Aktualna tema

Slovensko veleposlaništvo v Washingtonu je na dobro obiskanem pogovoru o raziskovanju vesolja in njegovi prihodnosti gostilo štiri ameriške astronavtske zvezdnike iz Ekspedicije 72: Sunito Williams, ki je slovensko-indijskega rodu, in Butcha Wilmoreja, ki sta se namesto po desetih dneh marca letos na Zemljo vrnila po devetih mesecih, preživetih na Mednarodni vesoljski postaji, ter Nicka Hagueja in Donalda Pettita. Dogodka se je udeležil tudi ameriški dopisnik Andrej Stopar in pred mikrofon povabil rojakinjo Sunito Williams.

20. september je svetovni dan darovalcev krvotvornih matičnih celic. Prav te celice za zdravljenje potrebujejo predvsem bolniki s krvnimi raki. Na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino zato z akcijo »Daj se na seznam« želijo k darovanju krvotvornih matičnih celic nagovoriti zlasti mlade med 18. in 35. letom starosti. Postopek prijave in testiranja, ki nam pove, ali smo ustrezni darovalci, so zelo poenostavili – prijavite se lahko na spletni strani Daj se na seznam . Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

Na Kosovu zelo pozorno spremljajo sojenje nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova, ki so pred posebnim sodiščem v Haagu obtoženi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Nekdanji pomočnik ameriškega državnega sekretarja James Rubin je pričal v korist Hašima Tačija in dejal, da ni imel popolnega nadzora nad OVK. Nekaj dni pred tem pa so ZDA prekinile strateški dialog s Prištino, ki pa utegne imeti daljnosežne posledice za najmlajšo državo v regiji. Z odličnim poznavalcem kosovskih razmer, novinarjem Milivojem Mihajlovičem se je v Beogradu pogovarjala naša dopisnica Saša Banjanac Lubej.

Ta teden poteka mednarodna kampanja, katere namen je ozaveščanje javnosti o varni uporabi zdravil, ki se izdajajo brez recepta. Raba teh zdravil mora biti premišljena, priporočljivo pa jih je jemati le krajši čas, pravi mag. Barbara Razinger, vodja Sektorja za preskrbo z zdravili in posebna dovoljenja pri Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke.

Komisija Združenih narodov, ki je zadnji dve leti preiskovala dogodke, ki so se na območju Palestine zgodili po sedmem oktobru leta 2023, je ugotovila, da so izraelske oblasti zagrešile genocid nad Palestinci. Poimenovala je tudi glavne krivce. To so premier Netanjahu, predsednik Herzog in nekdanji obrambni minister Gallant. Kaj pomeni poročilo komisije, kaj pomeni „namen genocida, kako resni so izraelski argumenti? Za odgovore na ta in druga vprašanja, smo poklicali nekdanjega predsednika države, profesorja mednarodnega prava doktorja Danila Türka.

Izšla je najnovejša izdaja najbolj prodajane vsakoletne knjige na svetu, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov med 40.842 prijavami. Govorimo o Guinnessovi knjigi rekordov. V najnovejši izdaji je tudi 8 povsem novih slovenskih rekordov.

Onesnaževanje voda je vse bolj pereča tema. Voda v Sloveniji je dobre kakovosti, vendar pa več kot 2 milijardi ljudi na svetu trpita za pomanjkanjem pitne vode. Vseeno strokovnjaki opozarjajo, da moramo proti onesnaževanju vode ukrepati preventivno in pitne vode ne vzeti kot nekaj samoumevnega. V zadnjih nekaj desetletjih veliko težav predstavlja predvsem mikroplastika. Vedno pa obstajajo načini za izboljšanje kakovosti vode. Predavanja na to temo se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

Poznate revijo Bukla? Če imate radi knjige, ste prav gotovo že naleteli na to brezplačno revijo, ki je na voljo predvsem v knjigarnah in knjižnicah. Izhaja vsaka dva meseca v 20 tisoč izvodih.

