Aktualna tema

V Rušah je pretekli konec tedna potekal 24. kantavtorski festival Kantfest 2026. Na petkovem tekmovalnem večeru so nastopili mladi kantavtorji in kantavtorice, najbolj prepričljivi so domov odnesli tudi odličja: zlato, srebrno in bronasto kanto ter nagrado vox populi. Pred mikrofon smo ujeli člana strokovne žirije - kantavtorja Janija Kovačiča, ob njem pa se nam predstavijo štirje nagrajenci: Tea Rakovič Schmidt, Eli Škaler, Blaž Krušič in Mija Novak.

Prekmurščina ni zgolj govorica, ki zveni nekoliko drugače. V preteklosti je imela celo svojo knjižno različico – med pomembnimi mejniki sta Temlinov katekizem iz leta 1715 in prevod Svetega pisma Števana Küzmiča iz leta 1771. Prav jezik je eden od pomembnih delov prekmurske identitete, ki se je ohranila vse do danes. Mladi so prihodnost vsakega kraja, toda kakšne možnosti imajo danes mladi, ki odraščajo v Prekmurju? Ostati doma ali oditi drugam? Katere priložnosti jim ponuja okolje, v katerem živijo, in kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi se po šolanju radi vračali? O življenju mladih, priložnostih, vključevanju v lokalno okolje, pa tudi o turizmu in prihodnosti Velike Polane sta se Sandiju Horvatu na praznovanju današnjega praznika pridružili dijakinji Eva Prša in Klara Pucko.

Prvi je danes v Veliki Polani v Prekmurju, kjer bo tudi osrednja prireditev pred jutrišnjim državnim praznikom priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Tam sta tudi Lidija Kosi in Sandi Horvat, ki bosta preverjala, kakšen utrip vlada v Prekmurju, kaj ta praznik pomeni domačinom in obiskovalcem ter kako dobro poznamo posebnosti te pokrajine. O pestrem programu prireditve sta se pogovarjala s predstavnico občine Velika Polana, Nino Lebar.

Kopališča v slovenski Istri so letos nekoliko bolj dostopna za gibalno ovirane. Glavna novost sta sedeža Seatrack na centralni plaži v Portorožu oziroma na plaži Riviera v Piranu, tudi drugod na naši obali se dostopnost za gibalno ovirane izboljšuje. Predstavniki invalisdskih organizacij in društev sicer opozarjajo, da ureditev zgolj dostopa do morja ni dovolj - ampak je treba ob tem misliti širše, med drugim na prilagojen prevoz, parkirišča, ustrezen prehod do plaže (mimo peska), prilagojene sanitarije in podobno. Velika težava so tudi namestitve za težje gibalno ovirane.

Tik ob zaključku imenitnega, poučenega in družabnega tedna v CŠOD Bohinj, smo z radijskim mikrofonom obiskali dopoldansko dogajanje med udeleženci in mentorji. Kot boste slišali, je bilo vzdušje odlično, miselnih orehov pa tudi ni manjkalo.

Prodaja električnih vozil se je v Sloveniji letos občutno povečala. V družbi Borzen, ki v imenu države dodeljuje subvencije kupcem so sredi tedna sporočili, da so za letos predvidena sredstva že pošla. Zneski v vlogah so namreč že presegli predvidenih 33 milijonov za pravne in fizične osebe. Za zdaj kaže, da za letos dodatnih sredstev ne bo, za naslednja leta pa bodo subvencije odvisne od proračunskih zmožnosti, zagotovo pa bodo pogoji strožji, na primer vezani tudi na socialni položaj. Med strokovnjaki so različni pogledi na to, ali je ukinjanje subvencij smiselno oziroma kako postopno bi moralo biti. O tem, kaj to pomeni za slovensko in evropsko avtomobilsko industrijo in njuno prestrukturiranje smo se pogovarjali s koordinatorjem projekta zelene mobilnosti, ki povezuje domača podjetja, raziskovalce in vlado v misijo GreMo, dr. Iztokom Seljakom.

