Podcasts about Kak

Prebivalcu Slovenije je bilo lani za prehrano na voljo v povprečju 143 kg sadja, 113 kg žit, 104 kg zelenjave, 91 kg mesa, 78 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. Vse našteto, pridelano in predelano v Sloveniji. Slovenija je 40-odstotno samooskrbna. Če pogledamo številke ‒ po podatkih statističnega urada smo približno 80-odstotno samooskrbni pri žitih, jajcih in mesu, deset odstotkov več pri mleku, ki ga tudi največ izvažamo, najnižje stopnje pa so pri sadju in zelenjavi ‒ oboje pribl. 30 odstotkov. Zelenjava, pridelana v Sloveniji, je kljub višji ceni pogosto bolj kakovostna, saj ne prepotuje na tisoče kilometrov. Njeno ceno pa zvišujejo predvsem slabše letine, vremenski vplivi in višji stroški pridelave. Kakšne so rešitve za večjo pridelavo sveže zelenjave, s katerimi ovirami se soočajo mali kmetje in velika pridelovalna podjetja? Smo se ob dostopnosti svežih pridelkov čez vso leto tudi potrošniki razvadili? Sogovorniki: Kristjan Magdič, predsednik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih in solastnik ter direktor podjetja Paradajz Aleksandra Dervarič, kmetijska svetovalka Maša Brandstätter in Aljaž Sedovšek, kmetovalca na kmetiji mašAljaž

Brez obiska avtošole ni izpita za avto. Kakšne izzive imajo danes inštruktorji, koliko časa si je treba vzeti, če se želimo naučiti dobro voziti, katere so ključne napake učencev, katera starost se najbolje obnese pri učnih urah, o vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem avtošole Korelat Tomažem Kranjcem.

Episódio do dia 16/07/2025, com o tema: Bendita Lembrança. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues O amor e as orações de Abraão por seus familiares não foram ignorados por Deus na hora da catástrofe. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Protestni shod sinoči v Šentjerneju, danes se bodo kmetje uprli romskemu nasilju tudi na Ježici v Ljubljani.Nahtigal o napadih na zasebne zdravnike, šole in zdaj še vrtce: To je napad na državljane, ki še verjamejo, da je mogoče nekaj ustvariti mimo države. Kakšne spremembe se s 1. avgustom obetajo v župnijah koprske in novomeške škofije? Trump: prvi sisitemi zračne obrambe Patriot že na poti v Ukrajino.Na letovanju v Sloveniji pod okriljem Karitas tudi letos otroci in mladi iz Ukrajine, mnogi od njih so v vojni izgubili očeta.vreme- popoldne oblačno, ponoči še možne padavine, jutri že več sonca.Strokovnjaki že opozarjajo, da je predlog zakona o konoplji za osebno rabo škodljiv.V Škalah začetek gradnje najzahtevnejšega dela severnega kraka tretje razvojne osi.ŠPORT: Po dnevu premora se z enajsto etapo nadaljuje 112. kolesarska dirka po Franciji. V rumenem Irec Healy, Pogačar v mavrični majici svetovnega prvaka.

Na svetu je debelih že več kot milijarda ljudi – debel je torej že vsak osmi človek; samo v Sloveniji po oceni NIJZ približno 400.000. Kdo je kriv? Kje tiči razlog? Ali je vzrok v tako imenovanem debelilnem okolju, ki nas sili v nezdrave izbire? Kakšno vlogo imajo pri epidemiji debelosti geni, hormoni, sladke pijače, procesirana hrana, gibalna neaktivnost, sedeč življenjski slog? Ali trend sploh še lahko zaustavimo, ali gre za začaran krog, za spiralo brez konca? O teh vprašanjih v Intelekti razpravljajo pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar iz Bolnišnice za otroke s Šentvida pri Stični, mlada raziskovalka Kaja Kranjc, magistrica inženirka prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani, profesor športne vzgoje dr. Gregor Starc s fakultete za šport in pediater dr. Primož Kotnik z ljubljanske Pediatrične klinike. Gre za ponovitev oddaje Intelekta, ki je bila premierno na sporedu Prvega septembra 2024.

Mladi med poletjem množično iščejo počitniška dela. Razlogov je več – zaslužek, pridobivanje delovnih izkušenj, delovne discipline, razvoj kompetenc itd. Povpraševanje po delu je veliko, ponudba pa je letos nekoliko skromnejša-eŠtudentski servis beleži upad ponudbe za 10%. Povprečna urna postavka, ki znaša 8,02 evra neto, je za deset odstotkov višja od lani. Je počitniško delo dobrodošlo? Kakšne so vaše izkušnje?

Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.