Profesor Paul Nurse je biolog in eden najpomembnejših znanstvenikov na področju razumevanja delovanje celice in celičnega cikla svojega časa. Skupaj z Llelandom Hartwellom in Timom Huntom je prav za odgovore na vprašanje, kako se celice rastejo in delijo, leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Paul Nurse je bil v svoji karieri na čelu največjih in najuglednejših raziskovalnih institucij na svetu, vodi Inštitut Francis Crick v Londonu, decembra pa bo že drugič stopil na čelo slovite britanske Kraljeve družbe. Leta 1999 je prejel viteški naslov, tri leta pozneje pa tudi britanski red za zasluge. Pred radijski mikrofon Prvega je Sira Paula Nursa med njegovim septembrskim obiskom v Sloveniji povabila Mojca Delač.

Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem. Izšla bo knjiga Lahko noč, otroci! 60 let z 12 pravljicami, ilustracijami Jake Vukotiča in QR kodami s povezavo do zvočnih pravljic na portalu Živ žav. Knjiga je oblikovana tako, da je primerna za skupno družinsko branje ali prve samostojne bralne korake, pri tem ohranja poslanstvo oddaje Lahko noč, otroci!: spodbujanje domišljije in ljubezni do maternega jezika. Danes vas vabimo k poslušanju pravljice Na valovih avtorice Sončke Vidmar, ki jo interpretira Ana Urbanc. Kot vsak dan ob 19.45 ali med podkasti!

Mednarodno kazensko sodišče v Haagu se sooča z enim najresnejših izzivov v svoji zgodovini: njegovi sodniki in tožilci so pod udarom ameriških sankcij zaradi postopkov proti izraelskemu vodstvu, hkrati pa so se znašli še na seznamu ruskih nalogov za aretacijo. Med sankcioniranimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler. Kako lahko institucija, ustanovljena leta 2002 za pregon najhujših zločinov proti človeštvu, ohrani svojo neodvisnost v času kritik in celo sistemskih poskusov blokade pravosodja? O tem se je ob robu Blejskega strateškega foruma s tajnikom sodišča, Osvaldom Zavalo Gilerjem, pogovarjala Klara Drašković.

Minulo sredo je ekipa Prvega obiskala Uršljo Goro, kjer je že 60 let tudi eden največjih in najbolj oddaljenih oddajnikov, ki omogoča prenose radijskih in televizijskih programov. Metka Pirc si je ogledala oddajnik, ki nam ga je približala pod vodstvom dveh od treh tam zaposlenih oddajničarjev.

Pred nekaj dnevi je kolektiv Float 2 Gaza na youtubu objavil videospot, ki ga je ustvarila mednarodna skupina 67. glasbenikov z vsega sveta v sodelovanju s pevskimi zbori in z glasbeniki, ki se trenutno v Gazi borijo za življenje. Posneli so palestinsko ljudsko pesem La Tetlaa'i. Sporočilo videospota in projekta ni zgolj krik, da se prebivalcem Gaze čas izteka, niti samo simbol solidarnosti s tamkajšnjimi kulturnimi ustvarjalci. Videospot je predvsem dokaz, da v Gazi še vedno obstajajo upanje, ustvarjalnost, estetika in človečnost. Negovanje kulture je zato bistveni del palestinskega boja za ohranitev narodne identitete in obstoja naroda. Videospot La Tetláj je hkrati poziv kulturnikom v Sloveniji in po svetu, naj s svojim delovanjem, izražanjem in nastopanjem ustvarijo skupni javni pritisk v podporo palestinskemu ljudstvu. Float 2 Gaza in pobudo Global Art Mobilization predstavi ena od članic kolektiva, Laura Krajnc.

Slovenci v sosednjih državah s svojimi organizacijami skrbijo za razvoj narodne skupnosti in to na različnih področjih; od kulture in kmetijstva do gospodarstva in športa. Ena od možnosti za okrepitev stikov s pristojnimi ministrstvi v Sloveniji so zamejske koordinacije. Že leta 2012 je bila ustanovljena Zamejska kmetijska koordinacija, ki povezuje slovenske kmečke zveze iz sosednjih držav z ministrstvom za kmetijstvo. Konec leta 2022 je bila ustanovljena Zamejska gospodarska koordinacija, lani pa še ZAŠKO – Zamejska športna koordinacija, obe pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Junija letos pa je bila v Novi Gorici slovesno ustanovljena še Zamejska kulturna koordinacija, ki povezuje kulturne zveze in društva iz vseh štirih sosednjih držav. Po prvi seji so bili vtisi predstavnikov iz sosednjih držav previdno optimistični. Zakaj? Kaj bo naredilo pristojno ministrstvo, da ne bo ostalo zgolj pri besedah in bo koordinacija tudi dejansko zaživela? Prisluhnite!

