Aktualna tema

Na dan samostojnosti in enotnosti je naš gost dr. Dušan Plut, ki ga pomnimo kot člana osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, profesorja na Oddelku za geografijo ljubljanske filozofske fakultete in v zadnjem obdobju po vztrajnih prizadevanjih za nujnost uveljavite regionalnega razvojnega koncepta v Sloveniji. Foto: Bobo

Jaka Škof bije bitko za življenje, za dostop do genskega zdravljenja, za katerega v okviru Humanitarnega društva Srčni lev že zbirajo sredstva. Ima Duchennovo mišično distrofijo, neozdravljivo genetsko bolezen, ki postopno uničuje mišice. Upanje predstavlja gensko zdravilo Elevidys, ki so ga v Združenih državah Amerike odobrili lani. Je ustrezen kandidat za zdravljenje vendar terapija, ki mu lahko omogoči samostojnejše življenje, stane več kot 3 milijone evrov. Trenutno so zbrali malo več kot 900.000 evrov. Pošljejo sporočilo s ključno besedo JAKA5 ali JAKA10 na 1919 (donirate 5 € ali 10 €). Več informacij na spletni strani https://pomagajmojaku.si/

Danes se začenjajo božične predstave tudi na enem najlepših naravnih prizorišč v soteski Mlačca v Mojstrani, ki je nedvomno, kar priznavajo tudi številni obiskovalci, že več kot dve desetletji, prav posebno doživetje. Gre brez dvoma za eno najlepših prizorišč svetopisemske zgodbe v tem božičnem času, kjer vsako leto zaživi igrana predstava živih jaslic v ledu. V čarobnem okolju ledene dežele, ki jo tedne dolgo ustvarja domačin Pavel Skumavc. Letos je sicer narava pokazala zobe in njegovo delo kar nekajkrat izničila. Ledeno kraljestvo je letos tako manj spektakularno, bo pa zato predstava znova prinesla izjemno doživetje božiča. Predstave se v Mlačci začenjajo danes, tudi letos pa pričakujejo več tisoč obiskovalcev, tudi iz tujine, v treh ponovitvah vsak dan od danes pa do 30. decembra. Na zadnji vaji je več kot 40 sodelujočih obiskala tudi Romana Erjavec.

Božič je verski in družinski praznik. Družina se zbere na božični večerji, za bogato obloženo mizo, na kateri ne manjka potica. Takšna je tradicija. Ali tradicija še živi? Ali pa obstaja le še v naših spominih? Kakšni so bili vaši božični večeri? Je mogoče kak večer, ki vam je še posebej ostal v spominu?

Danes je dan ustavnosti. Triindvajsetega decembra 1991 so vsi trije zbori takratne skupščine sprejeli in razglasili prvo ustavo Republike Slovenije. Ustavno besedilo je bilo doslej spremenjeno 12-krat. Zadnjič v začetku tega meseca, ko je ustava dobila nov ustavni člen, ki zagotavlja pravico do uporabe gotovine. Ustavo smo dobili natanko leto dni po plebiscitu o samostojnosti Slovenije. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, s katerim se je ob dnevu ustavnosti pogovarjala Jolanda Lebar, ocenjuje, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni s stanjem varstva človekovih pravic. V pogovoru sta se najprej dotaknila kadrovskih menjav na ustavnem sodišču. Letos sta se zamenjala dva ustavna sodnika, prihodnje leto se bodo še trije in prav zdaj poteka postopek izbire kandidatov. Foto: Agencija Bobo

Dolino Rezije v Sloveniji poznamo predvsem prek pravljic, a zdi se, da zverinice v prazničnem času spijo, saj v običajih, ki jih ohranjajo domačini, nimajo ključne vloge. Na Solbici, vasi tik pod Kaninom, kjer živi še okoli 90 ljudi, si v sklopu treh kulturnih društev prizadevajo ohraniti nekdanje običaje, predvsem pa življenje v domači dolini.

