Aktualna tema

Praznujemo dan reformacije, ki je v Sloveniji dela prost dan; smo ena od redkih držav, ki dan reformacije praznuje tako; to je z zgodovinskega gledišča razumljivo. Reformacija je za Slovence pomembnejša kot za preostale narode v osrednji Evropi, pravi literarni zgodovinar, urednik zbranih del Primoža Trubarja, profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jonathan Vinkler. Kot še poudarja, reformacija Slovencem da protestantsko cerkev slovenskega jezika in posledično tudi slovenščino kot knjižni jezik. Zakaj je danes pomembno, da ohranjamo spomin na reformacijo, ki se je začela pred 508-imi leti; katere vrednote je postavila v ospredje; kdo je bral knjige v slovenščini v 16. stoletju ob predpostavki obče nepismenosti, o tem in drugih temah v tokratni praznični oddaji.

Februarja prihodnje leto bo minilo 25 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki je izboljšal raven manjšinskega varstva. Najpomembnejši je bil sprejem zakona za pripadnike slovenske manjšine v Videmski pokrajini, torej za rojake v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, saj je Italija s tem prvič priznala, da na tem območju živi slovenska manjšina. Zakon je med drugim določil pravice do izobraževanja v slovenskem jeziku in pravico do rabe slovenščine na javnih upravah, pa pravico do vidne dvojezičnosti in izražanja narodne identitete in lastnih medijev, če omenimo le nekatere. Četrt stoletja po sprejetju zakona marsikod te pravice še vedno niso zagotovljene, nasprotno, ponekod se razmere poslabšujejo. Kot naprimer v Bardu v Terskih dolinah, čeprav je ta občina ena od 32, kjer velja zaščitni zakon, župan tega ne priznava in trdi, da slovensko narečje ne obstaja. Slovencem onemogoča delovanje in jih diskriminira. Lotil se je tudi župnika Renza Calligara, ki se je po ustrahovanju odločil za upokojitev. Toda, kot zagotavlja Igor Černo, občinski svetnik in kulturno zelo dejaven rojak, se županu ne bodo uklonili. Nasprotno. V Bardu se je z rojaki in župnikom pogovarjala Lucija Tavčar, novinarka Radia Trst A. Prislunite jim!Foto: Brošura Slovencev v Videmski pokrajini - Mi smo tu

Danes je svetovni dan možganske kapi, ki poteka pod geslom Minute, ki rešujejo življenja. V Sloveniji možgansko kap doživi več kot 4 tisoč ljudi na leto. Najtežja posledica možganske kapi je afazija, jezikovna motnja, ki jo povzroči poškodba delov možganov, odgovornih za jezikovne funkcije. Z afazijo se se dvajset let po možganski kapi srečuje tudi Robert Ravnikar iz Cerkelj, ki se je ob večletni zahtevni rehabilitaciji, strokovni pomoči, podpori žene in družine naučil samostojnosti in se ponovno zaposlil. Omejitve premaguje s prilagajanjem, vztrajnostjo in s sprejemanjem drugačnosti. Poleg štiriurnega dela v kranjskem zdravstvenem domu vodi skupino za afazijo v Kranju, dejaven je v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in v društvu Taki smo mi. Foto: Aljana Jocif

Vedno več obiska imajo dolina Tamar, Martuljški slapovi, slap Peričnik, Pokljuka, posamezne točke v Bohinju in v dolini Soče, pa tudi Triglav, ki ga po nekaterih ocenah obišče tudi do 70.000 ljudi letno, pri čemer je treba upoštevati, da je obisk zelo zgoščen na lepe dneve. Za nekatere turistične točke so že sprejeli ukrepe za omejitev obiska, razmišljajo pa tudi o tem, da bi omejili dostop do Triglava. Kako o tem razmišlja Majda Odar, vodja informacijsko-izobraževalne službe v javnem zavodu Triglavski narodni park ter poslušalke in poslušalci Prvega? Foto Žiga Živulović jr./Bobo

Na sejmu obrambne industrije SIDEC v Celju se je med svetovnimi orožarskimi velikani predstavila tudi vrsta slovenskih podjetij. Od kibernetskih vab do pametnih dronov in mobilnih bivalnih enot – slovenski inovatorji dokazujejo, da znajo tekmovati z najboljšimi. Njihove rešitve osvajajo svet, zdaj pa upajo, da jih bo prepoznala tudi slovenska vojska.

