Aktualna tema

V Monoštru na Madžarskem se odvija 24. mednarodna likovna kolonija Porabje 2025, ki jo tudi letos organizirata Zveza Slovencev na Madžarskem in občina Monošter. Kaj bo nastalo izpod ropičev, rok in dleta slikarjev in kiparja, je zanimalo Vido Toš. Na fotografiji: umetniški vodja kolonije Franc Gerič iz Lendave in slikar Endre Gonter iz Murske Sobote

Konec julija je skupina invalidov osvojila dva visoka vrhova Alp med Švico in Italijo - Mali Matterhorn in Breithorn, oba visoka približno 4000 metrov. Gre za eno največjih odprav oseb z invalidnostjo nad ledeniške vrhove. Da jim je dosežek uspel, je bilo potrebne veliko organizacije, predvsem pa poguma. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

V sredo 6. avgusta se pričenja slovenski del 14. izdaje festivala Glasbe sveta oz. Musiche dal mondo, ki že vrsto ustvarja mostove med glasbenimi kulturami. Ta edinstveni festival, ki deluje na obeh straneh meje, torej v Gorici in Novi Gorici tako simbolično povezuje mesta kot tudi glasbena prizorišča.

Prejšnji teden je na naslove 10 tisoč naključno izbranih državljanov Nacionalni inštitut za zdravje poslal pismo z naslovom Svitko. Da ne bo pomote, to ni vabilo za udeležbo v državni presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke, ampak vprašalnik za tiste, ki se že udeležujejo presejanja in tiste, ki bodo v prihodnosti dobili vabilo. Želijo namreč ugotoviti, kako povečati udeležbo v tem programu, saj je ta med programi najnižja, le 65 odstotna. O tem se je Helena Lovinčič pogovarjala z vodjo programa Aljo Polajžer.

Kako oz. v katerem jeziku se s turističnimi ponudniki, na primer gostinci, sporazumevate med počitnicami na Hrvaškem, kjer je ali bo tudi letos dopustovala več kot polovica Slovencev? Vas moti, da so jedilniki v gostilnah na hrvaški obali v angleškem, nemškem, morda italijanskem ali celo madžarskem jeziku, nikjer pa v slovenskem? Bi se morali hrvaški turistični delavci bolj potruditi in ponuditi menuje tudi v slovenščini, saj smo Slovenci že tradicionalno med najbolj pogostimi turisti na Jadranu? Kaj menijo slovenski turisti na Crikveniški rivieri in kako odgovarjajo tamkajšnji gostinci in natakarji?

V teh dneh minevata dve leti od največje naravne nesreče v zgodovini samostojne Slovenije, ko so katastrofalne poplave prizadele večji del države. Najhuje je bilo na območjih Škofja Loke, Savinjske doline in Koroške. Voda je uničevala vse pred seboj. Obletnica je hkrati priložnost, ko se spominjamo tudi solidarnosti in naporov, ki so ga v reševanje ljudi in njihove lastnine, dali pripadniki civilne zaščite, gasilci, vojaki, policisti, reševalci, humanitarni delavci in prostovoljci. O tem smo se pogovarjali s poveljnikom Srečkom Šestanom, ki je prvi obraz in glas Civilne zaščite. Spomine pa je obujal tudi Primož Planovšek, ki je človek akcije, njegova zgodba je bila po poplavah pred dvema letoma povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini.

Pri Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost zaznavajo velik porast prevar z vrivanjem v poslovno komunikacijo. Letos so obravnavali že 25 prijav vdorov v poslovno komunikacijo, lani pa v vsem letu 32. Sporočena oškodovanja znašajo že skoraj pol milijona evrov, od tega 312.000 evrov samo v mesecu juliju. O aktualnem porastu prevar z vrivanjem v poslovno komunikacijo smo se pogovarjali z Gorazdom Božičem, vodjo Nacionalnega odzivnega centra, Tadej Hren pa je podrobneje razložil, kako izgledajo tovrstne prevare.