Na Islandiji je zgodaj zjutraj zabrnel bel jugo, star 40 let, z imenom Boris, in zapeljal na trajekt za Dansko. Z legendarnim vozilom se ljubitelj živali, potovanj in starodobnikov Blaž Košir ter prostovoljka Društva za zaščito živali Novo mesto Lina Debeljak z Islandije vračata v Novo mesto, kot del skoraj celomesečne dobrodelne ekspedicije. Zbiranje sredstev za novomeško društvo, ki praznuje 25 let delovanja, se nadaljuje na naslovu: https://dzzz-nm.si/.

Več kot sto let že v Sloveniji pripravljajo tabore mladih planincev, ki so vpisani tudi v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Mladi več dni bivajo v gorskem svetu, osvajajo vrhove in planinske veščine, sklepajo prijateljstva in še marsikaj. Vsako leto tako poletne počitnice preživlja kakih 1100 mladih planincev iz vse Slovenije. Metka Pirc je obiskala 41. tradicionalni tabor mladih planincev v Podvolovljeku v Zgornji Savinjski dolini, ki so ga pripravila planinska društva Savinjske regije.Ta teden tam šotorijo planinci iz treh društev: Rogatca, Kostrivnice in Zagorja ob Savi.

Novi kupci električnih vozil pri nas za zdaj ne morejo več računati na subvencije države. Pristojno ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je namreč sporočilo, da se bo od pomladi odprt javni poziv za dodelitev subvencij zaradi porabe sredstev kmalu zaključil. Povečanja sredstev ne bodo zagotovili, pravijo. Ali bo objavljen nov poziv, še ni jasno, če bo, bodo upravičena tudi vozila, kupljena pred tem. V prvem polletju so sicer v okviru različnih razpisov dodelili spodbude za električna vozila več kot 3 tisoč fizičnim osebam in skoraj tisoč podjetjem, 2600 je bilo odločb za spodbude za električna kolesa in 755 za zasebno polnilno infrastrukturo. O razlogih za nastalo situacijo in načrtih za naprej smo se pogovarjali z državnim sekretarjem za mobilnost Markom Dvornikom in strokovnjakom za mobilnost Andrejem Brglezom.

V 81. letu starosti je umrl legendarni mladinski pisatelj, satirik, založnik, urednik, novinar, kulturni politik in oče Bralne značke, Slavko PreglSlavko Pregl je predsedoval tako Društvu slovenskih pisateljev kakor Društvu slovenskih založnikov. Bil je prvi direktor Javne agencije za knjigo, vodil je Nacionalni svet za kulturo, na različnih položajih, tudi predsedniškem, je bil spiritus movens Bralne značke. V zgodnjih sedemdesetih je urejal Mladino, dolga leta je bil zaposlen v Mladinski knjigi, zatem je bil slabo desetletje samostojni založnik. In seveda: z Odpravo zelenega zmaja, Priročnikom za klatenje, Geniji v kratkih hlačah in s številnimi drugimi knjigami je očaral generacije mladih, no, s hudomušnim, satirično prišpičenim pisanjem o naši družbeni in politični stvarnosti pa je vseskozi razveseljeval tudi starejše bralke in bralce. Za svoje delo je prejel tudi številna ugledna priznanja – od Večernice in Desetnice do Levstikove, Župančičeve ter Schwentnerjeve nagrade, no, predsednik republike pa mu je leta 2017 podelil tudi Red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih. Foto: Slavko Pregl (1945-2026) (MMC / BoBo)

Vroči dnevi so preizkus za potrpežljivost in iznajdljivost v kuhinji. Poletje prinaša raznovrstno izbiro živil, a obenem tudi pasti za njihovo užitnost zaradi visokih temperatur. Kaj je priporočljivo jesti v poletnih dneh, kaj pravzaprav pomeni lahka prehrana in kaj je fitnes za naše črevesje? Odgovore je podala doktorica Teja Klančič, strokovnjakinja za metabolizem (doktorat iz prehrane, metabolizma in genetike na Univerzi v Calgaryju ter magisterij iz prehrane in biomedicine na Tehniški univerzi v Münchnu).

