Podcasts about Kak

Stopnja rodnosti se je v razvitih državah v zadnjih šestdesetih letih prepolovila – tudi v Sloveniji. Ob podaljševanju življenjske dobe bodo gospodarsko razvite države kmalu trčile ob demografski zid. Starajoče se družbe bodo zaradi nizke rodnosti izgubljale gospodarsko dinamiko, odpornost in dolgoročno tudi vojaško moč. Zagotavljanje denarja za pokojnine in dolgotrajno oskrbo bo postajalo vse težje. Vlade, regije in celo posamezne občine skušajo z različnimi, predvsem finančnimi spodbudami, vplivati na višjo rodnost, a so ukrepi večinoma neuspešni. Analiziramo demografske politike in trende v različnih državah, pod drobnogled postavljamo ekonomske, družbene, socialno-psihološke in individualne razloge, zaradi katerih naravno obnavljanje prebivalstva ni več samoumevno. Kakšne so alternative?Sogovorniki: Martina Žnidaršič, Statistični urad RS Diego Ramiro Farinas, Inštitut za demografijo v Madridu Marin Strmota, demograf in nekdanji državni sekretar v hrvaški vladi Janez Malačič, profesor demografije Shuihui Zhang, profesor sociologije v Šanghaju

Piše Andrej Lutman, bere Igor Velše. Pisec Marjan Žiberna in ilustrator Matjaž Fuchs svoje sodelovanje ponujata tretjič, skupaj sta ustvarila že knjigi Mojtek in Nesojena kučma. V knjigi z naslovom Kot kenguru v materini vreči združujeta posebno zvrst izražanja. Ilustrator Matjaž Fuchs uporablja tako sliko kot tudi krajša besedilca, pisec Marjan Žiberna pa le besedila. Kakšen je torej njun skupni učinek? Ilustrator, ki je tudi besedovalec, v enem kosu ponuja berljivost in likovno predstavljivost, pisec Marjan Žiberna pa nudi le besedila, a s pomembnim poudarkom – bralsko predstavljivostjo. Njun skupni učinek je duhovitost v – tako rekoč – vsaki njuni navezavi. Za nameček se jima pridruži še Mateja Pate, ki svoje sodelovanje z zadnjim besedilom v knjigi ovekoveči z besedo Skromni, ki ima veliko začetnico. Skromnost je pač vrlina, s katero Mateja Pate označuje pisca, ko našteva njegove uspehe, ki pa niso zgolj s književnega področja. In katera so ta področja? Tista, kjer se srečujejo mnoge vrline, veščine in nagnjenja. Eno od takšnih srečanj je ukvarjanje s tako imenovanimi adrenalinskimi pobalinščinami, kot so Centrifuga pralnega stroja, Pogum za strahopetno priznanje in Jebic nisva potrebovala. Našteti trije podnaslovi izražajo podton ali poanto ali srž ali jedro zgodbe, s čimer Marjan Žiberna prepleta svoj pogled na dogodivščine, ki niso za vsakogar. Že naslovnica je adrenalinska. Kaže na srečanje plezalca, ki v previsni steni naleti na zadevico, s katero si lahko pomaga bolj v postelji kot pa vpet v skalno steno. Prosto plezanje se sicer lahko konča na vrhu strmine, a v postelji so pričakovani drugačni vrhovi, ki jih pripravica ponuja oziroma jih celo obvaruje. Zapleteno, prepleteno tako zelo, da se sprosti bralska domišljija do tiste mere, ko se smisel branja ne le obrne navzven, pač pa tudi osmisli ospredje brez ozadja. Začetni dvogovor v zgodbi z naslovom S cestnim kolesom se začne takole: »A bi šla malo sopihat? Ha, bi, kaj pa naju stane?!« Že ti povedi lahko izzoveta slutnjo, ki meji na razrast pomenskih sklopov, če se bralstvo seveda ne zaplete v nadaljevanje pripovedi in spozna, da se lahko sosopiha na več načinov. Enopomenska oznaka za vse zgodbe, pripovedi, slike, ilustracije, besedilca in ostale sestavine knjige Kot kenguru v materini vreči pa je – žgečkljivost. V sprotni slovenski književni produkciji se na tovrsten način izraža nemara le Dragan Petrovec, ko popisuje svoje pravno-pripravne prigode, začinjene s ščepci humornosti, za katere pa se je bralstvu treba potruditi bolj in počasneje, da se doda nasmešek ali dva. Ščepci humornosti v knjigi Kot kenguru v materini vreči so na gosto nametani. Njihova gostota je premo sorazmerna s stopnjevanjem področij, na katerih se družijo vztrajnost, potrpežljivost, pogum in tudi sla. Da je branje knjige poplačano še z razširitvijo besedišča, pa se ob koncu pojavi poglavje z naslovom Če morda niste vedeli. Vsebuje zadostno število besed z razlagami, ki povedo veliko o žargonskih pomenih sopomenk. Je morda slabost knjige preobilje? Seveda. Takšno preobilje pa ima varovalo, ki se kaže v obliki odlično oblikovanega ovitka, pravšnjega žepnega formata, lahkotnega papirja in gladkosti, kar pripomore k temu, da se bralstvo pred branjem lahko zavaruje le tako, da se knjigi dopusti, da jo kengurujeva vreča izloči bivanju v samooskrbno življenje.