Vlada je prejšnji teden sprejela izhodišča za ustanovitev Javnega zavoda za nujno medicinsko pomoč, s katerim namerava zagotoviti enako dostopnost prebivalstva do nujne medicinske pomoči. Stroka od novega organa pričakuje, da bo omogočil realno financiranje nujne medicinske pomoči in enake standarde oskrbe ne glede na regijo, v kateri se posamezniku pripeti nesreča ali se mu poslabša zdravstveno stanje. Ob tem opozarja, da ustanovitev zavoda ne bo dovolj, saj so za preprečitev kolapsa sistema nujne korenite in politično nekorektne poteze.

Raziskave kažejo, da je za gospodarski razvoj nujna dobra infrastruktura, kar še posebej velja na območjih, ki se soočajo z demografskim upadom. Avstrija se je odločila za posodobitev železniške infrastrukture, za katero bo namenila od 30 do 35 milijard evrov. Gre za ta hip enega največjih infrastrukturnih projektov v Evropi, pravi podjetnik Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. Konec leta bo slovesno odprta Goliška železnica/Koralm Bahn, ki bo pot med Gradcem in Celovcem skrajšala na zgolj 45 minut. Ko bo posodobitev v celoti končana, pa bo vožnja z vlakom od Celovca do Dunaja trajala 2 uri 40 minut. Kaj to pomeni za Slovenijo?

Kresnice (Lampyridae) so bile nekoč nepogrešljiv del poletnih večerov, danes pa njihovo utripanje postaja redkost. Število t. i. ognjenih muh v zadnjih desetletjih upada, predvsem zaradi človekovih posegov v naravo, svetlobnega onesnaženja in podnebnih sprememb. Na svetu živi približno 2000 vrst kresnic, od tega jih v vlažnih in naravno ohranjenih okoljih v Sloveniji najdemo 5 vrst. Na fotografiji italijanska kresnica, avtor fotografije: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije

Ko otroci prenehajo obiskovati vrtec, kjer varstvo traja tudi poleti, se nekateri starši znajdejo v stiski. Kam poslati otroka, ki je še premajhen, da bi ostal sam doma, medtem ko starši delajo? V prispevku, ki ga je pripravila Lucija Vidergar, bosta predstavljeni organizaciji, ki otrokom ponujata aktivno preživljanje prostega časa. Bere Rok Valenčič.

Trgovina z ljudmi je dobičkonosna globalna grožnja, ki jo poganja organizirani kriminal, ob današnjem svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozarjajo v Združenih narodih. Tudi Slovenija ni imuna na ta pojav. Policija je lani pri nas obravnavala 43 sumov storitve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, v 18 primerih je podala ovadbo na tožilstvo. Do konca junija letos pa je zaznala 12 takšnih kaznivih dejanj. Med oblikami trgovine z ljudmi prevladuje spolno izkoriščanje, vse več je tudi primerov delovnega izkoriščanja.Trgovina z ljudmi se vse bolj seli tudi na spletne platforme, pa opozarja podpredsednica Društva Ključ Manca Raušl.

Na letošnjem popisu bele štorklje ugotavljajo, da se je že tretje leto zapored povečalo število gnezdečih parov, še večji pa je porast mladičev. Iz gnezd, ki jih je zasedalo 321 gnezdečih parov, je poletelo kar 807 mladičev. Presenetila je tudi zgodnja vrnitev parov – prvi so se vračali že v začetku februarja, vajeni pa so že, da nekaj parov zimo preživi kar doma – na območju Pragerskega, Rač in Ivančne Gorice so našteli okoli 20 takšnih osebkov. Več v pogovoru Cirile Štuber z Uršo Očko, koordinatorico izobraževanja pri DOPPS. Foto: Urša Očko

Vam je zmanjkalo idej za branje? Knjigarnarji in bibliotekarji jih imajo še veliko. Od kriminalk, satire, pa vse do poezije. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Cirila Štuber.