Nina Zavašnik je jezikoslovka, raziskovalka, prevajalka, učiteljica in aktivistka, deluje med Ljubljano in Gradcem. Po končanem študiju nemškega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Univerzi v Ljubljani se je vpisala na doktorski študij na Univerzo v Gradcu. Zaradi položaja, v katerem so glede zaposlitve ljudje z okvaro vida, je konec leta 2020 začela mednarodno iniciativo o zaposlovanju ljudi z okvaro vida, ki imajo končano univerzitetno izobrazbo. Kakšna je bila njena življenjska pot, kako je z zaposlovanjem ljudi z okvaro vida in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo – o tem je Nina Zavašnik pripovedovala v aprilski v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved. Slišali boste ponovitev oddaje.

Episódio do dia 14/07/2025, com o tema: Minha esposa está com depressão pós-parto. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues Depressão pós-parto é uma desordem importante que requer cuidados imediatos e adequados. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetuAna Svetel je na slovensko literarno sceno stopila leta 2015 s pesniško zbirko Lepo in prav. Potem je izdala še eno knjigo poezije, Marmor, ter zbirko kratkih zgodb Dobra družba, no, prav ob koncu lanskega leta pa so pri založbi Beletrina luč sveta ugledale Steklene stene, v katerih je avtorica zbrala pet sicer kratkoproznih, a po obsegu vendarle občutno daljših – recimo torej: novelističnih – besedil. In natanko za te novele je potem sredi maja prejela kritiško sito, nagrado, ki jo društvo slovenskih literarnih kritikov zdaj že dobro desetletje podeljuje za najboljše leposlovno delo minulega leta. Če je torej s Steklenimi stenami Ana Svetel navdušila celo tako muhasto in izbirčno bralsko publiko, kot so naši kritiki in kritičarke, tedaj si njeno novelistično pisanje najbrž velja pogledati nekoliko pobliže. Zato smo v tokratnem Sobotnem branju v pogovoru z avtorico med drugim preverjali, kaj jo je pravzaprav napeljalo k odločitvi, da se preizkusi v pisanju novel? Kakšni so junaki in junakinje, ki jo v ustvarjalnem smislu privlačijo? Zakaj so konci njenih novel pogosto odprti in nedorečeni? Foto: Goran Dekleva

Episódio do dia 11/07/2025, com o tema: Não aguento mais o ciúme doentio do meu pai. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues Humanos e falíveis, pais podem se exceder no cuidado com os filhos. Filhos sábios buscam pela intervenção do Senhor. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Ständigt på väg, podden som görs av Kungliga Automobil Klubben, KAK gästas av Malin Lernfelt som är chefredaktör för Liberala Nyhetsbyrån och tidigare vinnare av KAK:s Journalistpris. Hon medverkar också i antologin som KAK släppte för en tid sedan Utan bilen stannar staden. Antologin finns att ladda ned gratis på KAK:s hemsida under fliken expertrådet. Detta samtal är en resa från Malin Lernfelts uppväxt i Göteborg till dagens debatt om bilens roll i stadsplanering.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko po pričakovanjih uspešno prestala interpelacijo.Poslanci obravnavajo interpelacijo ministrice za kulturo Aste Vrečko, po pričakovanjih se bo obdržala na položaju.Podrobneje o dolgotrajni oskrbi na domu, kako je z nezdružljivostjo pravic?Slovenci naklonjeni članstvu v NATU, takšno odločitev bi glede na raziskavo Valicona podprli dve tretji volivcev.Za obnovo Ukrajine obljubljenih več kot 10 milijard evrov, papež Leon XIV. o iskanju miru spregovoril z Zelenskim.Evropski poslanci zavrnili predlog nezaupnice Evropski komisiji.ŠPORT: Pogačar včeraj z drugim mestom na kronometru do rumene majice vodilnega na kolesarski dirki po Franciji.Vreme: Popoldne in jutri bo jasno, možne so posamezne plohe in nevihte.Približujejo se prometno najbolj obremenjeni konci tednov. Kakšni so nasveti DARSa za poletni čas?V galeriji Družina do 22. avgusta na ogled raszstava mašnih plaščev z naslovom »Barve cerkvenega leta«ŠPORT: Celjani evropsko nogometno sezono v kvalifikacijah Lige Evropa začenjajo v Azerbajdžanu, Koper v Konferenčni ligi v Sarajevu.

Episódio do dia 07/07/2025, com o tema: Meu filho de 14 anos quer namorar uma menina da mesma idade. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues Os jovens precisam de orientação, supervisão e oração dos pais a respeito do namoro.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Ständigt på väg, podden som görs av Kungliga Automobil Klubben, KAK gästas av Lars Anders Johansson som är författare och journalist samt tidigare vinnare av KAK:s Journalistpris. Han medverkar också i antologin Utan bilen stannar staden som KAK släppte för en tid sedan. Antologin finns att ladda ned gratis på KAK:s hemsida under fliken expertrådet. Att bilen har en viktig funktion för resor på landsbygd och i mindre orter är kanske relativt självklart, men vad betyder bilen i urbana miljöer och för städerna? Det blir ett samtal om hur städer kan planeras även för bilen.