Poletje je tu, a ne pozabimo, da na morju nismo sami, opozarja zloženka, ki sta jo za morjeplovce in obiskovalce slovenske obale pripravila društvo Morigenos in Uprava za pomorstvo. Na njej najdemo vrsto priporočil, kako ravnati spoštljivo do vseh prebivalcev morja, med katerimi so tudi želve glavate karete in delfini. Morska biološka postaja NIB v Piranu pa je z raziskavo določenih odsekov morskega dna potrdila domnevo, da nepravilno priobalno sidranje, ki je seveda najbolj pogosto poleti, dolgotrajno poškoduje morsko dno. In prvega junija se je ob morju uradno začela kopalna sezona. Kakšna je kakovost vode? Tudi o tem v tikratni oddaji Morje in mi.

V Cerkvi na Slovenskem je v maju potekal Teden molitve za nove duhovne poklice. Kakšno je pravzaprav stanje na področju duhovnih poklicev v Sloveniji? Prihodnji teden bomo v oddaji Sledi večnosti predstavili novomašnika, letos sta dva. Pred tem pa smo raziskali podrobneje, kakšno je sedanje stanje. Obiskali smo župnijo Dob in župnika Jureta Ferleža, ki je voditelj Komisije za poklicanost in nove duhovne poklice v ljubljanski nadškofiji.

Spregovorili smo o zgodbah tistih, ki so zaradi vojnih razmer tudi družbenih in ekonomskih primorani zapustiti svoje domove in boljše življenje poiskati v drugih državah - tudi pri nas. Kakšno pomoč Slovenske karitas prejemajo begunci iz Ukrajine nam je povedala Oksána Magur. Predsednik Slovenske karitas msgr. Alojziji Cvikl pa je z nami delil svoje doživljanje migrantskega prehajanja Slovenije v letu 2015.

V dolgem pogovoru sta se Kaja in Jasmina dotaknili pereče teme - pomanjkanja testosterona pri moških, vpliva na življenje in vseh motilcev, ki hormonsko ravnovesje zdravega moškega uničujejo.Se soočate s podobnimi težavami? Kakšni so Kajini nasveti za dvig testosterona?1. Pravilna vrsta vadbe: 3-krat tedensko dvigovanje uteži in poudarek na nogah.Trening za noge pogosto vključuje velike obremenitve, kar povzroči močan hormonski odziv, saj telo potrebuje testosteron za obnovo mišičnih tkiv. Hkrati se začne sproščati tudi rastni hormon. Primerni so tudi sprehodit in HIIT!2. Uživanje zdravih maščob! Dieta brez maščob ni za moškega, saj mu pade libido, če maščob ni dovolj.3. Prehranski dodatki: cink, selen, D vitamin, maca, magnezij.4. Kvaliteten spanec5. Savna6. Zmanjšanje stresa7. Zmanjšanje endokrini motilci: BPA iz plastike, parfumi, kozmetika, sadje in želenjava, ki niso iz organske pridelave.8. Uporaba rdeče svetlobne terapije

Na edini visokogorski meteorološki postaji v Sloveniji so se začela prenovitvena dela podnebnega observatorija na Kredarici. V teh dneh so že sestavili gradbeni stroj, prišla je tudi delovna ekipa za rušitev dela objekta. Gre za visokogorski podnebni observatorij Kredarica, ki je začel delovati leta 1954. Postaja, na kateri so stalno prisotni člani ekipe, je nujno potrebna prenove, prostori so premajhni in ne ustrezajo več izvajanju meteorološke dejavnosti. V prizidku triglavskega doma stalna ekipa deluje že 70 let. Kakšni so spomini na delo še v času sporazumevanja z Morsejevo abecedo in kako poteka delo danes? Foto: Marjan Gyura

Škrat Kuzma je dolgo živel samo v knjigi. Ker pa se je otrokom tako priljubil, smo leta 1995 naprosili pesnico Svetlano Makarovič, naj ga priredi še za radio. Isti je, a vendar čisto drugačen. Kakšen, pa spoznajte sami … Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Škrat Kuzma – Robert Waltl Frizerski škrat – Boris Ostan Tiskarski škrat – Karli Brišnik Radijski škrat – Grega Čušin Zidarski škrat – Janez Škof Kuhinjski škrat – Zlatko Šugman Sraka – Nadja Vidmar Miška – Lara Jankovič Jež – Jernej Kunter Veverica – Nataša Barbara Gračner Palčica – Tina Gorenjak Medved – Iztok Jereb Škratka – Nina Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v novembru 1995