Le kdo ne pozna Kekca? Čeprav se bo večina spomnila na filmsko podobo najslavnejšega slovenskega pastirčka – oziroma enega od treh, ki so ga igrali –, pa je za njegovo stvaritev zaslužen mladinski pisatelj Josip Vandot. Po skoraj 100 letih, tretja pripovedka o Kekcu z naslovom Kekec nad samotnim breznom je izšla leta 1924, zdaj lahko spremljamo četrto nadaljevanje, a tokrat izpod peresa našega radijskega sodelavca s Prvega in Vala Marka Radmiloviča. Od kod sploh zamisel za knjigo, ki ji je dal naslov Kekec 4, izšla pa je pri založbi Pivec? Kot je Marko Radmilovič povedal Tini Lamovšek, je bil povabljen na srečanje v organizaciji mariborskega Arhiva, kjer so našli zahtevo za povrnitev vojne škode, ki jo je takoj po vojni vložila Vandotova hči. Zgodba se nanaša na slovenski javnosti neznano dejstvo, da je Josip Vandot preživel zadnje leto miru oziroma prvo leto vojne v Mariboru pri svoji hčeri.

Slovenski alpinist Aleš Česen in njegov britanski soplezalec Tom Livingstone sta 4. avgusta preplezala smer, ki jo je mednarodna alpinistična skupnost nagradila z zlatim cepinom, kar je nagrada za najbolj izstopajoče dosežke na področju alpinizma na svetu. To je Česnov že tretji zlati cepin za vrhunski alpinistični dosežek in tako vstopa med šesterico alpinistov, ki so to prestižno priznanje prejeli trikrat ali večkrat. O tem, kako je potekal zadnji nagrajeni vzpon in kako se kot vrhunski alpinist odloča o izbiri ciljev, se je z Alešem Česnom pogovarjal Aleš Ogrin.

December je tradicionalno čas obdarovanj, a prav zaradi tega je lahko to tudi mesec še večje stiske, saj postanejo materialne razlike še očitnejše. Na Celjskem letos že enajstič za božično obdarovanje otrok iz socialno šibkejših družin skrbi Humanitarno društvo Enostavno pomagam s projektom Božičkova tovarna daril. Ta ima svoje prostore na Glavnem trgu v Celju, kamor donatorji lahko prinesejo svoja darila ali podarijo svoj čas za zavijanje paketov.

Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške: Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti.

V Strasbourgu je bila podeljena nagrada Saharova za svobodo misli, ki velja za najvišjo nagrada EU za človekove pravice. Letošnja prejemnika nagrade za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament, sta, trenutno v zaporu zaprta, poljsko-beloruski novinar Andrzej Poczobut in novinarka Mzia Amaglobeli. Predsednica EU parlamenta Roberta Metsola je izrazila solidarnost z zaprtima novinarjema ter pozvala k njuni takojšnji izpustitvi.

Pojdimo v soseščino. Konec novembra je italijanski minister za obrambo Guido Crosetto napovedal ponovno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Italiji. V Avstriji je služenje vojaškega roka obvezno. Oktobra je hrvaški parlament uzakonil obvezno služenja vojaškega roka. To zdaj napoveduje tudi Srbija. Kako naj ravna Slovenija?

Ob 180-letnici prvega izvornega okrašenega božičnega drevesca v Sloveniji je Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji organizirala adventni koncert v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Koncert je potekal pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, in avstrijskega veleposlanika v Sloveniji, dr. Konrada Bühlerja, nanj pa so bile povabljene vse narodne skupnosti. Ključno sporočilo dogodka je bilo namreč: raznolikost nas bogati. Seveda so pred tem pripadniki nemško govoreče skupnosti v cerkvi okrasili še prav posebno božično drevesce, zgledovali so se po tistih prvih drevescih iz 19. stoletja.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) že desetletja skrbi za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih. S projektom Potujoča muzika pa ustvarja posebno priložnost za mladinske zbore, ki jim v zadnjih letih namenja posebno pozornost. Potujoča muzika je bila prvič izvedena leta 2011, projekt pa izvaja sklad na dve leti. Posvečen je Svetovnemu dnevu zborovske glasbe, ki je na drugo nedeljo v decembru in predstavlja največjo prireditev te vrste pri nas. Njeno sporočilo – solidarnost, mir in razumevanje, dopolnjujejo umetniško vrednost, vse skupaj pa zborovsko petje uteleša na najlepši način. Na 7. Potujoči muziki bo v Cankarjevem domu nastopilo petnajst izbranih mladinskih zborov iz vse Slovenije – približno 450 pevcev, ki se na koncert pripravljajo že od septembra. Posamično so se srečali na eni od regijskih vaj, 14. decembra pa bodo na odru Gallusove dvorane združili glasove v mogočno pevsko celoto.

