Aktualna tema

Slovenska tovarna umetne inteligence predstavlja nacionalno pobudo in del evropskega programa, ki jo vodi skupno podjetje EuroHPC. Cilj pobude je vzpostavitev ekosistema za umetno inteligenco z uporabo visokozmogljivih računalniških virov, ki bo povezal podjetja z javnim sektorjem in raziskovalnimi centri znanja. Jan Jona Javoršek iz Centra za mrežno infrastrukturo - Institut Jožef Stefan je predstavil program dogodka - 1. odprti dan za gospodarstvo – Slovenska tovarna umetne inteligence.

Fižol ni le jed na krožniku. V evropskem projektu INCREASE postaja ambasador genske raznolikosti in most med raziskovalci ter ljudmi, ki imajo namesto laboratorija preprosto – vrt. V pogovoru z dr. Barbaro Pipan s Kmetijskega inštituta Slovenije razkrivamo, kako več kot 25 tisoč Evropejcev pomaga ohranjati stare sorte fižola, zakaj je ta preprosta rastlina tako dragocena za prihodnost prehrane in kako lahko pri poskusu sodelujete tudi sami.

Ali nam srce bije v ritmu naših korakov? To se je spraševal Samo Rugelj, ko je izbral naslov za svojo novo knjigo En korak, en utrip srca. Knjiga prinaša tako osebne zgodbe o osvajanju maratonov kot tudi vpogled v zgodovino tega mitskega izziva. Rugelj je prvi maraton pretekel s svojim očetom, psihiatrom Janezom Rugljem, štiri desetletja pozneje ga je osvojil s sinom Janom. Za 50. rojstni dan pa je njegova žena tekla skupaj z njim na 50 kilometrov. Pravi, da je bilo to zanj najlepše darilo.

Koncert Pesem zate od srca do srca ni samo koncert, pravi organizatorka Jolanda Ravnikar, Slovenka leta 2024; je izraz ljubezni, solidarnosti in sočutja. V Festivalni dvorani v Ljubljani bo 20. novembra s svojo ekipo pripravila že šesti koncert, namenjen zbiranju sredstev za Ustanovo za pomoč otroku z rakom in nakupu sodobnega anestezijskega aparata. Več o koncertu bo Jolanda Ravnikar povedala v pogovoru s Petro Medved.

Po novem je prepovedano trajno privezovanje psov na verigi, vrvi ali jeklenici na dvoriščih. Kršitelja čaka kazen v višini 1000 do 1.600 evrov. Uporaba povodca med sprehodom na javnih mestih pa je še vedno obvezna. Tudi v teh primerih kršitelje čaka kazen. V Sloveniji je 250 tisoč registriranih psov. Kako lastniki skrbijo zanje? Ali smo kot lastniki psov čedalje bolj osveščeni in skrbni?

Danes prvič praznujemo dan znanosti. Novi državni praznik zdaj opominja, kako pomembna je vloga znanosti in znanstveno raziskovalnega dela za kvaliteto življenja v državi, pa čeprav pogosto njene dosežke jemljemo kot samoumevne, naj gre za napredek v medicini ali za nove tehnologije, ki jih dnevno uporabljamo.A če se ozremo na pogoje, kakršni so bili konec 18. stoletja in v začetku devetnajstega, ko je deloval razsvetljenec Žiga Zois, mecen številnih prvih znanstvenikov in kulturnikov pri nas, je napredek na številnih vidikih življenja izreden. O okoliščinah, ki so pripeljale do novega praznika, o pomenu in mestu znanosti danes, je razmišljala aktualna predsednica odbora za podelitev Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj prof. dr. Nataša Vaupotič s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.

V Belemu v Braziliji se začenja 30. konferenca podpisnic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebju, ki je bila podpisana prav v Braziliji. Mineva tudi 10 let od sklenitve pariškega podnebnega sporazuma, s katerim so se države zavezale cilju dviga povprečne globalne temperature na največ stopinjo in pol glede na predindustrijsko obdobje. A lansko leto smo to mejo že presegli. Tudi izstop Združenih držav Amerike iz pariškega sporazuma in vlaganje vse več sredstev evropskih držav v oboroževanje sta razloga za precejšen pesimizem. A kot poudarjajo podnebni znanstveniki, ni čas za vdajo, pač pa za odločne ukrepe. Pomembna je namreč prav vsaka stopinja. Pogovarjali smo se z glavno slovensko podnebno pogajalko Tino Kobilšek in mladinskim podnebnim delegatom Janom Zupanom.