Je boj z inflacijo na območju Evra dobljen? Kako potekata procesa digitalnega evra in integracije plačilnih sistemov? Ali dejstvo, da je Slovenija že deveti mesec zapored brez guvernerja s polnimi pooblastili kakorkoli vpliva na slovenski položaj v Evropski centralni banki? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih ob robu Blejskega strateškega foruma zastavili estonskemu guvernerju Madisu Mullerju. Z njim se je pogovarjala Urška Subotič Jereb

Kako zaščititi ljudi, okolje in premoženje, hkrati pa omogočiti inovacije? Ali lahko znanost, industrija in zakonodajalci sodelujejo pri oblikovanju požarno varne zelene tranzicije? To so vprašanja, ki jih naslavlja 5. Evropski simpozij o znanosti požarne varnosti, ki se odvija v Ljubljani in ki je osrednji dogodek na področju raziskovanja požarne varnosti v Evropi.

Na 20. Blejskem strateškem forumu se nadaljujejo razprave, ki potekajo v senci zaostrenih geopolitičnih razmer oziroma vojnih žarišč, predvsem v Ukrajini in Gazi. Protestnih akcij, usmerjenih k nujnosti iskanja miru v Gazi, ki so zaznamovali včerajšnji začetek BSF, danes ni.

Na nedavno končanem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA so govorili tudi o tem, v kakšni kondiciji nasploh je slovenski prehranski sistem. Tu rezultati niso najboljši. V Španiji, Franciji in v Italiji domačega kmeta in lokalno proizvodnjo podpira 70% potrošnikov, v Sloveniji je ta podpora zgolj 37 %. Kako to popraviti? Kako se obnašamo kot potrošniki?

Koliko živali domuje v Živalskem vrtu Ljubljana, katere živali veljajo za najbolj nevarne pa tudi, katera je bila največkrat mama? Male in velike skrivnosti nam bo razkrila kuratorka Špela Štrus, ki pozna zgodbe prav vsakega prebivalca vrta. Foto: Špela Štrus in Irena Furlan, Živalski vrt Ljubljana

Čeprav se danes v živalskem vrtu vse vrti okoli naše slavljenke Gange, njen rojstni dan nosi tudi širše sporočilo. Praznovanje življenja ene živali je pravzaprav tudi opomnik, kako pomembno je ohranjati življenje vseh vrst – od najmanjše žuželke do največjega sesalca. Kaj pomeni biotska pestrost, zakaj so nekatere vrste v Aziji in tudi pri nas ogrožene ter kako prav živalski vrt prispeva k njihovemu varovanju, bo povedala Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja v živalskem vrtu Ljubljana.

Za slonico Gango v živalskem vrtu v Ljubljani skrbijo njeni oskrbniki, ki jo poznajo bolje kot kdorkoli drug.Med njimi je tudi Anže Rupnik, ki nam bo razkril, kako izgleda vsakdan slonice, katere posebne navade ima in kako je vzpostavljena vez med človekom in živaljo. Ob poslušanju boste dobili vpogled v skrb, ki jo terja velika slonica, pa tudi v presenečenja, ki jih Ganga prinese v vsak dan.

Zvezda dneva je slonica Ganga, ki praznuje letos 50 let. Skupaj z njo pa je letos pozornost usmerjena v številne druge prebivalce Živalskega vrta Ljubljana, ki tako kot Ganga izvorno prihajajo iz Azije, kot so denimo azijski levi, svinjski jeleni, v naravi izumrli indokitajski sika jeleni, sibirski tigri, zlatolični giboni in indijski ježevci. Posebne dobrodošlice pa sta deležna najnovejša prebivalca Živalskega vrta grivasta volka iz južne Amerike.Kakšna je danes vloga živalskih vrtov tako pri ohranjanju ogroženih vrst kot pri izobraževanju javnosti ter kako velike spremembe se obetajo v ljubljanskem, je predstavila direktorica Barbara Mihelič.