Ob dnevu človekovih pravic, s katerim zaznamujemo sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, številne organizacije ugotavljajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo. O prizadevanjih za zaščito in spodkopavanju človekovih pravic smo se pogovarjali s slovensko pravnico Beti Hohler, ki že poldrugo leto dela na Mednarodnem kazenskem sodišču. Z njenim izvolitvijo je Slovenija prvič dobila predstavnico na tem pomembnem mednarodnem sodišču, zaradi svojega dela pa so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije.

Lani zelo odmevna zgodba o prenovi obračunavanja omrežnine je nekoliko potihnila, ko je agencija za energijo odločila, da se tarifa v najdražjem bloku, ki nastopi pozimi med delovniki, uvede postopno. Zdaj smo že v višji omrežninski sezoni, ki traja od novembra do konca februarja, zato kljub temu velja upoštevati nekaj nasvetov za znižanje omrežnine – zlasti omrežninske postavke za moč, ki ima po novem večjo teže od omrežninske postavke za energijo. Zlasti previdnost velja pri uporabnikih z občasno visoko porabo. Erna Strniša se je o tem pogovarjala z Boštjanom Okornom z Zveze potrošnikov Slovenije.

Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače - bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva.

Svetovno gospodarstvo v umetno inteligenco, po nekaterih ocenah, investira več kot 30 milijard dolarjev na leto, a inštitut MIT ugotavlja, da 95% teh podjetij ne zaznava merljivih učinkov. Podobne vzorce Ekonomska fakulteta opaža v Sloveniji. Kaj so razlogi in kako to spremeniti, so profesorji in predstavniki podjetij razpravljali na nedavnem pogovoru fakultetnega Centra poslovne odličnosti. Ob tem so kritično ocenili predlagano novo strategijo na tem področju. Nacionalni program za umetno inteligenco 2030 je v javni razpravi do 18. decembra.

V patronažnem zdravstvenem varstvu opozarjajo na nujne spremembe sistema. Na eni strani se soočajo z vse večjimi potrebami prebivalstva, na drugi pa s pomanjkanjem kadra. Pristojni ocenjujejo, da bi za normalno delovanje patronažnih služb potrebovali še dodatnih 200 medicinskih sester. Patronažne medicinske sestre so pogosto prve, ki vstopijo v dom mlade družine, starejšega ali bolnega človeka — in tiste, ki tam ostanejo najdlje. Njihova vloga je pomembna, še posebej v času staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in vse večje potrebe po oskrbi na domu. O tem, s kakšnimi izzivi se soočajo, se je Nataša Mulec pogovarjala s koordinatorico za patronažno dejavnosti pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Martino Horvat.

Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih društev kmetic, žena in deklet na podeželju in združuje več kot 9000 članic. V tem tednu so s srečanjem na turistični kmetiji Podmlačan v Selški dolini obeležile letošnjih 30 let delovanja. O opravljenem delu v tem obdobju se je Jernejka Drolec pogovarjala z dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Kot pravi, je njihov glas slabo slišan in država ima še veliko dela, da izboljša položaj kmečkih žensk, brez katerih kmetije usihajo. Fotografija: Žiga Živulović jr. F.A.Bobo

Brata Miha in Janez Jeraj, direktorja družinskega podjetja DVIG z Vrhnike, sta pred dnevi na Brdu pri Kranju prejela prestižno priznanje za Naj podjetnika leta 2025, ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica. Podjetje DVIG je ustanovil njun oče Franc Jeraj pred več kot 50 leti. Iz male obrti se je podjetje do danes razvilo v vodilnega ponudnika storitev dvigovanja težkih bremen ter posebnih in zahtevnih prevozov. Zaposlujejo 45 ljudi, lani je podjetje ustvarilo za 6,5 milijona prihodkov, letos pričakujejo še boljše rezultate, saj se jim obseg naročil povečuje. V podjetju imajo tudi dolgoletno tradicijo izplačevanja zimskega dodatka oziroma božičnice in to v občutno višjem znesku, kot je predviden v novem zakonu. Janeza Jeraja je pred mikrofon povabila Nina Brus.

Ste šli na Black Friday? Prejšnji petek, ko je marsikoga premamila nakupovalna mrzlica, te označbe niti niso prevajali v slovenščino. Vas angleščina v javnem prostoru zmoti? Ali angleščina izpodriva naš lep jezik, slovenščino?