Med 7. in 10. avgustom bo na Gradu Snežnik potekal že 12. festival Floating Casle, oziroma Plavajoči grad, ki bo postregel s številnimi koncerti, delavnicami, predstavami, performensi, instalacijami in še marsičem. V okviru festivala se bo ponovno združil tudi Etno Histeria World Orchestra, ki bo teden pred festivalom nastopal po Sloveniji. V studiu Prvega smo gostili programskega vodjo festivala, Matijo Solceta.

Nepregledne kolone na slovenskih cestah so postale naša realnost: ogromna gospodarska škoda, zamude v službo in šolo, načeti živci voznic in voznikov, pokvarjene počitnice in tone zdravju škodljivih izpustov ogljikovega dioksida. Kaj nas je pripeljalo do takšnega stanja in kaj nas lahko potegne iz prometnega kaosa? Je rešitev v tretjih avtocestnih pasovih, boljših vlakovnih in avtobusnih povezavah ali pa le v našem potrpljenju?

Jeseni bo državni zbor odločal o lastniški zadrugi delavcev, vladnem zakonu, ki so ga ministri sprejeli pretekli teden. Predlog predvideva poseben status lastniške zadruge in posebno obliko davčnih spodbud za prodajalca kapitalske naložbe, matično podjetje in člane lastniške zadruge. Stroka, ki meni, da ima tovrstna zakonodaja veliko potenciala, opozarja na marsikatero odprto vprašanje, saj da predlog zakona v nekaterih ključnih točkah ni dovolj premišljen Kaj pravita ekonomista in pravnik? Poslušajte ...

Gre za čezmeren poseg policije in nespoštljivo ravnanje na kraju, ki koroškim Slovencem predstavlja simbol upora proti nacizmu in hkrati kraj spomina na 11 ljudi, ki so jih vojaki SS-a ubili tik pred koncem druge svetovne vojne, opozarjajo organizacije koroških Slovencev, ki so se ostro odzvale na včerajšnje ravnanje avstrijske policije in njene specialne enote na mladinskem protifašističnem taboru pri muzeju Peršman. Zahtevajo, da se raziščejo vse okoliščine te policijske racije. Pojasnila glede ravnanja avstrijske policije pričakuje tudi Slovenija. Kaj se je dogajalo na Peršmanovi domačiji? Kako se počutijo udeleženci tabora in kakšne bi lahko bile politične posledice te, po mnenju odvetnika Rudija Vouka, ilegalne policijske racije? Prisluhnite!Foto (Damijan Smrečnik/Novice.at): Policija je pregledala tudi notranjost Peršmanove domačije

V Ukrajini je kljub vojni veliko priložnosti za sodelovanje in za poslovanje, še več kot jih je bilo pred tem. To je bilo eno od sporočil dvodnevnega delovnega obiska podpredsednika vlade in finančnega ministra Klemna Boštjančiča v Ukrajini konec tedna. Sešel se je s podpredsednikom vlade Oleksijem Kulebom in ministri za finance, gospodarstvo, ter evroatlantske integracije, pa tudi s predstavniki slovenskih podjetij, ki poslujejo na ukrajinskem trgu. Pričakovati je, da bodo partnerji, ki že zdaj utrjujejo vezi in gradijo dobre odnose, lažje sodelovali tudi pri povojni obnovi države. A kot smo slišali, obnova poteka tudi že zdaj.

Ian Walker je okoljski psiholog na Univerzi v Swanseaju. Je avtor odmevne raziskave o motonormativnosti. Gre za ponotranjeno naklonjenost motornemu prometu, zaradi katere so negativne posledice postale družbeno sprejemljive. Motonormativnost se izraža skozi načrtovanje celotne prometne infrastrukture, ki daje prednost avtomobilom. Ulice so oblikovane tako, da omogočajo hiter pretok avtomobilov. Hiter promet pa odbija hojo in kolesarjenje, zato se še več ljudi usede v avtomobil in začarani krog se nadaljuje.