Ko praznuje nekdo, ki ga poznajo cele generacije, se obudijo tudi spomini. Ob Gangi se jih je zbralo na tisoče – od prvih obiskovalcev v 70-ih letih, do današnjih otrok, ki se ob njej učijo spoštovanja do živali in narave. Prav ta preplet osebnih zgodb, spominov in strokovnega pogleda je osvetlila glavna urednica in soavtorica knjige Ganga – 50 let ambasadorka slonov in ogroženega živalskega sveta, biologinja, pedagoginja in raziskovalka narave Petra Vrh Vrezec.Petra je tista, ki je Gango skozi vse leto spremljala s srcem in peresom – na razstavah, v foto arhivu, v knjigi in ob sami slonji ogradi. Njen pogled povezuje znanost, zgodovino in intimen stik z živaljo, ki je postala del naše skupne identitete. Z njo se bomo danes sprehodili skozi čarobne utrinke Gangine zgodbe, razkrili manj znane epizode iz preteklosti in pogledali tudi v prihodnost oskrbe teh veličastnih živali.

Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.

V Dolinškovem kozolcu na Šmarčni po njegovi prenovi od leta 2014 obiskovalcem ponujajo na ogled etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja. Ciril Dolinšek z družino že več kot petnajst let skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in kmečkih običajev in njegovo dolgoletno delovanje je prepoznalo gibanje Kultura–Natura Slovenija, ki mu je podelilo mednarodno priznanje Naša Slovenija 2025. Njegov kozolec z bogato zbirko okoli 750 predmetov iz obdobja med 1800 in 1960, kot sam pravi iz obdobja pred množično plastiko, si je ogledala in spoznavala naša dopisnica Suzana Vahtarić. Na fotografiji Dolinškov kozolec, avtor: Jože Hvala

Slovenci so najbrž najštevilčnejši gostje na hrvaški obali in iz medijskih poročil je videti, kot da so tudi najbolj razgrajaški ali pa največkrat pretepeni od hrvaških varnostnikov. Vsaj pet hujših incidentov so v zadnjem mesecu zabeležili slovenski mediji.

V Zavetišču Ljubljana so lansko leto začeli z akcijo »Js bi šou domou«. Gre za vzgojne programe za pse, ki imajo vedenjske težave. Akcija je bila že do zdaj zelo uspešna, saj so v zavetišču doslej oddali 13 psov iz dolgotrajne oskrbe, 13 zahtevnejših psov pa so oddali tudi v sodelovanju s Kinološkim društvom Ljubljana. V zavetišču poudarjajo, da imajo psi vzgojne težave, predvsem zaradi svoje težke preteklosti, vendar pa nad njimi ne smemo obupati. Tudi takšni psi si zaslužijo nov dom in boljšo prihodnost. Zavetišče je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.

Vojna, ki jo je leta 2022 začela Rusija v Ukrajini, še traja, čeprav so se v reševanje konflikta vključile mednarodne politične sile. Še naprej se vrstijo pozivi k vzpostavitvi miru, a miru ni. V nedeljo so v Ukrajini praznovali (če temu sploh lahko rečemo tako) dan neodvisnosti. Spopadi so potekali tudi ta dan. Kdaj in kako se bo vojna končala, katera politična sila bo imela pri tem glavno besedo, kakšna prihodnost čaka Ukrajino?

Večina zaposlenih se na delovnem mestu že srečuje z umetno inteligenco – najbolj jo uporabljajo mladi, najmanj delavci z nižjo izobrazbo. Psihologinja Eva Boštjančič opozarja, da bodo mladi brez osnovnih delovnih izkušenj, ki jih prevzema umetna inteligenca, težje razvili kritičen pogled. Starejši pa se od uporabe pogosto umikajo z mislijo, da bodo naloge prevzeli mlajši. S profesorico Filozofske fakultete se je pogovarjala novinarka Urška Valjavec. Najprej jo je vprašala o vplivu umetne inteligence na mlade.