Združenje gluhoslepih Slovenije Dlan danes zaznamuje 20-letnico delovanja. Kako v združenju gledajo na prehojeno pot in kakšne pravice bi prinesel gluhoslepim zakon o uporabi jezika gluhoslepih, ki ga obravnavajo v državnem zboru, pa v pogovoru Petre Medved z generalno sekretarko Združenja dr. Simono Gerenčer.

Danes je svetovni dan jabolk, prav ta sadna vrsta je daleč najbolj razširjena v slovenski pridelavi sadja, čeprav se v zadnjih letih razvija tudi pridelava jagodičevja in lupinarjev. Stopnja samooskrbe z jabolki je bila lani 27%. Letošnja letina bo kot kaže tretja najslabša v zadnjem desetletju, ko se je začela kriza v sadjarstvu. Pridelava jabolk je izpostavljena številnim tveganjem zaradi podnebnih sprememb, največ škode povzročajo spomladanske pozebe. To je glavni razlog za več kot 40 % nižjo letino kot lani. Ker je zavarovanje predrago, največja zavarovalnica pa tega zavarovanja sploh ne ponuja več, večina sadjarjev, razen največjih, pa pridelkov ne zavaruje. Ob tem sadjarje jezi odločitev naše države, da ne bo izvedla uradnega popisa letošnje škode, kar pomeni, da Slovenije ne more zaprositi za evropsko pomoč, medtem pa je Evropska komisija nekaterim državam že odobrila pomoč zaradi letošnje pozebe sadja. Pridelovalec za kg jabolk dobi med 40 in 50 centi, to je skoraj polovica manj od lanske povprečne odkupne cene. Kako dolgo bodo slovenski sadjarji še kljubovali neugodnemu vremenu, omejitvam glede rabe fitofarmacevtskih sredstev, nedostopnosti do sredstev pri razpisih za investicije za večjo odpornost na podnebne razmere in nizkim odkupnim cenam. Ali rečeno drugače - kako dolgo bomo še jedli slovenska jabolka?

S ciljem krepitve sodelovanja ter iskanja novih poslovnih priložnosti za slovenska podjetja na trgih Zaliva je bil ustanovljen Slovensko-arabski poslovni svet. V teh dneh je bila v naši državi tudi delegacija poslovnežev iz Saudske Arabije. Kakšne so torej priložnosti za naše podjetnike v tem predelu sveta?

V delu Leglo zla spregovori novinarka, mama, predvsem pa Sara, ki dejanja, zaradi katerih so ugasnila premnoga življenja, sooča z lastno ranljivostjo. Med spomini na hladnokrvne morilce Sara Volčič razmišlja tudi o svoji preteklosti. Pove, da njena hči knjige ni zmogla prebrati do konca – ni lahko sprejeti podobe mame, ki ni (bila) vsakokrat popolna, vedra, preudarna, močna. O marsičem je spregovorila prvič; pisanje, pravi, ima zanjo terapevtski učinek. Prvenec, v katerem si vzajemno sledita njeno intimno in poklicno življenje, te dni praznuje prvo leto med bralci. »Najtežje je poslušati svoje misli, ker so kritične, ker so realne in ker so edine,« ji je dejal eden od zapornikov. Kdo ve, morda naju je poslušal – v nekaterih celicah so dovoljeni radijski sprejemniki. In tam, pove Sara, lahko prebiva tudi ljubezen.