Ko poleti močno posje sonce, si marsikdo osvežitev poišče v vodi. Na leto policija obravnava okoli 20 utopitev v slovenskem morju, jezerih, rekah, bazenih ali drugih vodah. Kako torej varno v vodo in kaj storiti če vanjo pademo neprostovoljno, ponesreči? Nekdanji vrhunski daljinski plavalec in vodja plavalne akademije Rok Kerin je z nami delil nekaj nasvetov.

Novela zakona o zaščiti živali, o kateri bo po vetu državnega sveta vnovič odločal državni zbor, razdvaja zagovornike zaščite živali in prašičerejce. Zakonske spremembe med drugim predvidevajo obvezno kastracijo pujskov z uporabo analgetikov in anestetikov. Tomo Wankmüller, predsednik upravnega odbora veterinarske zbornice Slovenije, pojasnjuje razloge za kastracijo in morebitne težave ob uveljavitvi zakona. Veterinarji, ki bi izvajali anestezijo, zaradi upoštevanja biovarnosti ne bi mogli pravočasno kastrirati mladih pujskov, opozarja. Obstaja pa enostavna rešitev s spremembo samega zakonskega besedila pravi. ''Kompromis bi bil dosežen, če bi kastracijo do 7. dneva obvezno izvajali s protibolečinskimi sredstvi, če je pa pujsek večji pa z narkozo in analgetiki.''

Vstopili smo v odločilni teden 112. kolesarske dirke po Franciji. Da je Slovenija kolesarska velesila, ni potrebno poudarjati, saj se uspehi kar vrstijo. Vlada je sprejela sklep o nameri, da organizatorju predlaga začetek kolesarske dirke po Franciji v Sloveniji. Če bo kandidatura uspela, bo Slovenija postala gostiteljica enega največjih in najbolj spremljanih športnih dogodkov na svetu leta 2029. Kakšni so komentarji poslušalk in poslušalcev?

Na Inštitut Prelomi, ki pomaga ljudem v finančnih stiskah, se v zadnjem času obračajo brezdomci in odvisniki, ki so nase prepisali zadolžena podjetja, da bi hitro prišli do nekaj sto evrov. Potem so ostali brez socialne pomoči, zdravstvene oskrbe in z izvršbo finančne uprave. Inštitut je na problematiko opozoril Ministrstvo za pravosodje, ki je notarje pozvalo k večji skrbnosti pri overitvah takih pravnih poslov, prav tako policija občane poziva k večji previdnosti. Čeprav si vse omenjene institucije želijo problematiko rešiti, poudarjajo, da te kriminalne dejavnosti ne morejo preprečiti.

Slovenija je članica zveze Nato že več kot dve desetletji. A razprave o njeni vlogi v zavezništvu so zaradi napetih varnostnih razmer v svetu ter vojne na evropskih tleh in njeni neposredni soseščini danes bolj aktualne kot kdaj prej. Dodatno je razpravo o članstvu v zvezi Nato in zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP do leta 2035, kakor so se dogovorili zavezniki na nedavnem vrhu v Haagu, pregrelo domače politično dogajanje, saj je Državni zbor na predlog Levice potrdil sklep o izvedbi referenduma o višini obrambnih izdatkov. V odzivu na to odločitev je premier Robert Golob napovedal, da bo v tem primeru predlagal referendum o nadaljnjem članstvu Slovenije v Natu, če bomo na posvetovalnem referendumu pod vprašaj postavljali haaški dogovor 32 zaveznic. Kaj to pravzaprav pomeni, kako te izjave razumejo znotraj zavezništva in kakšno vlogo Slovenija trenutno igra v Bruslju – o vsem tem se je Aleš Kocjan pogovarjal z veleposlanikom Republike Slovenije pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem.