Na martinovo vinske kleti predstavljajo svoja vina, marsikdo pa že pogleduje proti koncu leta, kjer v prazničnem času prevladujejo penine in peneča vina. Pogovorno se za peneče vino pogosto uporablja izraz šampanjec, kar je napačno. Vendar, aktualna še vedno ostaja dilema. Peneče vino ali penina?

Kitajska je že nekaj časa vse bolj pomemben igralec na svetovnem zemljevidu, česar se vse bolj zavedajo tudi slovenski politiki in gospodarstveniki. Zato ne čudi, da se tja iz Slovenije odpravljajo številne delegacije, trenutno je tako na uradnem obisku na Kitajskem delegacija Državnega sveta Republike Slovenije, z njo pa tudi močna gospodarska delegacija. Poklicali smo v Šanghaj, tretjo postojanko na tej poti, in govorili z dr. Žigo Vavpotičem, predsednikom Slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri Gospodarski zbornici Slovenije. Foto: BOBO

Fundacija CTNNB1 je po petih letih raziskav prejela uradno odobritev državne agencije za zdravila in medicinske pripomočke za začetek klinične študije, namenjene razvoju prve genske terapije za sindrom CTNNB1. V študijo bo predvidoma vključenih 12 otrok, vsaj deset iz tujine, izvedli pa jo bodo v UKC Ljubljana. Fundacija je edina neprofitna organizacija v Evropi, ki ji je uspelo brez farmacevtskega partnerja samostojno izpeljati celoten razvoj genskega zdravila za novo bolezen, od zasnove in laboratorijskega razvoja, prek testiranja na živalskih modelih, priprave regulatorne dokumentacije in proizvodnje, do zagotavljanja kakovosti ter pridobitve dovoljenja za klinično uporabo. Z dr. Špelo Miroševič, ustanoviteljico fundacije, se je pogovarjala Cirila Štuber.

Družbena klima se je od tragične smrti v Novem mestu zelo spremenila, dober teden po dogodku opaža bivši vojak, komik in voznik tovornjaka romskega porekla Andrej Bajić Šarkezi. Ko gre v trgovino, ga gledajo postrani, počuti se nezaželen, tako izkušnjo pa imajo po dogodku tudi nekateri njegovi povsem socializirani romski prijatelji iz Novega mesta. Žalosti ga, da se krivda prenaša na celotno romsko skupnost, ki v očeh večinskega prebivalstva izgublja še tisto malo pozitivnosti, ki bi jo lahko imela. Delovni dan z Romom Andrejem Bajičem Šarkezijem je preživel Luka Pogačnik.

Snovalci slovenskega sistema dolgotrajne oskrbe so se zgledovali po nemškem sistemu. V Nemčiji morajo zdravstveni zavarovanci že 30 let plačevati tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja je odvisna od števila potomcev. Najvišjo plačujejo starejši zaposleni brez potomcev: 4,2 odstotka, delodajalec primakne 1,8 odstotne točke. Hrvaški državljani ne plačujejo posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Predsednica Matice upokojencev Hrvaške Višnja Fortuna poudarja, da takšne rešitve, kot je v Sloveniji in Nemčiji, Hrvati ne bi nikoli sprejeli. Italijani prav tako ne plačujejo posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo; domov za starejše v javni lasti, kot jih poznamo v Sloveniji, v Italiji ni; zasebne domove za starejše gradijo zasebni skladi in podjetja. Avstrija ne pozna univerzalnega obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo, lahko pa ljudje sklenejo zasebno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot dopolnilo.

Ob nedavnem dnevu reformacije smo poudarjali, da slovenska država temelji na kulturni emancipaciji, na slovenskem jeziku, katerega pot uveljavljanja je bila močno vijugasta in tudi v določenih zgodovinskih obdobjih precej vprašljiva. Kaj utemeljuje narod, državo, samostojnost? Kaj je tisto, kar v tujini deluje razpoznavno za nas? Ministrica za kulturo Asta Vrečko si želi, da bi ob uspehih umetnikov čutili isti ponos kot ob športnih dosežkih. Kakšna pa so mnenja poslušalcev?