Pica, špageti … in tiramisu! Trije verjetno najbolj znani kulinarični ambasadorji Italije, ki jih poznajo po vsem svetu. Prvi dve jedi imata dolgo zgodovino, tiramisu pa naj bi nastal šele okoli leta 1970, in sicer v mestu Treviso v Benečiji. Tam že skoraj desetletje vsako jesen poteka Tiramisu World Cup, nekakšno svetovno prvenstvo v pripravi tiramisuja. V devetih letih je na njem sodelovalo več kot 3.000 navdušencev z vsega sveta, pretekli konec tedna 240. Med tekmovalce in ocenjevalce se je pomešala Andreja Čokl.

Vas jezijo oglasi za nezdravo hrano, s katerimi smo ves čas obkroženi? Vas moti oglaševanje kosmičev, ki imajo preveč sladkorja, a ustvarjajo vtis zdrave hrane? Ste opazili, da se kot Naša super hrana najmočneje promovirajo mesni in mlečni izdelki, ne pa tudi zelenjava, ki jo po prehranskih nutricionistkinih priporočilih v Sloveniji zaužijemo premalo. Ta opažanja in dejstvo, da država z javnimi sredstvi podpira porabo in proizvodnjo hrane, ki je v nasprotju s podnebnimi cilji so zmotili Umanotero in Zvezo potrošnikov Slovenije. Omenjeni organizaciji ob svetovnem dnevu poudarjata, da je oglaševanje najmočnejše orodje, ki vpliva na to, kaj bomo kupili in kaj bomo jedli. Zato pozivata državo k celovitim sistemskim spremembam, kot ključne ukrepe predlagata zakonsko omejevanje oglaševanja škodljive hrane ter prenovo državnega sistema promocije hrane, zakonodajno omejevanje ali prepoved oglaševanja škodljive hrane, podporo kmetom pri preusmeritvi v trajnostne prakse in med drugim prehransko opismenjevanje v šolskih programih.

Danes so v Centru Rog v Ljubljani razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed 64 prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih. Slavnostna podelitev bo 9. novembra, na predvečer novega državnega praznika, dneva znanosti.

Danes je mednarodni dan bele palice. Bela palica je simbol samostojnosti, poguma in dostojanstva slepih in slabovidnih. Delna ali popolna izguba vida vpliva na vsa področja njihovega življenja, nenehno prilagajanje svetu videčih, pa zahteva veliko napora, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, in dodali, da ob tem dnevu želijo videče spomniti na svojo prisotnost v družbi, saj želijo biti aktivni in enakopravni člani. S kakšnimi izzivi se spopadajo v vsakdanjem življenju in kakšne dogodke so pripravili ob tem dnevu, pa v prispevku Petre Medved.

Včeraj so v Šarm el Šejku v Egiptu podpisali deklaracijo, ki prinaša zavezo k spoštovanju miru. Navzoč je bil tudi palestinski predsednik, na vrhu pa nista bila zastopana niti palestinsko gibanje Hamas niti Izrael. V Gazo naj bi v okviru druge faze napotili začasne mednarodne stabilizacijske sile, ki bodo nadzorovale varnost. Hamas je izpustil zajete talce in Izrael zaprte Palestince. Mir za zdaj velja, vzpostavitev vsaj približno normalnega življenja pa bo dolgotrajni proces. Ali bodo Palestinci tudi dobili svojo državo?

Letošnji dogodek se je zopet vrtel okoli tega, kar nam ponuja medij zvoka, v ospredju pa je bila debata o aktualnih problemih in izzivih v radijskem novinarstvu ter iskanje vedno novih načinov predstavitev radijskih zgodb ter medijskih vsebin na splošno. Vendar pa je skorajda nemogoče predstaviti globino dogajanja v le nekaj stavkih. Nekaj utrinkov in poudarkov z dogodka je poskusila zajeti Lucija Vidergar. Bere: Darja Groznik.