Srebrenica. Mesto v kotanji, ki ga je ustvarila rečica Guber. Nedaleč od slovite reke Drine. Epicenter tektonske razpoke miru, ki je z genocidom nad 8372 Bošnjaki pred 30 leti zarezalo v že tako tragičen in krvav razpad držav nekdanje Jugoslavije. Prvi genocid na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne je pustil v očeh mnogih nepopravljive družbene posledice v mestu, ki je pred vojno slovelo kot uspešno, to naj bi bila četrta najrazvitejša občina v tedanji republiki. Kakšne so razpoke miru leta 2025, ko so glavni krivci za genocid sicer bili obsojeni, Srebreniški genocid pa je naposled, po nečloveškem trudu predvsem združenja Mater Srebrenice sicer šele leta 2024, dobil tudi svojo resolucijo v Združenih narodih? Bi lahko lepilo za eno največjih razpok miru na Balkanu našli na nogometni tekmi? Gašper Andrinek in Luka Hvalc v raziskovalni seriji Razpoke miru odkrivataa zgodbe sobivanja na Balkanu, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče. Sogovornik: Faruk Smajlović, športni delavec v FK Guber, glasbenik Zapiski:  glasbena skupina Afera napovednik dokumentarnega filma Samir Mehić Bowie – Pisma iz Srebrenice  reportaža Vala 202 iz Srebrenice leta 2015 Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni  

L'émission 28 minutes du 13/06/2025 Ce vendredi, Renaud Dély décrypte l'actualité en compagnie de nos clubistes : Isabelle Saporta, essayiste et éditorialiste, Jean-Loup Bonnamy, essayiste, docteur en philosophie et spécialiste de géopolitique, Pierre Jacquemain, rédacteur en chef de l'hebdomadaire “Politis” ainsi que le dessinateur de presse et président de Cartooning for Peace, Kak.Taxe Zucman : l'impôt sur le patrimoine qui fait cauchemarder les riches ?Jeudi 12 juin, la proposition de loi sur la "taxe Zucman" a été refusée par le Sénat. Cette initiative, portée par le groupe écologiste et pensée par l'économiste Gabriel Zucman, ambitionne de créer un impôt plancher à hauteur de 2 % sur les patrimoines au-delà de 100 millions d'euros. Le projet de loi avait été adopté par l'Assemblée nationale le 20 février, grâce à un vote uni de la gauche, qui a pu s'imposer face aux députés du camp présidentiel et des Républicains grâce à l'abstention du Rassemblement national. Les partisans de cette taxe expliquent qu'elle pourrait rapporter jusqu'à 25 milliards d'euros, alors que le gouvernement est à la recherche de 40 milliards d'euros pour réduire le  déficit. Ce dernier dénonce une mesure "confiscatoire et inefficace" qui pourrait favoriser l'exil fiscal des plus riches. Israël attaque l'Iran : le point de non-retour est atteint au Moyen-Orient ?Dans la nuit du 12 au 13 juin, Israël a bombardé  l'Iran à plusieurs reprises afin  de mettre un terme au programme nucléaire iranien, et de tuer la chaîne de commandement militaire iranienne. Alors que Benyamin Netanyahu s'est félicité du "succès" de l'opération, Abbas Araghchi, ministre des Affaires étrangères iranien, a dénoncé "une déclaration de guerre". Cette attaque israélienne permet à Donald Trump d'accentuer la pression mise sur Téhéran dans le cadre des négociations sur le nucléaire iranien. "L'Iran doit conclure un accord avant qu'il ne reste plus rien", a-t-il tonné dans un post sur sa plateforme Truth Social.  L'escalade entre Israël et l'Iran a-t-elle atteint un point de non-retour ? Samia Lorrain-Djidar est commissaire de la série d'expositions "Machine arrière", qui se tient à la Cité des sciences et de l'industrie, à Paris, jusqu'au 2 novembre. Elles proposent de remonter le temps au travers de trois objets et technologies emblématiques de la communication. La première d'entre elles présente le radio-transistor. L'objectif de cette série d'expositions "intergénérationnelle" est de mettre en avant l'aspect "collectif" de ces objets.Le Madleen, un navire affrété pour apporter de l'aide humanitaire et dénoncer le blocus imposé à Gaza par Israël, a été arraisonné lundi 9 juin dans les eaux internationales par la marine israélienne. Ses passagers ont été placés en détention avant leur expulsion. Parmi eux figurent plusieurs Français mais également l'activiste suédoise Greta Thunberg qui a porté le projet à l'international. Donald Trump s'est saisi du cas de cette dernière, affirmant qu'elle "devrait prendre des cours de gestion de la colère". C'est le duel de la semaine de Frédéric Says. Suite au meurtre d'une surveillante d'un collège de Nogent (Haute-Marne), poignardée par un élève mardi 10 juin, les réseaux sociaux sont mis en cause par les responsbales politiques. Alors que la ministre de l'Éducation nationale, Élisabeth Borne, dénonce "la surexposition aux écrans" des jeunes, Emmanuel Macron a annoncé vouloir interdire les réseaux sociaux aux moins de 15 ans. C'est le Point com de Paola Puerari. Brian Wilson, leader du groupe de rock californien les Beach Boys, est décédé mercredi 11 juin. Dans les années 1960, ce chanteur et bassiste a constitué le fer de lance de la réponse américaine à la déferlante liverpuldienne des Beatles. C'est l'histoire de la semaine de Claude Askolovitch.Enfin, ne manquez pas la Une internationale sur les manifestations à Los Angeles contre les arrestations d'immigrés ; les photos de la semaine soigneusement sélectionnées par nos invités, ainsi que Dérive des continents de Benoît Forgeard !28 minutes est le magazine d'actualité d'ARTE, présenté par Élisabeth Quin du lundi au jeudi à 20h05. Renaud Dély est aux commandes de l'émission le vendredi et le samedi. Ce podcast est coproduit par KM et ARTE Radio. Enregistrement 13 juin 2025 Présentation Renaud Dély Production KM, ARTE Radio