Prva nedelja v juliju je že vrsto let nedelja Slovencev po svetu. Kakšen je njen pomen, kako naj jo obeležimo, kako Cerkev v Sloveniji spremlja izseljence danes, nam je povedal škof za Slovenci po svetu dr. Anton Jamnik, ki je napovedal tudi novega duhovnika za Slovence v Argentini. Ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar pa je (od 16:27 naprej) predstavil bogato dejavnost organizacije, ki jo vodi ter povabil tudi na tradicionalno Romanje treh Slovenij na Svete Višarje na prvo avgustovsko nedeljo.

Novi maši sta obhajala Matija Golob in brat Ambrož Brezovšek, v njunih župnijah so se na slovesni trenutek pripravljali dalj časa.Cerkev in svet potrebujeta delavce, željne dela na misijonski njivi, je v opoldanskem nagovoru poudaril papež Leon XIV., ki odhaja na krajši oddih v Castel Gandolfo.Napoved vložitve predloga posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu je sprožila burne odzive. Kakšne so lahko posledice?V Teksasu v ZDA hudourniške poplave zahtevale številne žrtve, sveti oče je družinam, ki so izgubile ljubljene, izrekel sožalje.Janez Cigler Kralj: Nova Slovenija želi biti glas upanja za prihodnost.Kolesarji na Dirki po Franciji se merijo na razgibani drugi etapi, včerajšnjo uvodno preizkušnjo je dobil Jasper Philipsen.Vreme: Pred nami sta nevihtna popoldne in noč, jutri dopoldne bodo padavine oslabele, a jih spet lahko pričakujemo proti večeru.

Hladna fronta s severa, ki nas je oplazila včeraj, je prinesla znosnejše temperature, a v občini Vitanje je neurje za seboj pustilo razdejanje.Posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih bo. Kdo je zmagovalec takšnega izida glasovanja v državnem zboru?V koprski stolnici so dopoldne obhajali srebrni jubilej škofovskega posvečenja zaslužnega škofa Jurija Bizjaka.Kakšen vpliv še ima skrajno šiitsko gibanje Hezbolah v Libanonu? Komentar Nejca Krevsa.V portoroškem Avditoriju se bo drevi na festivalu Melodije morja in sonca z novimi skladbami predstavilo 14 izvajalcev.Začela se je kolesarska dirka vseh dirk, dirka po Franciji, prvi favorit za končno zmago je naš as Tadej Pogačar.Vreme: Jutri bo dokaj sončno, popoldne in zvečer se obeta nekaj neviht.

Episódio do dia 04/07/2025, com o tema: Desconfio que meu netinho de três anos é autista. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues Diferentes percepções entre pais e avós podem produzir conflitos e, por essa razão, merecem um cuidado especial. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Episódio do dia 02/07/2025, com o tema: Justo equilíbrio. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues O Senhor ama a justiça e o equilíbrio que ela produz. Especialmente, dentro de casa. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Sveti Ignacij Lojolski je vprašal svoje študente: »Kakšno taktiko bo uporabil Satan, da bi prepričal ljudi, naj mu sledijo?« Odgovoril je ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Vadba med menstruacijo je lahko zelo koristna, vendar je v prvi vrsti pomembno, da prisluhnemo svojemu telesu, bo zatrdila Kaja. In na drugi strani se bo oglasila Jasmina, ki ve, da je to obdobje naravnega detoksa, razlog, da ženske živijo dlje. Kaj bo prevagalo? Oglejte si posnetek in izvedeli boste vse o tem kaj početi in kaj ne početi v tem obdobju. Je pa to idealen čas za samonegovanje in globoko relaksacijo ... kako pa to dosežete in kaj izberete, pa prapuščamo vam. Kakšne pa so lahko koristi umirjene vadbe med menstruacijo? Zmanjšuje bolečine – Gibanje izboljša prekrvavitev in sprošča endorfine, kar lahko ublaži menstrualne krče. Zmanjšuje napetost in nihanja razpoloženja – Vadba pomaga uravnavati hormone in zmanjšati stres. Povečuje raven energije – Kljub utrujenosti lahko lahkotna vadba pomaga premagati občutek izčrpanosti.

V tretji radijski oceni Festivala Lent smo se pogovarjali z direktorjem Narodnega doma Maribor Vladimirjem Rukavino. Je festival izpolnil pričakovanja? Kakšne izzive je prinesel? Kako so bile sprejete novosti? Od finančne in programske kombinatorike, različnih festivalskih vizij ustanoviteljice – občine in kulturnega zavoda, do direktorjeve prihodnosti in mandata. Avtor fotografije: Marko Pigac, Festival Lent, Narodni dom Maribor.

