Podcasts about kmetijskega

Jagodičje sodi med najbolj zdrava živila, primerno je tudi za tiste, ki vestno štejete zaužite kalorije. Je ribez in borovnice pred zaužitjem treba oprati? Lahko gozdne jagode uspevajo tudi na domačem vrtu? In predvsem, kako pravilno skrbeti za jagodičje ter katere so letošnje novosti v tej zelo raznoliki množici plodov? Na vaša vprašanja o oskrbi jagodičja, ki jih lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si, bo odgovarjala dr. Nika Cvelbar Weber s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Kmečkim nevladnim organizacijam je nerazumljivo stališče Kmetijskega ministrstva, ki trdi da kljub jasnim podatkom Agencije za okolje o izjemnih količinah padavin v septembru in oktobru nima pravne podlage za premik roka obveznosti pokritosti tal z zelenim pokrovom, ki je določen za obdobje od 15. novembra 2024 do 15. februarja 2025. V oddaji pa tudi o pogledu na letošnje vinogradniško leto na Kraški planoti in hvaležnosti, ki naj nas preveva vsak dan.

Po objavi Vodnika po trajnostni potrošnji se je živinoreja spet znašla na tnalu vladajoče politike. Nekatere zavajajoče trditve je v kmetijski oddaji razjasnil mag. Ben Moljk s Kmetijskega inštituta Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo opozorili na temeljno past novega energetskega zakona, ki jo priznavajo tudi sami predlagatelji. Jo bodo odpravili?

V osrednjem delu nedeljske oddaje ste slišali, kakšne so prve napovedi o ekonomiki kmetijstva v letu, ki se izteka. O tem je na letošnjem posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja spregovorila dr. Tanja Travnikar s Kmetijskega inštituta.

Gostili smo evropskega poslanca Franca Bogoviča in govorili o najbolj perečih vprašanjih kmetijskega področja.

Gostili smo evropskega poslanca Franca Bogoviča in govorili o najbolj perečih vprašanjih kmetijskega področja.

Letošnji suša in vročina sta prizadeli tudi sadjarje. Obseg škode na sadnem drevju je sicer odvisen od sadne vrste in območja, kjer nasad leži. V petkovem Svetovalnem servisu bo naš gost Roman Mavec, vodja Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, ki bo povedal, kako prizadeto sadno drevje ustrezno oskrbeti in kaj storiti, da bo sezona prihodnje leto boljša. Vaša vprašanja sprejemamo med oddajo na tel. št. 01 475 22 22, že prej pa na e-naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani prvi.rtvslo.si

Veste, katerih opravil se je treba v nasadih jagodičja lotiti jeseni? In kakšni so plusi ter kakšni minusi jesenskega sajenja grmičastih rastlin v primerjavi s spomladanskim? Odgovorimo vam v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije. Pa še nasvete za obiranje nekaterih poznejših sort jagodičja dodamo in seveda odgovorimo na vaša vprašanja. Ta sprejemamo med oddajo na tel. št. 01 475 22 22, že prej pa na e-naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Pretekli četrtek je na Inštitutu Jožef Štefan potekala zaključna predstavitev 5 letnega sodelovanja v Konzorciju za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarstvo. V Konzorciju sodelujejo pisarne za prenos tehnologij z Inštituta Jožef Stefan, Univerze v LJ, Univerze v MB, Univerze na Primorskem, Nacionalnega inštituta za biologijo, Kemijskega inštituta in Kmetijskega inštituta ter Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Več o rezultatih, vlogi in pomenu sodelujočih oddelkov za prenos tehnologij ključnih slovenskih inštitutov in univerz V ŽIVO dr. Marijan Leban, ki se že od leta 2007 ukvarja z upravljanjem intelektualne lastnine in njenim prenosom v gospodarstvo.

Kmetijstvo je gospodarska dejavnost, ki je najbolj izpostavljena vremenskih razmeram, zato je tudi prva žrtev podnebnih sprememb. Kot prvi sektor v Sloveniji je že pred približno dvema desetletjema dobilo strategijo prilagajanja podnebnim spremembam. Ta je šla sicer v pozabo, toda kljub temu se je na področju prilagajanja kmetijstva v tem času dogajalo marsikaj. Ves čas pa se stroka spopada tudi z izzivi, kako zmanjšati vpliv te dejavnosti na okolje in podnebje. O vsem tem v Studiu ob 17 ih Jernejka Drolec z gosti. To so: - dr. Andreja Sušnik, agrometeorologinja iz Agencije za okolje – ARSO, - prof. dr. Denis Stajnko, profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, - dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. V oddaji predstavljamo tudi (posneta) stališča drugih akterjev. To so: - prof. dr. Marina Pintar, vodilna strokovnjakinja za namakanje z Biotehniške fakultete; - mladi kmet Miha Štular iz poljedelske kmetije Pr' Halovc iz Strahinja; - dr. Andrej Toplak, svetovalec specialist za govedorejo, iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj; - Iris Škerbot, specialistka za varstvo rastlin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje.