Episódio do dia 13/06/2025, com o tema: E quem se tornou dependente de um bebê reborn? Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues Infantilidade emocional, incapacidade de enfrentar dores e frustrações ou transtornos psíquicos podem estar entre as causas do fenômeno dos chamados ‘pais de bebês reborn’. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Poročali smo, da je Izrael ponoči napadel več ciljev v Iranu. Izrael je to sicer v minulih tednih že večkrat napovedal. Iran je bil doslej neuspešen v pozivanju mednarodne skupnosti, da naj obsodi izraelske napade nanj, njegovi odgovori na napade pa so bili vsakokrat zelo odmerjeni, lahko bi rekli celo mili. Očitno je, da Teheran skuša storiti vse, da bi se izognil neposrednemu konfliktu na njegovih tleh. Iran se je z brezpilotniki odzval tudi na najnovejši napad. Kakšne posledice ima lahko izraelsko širjenje konflikta za regijo in svet, je pojasnila prof. dr. Jelena Juvan s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Tika Hribar, poznana tudi kot Tixibeauty je lepotna blogerka, ustvarjalka projekta Prava koža, soavtorica knjige “Živjo, lepa koža” ter ena redkih, ki si upa prikazati realnost brez filtrov in povedati svoje pristno mnenje o lepotnih izdelkih. V slovenskem prostoru je sinonim za pristnost, znanje in lepo – a resnično pravo – kožo.Kaj je bil vzrok, da je zapustila varnost službe in si upala stopiti na pot svoje sanjske službe? V pogovoru mi je zaupala ... Kako je nastal projekt Prava koža in zakaj se je odločila pokazati nepravilnosti na koži?Kako je nastala knjiga “Živjo, lepa koža”?Katere lepotne trende je preiskusila? Zakaj je uporaba SPF – kreme z zaščitnim faktorjem tako pomembna in kako pogosto jo uporabljati?Kateri so najbolj podcenjeni lepotni triki? Kakšno je njeno mnenje o lepotnih popravkih in katerih se je poslužila tudi sama? Kako pomembno se ji zdi področje aktivnosti in prehrane z vidika anti-aginga in nege kože? Na koncu je z mano delila še nasvet za vse ženske, ki se v današnjem svetu počutijo nevidne. Po poslušanju podkasta se lahko z nama povežeš tudi na Instagramu:►   https://www.instagram.com/malincanastja/►  https://www.instagram.com/tixibeauty/Če imaš vprašanja, mi lahko vedno pišeš na nastja.kramer@malinca.si

Episódio do dia 11/06/2025, com o tema: O mais respeitado da família. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues Ter o respeito de quem nos conhece de perto é uma das mais honrarias que se pode ter. Especialmente, por parte da própria família.See omnystudio.com/listener for privacy information.

S prvim julijem se uvaja pravica do oskrbe na domu. Kakšen je postopek na centrih za socialno delo za uveljavitev posameznih pravic, kdo jih bo deležen, v kolikšni meri ter kdaj bo oskrba na domu tudi v praksi dosegljiva? Na čakalnem seznamu za tovrstno pomoč je že zdaj okoli 3 tisoč ljudi. Kaj pa oskrba v domovih za starejše, kjer so zaradi pomanjkanja osebja, prazne številne postelje? Bo nov obvezni prispevek, ki ga bomo začeli plačevati z julijem, zagotovil oskrbo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik Podpredsednik skupnosti občin Nejc Smole

Mariborski Klinični center je sredi največjega naložbenega cikla v zadnjih desetletjih. Hkrati pa bolnišnica ne more izplavati iz negativnega poslovanja in dolgih čakalnih dob za paciente. Kakšni so aktualni izzivi osrednje regijske zdravstvene ustanove in kakšne rešitve zanje?