Nataša Robnik iz Celja je najboljša slovenska ultramaratonska tekačica, ki ji ne zmanjka volje za tek na dolge razdalje. Prepričana je, da so ženske rojene za tek. Septembra je v Grčiji pretekla Špartatlon v dolžini 246 kilometrov in dosegla tretje mesto v ženski konkurenci. Bolj kot uvrstitev na stopničke, se ji zdi pomeben čas, v katerem je pretekla razdaljo; to je 26 ur, 9 minut in 38 sekund. Njen naslednji izziv je Dolina smrti v Združenih državah Amerike, kamor naj bi se podala kot prva Slovenka.

Praznujemo dan reformacije, ki je v Sloveniji dela prost dan; smo ena od redkih držav, ki dan reformacije praznuje tako; to je z zgodovinskega gledišča razumljivo. Reformacija je za Slovence pomembnejša kot za preostale narode v osrednji Evropi, pravi literarni zgodovinar, urednik zbranih del Primoža Trubarja, profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jonathan Vinkler. Kot še poudarja, reformacija Slovencem da protestantsko cerkev slovenskega jezika in posledično tudi slovenščino kot knjižni jezik. Zakaj je danes pomembno, da ohranjamo spomin na reformacijo, ki se je začela pred 508-imi leti; katere vrednote je postavila v ospredje; kdo je bral knjige v slovenščini v 16. stoletju ob predpostavki obče nepismenosti, o tem in drugih temah v tokratni praznični oddaji.

Februarja prihodnje leto bo minilo 25 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki je izboljšal raven manjšinskega varstva. Najpomembnejši je bil sprejem zakona za pripadnike slovenske manjšine v Videmski pokrajini, torej za rojake v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, saj je Italija s tem prvič priznala, da na tem območju živi slovenska manjšina. Zakon je med drugim določil pravice do izobraževanja v slovenskem jeziku in pravico do rabe slovenščine na javnih upravah, pa pravico do vidne dvojezičnosti in izražanja narodne identitete in lastnih medijev, če omenimo le nekatere. Četrt stoletja po sprejetju zakona marsikod te pravice še vedno niso zagotovljene, nasprotno, ponekod se razmere poslabšujejo. Kot naprimer v Bardu v Terskih dolinah, čeprav je ta občina ena od 32, kjer velja zaščitni zakon, župan tega ne priznava in trdi, da slovensko narečje ne obstaja. Slovencem onemogoča delovanje in jih diskriminira. Lotil se je tudi župnika Renza Calligara, ki se je po ustrahovanju odločil za upokojitev. Toda, kot zagotavlja Igor Černo, občinski svetnik in kulturno zelo dejaven rojak, se županu ne bodo uklonili. Nasprotno. V Bardu se je z rojaki in župnikom pogovarjala Lucija Tavčar, novinarka Radia Trst A. Prislunite jim!Foto: Brošura Slovencev v Videmski pokrajini - Mi smo tu

Danes je svetovni dan možganske kapi, ki poteka pod geslom Minute, ki rešujejo življenja. V Sloveniji možgansko kap doživi več kot 4 tisoč ljudi na leto. Najtežja posledica možganske kapi je afazija, jezikovna motnja, ki jo povzroči poškodba delov možganov, odgovornih za jezikovne funkcije. Z afazijo se se dvajset let po možganski kapi srečuje tudi Robert Ravnikar iz Cerkelj, ki se je ob večletni zahtevni rehabilitaciji, strokovni pomoči, podpori žene in družine naučil samostojnosti in se ponovno zaposlil. Omejitve premaguje s prilagajanjem, vztrajnostjo in s sprejemanjem drugačnosti. Poleg štiriurnega dela v kranjskem zdravstvenem domu vodi skupino za afazijo v Kranju, dejaven je v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in v društvu Taki smo mi. Foto: Aljana Jocif