Dedee Koželj je mlada slovenska modna oblikovalka, ki je nedavno končala dodiplomski študij na znameniti ESMOD Paris oz. Visoki šoli za umetnost in tehnike mode. To je ena najstarejših in najbolj znanih francoskih šol za modo in velja za eno prvih šol na svetu, posvečenih sistematičnemu poučevanju modnega oblikovanja. Dedee se je v okviru njihovega dodiplomskega programa specializirala za področje visoke mode, ki ga vsaj za zdaj pri nas ni mogoče študirati na enak način. Nedavno je s svojim diplomskim projektom, samostojno kolekcijo oblačil, ki jo je pod budnim očesom mentorjev razvijala devet mesecev, šolanje z odliko zaključila. Njena diplomska kolekcija Artefakti nekega drugega sveta črpa navdih iz Dantejeve Božanske komedije, vse do 20. avgusta pa je na ogled v Arboretumu Volčji Potok.

Badwater 135 je eden najzahtevnejših ultramaratonov na svetu in je velik izziv tudi za najbolj izkušene tekače.Letošnja tekaška preizkušnja Badwater 135 se je končala prejšnji teden, uspešno za vse 4 slovenske udeležence – med njimi so bili Nataša Robnik, Alenka Pavc, Mirko Bogomir Miklič in Luka Videtič.   Naša najboljša ultramaratonska tekačica Nataša Robnik je tek v Dolini smrti napovedala novembra lani v nedeljskem popoldanskem programu na Prvem. Mirka Bogomirja Mikliča ste poslušalci Prvega spoznali v ponedeljkovi oddaji Prvaki tedna . 

Ste morda že slišali za knjižnico v čakalnici urgence? Ne gre za običajno knjižnico, ampak za projekt s kar 51-imi lokacijami, ki ga je pred približno šestimi leti vzpostavila Barbara Miklošič. Na policah je te dni zmanjkalo knjig za otroke, ki jih mali bolniki vzamejo, ko čakajo na pregled oziroma poseg. Kako pomagati? Morajo biti knjige nove? Kako in kam jih dostaviti? O tem v prispevku.

V Kostelu ob Kolpi poteka družabni dogodek brez alkohola. Guardians Festival želi za nekaj dni ustvariti prostor, kot si ga marsikdo želi tudi v vsakdanjem življenju: prostor sodelovanja, povezanosti, ustvarjalnosti in miru. Festival, ki se ga bo udeležilo več tisoč obiskovalcev, združuje glasbo, umetnost, pogovore, izobraževalne vsebine, delavnice in različne pristope k bolj trajnostnemu načinu življenja. Letošnjem program je podrobneje predstavil glavni organizator Miha Itanimon Korošec.

4. avgusta se spominjamo 3. obletnice poplav. To je bila največja naravna nesreča v zgodovini samostojne Republike Slovenije. Povzročila je skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Poplave so marsikaj spremenile, v prihodnjih minutah se bomo sprehodili po takrat poplavljenih območjih in predvsem preverili, kako naprej.

Tri leta po siloviti ujmi, ki je prizadela Slovenijo in je ocenjena kot največja naravna nesreča v zgodovini samostojne države, obsežna obnova še ni končana. Medtem ko je prvo leto po katastrofi minilo v znamenju nujnih interventnih in sanacijskih ukrepov, so bili v zadnjih dveh letih v ospredju projekti obnove vodotokov in poškodovane infrastrukture s ciljem povečanja odpornosti na prihodnje katastrofe. Pristojno ministrstvo ocenjuje, da v občinah napredujejo celo nekoliko hitreje, kot je bilo načrtovano, čeprav je bilo kar nekaj ozkih grl. Kako napredek ocenjujejo v občinah, kateri ukrepi so se izkazali za koristne in kaj je treba v prihodnje spremeniti, je za Radio Slovenija govoril predsednik Skupnosti občin Slovenije Nejc Smole.