Episódio do dia 30/06/2025, com o tema: Minha filha não sabe que foi adotada. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues Laços construídos em um ambiente familiar em que há amor verdadeiro são mais fortes que os próprios laços de sangue. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Piše Jože Štucin, bere Aleksander Golja. Seveda nas ob prozi Mateja Krajnca Gospod z Ezl eka najprej zamika izvedeti, kaj je v našem času še "absurdni roman"; je to nadaljevanje literarnega žanra, ki ga je razvil predvsem Albert Camus. Njegov Mit o Sizifu je bil svojčas kultno delo, saj je premaknil smisel življenja proti nesmislu, absurdu, stanju, v katerega bitje pade ne po svoji volji in se potem iz njega lahko izvije samo na dva načina: da dogodek svoje biti ignorira ali pa v svoji enkratni pojavnosti najde izziv, lučko uma, ki sili v temo in išče način, kako absurd premagati. Da tretje možnosti, prostovoljnega odhoda s te platforme, ki v resnici ne ponuja nič konkretnega, to je samomora, niti ne omenjamo. Žanr je imel veliko smiselnih temeljev, od grozodejstev svetovnih vojn do krize človekove identitete brez Boga, v zaodrju pa so olje na ogenj prilivali še totalitaristični sistemi potrošniškega kapitalizma in idealistični diktati komunizma z vsemi vmesnimi interakcijami in podsistemi. Resničnost, ko odvržeš vse iluzije, privide, aluzije, mimikrije in sanje ... je nična, prazna množica upanja in stanje krutega zavedanja le-tega. Vse to sicer že vemo: absurd biti in bivanja, Sizif, mrtev Bog, dekadenca in podobne reči, ki nam hudiča ponujajo na pladnju in jemljejo smisel življenja ter ga sprevračajo na zgolj materialno pojavnost, vse to je sicer literarna klasika, je že nekako obdelano, predelano seveda nikakor. Je pa velik del peze celotne eksistenicialne krize prejšnjega sotletja ostal odprt za nove "pobude", za nova iskanja smisla. Kot vidimo zgodba v našem času spet dobiva navdih, spet se kopičijo absurdi in človek ponovno, nemara tokrat še bolj zares, lebdi v praznem prostoru, niču. Še vedno smo na začetku, to je prva misel ob branju tega intrigantnega dela, ki nima niti začetka niti konca, je pa tu, kot skala na hrbtu, naš korak "navzgor", ki vedno generira padec "navzdol". No, da pa se ob vsem tem najde pisatelj Matej Krajnc s svojim absurdnim junakom, gospodom z Ezl eka, je pravzaprav raritetno in občudovanja vredno oživljanje sloga polpretekle "nezgodovine", literature absurda. Junak je nekakšna glasbena figura z ulice, pevec, nastopač, ki na nekem mestu, v prostoru Ezl eka (menda predel Maribora, če se ne motimo), kroji podobo mesta. Nič posebnega, je pač nekdo, ki v svojem brezčasju išče svoj trenutek, mogoče tudi boren zaslužek, a je tam kot kandelaber, ikona ulice. To je, se zdi, temeljna postavka romana, a ker gre za roman absurda, bolje za absurden roman (ki, mimogrede, zelo minimalistično doseže romaneskni standard tako glede dolžine kot v razmahu zgodbe, ki je v resnici ni), ta "realna" oseba je vez imaginacije s fikcijo. Okrog tega "gospoda" se vse vrti. Nič ni res in vse je res. Pisatelj se je "utrgal z vajeti", bi lahko šaljivo dodali. Ima vizije mesta, ima refleksije in spomine, rad se suče med realitetatimi z ulice, hkrati pa pada v nemilost svoje lastne domišljije. Zgodba se mu suče okrog jedra kot ringlšpil v Pratru, ker pa gre za glasbene slike, je prepolna asociacij na znana umetniška in poustvarjalna imena iz zvrsti, ki tudi njega oplajajo. Če pride mimo Miles Davis, lahko samo rečemo, hvala bogu, ena realna persona v romanu. Na vse to se mešajo Bajagovi verzi, ki je tudi opeval džezerje, malo za šalo, veliko zares. In tako naprej. Ni konca ne kraja refleksij z bistrim umskim pisateljskim nagonom, ko dogodki kot poskočna kobilica preskakujejo iz časa v čas, iz sedanjosti k Franu Levstiku (odlični so citati njegovih del v objemu modernega čutenja), ko pisatelj vleče vzporednice z minulim, nekdanjim, arhaičnim in sedanjim, preminulim, živim in fiktivnim. Težko je branje prvih strani, ko pa se udobno umestiš v Krajnčev svet, ko se znebiš želje po realizmu in "odpišeš" štorijo kot nekaj, kar v tem romanu pade že po prvih stavkih, se lahko samo prikloniš bravuroznosti introspekcije, ki z navdihom ekstrospekcije mimogrede ruši tabuje in spet vzpostavlja vez z eksperimentalno literaturo, ki jo je ustvarjal James Joyce. Predvsem z njegovim zagonetnim romanom Finneganovo bdenje. Tu sicer ne gre toliko za zapis prostega toka sanj v času budnosti, temveč je bolj kot nekakšna povodenj nove resničnosti, nekaj, v kar se je svet zbudil po modernizmu in vseh tavanjih po jeziku in iskanju smisla. Kakšno delo!, nas prešine, kdo še tako radikalno sega v čase, prostore, vrednote in slike, pa spisano še plemeniti z zvočnim metabolizmom krasnih jazzovskih komadov, ki svoje zgodbe z lahkoto najdejo tudi v liturgiji popa in arta, kjer ni nobenih visokih pesmi, je pa čista kri življenja.