Mladi med poletjem množično iščejo počitniška dela. Razlogov je več – zaslužek, pridobivanje delovnih izkušenj, delovne discipline, razvoj kompetenc itd. Povpraševanje po delu je veliko, ponudba pa je letos nekoliko skromnejša-eŠtudentski servis beleži upad ponudbe za 10%. Povprečna urna postavka, ki znaša 8,02 evra neto, je za deset odstotkov višja od lani. Je počitniško delo dobrodošlo? Kakšne so vaše izkušnje?

Skoraj dve leti po katastrofalnih poplavah v Sloveniji ob porečju Savinje na rušitev še vedno čaka približno 300 hiš. Med njimi je tudi hiša Vojka Colnarja iz Gornjega Grada, ki že dve leti živi v negotovosti – obnovo hiše so mu nekaj mesecev po povodnji prepovedali, nato dovolili, zdaj pa z ženo v na pol porušeni domačiji že skoraj leto dni čakata na dokončno odločitev pristojnih.

Približno 300 posameznikov iz 30 držav se udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si mnogi v tem času predstavljajo oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, rojeno v Indiji, ki ima slovenske sorodnike v Vidmu v Furlaniji, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije, sina rokometaša Aleša Pajoviča.

Julija leta 1995 so sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radovana Karadžića v Srebrenici pobile najmanj 8372 moških, 1000 žrtev še vedno iščejo, 25.000 žensk, otrok in starejših pa so preselili. S tem so povzročile enega najhujših zločinov po drugi svetovni vojni. Generalna skupščina Združenih narodov je lani današnji dan razglasila za Mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Okupirana enklava je bila pred 30 leti močno zastražena. Septembra je tja prišel novinar Matej Šurc, ki je bil dopisnik iz Beograda.

Poletje je čas brezkrbnih dopustniških dni in toplih večerov, a tudi čas, ko se lahko nebo v hipu zapre, ko se veter okrepi in ko nad naše kraje pridrvijo nevihte, tudi s točo. Skorajda ne mine poletje, ko ne bi gledali posnetkov opustošenih sadovnjakov, uničenih polj in poškodovanih ostrešij hiš. Že desetletja imamo tudi v Sloveniji letalsko obrambo pred točo. O tem smo se pogovarjali z Darkom Kraljem, dolgoletnim pilotom in vodjo letalske obrambe pred točo pri Letalskem centru Maribor. Foto:BoBo

30 let po genocidu v Srebrenici imamo veliko bolj jasno sliko o Evropi, kot smo jo imeli takrat. Če se je Evropa takrat vsaj pretvarjala, da ji je mar žrtev, danes, ob trpljenju Palestincev v Gazi, niti pretvarjanja ni več. Tudi genocid se odvija pred našimi očmi in ga zločinci niti ne skušajo več skriti. Tako razmere 30 let pozneje ocenjuje bosansko-hrvaški pisatelj in politolog Igor Štiks, avtor več nagrajenih romanov, ki so prevedeni tudi v slovenščino. V romanu Elijev stol je zgodba postavljena v Sarajevo v prvih mesecih obleganja. Pisatelj pa v usta ene od oseb, sarajevske gledališke igralke, položi besede, da Evropa molči, ker so etnično čista mesta v resnici tudi njena neizgovorljiva želja. "Da, Alma Filipović v mojem romanu poskuša razložiti navidezni paradoks: kako to, da ta Evropa, ki se združuje, noče pomagati Sarajevu, ki je simbol te Evrope oziroma tega, kar ta Evropa želi biti. Doživljali smo uničevanje nekega mesta in države prav v istem času, ko so se razglašale vse te vrednote nove, postnacionalne, mešane Evrope. Razglašali so te vrednote, videli pa smo popolno politično nemoč. Odgovor Alme v mojem romanu na ta paradoks je bil, da je v resnici to tisto, kar si Evropa želi in da je evropsko združevanje v resnici velika laž. V resnici se je, kot se danes dobro vidi, krepilo načelo nacionalnih držav, ki se hočejo, tudi če podelijo del suverenosti Evropski uniji, zaščititi pred potencialno nevarnimi hordami barbarov, ki prihajajo z juga in vzhoda," je v pogovoru povedal Igor Štiks. "Zdi se, da imamo zdaj, ob dogajanju v Gazi, veliko bolj jasno sliko o Evropi. Če se je v 90-ih letih pretvarjala, da ji je mar, zdaj niti pretvarjanja ni več, pač pa to pasivno spremlja ali pa celo aktivno sodeluje v nečem, česar krivci niti ne skrivajo več – celo Ratko Mladić je skušal prikriti genocid, danes se to niti ne skriva več. Zdaj, ko se midva pogovarjava, Trump in Netanjahu odprto govorita o tem, kako preostale Palestince zapreti v veliko koncentracijsko taborišče in kako jih izseliti iz Gaze. Pred kamerami z vsega sveta torej govorita o tem, kako narediti to, za kar smo mislili, da se nikoli več ne bo ponovilo." Igor Štiks je spregovoril tudi o novem naraščanju nacionalizmom in o zelo slabi demografski situaciji v regiji, ki postaja izpraznjeno ozemlje, potencialno zanimivo le za multinacionalke v boju za surovine, kot so voda, gozdovi in litij.