Slovenci v Združenih državah že več kot stoletje ohranjajo svoje korenine, jezik in kulturno dediščino. Ob stoletnici Slovenske zveze Amerike so se v severni Minnesoti zbrali člani ene najstarejših slovenskih izseljenskih organizacij. Spomnili so se začetkov zveze, pomena slovenskih društev ter odgovorili na vprašanje, kako slovensko identiteto prenašati na nove generacije.

Tretji vročinski val v letošnjem letu je tu. Temperature so visoke. Nekateri si dopust organizirajo tako, da primanjkljaj rekreacije nadoknadijo med dopustom. Ampak, če je zunaj 35 stopinj ali več, to verjetno ni najbolj pametno in zdravo, če tečemo ali kolesarimo sredi dneva. Sogovornica je dr. Petra Zupet, dr. med. in profesorica športne vzgoje, z Inštituta za medicino in šport v Ljubljani.

Burja je Slovenski orel kačar, ki so mu lani poleti pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije namestili satelitsko sledilno napravo, ki omogoča izjemno natančen vpogled v kačarjevo selitveno pot in zadnjo noč. S pomočjo naprave so ugotovili, da se je Burjino življenje končalo na njegovi selitveni poti na turškem daljnovodu. Daljnovodi so sploh nevarni objekti za večje ptice in pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, si prizadevajo, da bi bilo čim več srednje napetostnih daljnovodov izoliranih. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala s Tomažem Miheličem iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.

Andrej Žido, podpredsednik društva Transplant, je eden od sedmerice športnic in športnikov, ki so konec junija na Nizozemskem zastopali Slovenijo na evropskih športnih igrah transplantiranih in ledvičnih bolnikov. Domov so se vrnili z rekordno bero odličij; s kar 6 zlatimi in 3 srebrnimi medaljami. Med dobitniki zlatega odličja je bil tudi naš sogovornik, zmagovalec na tekmi v kronometru. Gre za potrditev truda, ki ga vložiš v pripravo, še pomembnejša pa so srečanja z ljudmi, s podobnimi izkušnjami, ki jih spoznaš na teh igrah, in prijateljstva, ki se stkejo, pravi. Želi si, da bi jih pod svoje okrilje vzel Olimpijski komite Slovenije in bi tako lahko postali prava reprezentanca. Danes lahko pripoveduje o zahtevni toda uspešni presaditvi jeter, leta 2019, in koreniti spremembi, ki jo je prinesla. Življenje se mu je namreč povsem spremenilo, vse se je sestavilo, kot se mora. Vsak dan, ki ga preživim, je darilo in zato čutim, da moram družbi vrniti, pojasnjuje. To počne tudi v društvu Transplant. Kako? Prisluhnite!

Pred nami je tretji vročinski val letos. Včasih je veljalo, da je suša posledica pomanjkanja padavin – ob vse pogostejših in močnejših vročinskih valovih pa so tla vse bolj izsušena zaradi žgoče vročine. To tudi otežuje gašenje obsežnih požarov, ki divjajo v Franciji in Španiji; pri nas ostaja velika požarna ogroženost predvsem na območju Primorske. O tem, zakaj nekateri še vedno dvomijo o podnebnih spremembah, kaj nas čaka in kaj lahko naredimo kot posamezniki na vsakodnevni ravni, smo se pogovarjali s klimatologinjo, doktorico Lučko Kajfež Bogataj ter poslušalkami in poslušalci.

Opažamo porast števila vdorov v račune aplikacije Viber. Običajno so povezani z objavo oglasov v spletnih oglasnikih, kjer puščamo svoje telefonske številke, goljufi pa jih nato zlorabijo. Na kakšen način to naredijo in s katerimi varnostnimi ukrepi se lahko temu izognemu, pove Tadej Hren, strokovnjak za spletno varnost pri SI-CERT.

Kopališče Vevče praznuje prvo leto delovanja. V tem času je postalo ena izmed priljubljenih točk rekreacije in sprostitve na obrobju Ljubljane. Več o samem objektu in dogajanju na kopališču pa v prispevku.

V okolici Maribora ta teden poteka jubilejni, 30. Tabor slovenskih otrok po svetu. Prvotno idejo zanj so podali rojaki v Italiji, ki so želeli, da bi njihovi otroci bolje poznali Slovenijo in izboljšali znanje slovenščine. V treh desetletjih je tabor postal prepoznaven gradnik vezi z domovino pri mlajši generaciji slovenskih korenin z vsega sveta.

Veliki slovenski arhitekt Jože Plečnik je s svojimi stvaritvami Ljubljano postavil ob bok najlepšim evropskim prestolnicam. Od Križank, NUKa, Tromostovja, ljubljanske tržnice do stadiona za Bežigradom in Žal, če omenimo le nekatere njegove stvaritve. Precej neopazno pa za Trnovsko cerkvijo stoji njegov dom. Plečnikova domačija obsega dve hiši in prizidek ter čudovit vrt. Hišo je leta 1915 kupil brat Jožeta Plečnika, Andrej, da bi postala nov dom Plečnikovih, kar pa se ni uresničilo. Je pa to postal dom velikega arhitekta, ki je njej živel in ustvarjal kar 35 let, vse do smrti leta 1957. Kot muzej je Plečnikova hiša svoja vrata za javnost odprla leta 1974. 2010 je prešla pod okrilje zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki upravlja s hišo, sicer v lasti mesta Ljubljana. Septembra 2015 se je končala temeljita prenova, ki je trajala 2 leti. Danes v hiši hranijo več kot 17.000 različnih predmetov, vključenih v Plečnikovo zbirko, vsak od njih pa ima svojo zgodbo. Nekaj zgodb o življenju in delu največjega slovenskega arhitekta nam razkrivata kustosinja Ana Porok in Matic Šavli, zadolžen za vodenje hiše. Ustavimo se tudi na vrtu, kjer je del zelene oaze namenjen knjižnici pod krošnjami. Tam nas pričaka Jelena Radič, koordinatorka projekta iz zavoda Divja misel. Pridružite se nam na sprehodu po Plečnikovi hiši in vrtu in še nekoliko bolje spoznajte življenje tega znamenitega arhitekta! Foto (Matevž Paternoster/MGML): zimski vrt in okrogli prizidek Plečnikove hiše

Slovenski jamarji so pred dnevi dosegli nov velik uspeh. Na območju Planine Poljane v Bohinju so povezali dve jami in nastal je enoten jamski sistem, dolg skoraj 21 kilometrov, ki je tretji najdaljši v Sloveniji. Kako sploh poteka raziskovanje več 100 metrov pod zemljo in kaj žene človeka, da se vedno znova vrača v temo in neznano? O tem smo se pogovarjali s članom Društva za raziskovanje jam Ljubljana Petrom Mašičem.

Gost v studiu Prvega programa je bil trobentač in skladatelj Tomaž Gajšt. Pred dnevi je namreč album We Will Never Be The Same izšel tudi v vinilni obliki. Album, ki je bil posnet z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana, želi opozoriti na vse večje razdalje med ljudmi ter predvsem na vedno večjo potrebo po medsebojnem spoštovanju. Vinilno izdajo je z ilustracijami oplemenitila grafična oblikovalka Tinka Mesec Tomazin, izšla pa je v omejeni nakladi.

Zasvojenost z igranjem iger na srečo (gambling disorder) in zasvojenost z igranjem računalniških iger (gaming disorder) sta nekemični zasvojenosti, ki sta uradno priznani kot zasvojenost v mednarodni klasifikaciji bolezni. Več kot je priložnosti, več ljudi bo igralo igre na srečo, več ljudi kot bo igralo, več jih bo postalo zasvojenih. Daleč najbolj razširjene igre na srečo so športne stave, ki pa so se iz fizičnih stavnic preselile v spletne prostore – med njimi so najnovejši in vse bolj priljubljeni tudi prostori za trgovanje z napovedmi dogodkov, tako imenovani napovedni trgi. Kdo vse stavi, kako zaščititi mladoletne in ali je trgovanje s kriptovalutami tudi igra na srečo? Več o tem se je Urška Henigman prek povezave z Mariborom pogovarjala z Rokom Gumzejem, strokovnim delavcem in svetovalcem na Logoutu, Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta.