Podnebne spremembe in zmanjševanje biotske raznovrstnosti ogrožajo evropska gospodarstva in konkurenčnost, v svojem najnovejšem poročilu ugotavlja Evropska okoljska agencija. Več kot štiri petine zavarovanih območij je v slabem stanju, sposobnost črpanja ogljika iz ozračja se je zaradi izsekavanja gozdov in požarov v enem desetletju zmanjšala za 30 odstotkov, članice Evropske unije pa so slabo prilagojene na ekstremne vremenske pojave, pri čemer je Evropa celina, ki se najhitreje segreva. Raziskava, ki jo je nedavno opravila Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, pa kaže, da se večina ljudi v Sloveniji zaveda problema podnebnih sprememb. Kako pa se ljudje odzivamo na podnebno krizo? O tem se je Špela Novak pogovarjala z raziskovalcem Álešem Oblakom, raziskovalcem podnebne anksioznosti. Kaj je podnebna anksioznost?

Ruski vesoljski program naj bi po več letih upada znova pospešil tempo, to mu narekuje tudi letos sprejet nacionalni vesoljski načrt do leta 2036. Napoveduje tudi vsaj dvajset orbitalnih izstrelitev v tem letu, do začetka oktobra pa naj bi jih izvedli že trinajst. Rusija, ki bo na Mednarodni vesoljski postaji sodelovala do leta 2028, pripravlja svojo lastno, Ros. Nekaj podrobnosti nadaljnjih načrtov so razkrili zaposleni Roskozmosa.

V centru varne Vožnje na Vranskem je AMZS skupaj z Zavodom zlata mreža ta teden pripravil srečanje najbolj požrtvovalnih slovenskih prostoferjev. Gre za prostovoljce, ki brezplačno po nujnih opravkih vozijo starejše, ki tega sami zardi različnih razlogov ne zmorejo. Poleg praktičnih vaj vožnje so za približno 110 udeležencev pripravili predavanje o prometni varnosti in ravnanju z ranljivimi uporabniki. Kot poroča Matija Mastnak so na koncu vsem v zahvalo za njihovo požrtvovalno delo podelili tudi priznanja.

Bienalno srečanje Bregantovi dnevi, ki nosi ime po Leopoldu Bregantu, organizira Združenje psihoterapevtov Slovenije. Gre za strokovno srečanje, ki letos pod drobnogled jemlje temo intersubjektivnosti.

V zadnjih mesecih se Evropa sooča z opozorili, da vojna v Ukrajini ne poteka več zgolj na fronti, temveč vse pogosteje tudi v zraku in na morju. Francoska mornarica je pred dnevi prestregla rusko tovorno ladjo, saj sumijo, da služi kot platforma za izstreljevanje dronov. Hkrati se vrstijo tudi incidenti z droni, ki vdirajo v zračni prostor držav članic Nata. Kaj pravzaprav pomeni takšno hibridno vojskovanje, kako se nanj odziva Evropa, kje so njene šibke točke ter kako se v to novo sliko varnostnih razmer umeščajo droni, umetna inteligenca in razvoj vojaških lovcev šeste generacije? O vsem tem smo se pogovarjali z urednikom revije Obramba Borisom Knificem, ki pravi, da živimo v času, ko so meje med vojaškim in civilnim, med mirom in vojno, vse bolj zabrisane.

V Ljubljani danes poteka Karierni sejem, največji karierni dogodek pri nas, ki združuje podjetja in posameznike, ki iščejo nove karierne izzive. Sejem obiskovalcem ponuja vpogled na trg dela, različna predavanja in stik z delodajalci. Letošnji slogan Stavi nase v ospredje postavlja pomen zaupanja v lastno znanje, izkušnje in vrednote. Sejem je obiskala Urška Žižek, bere Marko Rozman.