V Sloveniji se letos soočamo s katastrofalno slabim pridelkom sadja. Jabolk bo celo do 90% manj, kot jih je sicer. A nekaj jih le bo in s pomočjo Romana Mavca s Kmetijskega inštituta Slovenije vam bomo v torkovem Svetovalnem servisu pojasnili, kako ugotoviti primerno zrelost jabolk, kako obrane sadeže pravilno skladiščiti, katere so slovenske avtohtone sorte in katere jablane so najbolj odporne na različne bolezni, škodljivce in neugodne vremenske vplive. Vprašanja zapišite v obrazec na spletni strani Prvega, pošljite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

Kmetijski inštitut Slovenije in KGZ Ljubljana v jutrišnjem prazničnem dopoldnevu vabita na t.i. Dan koruze 2021, ki se bo odvijal na poskusnih poljih Kmetijskega inštituta Slovenije ob cerkvici v Jablah. Primerjati bo mogoče hibride koruze kar 11 semenarskih hiš, pravi Damjana Iljaš, svetovalka specialistka za poljedelstvo.

Kmetijski inštitut Slovenije in KGZ Ljubljana v jutrišnjem prazničnem dopoldnevu vabita na t.i. Dan koruze 2021, ki se bo odvijal na poskusnih poljih Kmetijskega inštituta Slovenije ob cerkvici v Jablah. Primerjati bo mogoče hibride koruze kar 11 semenarskih hiš, pravi Damjana Iljaš, svetovalka specialistka za poljedelstvo.

Jagodičje sodi med najbolj zdrava živila, primerno je tudi za tiste, ki vestno štejete zaužite kalorije. Je ribez in borovnice pred zaužitjem potrebno oprati? Lahko gozdne jagode uspevajo tudi na domačem vrtu? In predvsem, kako pravilno skrbeti za jagodičje ter katere so letošnje novosti v tej zelo raznoliki množici plodov? Na vaša vprašanja o oskrbi jagodičja, ki jih lahko pošljete na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali zapišite v obrazec na spletni strani radioprvi.si, bo odgovarjala dr. Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Februarja še ni konec, a dnevne temperature v zadnjih dneh so marsikoga zvabile na vrt in v sadovnjak. V sredinem Svetovalnem servisu se bomo po sadovnjaku vsaj v besedah sprehodili z Romanom Mavcem, vodjem Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije. Dobrodošla so vaša vprašanja o prvih pomladnih opravilih – rezi in cepljenju sadnega drevja, spomladanskem gnojenju in škropljenju … Zapišite jih na spletni strani radioprvi.si, pošljite na e-naslov radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

V sodobni družbi žal ne uspemo povezati pomena in nujnosti varovanja tal s hrano, pitno vodo, pestrostjo rastlinstva, živalstva, krajine in nasploh z možnostjo življenja na kopnem, pravi pedolog dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta.

Sadjarje je v določenih območjih Slovenije tudi letos prizadela spomladanska pozeba, zato je pridelek breskev in sliv letos manjši, tudi hrušk je manj, letina jabolk in drugih sadnih vrst pa je zadovoljiva. Več o tem, kakšna je bila letošnja sadjarska sezona, bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu povedal Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Odgovarjal bo tudi na vaša vprašanja o oskrbi jablan in drugih sadnih dreves, pišite na radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

Maline, jagode in ribez so na slovenskih vrtovih že dolgo stalnica, se pa zadnja leta pojavlja tudi vse več novih vrst jagodičja. Jagode goji in haskap, forberi in tajberi, ameriške in sibirske borovnice, aronija in še bi lahko naštevali. Kakšno oskrbo potrebuje to jagodičje, kako preprečiti bolezni in odgnati morebitne škodljivce, kako povečati pridelek in kako se lotiti predelave hitro pokvarljivih plodov, bomo v torkovem Svetovalnem servisu vprašali dr. Darinko Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Dopoldne ga pripravljajo sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije, srečanje se bo odvijalo na poskusnem polju Centra Jablje.

Ozračje v Sloveniji se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Število vročih dni s temperaturo nad 30 °C se je močno povečalo, hkrati pa se je v zadnjem stoletju za več kot tretjino zmanjšalo število zimskih dni, ko je Bohinjsko jezero zaledenelo. Povečuje se število ekstremnih vremenskih dogodkov, zmanjšuje se višina snežne, podaljšalo se je trajanje sončnega obsevanja. Te spremembe močno vplivajo na ekosisteme, ki se že prilagajajo na nove razmere. V drugi epizodi serije Stopinja in pol si bomo ogledali, kako spreminjanje podnebja že vpliva na slovenske gozdove, ledenike, jame, morje in kmetijske površine. Ali smreke kmalu ne bo več v naših gozdovih? Se bodo razširile druge drevesne vrste, ki imajo raje toplo in suho okolje? Lahko na podnebje pomembno vplivajo mikroskopski morski organizmi? Bomo morali na nove razmere prilagoditi metode kmetovanja? SOGOVORNIKI: Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Primož Simončič, dr. Stanko Kapun iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije, Jure Tičar in Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, dr. Lovrenc Lipej in Timotej Turk Dermastia iz Morske biološke postaje Piran, ribič Zlatko Novogradec, Gregor Vertačnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

V Svetovalnici ste izvedeli, ali so substrati, ki jih lahko kupimo za naše okrasne rastline, primerni tudi za gojenje zelenjave ali ne. Kako vpliva zemlja v tleh na rast in s tem na naše življenje? Naš gost je bil dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.