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je naziv Najstarejša obrtnica leta 2025 podelila frizerki Viktoriji Jarc, ki v Mariboru že 55 let vodi frizerski salon. Mojstrski izpit je opravila leta 1974 in tako ostaja ena redkih v državi, ki omenjeno obrt opravlja tako dolgo. V začetku leta se ji je pri delu v salonu pridružil vnuk Viktor, s katerim tako ohranjata družinsko tradicijo frizerstva.

Medicina je v zadnjih letih tako napredovala, da okužba z virusom človeške imunske pomanjkljivosti, kratko HIV, ne pomeni več smrtne obsodbe. To dokazuje zgodba 62-letnega Reneja, ki se je s HIV-om okužil leta 2012, danes pa kljub vmesnim zapletom še naprej normalno živi.

Tudi prestolnica se danes odeva v praznično preobleko. Ob 17h bodo namreč po uvodnem kulturnem programu z nastopom otroške pevske skupine Waldorfske osnovne šole prižgali praznične luči. Velik del elementov okrasitve je zasnovan na novo, nekateri najbolj prepoznavni pa so restavrirani originali okrasitve Zmaga Modica »Vesoljna Ljubljana«. Nove skulpture so v veliki meri izdelane iz recikliranih elementov preteklih postavitev, delov odsluženih javnih svetilk in druge tehnike. Glavno sporočilo okrasitve je, da smo lahko v odličnih odnosih tudi, če smo različni, naslov letošnje praznične okrasitve pa - V odnosu z razmerjem. Z avtorjem postavitve Urbanom Modicem se je po Ljubljani sprehodil Peter Močnik. Foto: Žiga Živulovič jr. Bobo

Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Tudi v Sloveniji so številke zaskrbljujoče, saj je policija samo letos obravnavala več ko tisoč 100 primerov nasilja v družini in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Številne ženske, žrtve nasilja, pomoč poiščejo tudi v varnih hišah. V Varni hiši Gorenjske je pred tremi leti po štiriintridesetih letih psihičnega in finančnega nasilja našla varnost tudi Primorka, ki je v zakonu prenašala trpinčenje, zaničevanje, tudi nenehen možev nadzor. Tolažila se je, da bo bolje, potrpela je zaradi petih otrok. In pred tremi leti se je odločila, opogumila in iz stanovanja na Primorskem pobegnila z dvema hčerkama. Po namestitvi v varni hiši je ostala na Gorenjskem. Psihične posledice so ostale, ne le njej, tudi otrokom. A zdaj živi brez strahu in se veseli drobnih, vsakdanjih stvari, na katere prej ni smela pomisliti.

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami statistika opozarja na številne primere nasilja v družini. Policija je letos obravnavala več ko 1100 takih primerov in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Kako ravnamo, če opazimo, da se to dogaja v naši bližini, soseščini? Počakamo, da mine? Pokličemo policijo? Žrtve lahko pokličejo na številko SOS telefona za ženske in otroke - žrtve nasilja 080 11 55, ki je odprt 24 ur na dan vse dni v tednu.    

V teh dneh mineva 40 let, odkar je javno zaživel svetovno najbolj razširjen operacijski seistem Microsoft Windows. Verzija 1.0 je vsebovala Nadzorno ploščo, Slikarja, Beležnico in druge elemente, manjkalo mu je predvsem zanimanje uporabnikov, ki se je pojavilo šele kasneje. Kakšen pomen iima za družbo v zadnjih štirih desetletjih in kako bi potekalo življenje brez tega sistema, je predstavil član uredništva revije Monitor, Matej Huš.

Tudi na Radiu Slovenija smo zaznamovali Dan osrednjih knjižnic — praznik prostorov, ki so veliko več kot police s knjigami. Knjižnice so danes ena zadnjih pravih javnih dnevnih sob: vstopiš brez pričakovanj, najdeš pa lahko pogovor, idejo, mir ali bralni navdih. So prostori, kjer se učenci prelevijo v raziskovalce, mimoidoči v bralce, bralci pa v skupnost. Z direktorico Knjižnice Litija Andreja Štuhec smo se pogovarjali o tem, zakaj so knjižnice danes morda še pomembnejše kot nekoč in kako ohranjajo bralno kulturo v času, ki pogosto hiti mimo besed.