Vedno več obiska imajo dolina Tamar, Martuljški slapovi, slap Peričnik, Pokljuka, posamezne točke v Bohinju in v dolini Soče, pa tudi Triglav, ki ga po nekaterih ocenah obišče tudi do 70.000 ljudi letno, pri čemer je treba upoštevati, da je obisk zelo zgoščen na lepe dneve. Za nekatere turistične točke so že sprejeli ukrepe za omejitev obiska, razmišljajo pa tudi o tem, da bi omejili dostop do Triglava. Kako o tem razmišlja Majda Odar, vodja informacijsko-izobraževalne službe v javnem zavodu Triglavski narodni park ter poslušalke in poslušalci Prvega? Foto Žiga Živulović jr./Bobo

V oddaji na današnji dan smo slišali, da je 28. oktobra leta 1928 začel redno in uradno oddajati Radio Ljubljana, predhodnik Radia Slovenija. Med zvestimi poslušalkami in poslušalci Radia so tudi slepi in slabovidni. V okviru pouka, ki ga imajo na Centru Iris, to je Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne, so nedavno Radio Slovenija s tiflopedagoginajmi obiskali učenci tretjega in četrtega razreda Mia Komatović, Alexis Panič, Paskal Krajnčič, Marcel Slabe in Florijan Marn. Vsi, razen Marcela, ki se šola na domu, obiskujejo običajno šolo, na Centru Iris pa pridobivajo dodatna znanja, saj njihovo življenje zaznamuje slepota. Skupaj s Petro Medved so se sprehodili po našem Radiu, ob koncu obiska pa so nekateri povedali, kaj poslušajo.

Na sejmu obrambne industrije SIDEC v Celju se je med svetovnimi orožarskimi velikani predstavila tudi vrsta slovenskih podjetij. Od kibernetskih vab do pametnih dronov in mobilnih bivalnih enot – slovenski inovatorji dokazujejo, da znajo tekmovati z najboljšimi. Njihove rešitve osvajajo svet, zdaj pa upajo, da jih bo prepoznala tudi slovenska vojska.

Združenje gluhoslepih Slovenije Dlan danes zaznamuje 20-letnico delovanja. Kako v združenju gledajo na prehojeno pot in kakšne pravice bi prinesel gluhoslepim zakon o uporabi jezika gluhoslepih, ki ga obravnavajo v državnem zboru, pa v pogovoru Petre Medved z generalno sekretarko Združenja dr. Simono Gerenčer.

Danes je svetovni dan jabolk, prav ta sadna vrsta je daleč najbolj razširjena v slovenski pridelavi sadja, čeprav se v zadnjih letih razvija tudi pridelava jagodičevja in lupinarjev. Stopnja samooskrbe z jabolki je bila lani 27%. Letošnja letina bo kot kaže tretja najslabša v zadnjem desetletju, ko se je začela kriza v sadjarstvu. Pridelava jabolk je izpostavljena številnim tveganjem zaradi podnebnih sprememb, največ škode povzročajo spomladanske pozebe. To je glavni razlog za več kot 40 % nižjo letino kot lani. Ker je zavarovanje predrago, največja zavarovalnica pa tega zavarovanja sploh ne ponuja več, večina sadjarjev, razen največjih, pa pridelkov ne zavaruje. Ob tem sadjarje jezi odločitev naše države, da ne bo izvedla uradnega popisa letošnje škode, kar pomeni, da Slovenije ne more zaprositi za evropsko pomoč, medtem pa je Evropska komisija nekaterim državam že odobrila pomoč zaradi letošnje pozebe sadja. Pridelovalec za kg jabolk dobi med 40 in 50 centi, to je skoraj polovica manj od lanske povprečne odkupne cene. Kako dolgo bodo slovenski sadjarji še kljubovali neugodnemu vremenu, omejitvam glede rabe fitofarmacevtskih sredstev, nedostopnosti do sredstev pri razpisih za investicije za večjo odpornost na podnebne razmere in nizkim odkupnim cenam. Ali rečeno drugače - kako dolgo bomo še jedli slovenska jabolka?

S ciljem krepitve sodelovanja ter iskanja novih poslovnih priložnosti za slovenska podjetja na trgih Zaliva je bil ustanovljen Slovensko-arabski poslovni svet. V teh dneh je bila v naši državi tudi delegacija poslovnežev iz Saudske Arabije. Kakšne so torej priložnosti za naše podjetnike v tem predelu sveta?