Nobelovi nagrajenci za fiziko so letos Britanec John Clarke, Francoz Michel Devoret in Američan John Martinis. Sredi 80 ih let so v seriji eksperimentov pokazali, da je mogoče zakone kvantnega sveta, ki določajo obnašanje atomov in subatomskih delcev, prenesti tudi v naš, makroskopski svet.

Mednarodna konfederacija sindikatov je leta 2008 razglasila 7. oktober za svetovni dan dostojnega dela. V Torkovem kontaktu smo vas vprašali, kaj je za vas dostojno delo? Je to delo, ki je dostojno plačano? Tisto, ki je spoštovano in cenjeno? Ali tisto, ki omogoča tudi uspešno organizacijo zasebnega življenja? Kaj pa tuji delavci pri nas, ki postajajo najbolj izkoriščana skupina delavcev?

Prestižno priznanje si bodo razdelili Američana Mary Brunkow in Fred Ramsdell ter Japonec Shimon Sakaguchi.Prvi ponedeljek v oktobru že tradicionalno požlahtnijo Nobelove nagrade za najboljše znanstvene dosežke. Danes dopoldan so tako v Stockholmu razglasili letošnje nagrajence za področje medicine in fiziologije. Prestižno priznanje si bodo razdelili Američana Mary Brunkow in Fred Ramsdell ter Japonec Shimon Sakaguchi za raziskave na področju imunologije. Odkrili so, kako imunski sistem prepreči, da bi obrambne celice organizma napadle snovi, ki telesu niso nevarne. Razglasitev je spremljal Iztok Konc, razlaga imunolog Alojz Ihan. Nobelova organizacija TUKAJ

Ob današnjem svetovnem dnevu cerebralne paralize, ki poteka pod geslom "Združeni v edinstvenosti«, smo pred mikrofon povabili predsednico Društva študentov invalidov Slovenije Majo Munih, ki pravi, da je cerebralna paraliza samo ena izmed okoliščin njenega življenja in da ne pusti, da vlada njenemu življenju. O njenem literarnem ustvarjanju, željah, ki jih želi uresničiti v društvu, in cerebralni paralizi se je z njo pogovarjala Petra Medved.

Bi znali razločiti med naravnim in sintetiziranim govorom? Kakšna stališča imajo poslušalke in poslušalci do radijskega govora? Se lahko gleda tudi z besedami? Na ta in še na vrsto drugih zanimivih vprašanj so z različnimi prispevki skušali odgovoriti gostujoči raziskovalci na simpoziju Govor. Glas. Identiteta., ki ga je 29. in 30. septembra ter 1. oktobra 2025 organizirala Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Nanje je v pogovoru z Evo Longyka Marušič na Prvem odgovarjala tudi nedeljska gostja vodja simpozija, docentka doktorica Nina Žavbi, zaposlena na katedri za govor in glas na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Poučuje predmete, povezane z jezikom in govorom, javnim nastopanjem, predvsem se ukvarja s področjem prozodije, fonetike in retorike. Tudi avtorica več izvirnih znanstvenih člankov in delov monografij na temo govora.

Danes in jutri bodo na Češkem potekale volitve v 200-članski spodnji dom parlamenta. Največja, okrog 30-odstotna podpora se obeta opozicijski stranki ANO Andreja Babiša, ki je češko vlado vodil med letoma 2017 in 2021. Desno-sredinski koaliciji strank SPOLU premierja Petra Fiale tokrat kaže na zgolj 20-odstotno podporo. Mandat za sestavo vlade bo zmagovalcu volitev podelil češki predsednik Petr Pavel, ki ga motijo sodni postopki in navzkrižja interesov pri Andreju Babišu. Poleg tega vlade ne bo lahko sestaviti. O tem se je dopisnica Maja Derčar pogovarjala z Ladislavom Cabado, prorektorjem na zasebni Metropolni univerzi v Pragi.