Letošnji Teden slovenske hrane, ki poteka od 17. do 23. novembra in bo vrh dosegel v petek z uveljavljenim Tradicionalnim slovenskim zajtrkom, zajema vrsto akcij za krepitev zavedanja o pomenu lokale hrane. Povezuje jih slogan » Moja izbira je slovenska hrana«. Osrednja tema Tedna slovenske hrane je sodelovanje in uspešno delovanje vseh členov v verigi preskrbe s hrano od kmeta, kmetijskega podjetja, zadrug, živilsko – predelovalne industrije, distribucije in trgovine do končnega potrošnika. Vse to s ciljem večje prehranske odpornosti, ki v času novega geopolitičnega okolja postaja vedno pomembnejše strateško vprašanje.

Vlada je pretekli teden potrdila poseben zakon o orožju. V njem je zapisano: če bo imetnik nezakonitega orožja ali streliva le-to predal do 31. januarja prihodnje leto, ne bo kaznovan. Ali bo ta zakon prinesel izboljšanje varnostnih razmer?

V soboto, 22. novembra, bo v Sloveniji nastopil eden največjih sodobnih kitaristov, Al Di Meola.  Di Meola je svojo glasbeno kariero začel v kultni zasedbi Return to Forever s Chickom Coreo, Stanleyjem Clarkom in Lennyjem Whitom. Pridružil se ji je pri rosnih devetnajstih in z njo igral med letoma 1974 in 1976. Pozneje so sodelovali še v letih 1983 in 2008, vmes pa je pisal zgodovino še s slavnim akustičnim kitarskim triem skupaj z virtuozoma Johnom McLaughlinom in Pacom de Lucío ter triem Rite of Strings, v katerem sta igrala še basist Stanley Clark in violinist Jean-Luc Ponty. Bogata kariera mu je prinesla priznanja kritikov, štiri zlate in dva platinasta albuma ter več kot šest milijonov prodanih plošč, številne nominacije in nagrade grammy, med drugim pa tudi častni doktorat univerze Berklee in nagrado BBC za življenjsko delo. Revija Guitar Player Magazine ga je uvrstila v svojo prestižno Galerijo velikih. Al Di Meola v Cankarjevem domu nastopa s svojim akustičnim triem.

Slovenska tovarna umetne inteligence predstavlja nacionalno pobudo in del evropskega programa, ki jo vodi skupno podjetje EuroHPC. Cilj pobude je vzpostavitev ekosistema za umetno inteligenco z uporabo visokozmogljivih računalniških virov, ki bo povezal podjetja z javnim sektorjem in raziskovalnimi centri znanja. Jan Jona Javoršek iz Centra za mrežno infrastrukturo - Institut Jožef Stefan je predstavil program dogodka - 1. odprti dan za gospodarstvo – Slovenska tovarna umetne inteligence.

Fižol ni le jed na krožniku. V evropskem projektu INCREASE postaja ambasador genske raznolikosti in most med raziskovalci ter ljudmi, ki imajo namesto laboratorija preprosto – vrt. V pogovoru z dr. Barbaro Pipan s Kmetijskega inštituta Slovenije razkrivamo, kako več kot 25 tisoč Evropejcev pomaga ohranjati stare sorte fižola, zakaj je ta preprosta rastlina tako dragocena za prihodnost prehrane in kako lahko pri poskusu sodelujete tudi sami.

Ali nam srce bije v ritmu naših korakov? To se je spraševal Samo Rugelj, ko je izbral naslov za svojo novo knjigo En korak, en utrip srca. Knjiga prinaša tako osebne zgodbe o osvajanju maratonov kot tudi vpogled v zgodovino tega mitskega izziva. Rugelj je prvi maraton pretekel s svojim očetom, psihiatrom Janezom Rugljem, štiri desetletja pozneje ga je osvojil s sinom Janom. Za 50. rojstni dan pa je njegova žena tekla skupaj z njim na 50 kilometrov. Pravi, da je bilo to zanj najlepše darilo.

Koncert Pesem zate od srca do srca ni samo koncert, pravi organizatorka Jolanda Ravnikar, Slovenka leta 2024; je izraz ljubezni, solidarnosti in sočutja. V Festivalni dvorani v Ljubljani bo 20. novembra s svojo ekipo pripravila že šesti koncert, namenjen zbiranju sredstev za Ustanovo za pomoč otroku z rakom in nakupu sodobnega anestezijskega aparata. Več o koncertu bo Jolanda Ravnikar povedala v pogovoru s Petro Medved.

Po novem je prepovedano trajno privezovanje psov na verigi, vrvi ali jeklenici na dvoriščih. Kršitelja čaka kazen v višini 1000 do 1.600 evrov. Uporaba povodca med sprehodom na javnih mestih pa je še vedno obvezna. Tudi v teh primerih kršitelje čaka kazen. V Sloveniji je 250 tisoč registriranih psov. Kako lastniki skrbijo zanje? Ali smo kot lastniki psov čedalje bolj osveščeni in skrbni?

Danes prvič praznujemo dan znanosti. Novi državni praznik zdaj opominja, kako pomembna je vloga znanosti in znanstveno raziskovalnega dela za kvaliteto življenja v državi, pa čeprav pogosto njene dosežke jemljemo kot samoumevne, naj gre za napredek v medicini ali za nove tehnologije, ki jih dnevno uporabljamo.A če se ozremo na pogoje, kakršni so bili konec 18. stoletja in v začetku devetnajstega, ko je deloval razsvetljenec Žiga Zois, mecen številnih prvih znanstvenikov in kulturnikov pri nas, je napredek na številnih vidikih življenja izreden. O okoliščinah, ki so pripeljale do novega praznika, o pomenu in mestu znanosti danes, je razmišljala aktualna predsednica odbora za podelitev Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj prof. dr. Nataša Vaupotič s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.

V Belemu v Braziliji se začenja 30. konferenca podpisnic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebju, ki je bila podpisana prav v Braziliji. Mineva tudi 10 let od sklenitve pariškega podnebnega sporazuma, s katerim so se države zavezale cilju dviga povprečne globalne temperature na največ stopinjo in pol glede na predindustrijsko obdobje. A lansko leto smo to mejo že presegli. Tudi izstop Združenih držav Amerike iz pariškega sporazuma in vlaganje vse več sredstev evropskih držav v oboroževanje sta razloga za precejšen pesimizem. A kot poudarjajo podnebni znanstveniki, ni čas za vdajo, pač pa za odločne ukrepe. Pomembna je namreč prav vsaka stopinja. Pogovarjali smo se z glavno slovensko podnebno pogajalko Tino Kobilšek in mladinskim podnebnim delegatom Janom Zupanom.

Na martinovo vinske kleti predstavljajo svoja vina, marsikdo pa že pogleduje proti koncu leta, kjer v prazničnem času prevladujejo penine in peneča vina. Pogovorno se za peneče vino pogosto uporablja izraz šampanjec, kar je napačno. Vendar, aktualna še vedno ostaja dilema. Peneče vino ali penina?

Kitajska je že nekaj časa vse bolj pomemben igralec na svetovnem zemljevidu, česar se vse bolj zavedajo tudi slovenski politiki in gospodarstveniki. Zato ne čudi, da se tja iz Slovenije odpravljajo številne delegacije, trenutno je tako na uradnem obisku na Kitajskem delegacija Državnega sveta Republike Slovenije, z njo pa tudi močna gospodarska delegacija. Poklicali smo v Šanghaj, tretjo postojanko na tej poti, in govorili z dr. Žigo Vavpotičem, predsednikom Slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri Gospodarski zbornici Slovenije. Foto: BOBO

Fundacija CTNNB1 je po petih letih raziskav prejela uradno odobritev državne agencije za zdravila in medicinske pripomočke za začetek klinične študije, namenjene razvoju prve genske terapije za sindrom CTNNB1. V študijo bo predvidoma vključenih 12 otrok, vsaj deset iz tujine, izvedli pa jo bodo v UKC Ljubljana. Fundacija je edina neprofitna organizacija v Evropi, ki ji je uspelo brez farmacevtskega partnerja samostojno izpeljati celoten razvoj genskega zdravila za novo bolezen, od zasnove in laboratorijskega razvoja, prek testiranja na živalskih modelih, priprave regulatorne dokumentacije in proizvodnje, do zagotavljanja kakovosti ter pridobitve dovoljenja za klinično uporabo. Z dr. Špelo Miroševič, ustanoviteljico fundacije, se je pogovarjala Cirila Štuber.