Pogovor s posebno poročevalko Organizacije združenih narodov za stanje človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju

Z julijem je v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi začela veljati pravica do oskrbe na domu. Vlogo je že mesec dni možno oddati na vstopni točki, to je na centru za socialno delo, oskrbe pa še ni moč prejeti. Tudi odločb na centrih za socialno delo pred jesenjo še ne morejo izdati, saj informacijski sistem še ne deluje. Največji izziv pa so kadri za izvajanje oskrbe, kar bo lahko pomenilo, da bo nekdo zato prejel manj oskrbe, kot bi bil sicer upravičen. Kako poteka delo na terenu in kakšne bodo pravice po novem se je z vodjo vstopne točke za dolgotrajno oskrbo iz Centra za socialno delo Posavje Carmen Rajer pogovarjala Alenka Terlep.

Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004. Na Danskem pa je točno pred tednom dni začela veljati sprememba zakonodaje, ki govori o obveznem služenje vojaškega roka za ženske. Pri tem sledi zgledu sosednjih držav - Švedske in Norveške. Ali gre za logično in dobrodošlo potezo?

Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da so v Sloveniji največ knjig prebrali mladi in starejši odrasli, v starostni skupini med 45 in 64 let pa jih je bralo le 42 odstotkov. Vendar pa je branje pomembna veščina, ki jo moramo razvijati vse življenje. O tem, katere knjige so najbolj brane in katere priporočajo knjigarnarji in bibliotekarji, je poizvedela Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.

Stopimo skupaj, saj nekdo nujno potrebuje našo pomoč! To je osemletni Jaka Škof. S svojo družino danes bije bitko za življenje, za dostop do genskega zdravljenja, ki je izjemno drago in za katerega v okviru Humanitarnega društva Srčni lev že zbirajo sredstva. Jaka je ustrezen kandidat za zdravljenje v Združenih državah Amerike, a terapija, ki mu lahko omogoči samostojnejše življenje, stane več kot 3 milijone evrov. Jaka ima torej Duchennovo mišično distrofijo, neozdravljivo genetsko bolezen, ki postopno uničuje mišice. Upanje predstavlja gensko zdravilo Elevidys, ki so ga v Združenih državah Amerike odobrili lani. Več nam bo povedala njegova mamica Katja Škof. Pošljite sporočilo s ključno besedo JAKA5 ali JAKA10 na 1919 (donirate 5 € ali 10 €). POMOČ JAKI Prejemnik: Humanitarno društvo Srčni lev Naslov: Gornje Lepovče 85, 1310 Ribnica TRR: SI56 6100 0001 3844 672 Sklic: SI00 2016 Koda namena: CHAR Namen: Jaka