Episódio do dia 09/06/2025, com o tema: Meu filho tem cinco anos e não gosta de ser contrariado. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues Educar um filho se forma saudável é uma dos maiores desafios da experiência humana. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Predsednik Slovenske škofovske konference škof Saje se je znova zavzel za primeren pokop žrtev.Župan Pogorelc po dogodku v Ribnici: To je v letu dni že drugi napad na državo, minister Poklukar naj odstopi.Banka Slovenije napoved letošnje gospodarske rasti oklestila na 1,3 odstotka.Načrtovana gradnja podzemne garaže na ljubljanski tržnici znova razburja, za jutri napovedan protestni shod.Janša na kranjskem sodišču, bo uspel z višjo odškodnino zaradi Patrie?Nasilje v Los Angelesu se stopnjuje. Kaj je v ozadju spopadov protestnikov in varnostnih organov?Slovenski raziskovalci znova pomembno prispevali k znanosti. Kakšen preboj sta njihovi zadnji odkritji novih genetskih vzrokov bolezni pri človeku?Kolesarji upanja zjutraj krenili na pot, čaka jih naporna pot do Rima.Šport: Norvežan Johannesen veliki zmagovalec kolesarske dirke po Sloveniji, Pogačar dobil prvo etapo Dofineje.Vreme: Začelo se bo jasniti, prihodnji dnevi brez padavin.

Kako je, ko se v družino rodi otrok z redko boleznijo? Kako težka je pot do diagnoze in v kakšni stiski se znajdejo starši, ko izvejo, da zdravila za otrokovo bolezen ni? Mima More Bolta je mama deklice z redko boleznijo, ki pravi, da ne smemo upati le na zdravilo, ampak se je treba truditi sprejemati in vključevati te otroke. Kakšno podporo potrebujeta otrok in družina, kako se z možem spopadata s hčerkino redko boleznijo in si prizadevata, da bi bila srečna – o tem bo Mima More Bolta pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. O delovanju Centra za redke bolezni in o tem, kakšne pravice pripadajo staršem otrok z redko boleznijo, bosta govorili specialistka klinične genetike in pediatrije, vodja Centra za redke bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana Sara Bertok, in univerzitetna diplomirana socialna delavka, magistrica Klara Škvarč Kirn. Z njima se bo pogovarjala Petra Medved.

Začimbe so nekoč veljale za zdravilo, danes pa smo na njihove blagodejne učinke kar malce pozabili in jih pogosto uporabljamo samo kot izboljševalce okusov. A ni treba, da je tako, začimbe so lahko namreč odlična domača lekarna za na pot ter počitnice ob morju, jezeru, v gorah. Kakšno mešanico pripraviti za potovanje ter kako se s pomočjo začimb poleti ohladiti, boste izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami poznavalka začimb Marija Kočevar.

Episódio do dia 06/06/2025, com o tema: Meu marido se aposentou há três anos. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues A capacidade produtiva do homem não se encerra com a chegada do tempo de aposentadoria. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Episódio do dia 04/06/2025, com o tema: Compromissos de família. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues A exemplo de Elcana, toda a família deve cultivar compromissos com o Senhor e cumpri-los integralmente. See omnystudio.com/listener for privacy information.

V novicah od začetka ruske invazije na Ukrajino večkrat poročamo o gospodarskih sankcijah proti Rusiji. Je pa vojna v Ukrajini povzročila spremembe tudi na mnogih drugih področjih, na primer kulturnem in jezikovnem. Kakšen je odnos do ruščine v državah, ki se počutijo vojaško, pa tudi kulturno ogrožene od svoje velike sosede? Vprašanje, na katero odgovarja tokratno Jezikanje.

Papež Leon XIV., ki so ga kardinali na konklavu za naslednika pokojnega Frančiška izvolili v četrtem glasovanju, je prvi papež Američan in prvi, ki je iz reda avguštincev. Je tudi prvi papež, rojen po drugi svetovni vojni. Čeprav so njegova stališča do nekaterih žgočih vprašanj, ki tarejo sodobno Cerkev, še vedno precejšnja neznanka, je takoj po izvolitvi pokazal, da bo ubiral svojo pot. Nadaljeval bo sicer delo svojega predhodnika, toda drugače, po svoje. Kakšen človek je Robert Francis Prevost, matematik, misijonar, duhovnik, škof in kardinal? Kateri bodo največji izzivi njegovega pontifikata?

Verniki bodo v nedeljo, 8. junija, praznovali binkošti – enega najstarejših in najpomembnejših krščanskih praznikov. Petdeseti dan po veliki noči se spominjajo prihoda Svetega Duha. Kakšna je svetopisemska utemeljitev binkošti? Kako Sveti Duh deluje v osebnem in občestvenem življenju kristjana? Naš gost je doc. dr. Matjaž Celarc.

Episódio do dia 02/06/2025, com o tema: Trinta e oito anos e nenhuma perspectiva de vida Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues Desprezos recebidos ao longo da vida não devem se tornar em auto desprezo. Ao contrário, sobre eles devem prevalecer as verdades maravilhosas e encorajadoras que fluem graciosamente do Senhor.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Petrinja je mesto na Hrvaškem. Stoji ob reki Kolpi, tik pred njenim izlivom v Savo. Na širšem območju zgodovinsko-geografske pokrajine Banovina živijo tako Hrvati kot Srbi. Medetnično sobivanje je bilo zaradi politike vedno burno, ob razpadu Jugoslavije je bilo mesto porušeno, ljudje izgnani. Premnogi so v vojni umrli. Ob božiču leta 2020 je Petrinja doživela močan potres. Mesto je bilo ponovno porušeno. Tektonske razpoke so se križale z razpokami miru. Kako živijo pet let pozneje? Kakšni so odnosi med ljudmi? Kako Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost, prihodnost brez kontejnerjev?