V delu Leglo zla spregovori novinarka, mama, predvsem pa Sara, ki dejanja, zaradi katerih so ugasnila premnoga življenja, sooča z lastno ranljivostjo. Med spomini na hladnokrvne morilce Sara Volčič razmišlja tudi o svoji preteklosti. Pove, da njena hči knjige ni zmogla prebrati do konca – ni lahko sprejeti podobe mame, ki ni (bila) vsakokrat popolna, vedra, preudarna, močna. O marsičem je spregovorila prvič; pisanje, pravi, ima zanjo terapevtski učinek. Prvenec, v katerem si vzajemno sledita njeno intimno in poklicno življenje, te dni praznuje prvo leto med bralci. »Najtežje je poslušati svoje misli, ker so kritične, ker so realne in ker so edine,« ji je dejal eden od zapornikov. Kdo ve, morda naju je poslušal – v nekaterih celicah so dovoljeni radijski sprejemniki. In tam, pove Sara, lahko prebiva tudi ljubezen.

Pica, špageti … in tiramisu! Trije verjetno najbolj znani kulinarični ambasadorji Italije, ki jih poznajo po vsem svetu. Prvi dve jedi imata dolgo zgodovino, tiramisu pa naj bi nastal šele okoli leta 1970, in sicer v mestu Treviso v Benečiji. Tam že skoraj desetletje vsako jesen poteka Tiramisu World Cup, nekakšno svetovno prvenstvo v pripravi tiramisuja. V devetih letih je na njem sodelovalo več kot 3.000 navdušencev z vsega sveta, pretekli konec tedna 240. Med tekmovalce in ocenjevalce se je pomešala Andreja Čokl.

Vas jezijo oglasi za nezdravo hrano, s katerimi smo ves čas obkroženi? Vas moti oglaševanje kosmičev, ki imajo preveč sladkorja, a ustvarjajo vtis zdrave hrane? Ste opazili, da se kot Naša super hrana najmočneje promovirajo mesni in mlečni izdelki, ne pa tudi zelenjava, ki jo po prehranskih nutricionistkinih priporočilih v Sloveniji zaužijemo premalo. Ta opažanja in dejstvo, da država z javnimi sredstvi podpira porabo in proizvodnjo hrane, ki je v nasprotju s podnebnimi cilji so zmotili Umanotero in Zvezo potrošnikov Slovenije. Omenjeni organizaciji ob svetovnem dnevu poudarjata, da je oglaševanje najmočnejše orodje, ki vpliva na to, kaj bomo kupili in kaj bomo jedli. Zato pozivata državo k celovitim sistemskim spremembam, kot ključne ukrepe predlagata zakonsko omejevanje oglaševanja škodljive hrane ter prenovo državnega sistema promocije hrane, zakonodajno omejevanje ali prepoved oglaševanja škodljive hrane, podporo kmetom pri preusmeritvi v trajnostne prakse in med drugim prehransko opismenjevanje v šolskih programih.

Danes so v Centru Rog v Ljubljani razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed 64 prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih. Slavnostna podelitev bo 9. novembra, na predvečer novega državnega praznika, dneva znanosti.

Danes je mednarodni dan bele palice. Bela palica je simbol samostojnosti, poguma in dostojanstva slepih in slabovidnih. Delna ali popolna izguba vida vpliva na vsa področja njihovega življenja, nenehno prilagajanje svetu videčih, pa zahteva veliko napora, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, in dodali, da ob tem dnevu želijo videče spomniti na svojo prisotnost v družbi, saj želijo biti aktivni in enakopravni člani. S kakšnimi izzivi se spopadajo v vsakdanjem življenju in kakšne dogodke so pripravili ob tem dnevu, pa v prispevku Petre Medved.

Včeraj so v Šarm el Šejku v Egiptu podpisali deklaracijo, ki prinaša zavezo k spoštovanju miru. Navzoč je bil tudi palestinski predsednik, na vrhu pa nista bila zastopana niti palestinsko gibanje Hamas niti Izrael. V Gazo naj bi v okviru druge faze napotili začasne mednarodne stabilizacijske sile, ki bodo nadzorovale varnost. Hamas je izpustil zajete talce in Izrael zaprte Palestince. Mir za zdaj velja, vzpostavitev vsaj približno normalnega življenja pa bo dolgotrajni proces. Ali bodo Palestinci tudi dobili svojo državo?