Projekt »Zmigaj se do vadbe« je namenjen osebam, starim 18 let ali več, ki ne dosegajo minimalnih smernic Svetovne zdravstvene organizacije glede telesne dejavnosti. V prvem javnem povabilu je bilo izbranih 151 športno-rekreativnih izvajalcev iz različnih slovenskih statističnih regij. Ti bodo izbranim posameznikom 30 tednov dvakrat tedensko brezplačno nudili eno izmed željenih vadb. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.

Pet članov humanitarne medicinske odprave v teh dneh krepi priprave na odhod na zahod Kenije. Od aprila bodo v odročni vasici Majiwa, kjer prebivalci živijo v skromnih razmerah in imajo do zdravstvene oskrbe zelo omejen dostop, zagotavljali osnovno medicinsko pomoč. Gre za nadaljevanje dolgoletne tradicije slovenskih medicinskih humanitarnih odprav, ki so v preteklosti delovale tudi v Ugandi, Burkini Faso in drugod po Afriki. Takšne odprave so za lokalno prebivalstvo življenjskega pomena, saj v krajih, kamor odhajajo, praktično ni zdravnikov, primanjkuje zdravil, pa tudi osnovne medicinske opreme. O pripravah, izzivih in pričakovanjih pred odhodom v kenijsko vas Majiwa se je Nataša Mulec pogovarjala s članoma odprave Aljažem Stoparjem in Jankom Staričem.

Vsako nedeljo na Bregu v središču Ljubljane pripravijo bolšji sejem. Gre za splet nakupovanja, zanimivih pogovorov in deljenja nostalgičnih spominov. Še posebej lepo je bolšjak obiskati poleti, predvsem zaradi lepega vremena, pa tudi zaradi ponudbe, ki je takrat nekoliko večja. Nedeljskega bolšjega sejma se je udeležila tudi Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

Številne raziskave so pokazale, da ima lahko prezgodnja in prekomerna raba zaslonskih naprav pri otrocih in najstnikih škodljive učinke na njihov celovit razvoj. V Sloveniji so strokovnjaki izdali smernice uporabe zaslonov, določene omejitve uporabe pametnih telefonov se uvajajo v šolah, škodljivosti se zavedajo tudi starši, kljub temu pa se zaslonski čas mladih povečuje. Ne le pri nas, tudi drugod. Kaj narediti, kje iskati rešitev? Odgovore smo iskali z dr. Cristine Montañola-Sales z Universitat Ramon Llull (Barcelona) in Katja Koren Ošljak s Katedra za medijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Pred dobrima dvema meseca ste na Prvem programu Radia Slovenija lahko slišali pogovor z Gregorjem in Olivero Rosulnik, odraslima članoma sicer štiričlanske družine, ki se je junija odpravila na enoletno pot okoli sveta. Olivera in Gregor sta z desetletnim sinom in štiriletno hčerjo zdaj že dva meseca na poti, za njimi je že nekaj zanimivih izkušenj v Jugovzhodni Aziji in ker nas seveda zanima, kako so se tam znašli, smo ju spet poklicali. Njihovo pot lahko spremljate na družbenih omrežjih, na primer na Instagramu: https://www.instagram.com/gregorrosulnik/ Pogovor z družino Rosulnik pred odhodom na pot (junij 2025):https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175136714

Na 31. filmskem festivalu v Sarajevu bo svetovno premiero doživel celovečerec Belo se pere na devetdeset, ki ga je po knjižni uspešnici Bronje Žakelj režiral Marko Naberšnik. Zgodba spremlja Bronjo skozi različna obdobja njenega življenja. Gre za ganljiv, humoren in navdihujoč film o spoprijemanju z boleznijo in smrtjo. Knjiga je bila leta 2019 ovenčana z nagrado Kresnik in se uvršča med največje leposlovne uspešnice v Sloveniji zadnjih desetletij. S pisateljico in režiserjem filma se je pred premiero pogovarjal Marko Rozman.