Episódio do dia 27/06/2025, com o tema: Meu irmão não tem lidado bem com a viuvez. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues A morte sempre modifica os planos da vida. Mas o nosso Deus é maior que a própria morte e está sempre pronto a nos ajudar com os rastros de dor e destruição que morte deixa. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Episódio do dia 25/06/2025, com o tema: Ordem clara para quem é pai e mãe. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues Transmitir a lei do Senhor para os filhos é uma ordem dada aos pais. Aqueles que a colocam em prática ensinam seus filhos a extraírem o melhor da vida. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Po nedavno objavljenem poročilu Urada za makroekonomske analize in razvoj je Slovenija gospodarsko stabilna srednje razvita država EU-ja, premoženjska in plačna neenotnost pa sta med najmanjšimi v EU-ju. Kakovost življenja je visoka – to so ugotovitve Urada. Ali to odseva v vašem življenju? Kakšno je življenje v Sloveniji danes? Ali v državi dostojno živimo? To je bilo tokratno vprašanje Torkovega kontakta za poslušalke in poslušalce.

Hrvaška kot najmlajša članica Evropske unije iz evropske blaganje še vedno več prejema kot daje. V finančnem obdobju 2021- 2027 je našim južnim sosedom na voljo 25 milijard evrov. Po začetnih težavah pri črpanju sredstev iz evropskih skladov je Hrvaška v preteklem finančnem odbobju na koncu izkoristila skoraj vsa sredstva in se dvignila z dna lestvice držav Evropske unije. Kakšne so njene izkušnje z evropskimi projekti na Hrvaškem, se je s članom uprave konzultantskega podjetja za evropske projekte Ivanom Serdarušićem in predsednico ekološkega društva iz Slavonskega Broda Iris Beneš pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Episódio do dia 23/06/2025, com o tema: A memória da Vovó piorou muito. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues A memória é um importante componente do cérebro. A diminuição de sua capacidade é prevista com o passar dos anos, mas pode indicar alterações mais complexas. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Stopnja rodnosti se je v razvitih državah v zadnjih šestdesetih letih prepolovila – tudi v Sloveniji. Ob podaljševanju življenjske dobe bodo gospodarsko razvite države kmalu trčile ob demografski zid. Starajoče se družbe bodo zaradi nizke rodnosti izgubljale gospodarsko dinamiko, odpornost in dolgoročno tudi vojaško moč. Zagotavljanje denarja za pokojnine in dolgotrajno oskrbo bo postajalo vse težje. Vlade, regije in celo posamezne občine skušajo z različnimi, predvsem finančnimi spodbudami, vplivati na višjo rodnost, a so ukrepi večinoma neuspešni. Analiziramo demografske politike in trende v različnih državah, pod drobnogled postavljamo ekonomske, družbene, socialno-psihološke in individualne razloge, zaradi katerih naravno obnavljanje prebivalstva ni več samoumevno. Kakšne so alternative?Sogovorniki: Martina Žnidaršič, Statistični urad RS Diego Ramiro Farinas, Inštitut za demografijo v Madridu Marin Strmota, demograf in nekdanji državni sekretar v hrvaški vladi Janez Malačič, profesor demografije Shuihui Zhang, profesor sociologije v Šanghaju

Med 900 tisoč zaposlenimi pri nas je tudi približno 35 tisoč invalidov, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. V Sloveniji jih živi od 8 do 10 tisoč, zaposlenih pa jih je le približno 25 odstotkov v delovni dobi. Kakšne so zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih pri nas, je njihov položaj zaradi slepote in slabovidnosti pri zaposlovanju bolj specifičen od položaja drugih skupin invalidov? Kako je z njihovo izobrazbo ter kako jim pomaga zaposlitvena rehabilitacija? Poznajo delodajalci vse zakonske možnosti in ugodnosti finančnih spodbud, ki jih dobijo, če zaposlijo invalida in kakšni so primeri dobrih praks? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Svetovalka generalnega direktorja za področje zaposlovanja invalidov in zaposlitvene rehabilitacije Zavoda za zaposlovanje Lea Kovač, vodja oddelka za spodbujanje zaposlovanja invalidov iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Aleksandra Kuhar, vodja programa Vseživljenjsko učenje slepih in slabovidnih pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Nastja Žlajpah, Novartisova zunanja sodelavka, članica v upravnem odboru Evropske zveze slepih, in sicer na področju zaposlovanja oseb z invalidnostjo, s poudarkom na zaposlovanju slepih in slabovidnih Anja Uršič vodja interesne skupine za vključevanje oseb z invalidnostmi v Novartisu Tamara Barič.