Letošnji dogodek se je zopet vrtel okoli tega, kar nam ponuja medij zvoka, v ospredju pa je bila debata o aktualnih problemih in izzivih v radijskem novinarstvu ter iskanje vedno novih načinov predstavitev radijskih zgodb ter medijskih vsebin na splošno. Vendar pa je skorajda nemogoče predstaviti globino dogajanja v le nekaj stavkih. Nekaj utrinkov in poudarkov z dogodka je poskusila zajeti Lucija Vidergar. Bere: Darja Groznik.

Podnebne spremembe in zmanjševanje biotske raznovrstnosti ogrožajo evropska gospodarstva in konkurenčnost, v svojem najnovejšem poročilu ugotavlja Evropska okoljska agencija. Več kot štiri petine zavarovanih območij je v slabem stanju, sposobnost črpanja ogljika iz ozračja se je zaradi izsekavanja gozdov in požarov v enem desetletju zmanjšala za 30 odstotkov, članice Evropske unije pa so slabo prilagojene na ekstremne vremenske pojave, pri čemer je Evropa celina, ki se najhitreje segreva. Raziskava, ki jo je nedavno opravila Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, pa kaže, da se večina ljudi v Sloveniji zaveda problema podnebnih sprememb. Kako pa se ljudje odzivamo na podnebno krizo? O tem se je Špela Novak pogovarjala z raziskovalcem Álešem Oblakom, raziskovalcem podnebne anksioznosti. Kaj je podnebna anksioznost?

Ruski vesoljski program naj bi po več letih upada znova pospešil tempo, to mu narekuje tudi letos sprejet nacionalni vesoljski načrt do leta 2036. Napoveduje tudi vsaj dvajset orbitalnih izstrelitev v tem letu, do začetka oktobra pa naj bi jih izvedli že trinajst. Rusija, ki bo na Mednarodni vesoljski postaji sodelovala do leta 2028, pripravlja svojo lastno, Ros. Nekaj podrobnosti nadaljnjih načrtov so razkrili zaposleni Roskozmosa.

V centru varne Vožnje na Vranskem je AMZS skupaj z Zavodom zlata mreža ta teden pripravil srečanje najbolj požrtvovalnih slovenskih prostoferjev. Gre za prostovoljce, ki brezplačno po nujnih opravkih vozijo starejše, ki tega sami zardi različnih razlogov ne zmorejo. Poleg praktičnih vaj vožnje so za približno 110 udeležencev pripravili predavanje o prometni varnosti in ravnanju z ranljivimi uporabniki. Kot poroča Matija Mastnak so na koncu vsem v zahvalo za njihovo požrtvovalno delo podelili tudi priznanja.

Bienalno srečanje Bregantovi dnevi, ki nosi ime po Leopoldu Bregantu, organizira Združenje psihoterapevtov Slovenije. Gre za strokovno srečanje, ki letos pod drobnogled jemlje temo intersubjektivnosti.

V zadnjih mesecih se Evropa sooča z opozorili, da vojna v Ukrajini ne poteka več zgolj na fronti, temveč vse pogosteje tudi v zraku in na morju. Francoska mornarica je pred dnevi prestregla rusko tovorno ladjo, saj sumijo, da služi kot platforma za izstreljevanje dronov. Hkrati se vrstijo tudi incidenti z droni, ki vdirajo v zračni prostor držav članic Nata. Kaj pravzaprav pomeni takšno hibridno vojskovanje, kako se nanj odziva Evropa, kje so njene šibke točke ter kako se v to novo sliko varnostnih razmer umeščajo droni, umetna inteligenca in razvoj vojaških lovcev šeste generacije? O vsem tem smo se pogovarjali z urednikom revije Obramba Borisom Knificem, ki pravi, da živimo v času, ko so meje med vojaškim in civilnim, med mirom in vojno, vse bolj zabrisane.