Univerza v Ljubljani je sprejela sklepe, s katerimi zamrzuje sodelovanje z izraelskimi institucijami in prvič javno uporablja izraz genocidna dejanja za dogajanje v Gazi. Klara Drašković je raziskala, kakšne posledice imajo sklepi za slovenski akademski prostor in zakaj univerze v družbi ne morejo prezreti etičnih vprašanj.

Martina Siegrist Larsson: Ladja Vasa je najbolje ohranjena ladja iz 17. stoletja na svetu. Nikjer drugje niso našli in dvignili iz vode nekaj takšnega. V tem smislu je Vasa sama po sebi zaklad. Zaklad so tudi predmeti, ki so jih dvignili skupaj z njo. Za nas je vse, kar so našli, zaklad. O ostankih potopljenih ladij lahko na Hrvaškem slišimo in vidimo večkrat. Poznamo tudi usodo vojaške ladje Rex, ki je nasedla in potonila med Izolo in Koprom. O tragični zgodbi Titanika je bil posnet film. V najbolj obiskanem skandinavskem muzeju – v Muzeju Vasa v Stockholmu na Švedskem – pa si lahko ogledamo najbolje ohranjeno ladjo iz 17. stoletja na svetu. Ladja Vasa se je leta 1628 potopila na svoji krstni vožnji. Več kot tri stoletja je čakala na blatnem dnu mrzlega Baltskega morja, da jo najdejo »lovci na skrite zaklade« in dvignejo na površje. Danes muzej letno obišče milijon in pol obiskovalk in obiskovalcev. Muzej Vasa TUKAJ Efekt vode: Dive Deep preview.mp3 by hisoul -https://freesound.org/s/365659/ -- License: Attribution 4.0  

»Letos je zlorab na področju bolniških odsotnosti ekstremno veliko,« ugotavlja detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović. Neupravičena odsotnost z dela se najpogosteje pojavlja ob podaljšanih vikendih, ko zaposleni, ki ne dobijo dopusta, izkoristijo bolniški stalež. Poleg preverjanja neupravičenih odsotnosti z dela imajo detektivi tudi pooblastilo za preverjanje morebitne alkoholiziranosti in uporabe prepovedanih drog. Večino dela opravijo pri delodajalcih, del njihovih strank je fizičnih oseb. Urška Valjavec je sogovornico najprej vprašala o najpogostejših nadzorih in o tem, katerih nepravilnosti odkrijejo največ.

Zaščitimo humanost – je letošnji poziv ob Svetovnem dnevu humanitarnosti. Humanitarni delavci, ljudje, ki prostovoljno pomagajo ljudem, se po celem svetu soočajo z naraščajočim nasiljem. V lanskem letu je bilo po podatkih OZN ubitih 380 humanitarnih delavcev, kar je tretjina več kot leto poprej, kar je predvsem posledica vojn v Gazi in Sudanu. Že letos je bilo po podatkih Rdečega križa Slovenije ubitih 18 članov Mednarodne federacije nacionalnih društev rdečega križa in Rdečega polmeseca. Helena Lovinčič se je pogovarjala s humanitarko Matejo Stare, ki je kot prostovoljka delovala že na številnih kriznih žariščih

Ob Svetovnem dnevu humanitarnosti, ki so ga razglasili pred 22timi leti v spomin na 22 ubitih humanitarnih delavcev v napadu na sedež OZN v Bagdadu, OZN opozarja na podhranjenost in ogroženost sistema, ki pomaga ljudem. Kako razumeti humanitarnost v globalnem svetu in predvsem v lokalnem okolju?

Grajsko dvorišče bo med 21. in 25. avgustom spet polno smeha. Vrača se Festival Panč, eden največjih stand-up festivalov v tem delu Evrope, ki letos praznuje 18 let. Zato bo program še posebej pester, nastopajoči pa posebej izbrani.

V Sarajevu se v teh dneh odvija eden od najpomembnejših filmskih festivalov v regiji. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov so med devetimi tudi Fantasy slovenske režiserke Kukle, ki bo imel v Sarajevu regionalno premiero, in dve slovenski manjšinski koprodukciji: Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić in Veter, govori z mano srbskega režiserja Stefana Đorđevića. Svetovno premiero bo na festivalu v četrtek imel novi celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika.