nami so jubilejni 60. študijski dnevi Draga 2025, ki bodo potekali od 12. do 14. septembra v Finžgarjevem parku na Opčinah. Organizatorji, društvo Slovenska prosveta, so tudi tokrat pripravili bogat program, ki ga smo ga tokrat predstavili.

Pred nami so jubilejni 60. študijski dnevi Draga 2025, ki bodo potekali od 12. do 14. septembra v Finžgarjevem parku na Opčinah. Organizatorji, društvo Slovenska prosveta, so tudi tokrat pripravili bogat program, ki ga smo ga tokrat predstavili.

V oddaji gostimo Nikolo Madžirova, makedonskega pesnika, prevajalca in esejista, ki je kot častni gost letos sodeloval na festivalu Dnevi poezije in vina na Ptuju. Pri tem je pri založbi Beletrina izšla tudi njegova pesniška zbirka Šestilo časa z avtorjevo izbrano poezijo, nekaj novimi pesmimi in eseji, ki so nastali v prevodu Namite Subiotto. Pesmi Nikola Madžirova so prevedene v več kot štirideset jezikov, avtor je med drugim tudi prejemnik evropske nagrade za poezijo Hubert Burda, najprestižnejše makedonske pesniške nagrade brata Miladinova, leta 2016 pa je prejel naziv nacionalnega umetnika Republike Severne Makedonije.

V Ljubljani so danes predstavili 60. Študijske dneve Draga, ki bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu potekali od 12. do 14. septembra pod naslovom Med vojno in mirom. Prvi dan bodo o izzivih sobivanja razmišljali Daša Ličen, Peter Spazzapan in Peter Hribar, na okrogli mizi z naslovom Večer Zahoda bodo gostje Bernarda Fink, Karin Planinšek in Ivan Štuhec. Janez Dolinar in Lenart Škof bosta razmišljala o etičnih dilemah ob koncu življenja, zadnji dan pa okrogla miza ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Gostje bodo Valentin Areh, Božo Cerar in Jože Plut. V okviru Drage bodo odprli razstavo o Jošku Tischlerju, pripravili proslavo ob jubileju in predstavili jubilejni zbornik – ob tem bo zbrane nagovoril predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Zadnji dan bo sveto mašo daroval novi škofov vikar za Slovence na Tržaškem Tomaž Kunaver. Na Dragi bodo podelili tudi 14. Peterlinovo nagrado, ki jo letos prejme pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist ter Prešernov nagrajenec Zorko Simčič. Uvod v študijske dneve bo Draga mladih v petek dopoldan, častna gostja 60. Drage bo predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki bo zadnji dan udeležence tudi nagovorila.

V Ljubljani so danes predstavili 60. Študijske dneve Draga, ki bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu potekali od 12. do 14. septembra pod naslovom Med vojno in mirom. Prvi dan bodo o izzivih sobivanja razmišljali Daša Ličen, Peter Spazzapan in Peter Hribar, na okrogli mizi z naslovom Večer Zahoda bodo gostje Bernarda Fink, Karin Planinšek in Ivan Štuhec. Janez Dolinar in Lenart Škof bosta razmišljala o etičnih dilemah ob koncu življenja, zadnji dan pa okrogla miza ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Gostje bodo Valentin Areh, Božo Cerar in Jože Plut. V okviru Drage bodo odprli razstavo o Jošku Tischlerju, pripravili proslavo ob jubileju in predstavili jubilejni zbornik – ob tem bo zbrane nagovoril predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Zadnji dan bo sveto mašo daroval novi škofov vikar za Slovence na Tržaškem Tomaž Kunaver. Na Dragi bodo podelili tudi 14. Peterlinovo nagrado, ki jo letos prejme pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist ter Prešernov nagrajenec Zorko Simčič. Uvod v študijske dneve bo Draga mladih v petek dopoldan, častna gostja 60. Drage bo predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki bo zadnji dan udeležence tudi nagovorila.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava z naslovom »Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Na ogled so izbrane fotografije iz 1. svetovne vojne. Pred vrati so 33. Aljaževi dnevi, s katerimi bodo v Dovjem spet obudili spomin na Jakoba Aljaža – duhovnika, domoljuba, kulturnega delavca in očeta slovenskega planinstva. Letos, ko praznujemo 180. obletnico njegovega rojstva in 130 let Aljaževega stolpa, bo še posebej slovesno.