V Ljubljani danes poteka Karierni sejem, največji karierni dogodek pri nas, ki združuje podjetja in posameznike, ki iščejo nove karierne izzive. Sejem obiskovalcem ponuja vpogled na trg dela, različna predavanja in stik z delodajalci. Letošnji slogan Stavi nase v ospredje postavlja pomen zaupanja v lastno znanje, izkušnje in vrednote. Sejem je obiskala Urška Žižek, bere Marko Rozman.

Nobelovi nagrajenci za fiziko so letos Britanec John Clarke, Francoz Michel Devoret in Američan John Martinis. Sredi 80 ih let so v seriji eksperimentov pokazali, da je mogoče zakone kvantnega sveta, ki določajo obnašanje atomov in subatomskih delcev, prenesti tudi v naš, makroskopski svet.

Mednarodna konfederacija sindikatov je leta 2008 razglasila 7. oktober za svetovni dan dostojnega dela. V Torkovem kontaktu smo vas vprašali, kaj je za vas dostojno delo? Je to delo, ki je dostojno plačano? Tisto, ki je spoštovano in cenjeno? Ali tisto, ki omogoča tudi uspešno organizacijo zasebnega življenja? Kaj pa tuji delavci pri nas, ki postajajo najbolj izkoriščana skupina delavcev?

Prestižno priznanje si bodo razdelili Američana Mary Brunkow in Fred Ramsdell ter Japonec Shimon Sakaguchi.Prvi ponedeljek v oktobru že tradicionalno požlahtnijo Nobelove nagrade za najboljše znanstvene dosežke. Danes dopoldan so tako v Stockholmu razglasili letošnje nagrajence za področje medicine in fiziologije. Prestižno priznanje si bodo razdelili Američana Mary Brunkow in Fred Ramsdell ter Japonec Shimon Sakaguchi za raziskave na področju imunologije. Odkrili so, kako imunski sistem prepreči, da bi obrambne celice organizma napadle snovi, ki telesu niso nevarne. Razglasitev je spremljal Iztok Konc, razlaga imunolog Alojz Ihan. Nobelova organizacija TUKAJ

Ob današnjem svetovnem dnevu cerebralne paralize, ki poteka pod geslom "Združeni v edinstvenosti«, smo pred mikrofon povabili predsednico Društva študentov invalidov Slovenije Majo Munih, ki pravi, da je cerebralna paraliza samo ena izmed okoliščin njenega življenja in da ne pusti, da vlada njenemu življenju. O njenem literarnem ustvarjanju, željah, ki jih želi uresničiti v društvu, in cerebralni paralizi se je z njo pogovarjala Petra Medved.

Bi znali razločiti med naravnim in sintetiziranim govorom? Kakšna stališča imajo poslušalke in poslušalci do radijskega govora? Se lahko gleda tudi z besedami? Na ta in še na vrsto drugih zanimivih vprašanj so z različnimi prispevki skušali odgovoriti gostujoči raziskovalci na simpoziju Govor. Glas. Identiteta., ki ga je 29. in 30. septembra ter 1. oktobra 2025 organizirala Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Nanje je v pogovoru z Evo Longyka Marušič na Prvem odgovarjala tudi nedeljska gostja vodja simpozija, docentka doktorica Nina Žavbi, zaposlena na katedri za govor in glas na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Poučuje predmete, povezane z jezikom in govorom, javnim nastopanjem, predvsem se ukvarja s področjem prozodije, fonetike in retorike. Tudi avtorica več izvirnih znanstvenih člankov in delov monografij na temo govora.

Danes in jutri bodo na Češkem potekale volitve v 200-članski spodnji dom parlamenta. Največja, okrog 30-odstotna podpora se obeta opozicijski stranki ANO Andreja Babiša, ki je češko vlado vodil med letoma 2017 in 2021. Desno-sredinski koaliciji strank SPOLU premierja Petra Fiale tokrat kaže na zgolj 20-odstotno podporo. Mandat za sestavo vlade bo zmagovalcu volitev podelil češki predsednik Petr Pavel, ki ga motijo sodni postopki in navzkrižja interesov pri Andreju Babišu. Poleg tega vlade ne bo lahko sestaviti. O tem se je dopisnica Maja Derčar pogovarjala z Ladislavom Cabado, prorektorjem na zasebni Metropolni univerzi v Pragi.