Projekt digitalnega evra postaja vse bolj otipljiv. Evropska centralna banka je v teh dneh izbrala 36 ponudnikov plačilnih storitev, ki bodo v evrskem območju sodelovali pri pilotu digitalnega evra. Med izbranimi ponudniki je tudi Nova Ljubljanska banka. Proces testiranja se pričenja v drugi polovici prihodnjega leta in bo trajal 12 mesecev. Če bo šlo vse po načrtih in če bodo projektu zeleno luč prižgali tudi v Evropskem parlamentu, bi lahko z digitalnimi evri začeli plačevati v začetku leta 2029. V kateri fazi je uvedba digitalne valute v državah evrskega območja in o drugih vprašanjih vezanih na elektronsko valuto smo se pogovarjali z guvernerjem Banke Slovenije Primožem Dolencem.

Minevajo 4 leta od največjega požara v zgodovini samostojne Slovenije. Danes, točno pred štirimi leti je na Krasu prvič zagorelo in takrat si še nihče ni predstavljal, da bo boj z ognjenimi zublji trajal več kot dva tedna, da bodo v veliki nevarnosti tako domačini kot njihovo premoženje. Ob tej obletnici se je Eva Furlan vrnila na goriški Kras in s sogovorniki preverila, kaj se je spremenilo v času od ene izmed največjih naravnih katastrof pri nas.

Predlog uvedbe tako imenovanega turističnega evra, ki ga predvideva koalicijska zaveza, je naletel na ostre kritike turističnega gospodarstva. Stroka opozarja, da bi nova dajatev lahko zmanjšala konkurenčnost slovenskega turizma, v Združenju sobodajalcev Slovenije pa poudarjajo, da je predlog nesprejemljiv in v nasprotju z obljubami vlade, da ne bo uvajala novih davkov.

Rusija, ena največjih proizvajalk nafte na svetu, se sooča z energetsko krizo, ki jo nekateri opisujejo kot največjo v času sodobne države. Toda goriva ne zmanjkuje zato, ker bi državi zmanjkalo surove nafte. Težava nastaja v rafinerijah, kjer jo predelujejo v bencin, dizelsko in letalsko gorivo. Ukrajinski napadi so v zadnjih mesecih večkrat ustavili proizvodnjo v nekaterih največjih obratih, posledice pa se kažejo v omejevanju prodaje, daljših vrstah in velikih razlikah med regijami. Oblasti so omejile izvoz, povečale nadzor nad trgom in začele iskati gorivo tudi v tujini. Tako država, ki izvaža nafto, del lastne surovine posredno kupuje nazaj v obliki dražjih končnih derivatov. Kriza pa lahko vpliva tudi na Evropo, saj se zanjo in za Rusijo vse bolj prepletajo iste dobavne poti.

Dolgo obdobje vročine in pomanjkanja padavin pušča posledice. Agencija za okolje opozarja na zelo sušne razmere v večjem delu Slovenije, predvsem na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in Obali. Kaj lahko v takšnih razmerah naredijo pridelovalci zelenjave in vrtičkarji? Kako pravilno zalivati in katere ukrepe je smiselno sprejeti, da rastline lažje preživijo vročino? O tem smo se pogovarjali z Natalijo Pelko s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto.

V Murski Soboti se je končal tridnevni tabor vrtca Murska Sobota, ki že četrto leto povezuje prekmurske in porabske otroke. Najmlajši so s pomočjo igre, ustvarjanja in druženja krepili uporabo slovenskega jezika ter spletali nova prijateljstva. O tem, kako pomembna so takšna srečanja za ohranjanje jezika in identitete porabske skupnosti, pa več v prispevku Vide Toš.

Dijaka zaključnega letnika dvojezične srednje šole v Lendavi sta s svojim maturitetnim projektom letos dokazala, da lahko znanje uspešno preneseta tudi v prakso. Lotila sta se zahtevnega tehničnega izziva, ki je zahteval veliko načrtovanja, sodelovanja in vztrajnosti. Kaj sta ustvarila, kako je nastajala njuna zamisel, s kakšnimi izzivi sta se srečevala in kakšen je končni rezultat, je preveril Sandi Horvat.