Episódio do dia 30/05/2025, com o tema:Tenho uma filha autista. Gostaria de engravidar novamente, mas tenho medo. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues Direção da parte do Senhor, unidade conjugal e investigação médica são elementos que poderão auxiliar em uma decisão tão importante. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.

Vse več držav uzakonja pomoč pri samousmrtitvi. Gre za zelo občutljivo etično–moralno temo, ki vzbuja veliko pomislekov in delitev v vseh državah. Poslanska večina je v slovenskem državnem zboru poslala predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nadaljnjo obravnavo; podobno odločitev je na isti dan sprejel spodnji dom francoskega parlamenta. Kakšna je vsebina slovenskega predloga zakona o samousmrtitvi? Kdaj in pod kakšnimi pogoji bo človek z neozdravljivo boleznijo lahko sprejel odločitev o končanju svojega življenja? O vsem tem z zagovorniki in nasprotniki uzakonitve pomoči pri samomoru v tokratnem Studiu ob 17 – tih. Gostje: Tereza Novak, poslanka, PS Svoboda; Alenka Jeraj, poslanka, PS SDS; dr. Dušan Keber, Srebrna nit – združenje za dostojno starost; dr. Roman Globokar, moralni teolog, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.

Episódio do dia 28/05/2025, com o tema: A bênção intencional. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues Ao cumprir a tarefa a que se propôs, o Rei Davi retornou para casa com a nobre intenção de abençoar sua família. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Episódio do dia 23/05/2025, com o tema: Minha mãe nunca me tratou bem. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues Mesmo que nossos pais falhem conosco, especialmente, na transmissão de afeto, é possível – e necessário – seguir em frente na busca de uma vida emocionalmente saudável e ajustada em todas as áreas. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Episódio do dia 26/05/2025, com o tema: Não aguento mais a postura imatura do meu marido. Apresentação: Kléber Lima e Kaká Rodrigues O relacionamento conjugal é uma bênção de Deus, mas é uma experiência complexa. Tanto na prevenção quanto na correção de rotas, o casal deve investir em sua capacidade comunicativa. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Konec maja je za mnoge učence, mogoče kar za vse, pa za učitelje, profesorje, ravnatelje, tudi za starše eno najbolj napornih obdobij v letu, saj se zaključujejo ocene. Ali res ne gre drugače? Kako omiliti ta stres? Kakšne so vaše izkušnje?

Če zaužijemo dovolj balastnih snovi, ki jih med drugim vsebujejo žita, stročnice, sadje, zelenjava, krompir in oreščki, poskrbimo za boljše počutje in zdravje. Dolgoročni ugodni vpliv živil, bogatih z vlakninami, na zdravje je znanstveno dokazan. Med temi učinki je tudi manjše tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 in srčno-žilnih obolenj. Kakšen je priporočen dnevni vnos vlaknin, kako ga lahko povečamo in zakaj jih večina premalo poje? To so vprašanja, ki se jih z Zalo Horvat, magistrico inženirko prehrane, lotimo v četrtkovem Svetovalnem servisu o vlakninah!

S pravočasno zaščito lahko življenjsko dobo lesa podaljšamo tudi do sedemkrat. Kakšna je torej najboljša zaščita lesenih površin, kako izbirati med olji, voski, lazurami, laki in drugimi premazi? Sogovornik: prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Jaka Kladnik ima dolgoletne izkušnje iz marketinga, svoje poslanstvo pa je našel v oblikovanju naprednih organizacij. Ustanovil je podjetje Switch to eleven, ki organizacijam pomaga ustvariti okolje, ki ekipam omogoča odkriti in doseči svoj potencial. To počnejo s pomočjo delavnic, agilnih metod, poslovnega modeliranja. Kakšne so »napredne« organizacije, zakaj so odgovor na izzive avtonomne ekipe in ne izjemni posamezniki? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ljubljana je slovensko glavno mesto, naše največje mesto in kot tako tudi nekakšen zgled ostalim krajem v Sloveniji. Pred Ljubljano so številni izzivi, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti, nekateri pa se že kažejo v polnem razmahu. Govorimo o okoljskih in družbenih izzivih, ki posegajo na polja urbanizma, urejevanja prostora, arhitekture, prometa, zelenih površin, javnega prostora, stanovanjske politike in še bi lahko naštevali. Vsi ti izzivi imajo posledice za ljudi, prebivalke in prebivalce mesta, za začasne obiskovalce, za gospodarstvo, vplivajo na zdravje, mobilnost in kakovost življenja. Kako je Ljubljana pripravljena na izzive prihodnosti? Kakšne strategije ubira? Kje so zamujene priložnosti, kje je ambiciozna, kje zaostajamo, kaj nas čaka? V Intelekti gostimo arhitektko in urednico Nino Granda iz revije Outsider in sociologa, profesorja Marjana Hočevarja s Centra za prostorsko sociologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

⏰ Driiiiing! Ofsajd, sveži, zagnani, lovorikasti! O, ja. Imamo nove pokalne prvake in državne prvake. Celje in Olimpija. Novi prvaki, no, "novi". Stare zgodbe? Mediji? Vzdevki? Kazni? Kako izboljšati, kaj še spremeniti, kaj je bilo dobro, kaj precej manj? Imamo prvaka - in zdaj? Kam seže Olimpija? Bitka za obstanek je praktično končana, razen če čudež.

Putina, Zelenskega in Trumpa res ni bilo na carigrajskem diplomatskem plesu, a vendarle se Rusija in Ukrajina po treh letih neposredno pogovarjata o končanju vojne. Kakšna bo cena? Ameriški predsednik svojo ceno postavlja v visokih zneskih, s turneje po bogatih zalivskih državah se vrača z milijardnimi pogodbami v žepu. Pa pri nas? Vsi so zmagovalci referenduma, prešteli so se in štejejo naprej.

Slike narave in zeleni logotipi na embalaži še ne pomenijo, da so izdelki zares prijazni do narave. Prav tako je je zelo sporno ustvarjanje vtisa, da so plastenke zelene, s spornimi trditvami, da se jih da povsem reciklirati. Zeleno zavajanje seže še veliko dlje, ko se denimo z električnimi avti vozijo v naftnem podjetju, to ni zaradi etičnih motivov. Kakšni so "zeleni odpustki" in zakaj moramo biti pozorni na zeleno zavajanje, če hočemo biti okoljsko odgovorni?Sogovorniki:Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov SlovenijeŽiva Kavka Gobbo, Društvo za sonaraven razvoj FocusŽiva Lopatič, Zadruga Buna, Zavod za pravično trgovino 3muheMatjaž Pirc, Zveza potrošnikov Slovenije

Dave Ryan je Irec, ki se že več kot desetletje "bojuje" s slovenščino. Njegovo pot učenja slovenščine smo lahko spremljali tudi v skoraj 300 epizodah radijske igre Dave's Challenge: Let's learn Slovene na Radiu Si, na katerem dela tudi kot novinar. Kakšno je danes njegovo znanje slovenščine in kaj mu še vedno povzroča preglavice, izveste v tokratnem Jezikanju.

Delodajalec mora delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust. Kakšna so pravila glede višine regresa za gospodarske in negospodarske dejavnosti? Do kdaj mora biti regres izplačan? Kateri so lahko razlogi za neizplačilo regresa v predpisanem roku? Kakšna so pravila pri koriščenju letnega dopusta? Ali delodajalec lahko določi, kdaj v letu bo delavec koristil dopust? Na vprašanja odgovarja odvetnik Luka Švab.

Yolinda Chen je diplomatska predstavnica Fidžija v Šanghaju. Srečamo se v 86. nadstropju ikoničnega in 420 metrov visokega nebotičnika Jin Mao. Kakšni so pogledi na Kitajsko in svet z višine, kakšni z vidika majhne otoške države v Tihem oceanu.

Helgi er að fara halda vorfögnuð í Kakókastalanum um helgina og býst við hann við mögnuðum degi. Hjálmar hefur aldrei vitað jafn mikið um Eurovision og núna en hann var gestur í þættinum Alla Leið með Felixi Bergsyni. Helgi gagnrýndi aðferðir Hjálmar til að undirbúa sig fyrir Eurovision. Hjálmar var að skemmta um helgina á Reyðarfirði með þeim allra frægustu á Íslandi.IG: helgijean & hjalmarorn110Takk fyrir að hlusta - og munið að subscribe'a!

⏰ Ofsaaaaajd! 415. po vrsti! Prejšnji, praznični teden je bil res praznični, hvala, da ste potrpeli in Žigi uspešno vse dobro zaželeli! Zato pa danes polna doza Ofsajda. Pa še Zic, jap jap!

Ko so v šestdesetih letih v Ljubljani zgradili široko, vabljivo kolesarsko stezo na začetku Celovške ceste, so se načrtovalci menda zgledovali po nordijskih državah. Vzor sta bila Danska in København. Tam živita Pernille Bussone in Ole Kassow. V organizaciji Kolesarjenje brez starosti skrbita, da starejši ljudje niso prikrajšani za užitke, ki jih nudi mobilnost na kolesu. Evropa osebno bo kolesarski izlet s triciklom. Zaprite oči in se spomnite na svoje prvo kolo. Kakšne barve je?Preberite tudi Kolesarji so kot škorci, avtomobili kot gosiPrisluhnite tudi Mikael Colville-Andersen: Vse ulice bi morale biti kot Værnedamsvej v Københavnu

Kæru hlustendur þessi þáttur er svokölluð páskagjöf og er í opinni dagskrá. Hjálmar fékk send lesendabréf sem hann las upp. Helgi segir hvenær er best að stunda kynlíf og það er ekki alltaf kynsvall í Kakókastalanum. Helgi sagði frá þættinum Love is blind og hringdi í Evu Ruzu til að fá staðfest hvort að einn gaurinn í þættinum sé líkur sér. Eva Ruza var vinsælasta stúlkan í fegurðarsamkeppni árið 2001.IG: helgijean & hjalmarorn110Takk fyrir að hlusta - og munið að subscribe'a!Þættina má finna inni í áskrift á pardus.is!