Joško Tischler je med koroškimi Slovenci dobro znan. Gre za enega pomembnih rojakov, ki so postavljali temelje za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. O njegovem življenju in delu je bilo napisanih nekaj zbornikov, dr. Andrej Rahten pa je avtor prve biografije o tem pomembnem politiku in šolniku, očetu Slovenske gimnazije v Celovcu. Zaslužen je za uvedbo obveznega dvojezičnega šolstva, ki je, čeprav je bila po desetih letih ukinjena, postavila temelje Slovenski gimnaziji. Kaj pa bi Joško Tischler dejal danes na vse to, kar se dogaja? Prisluhnite pogovoru z dr. Andrejem Rahtnom! Foto (Mateja Železnikar): predstavitev knjige v atriju ZRC SAZU 30.9.2025

V Južni Afriki, kjer je zdaj pomlad, je Robert Černigoj osvojil naslov svetovnega prvaka v praktičnem strelstvu s pištolo. V klasični kategoriji je za sabo pustil več kot 1800 tekmovalcev iz več kot 50-ih držav. Kaj pomeni ta dosežek in kako izgleda šport, kjer štejejo hitrost, natančnost in zbranost v vsakem trenutku? Odgovore na ta vprašanja razkriva sam svetovni prvak, ki je o tej disciplini spregovoril za naš radio.

Odbor InPlaninec - odbor za planinstvo invalidov in oseb s posebnimi potrebami, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije - zaznamuje 10-letnico delovanja. V teh letih je povezal planince invalide, prostovoljce, vodnike, spremljevalce in prijatelje gora. Varno so opravili 460 pohodov, prehodili so 191.297 kilometrov, v planine se je odpravilo 20.670 inPlanincev. Letos so se znova povzpeli na Breithorn in 3.883 metrov visoki Mali Matterhorn. Uspel jim je izjemen dosežek, saj so vrh Malega Matterhorna osvojili tudi štirje planinci na invalidskih vozičkih. Več pa v prispevku Petre Medved. Na fotografiji: Ana Oražem in Jurček Nowakk.

Vlada uvaja obvezno božičnico za vse zaposlene. Veljala bo tako za javni kot zasebni sektor, omenja pa se tudi božičnica za upokojence. Božičnica – znesek še ni dokončno določen - bi bila razbremenjena tako dohodnine kot socialnih prispevkov. Zdaj so na vrsti pogajanja s socialnimi partnerji.

Letošnji Festival za tretje življenjsko obdobje lahko v Cankarjevem domu obiščete od 30. septembra do 2. oktobra, med 9. in 18. uro, z izjemo zadnjega festivalskega dne, ki se bo zaključil ob 17. uri. Dogajanje je zelo pestro – na voljo je več kot 150 stojnic na temo turizma, zdravja, tehnologije, in nasploh vsega, kar starejši potrebujejo za zdrav in aktiven vsakdan. Organizirane so različne meritve telesnih funkcij, rokodelske delavnice, poleg tega pa še velik nabor izobraževalnih, strokovnih in kulturnih delavnic ter prireditev. Festivala se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.

V Cankarjevem domu v Ljubljani se jutri začenja 24. Festival za tretje življenjsko obdobje. Do 2. oktobra bo obiskovalcem ponudil več kot 140 kulturnih nastopov, več kot 30 predavanj in delavnic, 11 strokovnih razprav ter več kot 150 razstavnih prostorov. Na festivalu bodo znova izpostavili pomen aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega sodelovanja. Geslo letošnjega festivala je pomenljivo: »Vsi smo ena generacija!« Organizatorji želijo z njim nagovoriti širšo družbo in pokazati, da so izkušnje starejših dragocen del naše prihodnosti.O pomenu festivala in izzivih staranja smo se pogovarjali z nekdanjim novinarjem Marjanom Sedmakom, ki je podpredsednik programskega sveta festivala in predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana.