Država je v prvem polletju tega leta iz proračuna porabila 8,9 milijarde evrov, s tem pa je ustvarila za 1,2 milijarde primanjkljaja. V primerjavi z enakim obdobjem lani smo več sredstev namenili za socialne transferje, investicije in stroške dela v javnem sektorju, so izračunali na finančnem ministrstvu. Izdatki so rasli občutno hitreje od prihodkov, je opozoril tudi Fiskalni svet, ki od vlade pričakuje konkreten kratkoročni in srednjeročni načrt konsolidacije. Kot nam je v pogovoru pojasnil predsednik dr. Davorin Kračun, niso potrebni drastični rezi. Komentiral je tudi predlog za prenos upravljanja državnega premoženja na Nacionalni demografski sklad in za vzpostavitev ločenih plačnih stebrov za različne poklice, na primer zdravstvo.

Kaj se zgodi, ko za nekaj dni mesto začne dihati v ritmu jazza? Ko improvizacija postane skupni jezik, različni glasbeni svetovi pa se srečajo na istem odru? Odgovore na ta vprašanja je minuli konec tedna ponudil Jazz Festival Ljubljana. Reportažo po festivalu sta pripravili glasbeni urednici Alja Kramar in Tina Žun. Foto: Nada Žgank

Eden najučinkovitejših ukrepov pri preprečevanju vseh vrst odvisnosti - tudi pri mladih kot eni najranljivejši skupini - je preventivna dejavnost, poudarjajo strokovnjaki. Kljub temu njeno financiranje ostaja skromno in ujeto v past kratkoročnega razmišljanja. Sodobna preventiva sicer ne vključuje več le ene substance ali ene institucije, ampak povezuje vse pristojne akterje in poznavalce področja na lokalni in državni ravni, vse pomembnejšo vlogo pa dobiva tudi umetna inteligenca. Zakaj bi se preventiva morala začeti že v zgodnjem otroštvu, kaj lahko storijo starši in kako lahko umetna inteligenca pomaga pri načrtovanju učinkovite preventive? O tem se je Nataša Mulec pogovarjala z Matejem Koširjem, direktorjem Inštituta Utrip, ki se ukvarja z raziskovanjem in ozaveščanjem o posledicah rabe alkohola, tobačnih izdelkov, prepovedanih drog in nekemičnih zasvojenosti.

Na obisku v Sloveniji sta te dni rojaka iz Avstralije Branko Fabjančič in Marko Krope. Navdušena motorista slovenskih korenin, ki med drugim segajo do Javorja na Krasu oziroma do Ptuja, sta na motorjih raziskovala Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško; Branko se je odpravil celo do Bosne in Hercegovine. Ob tem sta popotnika za rojake v Avstraliji posnela utrinke obiska, nekaj pa sta jih delila tudi z nami.

Saksofonist, skladatelj in improvizator Lenart De Bock je eden najdejavnejših predstavnikov mlajše generacije slovenskega jazza. Poznamo ga kot vodjo svojega kvinteta, sovodjo tria Soothsayer in člana kolektiva Zhlehtet. Pomemben mejnik njegovega avtorskega ustvarjanja predstavlja album A Plea for Tenderness, ki je izšel leta 2025. Lenart De Bock je letošnji umetnik v rezidenci Jazz Festivala Ljubljana.

Za ameriško jazzovsko pevko Dee Dee Bridgewater jazz nikoli ni pomenil omejitve, ampak prostor svobode. Ta ustvarjalna svoboda jo je vodila tudi v muzikal, soul, gledališče in film. V več kot šestdesetih letih kariere je posnela več kot dvajset albumov in sodelovala z vrsto pomembnih jazzovskih glasbenikov, med njimi Sonnyjem Rollinsom, Dizzyjem Gillespiejem, Dexterjem Gordonom, Rayem Charlesom in B. B. Kingom. Dee Dee Bridgewater bo s svojim kvartetom we Exist! nastopila na 67. Jazz festivalu Ljubljana.