Olimpijka Amalija Belaj Arbeiter je praznovala 90 let. Celjanka, ki je utirala pot slovenskim športnicam, ima na olimpijske igrah v Cortini d'Ampezzo, kjer je daljnega leta 1956 v teku na smučeh dosegla 32. mesto, še vedno zelo žive spomine. O tem in o številnih njenih drugih dogodivščinah, na primer, kako si je kot otrok z doma izdelanimi smučami pozimi utirala pot v šolo, kjer je večkrat srečala znamenito popotnico Almo Karlin, se je ob sprejemu v celjski četrtni skupnosti Slavka Šlandra pogovarjal naš dopisnik Matija Mastnak.

Danes ste na svoj račun ali pa še boste prišli čokoholiki. Danes je dan, ko lahko brez slabe vesti pojeste kakšen košček če ne kar cele tablice čokolade. Medtem, ko je bila prva čokoladna tablica izdelana leta 1847, je danes čokolada največkrat kupljeno darilo na svetu. O tem, kakšen pomen ima čokolada danes Maja Žitnik Vrhovšek iz Muzeja čokolade in kakava Chocolarium.

Tour de France — sanje, pekel in največji kolesarski spektakel na svetu. Jutri se začne 112-ta izvedba slovite francoske pentlje, na kateri bodo oči slovenskih navijačev spet uprte v Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. Pred dirko vseh dirk smo v studio povabili nekdanjega kolesarja, ki je tlakoval pot vsem poznejšim uspehom slovenskih kolesarjev. Borut Božič je bil prvi Slovenec, ki je dobil etapo na enem od treh slovitih Grand Tourov. Profesionalno kariero je sicer že končal, zdaj pa kot eden od športnih direktorjev moštva Bahrain Victorious skrbi, da taktika, forma in živci zdržijo do cilja.

Zagreb je v pričakovanju največjega koncerta v zgodovini Hrvaške. Na zagrebškem hipodromu bo namreč jutri pred skoraj pol milijonsko množico nastopil kontroverzni pevec Marko Perković Thompson. Gre za izjemno zahteven logistični in varnostni zalogaj, ki bo za en dan popolnoma spremenil utrip Zagreba. Kako bo vse skupaj potekalo, kaj morajo vedeti obiskovalci in s čim se bodo morali soočiti domačini? O tem v pogovoru z našo dopisnico v Zagrebu Tanjo Borčić Bernard.

Slovenija in Bavarska že 50 let v institucionalizirani obliki izmenjujeta izkušnje, znanje, podpisujeta sporazume, utirata pot za sodelovanje podjetij, znanstvenikov, gasilskih društev, zdravnikov… V tem letu namreč obeležujemo pol stoletja delovanja stalne mešane slovensko-bavarske komisije. Obe strani sta v tem tednu sodelovanju podelili nov zagon in ob tej priložnosti je München obiskala naša dopisnica iz Nemčije Maja Derčar.

Ob srečanju s kačo nas pogosto zajame strah. Pa je ta sploh upravičen? V Sloveniji živi 11 vrst kač, le tri so strupene, vse pa se človeka bojijo in se mu izognejo. Napadejo le v primeru, če se ji približamo na nekaj 10 centimetrov, varni pred ugrizom pa smo že na razdalji enega metra. Ob ugrizu strupenjače je pomembno, da poškodovani ud čim manj premikamo, da ga imobiliziramo, da odstranimo prstane ali uro in da na številko 112 takoj pokličemo nujno medicinsko pomoč. Rane nikoli ne obvezujemo, lahko pa jo obložimo s hladilno tekočino. Kače v Sloveniji so zakonsko zaščitene - prepovedano jih je ubijati ali z njimi trgovati; kršitelje lahko doletijo globe ali celo zapor.