Največ pozornosti namenjamo festivalu Dnevi poezije in vina, ki v organizaciji Beletrine poteka na Ptuju in v drugih krajih po Sloveniji. Na njem tudi letos sodeluje vrsta uglednih pesniških imen. Napovedujemo festival sodobnega gledališča Mladi levi, ki ga prireja Zavod Bunker in se začenja v Ljubljani. Poročamo o 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti in o fotografski razstavi Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske 1914–1918 v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani. Opozarjamo tudi na pregledno razstavo del Iva Prančiča, ki se končuje v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki.

S Smrdljivim koncertom na štirih tacah se bo začel 28. festival Mladi levi, mednarodni gledališki festival, ki se bo tudi letos posvetil večno žgočim temam, kot so ekologija, gentrifikacija in stanovanjska problematika, predvsem pa bo dal glas in prostor ustvarjalcem mlajše generacije. Na mednarodnem pesniškem festivalu Dnevi poezije in vina, ki te dni poteka na Ptuju, pa gostuje tudi mlada srbska pisateljica Radmila Pétrović. V Piranu in Kopru se začenja 24. Tartini festival, slišali pa boste tudi refleksijo predstave Človek z lune: Srečevanja, ki jo je premierno uprizoril razširjeni in obogateni kolektiv Kud Ljud. Igra Periferija avtorice Kaje Novosel, ki je nastala v režiji Špele Kravogel in v produkciji Uredništva igranega programa se je uvrstila v letošnji tekmovalni program festivala Prix Evropa. Vabljeni k poslušanju!

S tradicionalnim javnim branjem odprtega pisma Evropi, v katerem izbrani pesnik izpostavlja pereče probleme današnjega časa, se drevi na Vrazovem trgu na Ptuju uradno začenja 29. festival Dnevi poezije in vina. Avtor pisma je letos srbski pesnik in esejist Gojko Božović. Častna gosta letošnjega festivala pa sta pesnica iz Nikaragve Gioconda Belli in makedonski pesnik Nikola Madžirov. Nocoj bo pod okriljem Festivala Ljubljana na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma zasijal ples za dva – Pas de Deux for Toes and Fingers. Glasbeno-baletni spektakel sta ustvarila primabalerina Bolšoj teatra Svetlana Zaharova in vrhunski violinist Vadim Repin. Danes v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani odpirajo občasno fotografsko razstavo z naslovom »S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Gre za izbor iz zapuščine Stanka Oražma, rezervnega častnika avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni. S prvo predstavo za otroke se je danes dopoldan v Piranu začel 8. mednarodni festival kamišibaja Beli delfin. Tokrat prihajajo izvajalci iz sedmih držav in bodo ponudili skoraj 60 predstav, od tega kar deset premiernih izvedb.

Kreativna baza, ki že leta skrbi za prepoznavnost festivala Dnevi poezije in vina, je letos aktivirala in angažirala mlado kreativno ekipo in z njimi posnela serjo kratkih video vsebin, ki vabijo mlade na festival, ki že skoraj tri desetletja prinaša svež kulturni utrip na Ptuj in okoliške kraje. Avtorici in voditeljici oddaje Liani Buršič sta se v studiu Prvega pridružila mlada vsestranska in svojstvena ustvarjalca, umetnika, ki sta del letošnje kreativne ekipe - Dora Benčevič in Jaša Klun, za debato pod površjem o moči ustvarjalne sile, o poeziji, umetnosti, o pristnosti, normalnosti, zdravih mejah, izzivih mladih v svetu distrakcij, o odnosu z odraslimi,o sledenju intuiciji ter svoji poti in o srcu.