Razmere v občinah z evidentiranimi romskimi naselji se spet zaostrujejo. Narašča število primerov nasilja, vlomov in tatvin, zato policija na nekaterih območjih na jugovzhodu države krepi svojo prisotnost. Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja ob tem pozivajo vlado k sistemskim spremembam na področju romske problematike. Kakšna je varnostna situacija v občinah, kjer so romska naselja? Zakaj se kljub ukrepom razmere zaostrujejo? Zakaj so bivanjske razmere v nekaterih naseljih še vedno neurejene in slabe? Kaj bi morale za izboljšanje situacije storiti občine, kaj država in kaj sama romska skupnost? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Helga Dobrin – državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve in vodja medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike Dan Juvan – državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Jože Simončič – župan občine Šentjernej Darko Rudaš – predsednik Foruma romskih svetnikov.

Srebrenica. Mesto v kotanji, ki ga je ustvarila rečica Guber. Nedaleč od slovite reke Drine. Epicenter tektonske razpoke miru, ki je z genocidom nad 8372 Bošnjaki pred 30 leti zarezalo v že tako tragičen in krvav razpad držav nekdanje Jugoslavije. Prvi genocid na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne je pustil v očeh mnogih nepopravljive družbene posledice v mestu, ki je pred vojno slovelo kot uspešno, to naj bi bila četrta najrazvitejša občina v tedanji republiki. Kakšne so razpoke miru leta 2025, ko so glavni krivci za genocid sicer bili obsojeni, Srebreniški genocid pa je naposled, po nečloveškem trudu predvsem združenja Mater Srebrenice sicer šele leta 2024, dobil tudi svojo resolucijo v Združenih narodih? Bi lahko lepilo za eno največjih razpok miru na Balkanu našli na nogometni tekmi? Gašper Andrinek in Luka Hvalc v raziskovalni seriji Razpoke miru odkrivataa zgodbe sobivanja na Balkanu, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče. Sogovornik: Faruk Smajlović, športni delavec v FK Guber, glasbenik Zapiski:  glasbena skupina Afera napovednik dokumentarnega filma Samir Mehić Bowie – Pisma iz Srebrenice  reportaža Vala 202 iz Srebrenice leta 2015 Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni  

L'émission 28 minutes du 13/06/2025 Ce vendredi, Renaud Dély décrypte l'actualité en compagnie de nos clubistes : Isabelle Saporta, essayiste et éditorialiste, Jean-Loup Bonnamy, essayiste, docteur en philosophie et spécialiste de géopolitique, Pierre Jacquemain, rédacteur en chef de l'hebdomadaire “Politis” ainsi que le dessinateur de presse et président de Cartooning for Peace, Kak.Taxe Zucman : l'impôt sur le patrimoine qui fait cauchemarder les riches ?Jeudi 12 juin, la proposition de loi sur la "taxe Zucman" a été refusée par le Sénat. Cette initiative, portée par le groupe écologiste et pensée par l'économiste Gabriel Zucman, ambitionne de créer un impôt plancher à hauteur de 2 % sur les patrimoines au-delà de 100 millions d'euros. Le projet de loi avait été adopté par l'Assemblée nationale le 20 février, grâce à un vote uni de la gauche, qui a pu s'imposer face aux députés du camp présidentiel et des Républicains grâce à l'abstention du Rassemblement national. Les partisans de cette taxe expliquent qu'elle pourrait rapporter jusqu'à 25 milliards d'euros, alors que le gouvernement est à la recherche de 40 milliards d'euros pour réduire le  déficit. Ce dernier dénonce une mesure "confiscatoire et inefficace" qui pourrait favoriser l'exil fiscal des plus riches. Israël attaque l'Iran : le point de non-retour est atteint au Moyen-Orient ?Dans la nuit du 12 au 13 juin, Israël a bombardé  l'Iran à plusieurs reprises afin  de mettre un terme au programme nucléaire iranien, et de tuer la chaîne de commandement militaire iranienne. Alors que Benyamin Netanyahu s'est félicité du "succès" de l'opération, Abbas Araghchi, ministre des Affaires étrangères iranien, a dénoncé "une déclaration de guerre". Cette attaque israélienne permet à Donald Trump d'accentuer la pression mise sur Téhéran dans le cadre des négociations sur le nucléaire iranien. "L'Iran doit conclure un accord avant qu'il ne reste plus rien", a-t-il tonné dans un post sur sa plateforme Truth Social.  L'escalade entre Israël et l'Iran a-t-elle atteint un point de non-retour ? Samia Lorrain-Djidar est commissaire de la série d'expositions "Machine arrière", qui se tient à la Cité des sciences et de l'industrie, à Paris, jusqu'au 2 novembre. Elles proposent de remonter le temps au travers de trois objets et technologies emblématiques de la communication. La première d'entre elles présente le radio-transistor. L'objectif de cette série d'expositions "intergénérationnelle" est de mettre en avant l'aspect "collectif" de ces objets.Le Madleen, un navire affrété pour apporter de l'aide humanitaire et dénoncer le blocus imposé à Gaza par Israël, a été arraisonné lundi 9 juin dans les eaux internationales par la marine israélienne. Ses passagers ont été placés en détention avant leur expulsion. Parmi eux figurent plusieurs Français mais également l'activiste suédoise Greta Thunberg qui a porté le projet à l'international. Donald Trump s'est saisi du cas de cette dernière, affirmant qu'elle "devrait prendre des cours de gestion de la colère". C'est le duel de la semaine de Frédéric Says. Suite au meurtre d'une surveillante d'un collège de Nogent (Haute-Marne), poignardée par un élève mardi 10 juin, les réseaux sociaux sont mis en cause par les responsbales politiques. Alors que la ministre de l'Éducation nationale, Élisabeth Borne, dénonce "la surexposition aux écrans" des jeunes, Emmanuel Macron a annoncé vouloir interdire les réseaux sociaux aux moins de 15 ans. C'est le Point com de Paola Puerari. Brian Wilson, leader du groupe de rock californien les Beach Boys, est décédé mercredi 11 juin. Dans les années 1960, ce chanteur et bassiste a constitué le fer de lance de la réponse américaine à la déferlante liverpuldienne des Beatles. C'est l'histoire de la semaine de Claude Askolovitch.Enfin, ne manquez pas la Une internationale sur les manifestations à Los Angeles contre les arrestations d'immigrés ; les photos de la semaine soigneusement sélectionnées par nos invités, ainsi que Dérive des continents de Benoît Forgeard !28 minutes est le magazine d'actualité d'ARTE, présenté par Élisabeth Quin du lundi au jeudi à 20h05. Renaud Dély est aux commandes de l'émission le vendredi et le samedi. Ce podcast est coproduit par KM et ARTE Radio. Enregistrement 13 juin 2025 Présentation Renaud Dély Production KM, ARTE Radio

S prvim julijem se uvaja pravica do oskrbe na domu. Kakšen je postopek na centrih za socialno delo za uveljavitev posameznih pravic, kdo jih bo deležen, v kolikšni meri ter kdaj bo oskrba na domu tudi v praksi dosegljiva? Na čakalnem seznamu za tovrstno pomoč je že zdaj okoli 3 tisoč ljudi. Kaj pa oskrba v domovih za starejše, kjer so zaradi pomanjkanja osebja, prazne številne postelje? Bo nov obvezni prispevek, ki ga bomo začeli plačevati z julijem, zagotovil oskrbo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik Podpredsednik skupnosti občin Nejc Smole

Začimbe so nekoč veljale za zdravilo, danes pa smo na njihove blagodejne učinke kar malce pozabili in jih pogosto uporabljamo samo kot izboljševalce okusov. A ni treba, da je tako, začimbe so lahko namreč odlična domača lekarna za na pot ter počitnice ob morju, jezeru, v gorah. Kakšno mešanico pripraviti za potovanje ter kako se s pomočjo začimb poleti ohladiti, boste izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami poznavalka začimb Marija Kočevar.

V novicah od začetka ruske invazije na Ukrajino večkrat poročamo o gospodarskih sankcijah proti Rusiji. Je pa vojna v Ukrajini povzročila spremembe tudi na mnogih drugih področjih, na primer kulturnem in jezikovnem. Kakšen je odnos do ruščine v državah, ki se počutijo vojaško, pa tudi kulturno ogrožene od svoje velike sosede? Vprašanje, na katero odgovarja tokratno Jezikanje.

Petrinja je mesto na Hrvaškem. Stoji ob reki Kolpi, tik pred njenim izlivom v Savo. Na širšem območju zgodovinsko-geografske pokrajine Banovina živijo tako Hrvati kot Srbi. Medetnično sobivanje je bilo zaradi politike vedno burno, ob razpadu Jugoslavije je bilo mesto porušeno, ljudje izgnani. Premnogi so v vojni umrli. Ob božiču leta 2020 je Petrinja doživela močan potres. Mesto je bilo ponovno porušeno. Tektonske razpoke so se križale z razpokami miru. Kako živijo pet let pozneje? Kakšni so odnosi med ljudmi? Kako Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost, prihodnost brez kontejnerjev?

Vse več držav uzakonja pomoč pri samousmrtitvi. Gre za zelo občutljivo etično–moralno temo, ki vzbuja veliko pomislekov in delitev v vseh državah. Poslanska večina je v slovenskem državnem zboru poslala predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nadaljnjo obravnavo; podobno odločitev je na isti dan sprejel spodnji dom francoskega parlamenta. Kakšna je vsebina slovenskega predloga zakona o samousmrtitvi? Kdaj in pod kakšnimi pogoji bo človek z neozdravljivo boleznijo lahko sprejel odločitev o končanju svojega življenja? O vsem tem z zagovorniki in nasprotniki uzakonitve pomoči pri samomoru v tokratnem Studiu ob 17 – tih. Gostje: Tereza Novak, poslanka, PS Svoboda; Alenka Jeraj, poslanka, PS SDS; dr. Dušan Keber, Srebrna nit – združenje za dostojno starost; dr. Roman Globokar, moralni teolog, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.

Če zaužijemo dovolj balastnih snovi, ki jih med drugim vsebujejo žita, stročnice, sadje, zelenjava, krompir in oreščki, poskrbimo za boljše počutje in zdravje. Dolgoročni ugodni vpliv živil, bogatih z vlakninami, na zdravje je znanstveno dokazan. Med temi učinki je tudi manjše tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 in srčno-žilnih obolenj. Kakšen je priporočen dnevni vnos vlaknin, kako ga lahko povečamo in zakaj jih večina premalo poje? To so vprašanja, ki se jih z Zalo Horvat, magistrico inženirko prehrane, lotimo v četrtkovem Svetovalnem servisu o vlakninah!

S pravočasno zaščito lahko življenjsko dobo lesa podaljšamo tudi do sedemkrat. Kakšna je torej najboljša zaščita lesenih površin, kako izbirati med olji, voski, lazurami, laki in drugimi premazi? Sogovornik: prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Jaka Kladnik ima dolgoletne izkušnje iz marketinga, svoje poslanstvo pa je našel v oblikovanju naprednih organizacij. Ustanovil je podjetje Switch to eleven, ki organizacijam pomaga ustvariti okolje, ki ekipam omogoča odkriti in doseči svoj potencial. To počnejo s pomočjo delavnic, agilnih metod, poslovnega modeliranja. Kakšne so »napredne« organizacije, zakaj so odgovor na izzive avtonomne ekipe in ne izjemni posamezniki? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ljubljana je slovensko glavno mesto, naše največje mesto in kot tako tudi nekakšen zgled ostalim krajem v Sloveniji. Pred Ljubljano so številni izzivi, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti, nekateri pa se že kažejo v polnem razmahu. Govorimo o okoljskih in družbenih izzivih, ki posegajo na polja urbanizma, urejevanja prostora, arhitekture, prometa, zelenih površin, javnega prostora, stanovanjske politike in še bi lahko naštevali. Vsi ti izzivi imajo posledice za ljudi, prebivalke in prebivalce mesta, za začasne obiskovalce, za gospodarstvo, vplivajo na zdravje, mobilnost in kakovost življenja. Kako je Ljubljana pripravljena na izzive prihodnosti? Kakšne strategije ubira? Kje so zamujene priložnosti, kje je ambiciozna, kje zaostajamo, kaj nas čaka? V Intelekti gostimo arhitektko in urednico Nino Granda iz revije Outsider in sociologa, profesorja Marjana Hočevarja s Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

⏰ Driiiiing! Ofsajd, sveži, zagnani, lovorikasti! O, ja. Imamo nove pokalne prvake in državne prvake. Celje in Olimpija. Novi prvaki, no, "novi". Stare zgodbe? Mediji? Vzdevki? Kazni? Kako izboljšati, kaj še spremeniti, kaj je bilo dobro, kaj precej manj? Imamo prvaka - in zdaj? Kam seže Olimpija? Bitka za obstanek je praktično končana, razen če čudež.

Putina, Zelenskega in Trumpa res ni bilo na carigrajskem diplomatskem plesu, a vendarle se Rusija in Ukrajina po treh letih neposredno pogovarjata o končanju vojne. Kakšna bo cena? Ameriški predsednik svojo ceno postavlja v visokih zneskih, s turneje po bogatih zalivskih državah se vrača z milijardnimi pogodbami v žepu. Pa pri nas? Vsi so zmagovalci referenduma, prešteli so se in štejejo naprej.

Dave Ryan je Irec, ki se že več kot desetletje "bojuje" s slovenščino. Njegovo pot učenja slovenščine smo lahko spremljali tudi v skoraj 300 epizodah radijske igre Dave's Challenge: Let's learn Slovene na Radiu Si, na katerem dela tudi kot novinar. Kakšno je danes njegovo znanje slovenščine in kaj mu še vedno povzroča preglavice, izveste v tokratnem Jezikanju.

Delodajalec mora delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust. Kakšna so pravila glede višine regresa za gospodarske in negospodarske dejavnosti? Do kdaj mora biti regres izplačan? Kateri so lahko razlogi za neizplačilo regresa v predpisanem roku? Kakšna so pravila pri koriščenju letnega dopusta? Ali delodajalec lahko določi, kdaj v letu bo delavec koristil dopust? Na vprašanja odgovarja odvetnik Luka Švab.

Helgi er að fara halda vorfögnuð í Kakókastalanum um helgina og býst við hann við mögnuðum degi. Hjálmar hefur aldrei vitað jafn mikið um Eurovision og núna en hann var gestur í þættinum Alla Leið með Felixi Bergsyni. Helgi gagnrýndi aðferðir Hjálmar til að undirbúa sig fyrir Eurovision. Hjálmar var að skemmta um helgina á Reyðarfirði með þeim allra frægustu á Íslandi.IG: helgijean & hjalmarorn110Takk fyrir að hlusta - og munið að subscribe'a!