Kakšnih 1.200 ljudi se je v soboto zvečer zbralo v Kobaridu na predavanju priznanega italijanskega zgodovinarja, profesorja in avtorja številnih nagrajenih knjig Alessandra Barbera. Predvsem z italijanskega vidika je obudil spomin na 12. soško bitko oktobra 1917, o čemer je leta 2017 napisal tudi knjigo. Barbero je poudaril, da je bila bitka pri Kobaridu več kot le vojaški poraz – bila je izraz globljih družbenih in političnih problemov, ki so imeli trajne posledice za Italijo in širšo Evropo. Kot poudarja Barbero, je dogajanje pred več kot 100 leti opomin, da je zgodovina zbirka človeških dejanj, ki se lahko ponovijo, zato je pomembno, da se iz nje učimo in si prizadevamo za mir in spravo. Glavni organizatorji dogodka so bili Fundacija Poti miru, Znanstveno-raziskovalni center SAZU in kulturno društvo eStoria, ki v Gorici organizira enega najpomembnejših zgodovinskih festivalov v Evropi. Na dogodku, ki je bil del Interreg projekta Beyond Walk of Peace, je bila tudi Mariša Bizjak.

Tako živali kot ljudje smo se skozi evolucijo spoprijeli z določenimi prilagoditvenimi izzivi. Kako pa se je človeška ribica navadila življenja v temninah jam? Zakaj se starejši ljudje ponoči večkrat zbujajo kot mlajši? Kako je s prilagoditvijo življenjskih funkcij v visokih gorah in kako ljudje spijo v vesolju? Na ta in tudi druga podobna vprašanja so odgovarjali strokovnjaki s področja medicine, biotehnologije, kemije in fiziologije. Delavnice se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.

25. in 26. septembra bo kitarist in skladatelj Mihael Hrustelj predstavil nov projekt, ki ga je poimenoval Strune v mestu in naravi in sta ga je podprla Mestna občina Velenje ter Kulturno Društvo Radlje. Gre za izredno zanimiv projekt, ki ne posega samo na področje umetnost, temveč zaradi same uporabe glasbil, tudi na mnoga druga področja. Premierno bo izveden v Radljah ob Dravi in Velenju, mestih, ki sta obenem tudi njegova največja inspiracija. Projekt premika meje sodobne glasbe in performansa, spodbuja medgeneracijsko in interdisciplinarno sodelovanje ter promovira trajnostni razvoj umetnosti. S svojo drznostjo, inovativnostjo in ekološkim uvidom predstavlja edinstven prispevek h kulturni krajini – tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru.

"V južni Italiji Seydou iz Malija nabira pomaranče. Nima pogodbe in je plačan na zaboj. Živi v koči, ki jo je sam zgradil, v naselju brez vode in elektrike." Film Nabiralci, prikazan v okviru festivala migrantskega filma, govori o življenju tujih delavcev na evropskih poljih, kjer se prideluje naša hrana. Ti delavci živijo praktzično v sužnjelastniških razmerah, brez pravic. Med njimi so tudi delavci iz Romunije. Življenje romunskih migrantov v evropskih državah pa sta več kot šest let dokumentirala novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț. Pri tem sta ves čas živela in potovala v manjšem avtodomu. Obiskala sta 12 držav in prepotovala 90.000 kilometrov. Življenja romunskih migrantov so zelo različna - iz Romunije se namreč izseljujejo tako visoko izobraženi ljudje kot tisti, ki bežijo pred skrajno revščino ali nasiljem v družini. »Romunija je država z največjim deležem prebivalstva v tujini med vsemi članicami Evropske unije. Po uradnih podatkih v tujini živi 5,7 milijona Romunov, a to število je verjetno višje, saj nimamo točne statistike, posebej za delavce, ki v tujini opravljajo sezonska dela na poljih. Migranti iz Romunije prihajajo iz zelo različnih slojev družbe: na eni strani imamo visoko izobražene ljudi – zdravnike, inženirje, arhitekte, po drugi strani pa je med njimi veliko takih, ki odhajajo z ruralnih območij, kjer ljudje še vedno živijo v hudi revščini in kjer ni delovnih mest. In ti ljudje ponavadi v tujini opravljajo tista dela, ki jih zahodnjaki ne želijo opravljati: to je v kmetijstvu, skrbijo za starejše ljudi, delajo kot sobarice v turizmu, vozijo tovornjake. Njihove zgodbe so seveda zelo drugačne od zgodb izobraženih migrantov. Izkušnja zdravnika, ki je emigriral v Nemčijo, je zelo drugačna od izkušnje migranta, ki dela na nemški kmetiji, ne pozna jezika in ne ve oziroma ne razume, kaj je zapisano v njegovi pogodbi,« je povedala Elena Stancu. Oba avtorja je v Slovenijo povabilo društvo Focus.

Pošta Slovenije je v 10tih letih zaprla kar 76 poslovalnic, 7 samo na območju Ljubljane. Poleg tega so leta 2021 podaljšali najkrajši čas dostave znotraj slovenskih meja iz enega na dva dni, kar je čas, v katerem pride pošta tudi iz Slovenije v Avstrijo ali Nemčijo. Krajša se tudi poslovni čas poštnih poslovalnic, pošte, ki so odprte ob sobotah pa lahko preštejemo na prste ene roke. Kako ste zadovoljni s pošto in njenimi storitvami, je bilo danes vprašanje torkovega kontakta na Prvem.

Kadar gre za gospodarsko sodelovanje dveh v obsegu in dosegu tako različnih gospodarstev, kot sta ameriško in slovensko, se upravičeno postavlja vprašanje, s čim lahko Slovenija učinkovito in prepoznavno vstopa na prenasičeno tržišče Združenih držav Amerike, največjega gospodarstva na svetu. A obstajajo področja, in to tako neobičajna, kot je raziskovanje vesolja. In ker je vstop na ameriško tržišče zahteven, lahko podjetjem, ki se sicer zavedajo svojih potencialov in že sodelujejo z ameriškimi, v določeni meri pomaga tudi država. Slovensko veleposlaništvo je zato pretekli teden organiziralo dogodek, na katerem je gostilo četverico uglednih Nasinih astronavtov, predstavnike Muskovega podjetja SpaceX in slovenskih podjetij, ki so pritegnili številne obiskovalce, tako ali drugače povezane z raziskovanjem vesolja, mediji in diplomacijo. Sogovornika: - veleposlanik Iztok Mirošič - svetovalec uprave Dewesofta Marko Novak.

Vsako leto je zadnji septembrski teden posvečen gluhim. Prirejajo ga z geslom »Brez pravic znakovnega jezika ni človekovih pravic«, s katerim gluha skupnost opozarja, da človekove pravice niso popolne, če niso priznane in uresničene tudi pravice do znakovnega jezika. Že pet let je od vpisa znakovnega jezika v ustavo Republike Slovenije, pa država še vedno ni uredila sistemskega financiranja razvoja slovenskega znakovnega jezika. Več pa v pogovoru z sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

V četrtek, 25. septembra, Simfonični orkester RTV Slovenija vstopa v novo sezono abonmaja Kromatike in hkrati obeležuje 70-letnico svojega delovanja, orkester namreč deluje že od leta 1955. Več o jubileju, četrtkovem slavnostnem koncertu in novi sezoni Kromatike sta spregovorili umetniška vodja orkestra in vodja Glasbene produkcije, Majo Kojc ter glasbena urednica Alja Kramar.

Vsak pozna kakšen razlog za vojno, za mir pa je vsaj 8 milijard razlogov, v toliko ljudi namreč sam od sebe prihaja dih. O miru smo se v nedeljskem popoldnevu pogovarjali s prevajalko Tino Mahkota, ki je prevedla knjigo Prema Rawata z naslovom DIH, Prebudi se v življenje.