Letos mineva sto let od prelomnega trenutka, ko je nemški fizik Werner Heisenberg izpeljal zakone moderne kvantne fizike. Kar se je začelo kot abstraktna teorija za razlago skrivnostnih pojavov, je v desetletjih preraslo v temelje sodobnih tehnologij. Tokrat smo potovali v svet fotonov in elektronov in ta svet je precej drugačen od tega, ki smo ga vajeni in kot ga spontano razumemo. Če se nam zdi, da je v našem svetu vse obstaja na določenem mestu ob določenem času, je ta svet, kvantni svet, kot mu pravimo, zavit v meglo verjetnosti. Slišati je zapleteno … in najbrž je res kaj na tem. Frekvenca X je bila ob Kvantnem dnevu na Inštitutu Jožef Stefan, da vso to zapletenost vsaj malo razblini. Gostje: dr. Lev Vidmar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Lara Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Anton Ramšak, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Andrej Zorko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko, dr. Rok Žitko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, Martin Kerin, študent Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, Robert James Sunderland, arhiv na Inštitutu Nielsa Bohra, dr. Anton Zeilinger, Univerza na Dunaju, Janez Dovč, fizik, skladatelj, multiinstrumentalist, dr. Peter Jeglič, Institut "Jožef Stefan", dr. Matej Huš, Kemijski inštitut, Iris Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" dr. Martin Rigler, Aerosol Poglavja: 00:01:14 Kaj je kvantna znanost? 00:06:14 Kaj je kvantna prepletenost? 00:09:42 Kako študentje razmišljajo o kvantni fiziki? 00:15:21 Zgodovina kvantne mehanike 00:33:00 Slovarček izrazov iz kvantne fizike 00:47:30 Kaj pomeni biti fizik? 00:57:26 Uporaba kvantne fizike v glasbi 00:59:46 Eksperiment, kvantno kriptiranje in teleportacija 01:16:20 Kje se uporabljajo kvantne tehnologije? 01:25:01 Kakšna je vloga slovenskih fizikov v svetu kvantne fizike

Arheologi že dolgo niso več le žličkarji, ki iz tal pod nami izvabljajo okostnjake in zaklade. V zadnjem času ta veda doživlja skokovit napredek, saj si podaja roke z radiokarbonskimi in izotopskimi analizami ter genetskimi preiskavami, ob pomoči katerih lahko samo na osnovi prgišča prsti ugotavlja, kako so ljudje živeli pred tisočletji, kaj so jedli in kako so se gibali. V tokratni Frekvenci X potujemo v obdobje bronaste in železne dobe in se tudi vprašujemo, kaj nas lahko o spopadanju z različnimi okoljskimi in družbenimi izzivi naučijo tisti časi. Naši gostje so: dr. Matija Črešnar, profesor arheologije kovinskih obdobij in vodja Centra za interdisciplinarne raziskave v arheologiji na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Christophe Snoeck, kemijski inženir in bioarheolog, raziskovalni profesor in vodja bioarheološkega laboratorija na Svobodni univerzi v Bruslju in dr. Philipp W. Stockhammer, profesor predzgodovinske arheologije na Univerzi Ludwiga-Maximiliana v Münchnu in so-direktor raziskovalnega centra za arheološko in naravoslovno raziskovanje starega Sredozemlja Max Planck-Harvard. Poglavja: 00:01:09 Kako je bilo nad Igom nekoč? 00:03:15 Nove metode terenskega zbiranja podatkov 00:05:10 Kakšno vlogo ima ogenj za arheologe? 00:06:15 S terena v laboratorij 00:07:58 Kdo je Christophe Snoeck? 00:10:04 Kakšna je vloga analize stabilnih izotopov, na primer stroncija? Ali: Si to, kar ješ. 00:12:25 S tovrstnimi metodami pridejo do besede do zdaj nevidne plati zgodovine 00:13:41 Kaj so z novimi metodami odkrili v Novem mestu? 00:17:20 O visoki mobilnosti žensk v zgodnji bronasti dobi srednje Evrope s Philippom Stockhammerjem 00:23:33 Česa nas lahko naučijo stare kulture? 00:27:03 Solza teh žensk, ki so prihajale iz oddaljenih krajev, ne moremo izslediti Ali: O vlogi umetnosti 00:31:18 Prihodnjič pa o kvantni fiziki