Več kot sto pesnikov, vinarjev in drugih umetnikov z vsega sveta se bo v prihodnjih dneh zbralo na Ptuju. Začeli so se Dnevi poezije in vina z več kot šestdesetimi dogodki: od večernih pesniških branj in strokovnih posvetov do intimnih dvoriščnih nastopov, pesniških sprehodov, vinskih pokušin, umetniških razstav, filmskih projekcij, otroško-mladinskega programa in glasbenih večerov. V oddaji tudi o najnovejšem romanu Irene Svetek z naslovom Tam, kjer plešejo tulipani.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Washington, kjer se bo danes srečal z ameriškem kolegom Donaldom Trumpom. Ta je pred pogovori poudaril, da Zelenski lahko konča vojno z Rusijo, če to želi. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je medtem sporočil, da so na petkovih pogovorih med Trumpom in Putinom dosegli napredek pri iskanju soglasja, a da je razhajanj veliko. Da bi dosegli mirovni sporazum, mora biti Ukrajina vključena v pogovore, je še dejal. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob ameriških carinah in azijski konkurenci napoveduje zaščitne ukrepe za jeklarsko industrijo. - Poenostavljeni postopki usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Stroka za celovitejšo prenovo zakonodaje. - Ptuj znova središče pesniškega dogajanja. Začenja se festival Dnevi poezije in vina.

Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.

Glasbeni utrip tokrat začenjamo s praznikom slovenske glasbe, in sicer pozornost namenjamo 39. slovenskim glasbenim dnevom. Poleg tega prisluhnite še komentarjem koncerta za abonma Kromatika (Simfonični orkester RTV Slovenija, Ivan Krpan, Ivan Hut), koncerta za Srebrni abonma (Simon Trpčeski), večeru iz cikla ArsSonica (Luka Juhart, Uroš Rojko), in koncertu Dihi z glasbo Alda Kumarja. Spremljali smo še Bravničarjevo tekmovanje za mlade violiniste ter dva jubilejna koncerta: enega na 333. rojstni dan Giuseppeja Tartinija, enega pa ob 100. obletnici rojstva Ivana Ščeka.

Poezija Valžine Mort (1981), v Belorusiji rojene in v Ameriki živeče pesnice in prevajalke, predstavlja edinstven pesniški glas v sodobni literaturi, ki združuje osebno in politično, pa travmatično in sublimno. Posebno mesto v njeni poeziji imajo tudi podobe, s katerimi pesnica ustvarja kompleksno sliko, v kateri se prepleteta sedanji in pretekli čas. Valžina Mort, ki že skoraj dvajset let živi čez lužo, kjer poučuje na Univerzi Cornell v zvezni državi New York, je za svoje delo prejela številne nagrade, med drugim leta 2004 tudi kristal Vilenice. Poezijo piše v dveh jezikih. Dodaja, da v dveh tujih jezikih, in prav zato, kot še pravi, jezika ne časti. Avtorica je letos kot častna gostja nastopila na festivalu Dnevi poezije in vina. Ob tej priložnosti je pri založbi Beletrina v prevodu Kristine Kočan pod naslovom Pesem o belih jabolkih izšel izbor iz treh njenih pesniških zbirk, napisanih v angleščini, mi pa smo se takrat na Ptuju z njo pogovarji o njeni poeziji, Ameriki, jeziku in Belorusiji. Foto: Gregor Podlogar

Svetovni voditelji, ki so zbrani v New Yorku na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, pozivajo k umiritvi razmer med Izraelom in gibanjem Hezbolah v Libanonu. Združene države Amerike, Evropska unija ter Avstralija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar so pozno sinoči objavili skupni poziv k 21-dnevni prekinitvi ognja na meji med Izraelom in Libanonom. Kot so zapisali, razmere tam predstavljajo nesprejemljivo tveganje za širši regionalni konflikt. Druge teme: - Bo že danes znana usoda ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stiojmenove Duh? Pred jutrišnjo interpelacijo se ugiba o njenem morebitnem odstopu. - Vlada bo predvidoma potrjevala predlog proračunov za prihodnji dve leti in obravnavala predlog novega plačnega zakona. - V Novi Gorici so se začeli 34-ti Dnevi evropske kulturne dediščine, na katerih je letos v ospredju dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav.