Aktualna tema

Slovenski jamarji so pred dnevi dosegli nov velik uspeh. Na območju Planine Poljane v Bohinju so povezali dve jami in nastal je enoten jamski sistem, dolg skoraj 21 kilometrov, ki je tretji najdaljši v Sloveniji. Kako sploh poteka raziskovanje več 100 metrov pod zemljo in kaj žene človeka, da se vedno znova vrača v temo in neznano? O tem smo se pogovarjali s članom Društva za raziskovanje jam Ljubljana Petrom Mašičem.

Gost v studiu Prvega programa je bil trobentač in skladatelj Tomaž Gajšt. Pred dnevi je namreč album We Will Never Be The Same izšel tudi v vinilni obliki. Album, ki je bil posnet z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana, želi opozoriti na vse večje razdalje med ljudmi ter predvsem na vedno večjo potrebo po medsebojnem spoštovanju. Vinilno izdajo je z ilustracijami oplemenitila grafična oblikovalka Tinka Mesec Tomazin, izšla pa je v omejeni nakladi.

Zasvojenost z igranjem iger na srečo (gambling disorder) in zasvojenost z igranjem računalniških iger (gaming disorder) sta nekemični zasvojenosti, ki sta uradno priznani kot zasvojenost v mednarodni klasifikaciji bolezni. Več kot je priložnosti, več ljudi bo igralo igre na srečo, več ljudi kot bo igralo, več jih bo postalo zasvojenih. Daleč najbolj razširjene igre na srečo so športne stave, ki pa so se iz fizičnih stavnic preselile v spletne prostore – med njimi so najnovejši in vse bolj priljubljeni tudi prostori za trgovanje z napovedmi dogodkov, tako imenovani napovedni trgi. Kdo vse stavi, kako zaščititi mladoletne in ali je trgovanje s kriptovalutami tudi igra na srečo? Več o tem se je Urška Henigman prek povezave z Mariborom pogovarjala z Rokom Gumzejem, strokovnim delavcem in svetovalcem na Logoutu, Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta.

Projekt digitalnega evra postaja vse bolj otipljiv. Evropska centralna banka je v teh dneh izbrala 36 ponudnikov plačilnih storitev, ki bodo v evrskem območju sodelovali pri pilotu digitalnega evra. Med izbranimi ponudniki je tudi Nova Ljubljanska banka. Proces testiranja se pričenja v drugi polovici prihodnjega leta in bo trajal 12 mesecev. Če bo šlo vse po načrtih in če bodo projektu zeleno luč prižgali tudi v Evropskem parlamentu, bi lahko z digitalnimi evri začeli plačevati v začetku leta 2029. V kateri fazi je uvedba digitalne valute v državah evrskega območja in o drugih vprašanjih vezanih na elektronsko valuto smo se pogovarjali z guvernerjem Banke Slovenije Primožem Dolencem.

Minevajo 4 leta od največjega požara v zgodovini samostojne Slovenije. Danes, točno pred štirimi leti je na Krasu prvič zagorelo in takrat si še nihče ni predstavljal, da bo boj z ognjenimi zublji trajal več kot dva tedna, da bodo v veliki nevarnosti tako domačini kot njihovo premoženje. Ob tej obletnici se je Eva Furlan vrnila na goriški Kras in s sogovorniki preverila, kaj se je spremenilo v času od ene izmed največjih naravnih katastrof pri nas.

Predlog uvedbe tako imenovanega turističnega evra, ki ga predvideva koalicijska zaveza, je naletel na ostre kritike turističnega gospodarstva. Stroka opozarja, da bi nova dajatev lahko zmanjšala konkurenčnost slovenskega turizma, v Združenju sobodajalcev Slovenije pa poudarjajo, da je predlog nesprejemljiv in v nasprotju z obljubami vlade, da ne bo uvajala novih davkov.

Rusija, ena največjih proizvajalk nafte na svetu, se sooča z energetsko krizo, ki jo nekateri opisujejo kot največjo v času sodobne države. Toda goriva ne zmanjkuje zato, ker bi državi zmanjkalo surove nafte. Težava nastaja v rafinerijah, kjer jo predelujejo v bencin, dizelsko in letalsko gorivo. Ukrajinski napadi so v zadnjih mesecih večkrat ustavili proizvodnjo v nekaterih največjih obratih, posledice pa se kažejo v omejevanju prodaje, daljših vrstah in velikih razlikah med regijami. Oblasti so omejile izvoz, povečale nadzor nad trgom in začele iskati gorivo tudi v tujini. Tako država, ki izvaža nafto, del lastne surovine posredno kupuje nazaj v obliki dražjih končnih derivatov. Kriza pa lahko vpliva tudi na Evropo, saj se zanjo in za Rusijo vse bolj prepletajo iste dobavne poti.

Dolgo obdobje vročine in pomanjkanja padavin pušča posledice. Agencija za okolje opozarja na zelo sušne razmere v večjem delu Slovenije, predvsem na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in Obali. Kaj lahko v takšnih razmerah naredijo pridelovalci zelenjave in vrtičkarji? Kako pravilno zalivati in katere ukrepe je smiselno sprejeti, da rastline lažje preživijo vročino? O tem smo se pogovarjali z Natalijo Pelko s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto.

V Murski Soboti se je končal tridnevni tabor vrtca Murska Sobota, ki že četrto leto povezuje prekmurske in porabske otroke. Najmlajši so s pomočjo igre, ustvarjanja in druženja krepili uporabo slovenskega jezika ter spletali nova prijateljstva. O tem, kako pomembna so takšna srečanja za ohranjanje jezika in identitete porabske skupnosti, pa več v prispevku Vide Toš.

Dijaka zaključnega letnika dvojezične srednje šole v Lendavi sta s svojim maturitetnim projektom letos dokazala, da lahko znanje uspešno preneseta tudi v prakso. Lotila sta se zahtevnega tehničnega izziva, ki je zahteval veliko načrtovanja, sodelovanja in vztrajnosti. Kaj sta ustvarila, kako je nastajala njuna zamisel, s kakšnimi izzivi sta se srečevala in kakšen je končni rezultat, je preveril Sandi Horvat.

Država je v prvem polletju tega leta iz proračuna porabila 8,9 milijarde evrov, s tem pa je ustvarila za 1,2 milijarde primanjkljaja. V primerjavi z enakim obdobjem lani smo več sredstev namenili za socialne transferje, investicije in stroške dela v javnem sektorju, so izračunali na finančnem ministrstvu. Izdatki so rasli občutno hitreje od prihodkov, je opozoril tudi Fiskalni svet, ki od vlade pričakuje konkreten kratkoročni in srednjeročni načrt konsolidacije. Kot nam je v pogovoru pojasnil predsednik dr. Davorin Kračun, niso potrebni drastični rezi. Komentiral je tudi predlog za prenos upravljanja državnega premoženja na Nacionalni demografski sklad in za vzpostavitev ločenih plačnih stebrov za različne poklice, na primer zdravstvo.

Kaj se zgodi, ko za nekaj dni mesto začne dihati v ritmu jazza? Ko improvizacija postane skupni jezik, različni glasbeni svetovi pa se srečajo na istem odru? Odgovore na ta vprašanja je minuli konec tedna ponudil Jazz Festival Ljubljana. Reportažo po festivalu sta pripravili glasbeni urednici Alja Kramar in Tina Žun. Foto: Nada Žgank

Eden najučinkovitejših ukrepov pri preprečevanju vseh vrst odvisnosti - tudi pri mladih kot eni najranljivejši skupini - je preventivna dejavnost, poudarjajo strokovnjaki. Kljub temu njeno financiranje ostaja skromno in ujeto v past kratkoročnega razmišljanja. Sodobna preventiva sicer ne vključuje več le ene substance ali ene institucije, ampak povezuje vse pristojne akterje in poznavalce področja na lokalni in državni ravni, vse pomembnejšo vlogo pa dobiva tudi umetna inteligenca. Zakaj bi se preventiva morala začeti že v zgodnjem otroštvu, kaj lahko storijo starši in kako lahko umetna inteligenca pomaga pri načrtovanju učinkovite preventive? O tem se je Nataša Mulec pogovarjala z Matejem Koširjem, direktorjem Inštituta Utrip, ki se ukvarja z raziskovanjem in ozaveščanjem o posledicah rabe alkohola, tobačnih izdelkov, prepovedanih drog in nekemičnih zasvojenosti.

Na obisku v Sloveniji sta te dni rojaka iz Avstralije Branko Fabjančič in Marko Krope. Navdušena motorista slovenskih korenin, ki med drugim segajo do Javorja na Krasu oziroma do Ptuja, sta na motorjih raziskovala Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško; Branko se je odpravil celo do Bosne in Hercegovine. Ob tem sta popotnika za rojake v Avstraliji posnela utrinke obiska, nekaj pa sta jih delila tudi z nami.

Saksofonist, skladatelj in improvizator Lenart De Bock je eden najdejavnejših predstavnikov mlajše generacije slovenskega jazza. Poznamo ga kot vodjo svojega kvinteta, sovodjo tria Soothsayer in člana kolektiva Zhlehtet. Pomemben mejnik njegovega avtorskega ustvarjanja predstavlja album A Plea for Tenderness, ki je izšel leta 2025. Lenart De Bock je letošnji umetnik v rezidenci Jazz Festivala Ljubljana.

Za ameriško jazzovsko pevko Dee Dee Bridgewater jazz nikoli ni pomenil omejitve, ampak prostor svobode. Ta ustvarjalna svoboda jo je vodila tudi v muzikal, soul, gledališče in film. V več kot šestdesetih letih kariere je posnela več kot dvajset albumov in sodelovala z vrsto pomembnih jazzovskih glasbenikov, med njimi Sonnyjem Rollinsom, Dizzyjem Gillespiejem, Dexterjem Gordonom, Rayem Charlesom in B. B. Kingom. Dee Dee Bridgewater bo s svojim kvartetom we Exist! nastopila na 67. Jazz festivalu Ljubljana.

Banka Slovenije priporoča, da doma hranimo dovolj gotovine za kritje 3-dnevnih stroškov. Kakšne so izkušnje in kako ravnamo?

Soweto Kinch je večkrat nagrajeni glasbenik in eno najbolj zanimivih imen na britanski jazzovski, pa tudi hip-hop sceni. Končal je študij zgodovine, vodi svojo oddajo na Radiu BBC, pripravlja pa tudi gledališke performense. Pred kratkim je predstavil zadnji del svoje trilogije (Black Peril, White Juju, Soundtrack to Apocalypse), ki jo je pripravljal z Londonskim simfoničnim orkestrom. Soweto Kinch bo s svojim triem nastopil na 67. Jazz festivalu Ljubljana.

Ali nas voda res najbolj odžeja? Kaj pa limonada in naravni sokovi, ledeni čaj, izotonični napitki in pijače z mehurčki, ali pa nesladkan zeliščni čaj? V vročini potrebuje naše telo več tekočine kot običajno. Družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček svetuje, naj pijemo enakomerno čez ves dan: »Če ste v zaprtih in hlajenih prostorih zadošča od litra in pol do 1,7 litra tekočine na dan; kar je približno deciliter vode na uro.« Ali nas voda res najbolj odžeja? Kaj pa limonada in naravni sokovi, ledeni čaj, izotonični napitki in pijače z mehurčki, ali pa nesladkan zeliščni čaj? Zakaj zdravniki odsvetujejo alkoholne, energijske in kofeinske pijače? Kako dehidracija prizadene otroke? Kako pa vpliva na zdravje starejših, srčnih in ledvičnih bolnic ter bolnikov? Odgovarja doc. dr. Nena Kopčavar Guček, ki je kolegu Iztoku Koncu najprej pokazala preprost test, s katerim lahko preverimo, ali smo dehidrirani. Foto: Slika je simbolična/ Pixabay Zvok: Zvok vode iz pipe/ Freesoundslibrary.com

Mladi naj bi si želeli predvsem dela od doma, hitrega zaslužka in kariere vplivnežev. A anketa e-Študentskega servisa kaže nekoliko drugačno sliko. Mlade še vedno privlačijo poklici v zdravstvu, cenijo varnost zaposlitve, največji vzorniki pa ostajajo njihovi starši. Med študentskim delom nabirajo različne izkušnje, včasih pa opravljajo res nenavadna dela. S strokovno direktorica omenjenega servisa in strokovnjakinjo za mlade in trg dela Vesno Miloševič Zupančič se je pogovarjala Urška Valjavec.

Na Pušči v Prekmurju deluje edino romsko prostovoljno gasilsko društvo v Evropi. Društvo, ki letos zaznamuje več kot dve desetletji delovanja, ne skrbi le za požarno varnost, temveč tudi za reševanje življenj. Med njihovimi 20 operativnimi gasilci je namreč že osem usposobljenih prvih posredovalcev, ki ob nujnih primerih pomagajo ljudem še pred prihodom reševalcev. V Prekmurju so le tri enote prvih posredovalcev, ob enoti na Pušči sta enoti še v Puconcih in Rogašovcih. Sandi Horvat je preveril, kako pomembna je njihova vloga v skupnosti in kako so se iz skromnih začetkov razvili v sodobno in nepogrešljivo enoto.

Danes zaznamujemo dan državnosti, v spomin na formalno razglasitev Slovenije kot samostojne države pred natanko petintridesetimi leti. Da Slovenija postane suverena in neodvisna država, smo izglasovali na plebiscitu, 23-ega decembra 1990. Na omenjeni dan se je na volišče v Novem mestu odpravila tudi Jelisava Dobovšek Sethna – Biba, kot jo kličejo prijatelji. Zgodba je toliko bolj posebna, ker je v mesto ob Krki, sicer svoj rojstni kraj, prišla iz Tokia.

Letos mineva 50 let od začetka obratovanja trboveljskega dimnika, enega najbolj prepoznavnih simbolov Zasavja. Objekt, ki je desetletja služil energetiki, danes dobiva tudi nove vsebine. Med njimi je kulinarično doživetje Večerja v dimniku, ki obiskovalcem omogoča vstop v sam dimnik in drugačen pogled na industrijsko dediščino.

Slovenija praznuje 35 let samostojne države, dan državnosti. Samostojna država je bila izbojevana tudi z orožjem v desetdnevni vojni. Ena od večjih bitk za samostojno Slovenijo je potekala na klancu Medvedjek, kjer je bila zaustavljena kolona oklepnih vozil jugoslovanskega armade. Spomini udeležencev na takratne dogodke so že živi. Gostimo udeleženca bojev, predsednika trebanjskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zvoneta Marolta, ki pravi, da so spomini po 35 letih še vedno živi; in novomeškega slikarja Janka Orača, ki je bil vpoklican v enoto teritorialne obrambe deset dni pred začetkom vojne; ognjeni spopad je bil kljub vsemu zanj veliko presenečenje.

Skoraj dve desetletji po začetku intenzivnejših politik za izboljšanje položaja Romov v Sloveniji se številni izzivi še vedno niso bistveno spremenili. Na mednarodni dvodnevni romski konferenci v Murski Soboti, ki se je končala danes, so predstavniki romske skupnosti, države in evropskih ustanov razpravljali o napredku, pa tudi o težavah, ki še vedno ostajajo od izobraževanja in bivalnih razmer do političnega vključevanja. Mednarodno konferenco je v sodelovanju z vladnim uradom za narodnosti pripravila krovna romska organizacija Svet romske skupnosti.

Plače slovenskih poslank in poslancev se višajo, madžarski poslanci pa so nedavno sprejeli zakon, po katerem si bodo plače znižali za 40 odstotkov. So lahko dober vzgled?

V Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah je v okviru zaključnega dogodka Tednov vseživljenjskega učenja Lahko si navdih!Andragoški center Slovenije razglasil NAJzgodbo vseživljenjskega učenja 2026. Med 12 prejemniki letošnjih Priznanj ACS in približno 10.000 oddanimi glasovi javnosti je največ podpore prejela življenjska pot Maria Žnidaršiča, ljubiteljskega fotografa, lokalnega kronista in glasnika Loške doline, ki je digitalna znanja začel pridobivati po 50. letu. Žnidaršič je s fotografijami in zapisi postal pomemben povezovalec skupnosti – njegova dela ne dokumentirajo le dogodkov, temveč ohranjajo spomin na kraj ter povezujejo domačine in izseljence po svetu.

Prejšnji teden je češka vlada predlagala zakon, po katerem bi ukinili plačevanje prispevka za javne medije in ga nadomestili s proračunskimi sredstvi. Obseg financiranja medijev bi se zmanjšal za 15 odstotkov. Nasprotniki predloga svarijo, da gre Češka po poti Slovaške; tamkajšnja vlada si je s podobnim ukrepom zagotovila nemoteno vmešavanje v medijsko poročanje. Javni mediji potrebujejo stabilno in politično neodvisno financiranje, če želijo učinkovito opravljati svojo demokratično vlogo. Medijski analitik Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Will Davies opozarja, da je neposredno financiranje iz državnega proračuna najbolj izpostavljeno političnim pritiskom. Neustrezno financiranje javnega medijskega servisa oslabi javni medij, s tem pa tudi družbo. Pri tem ne gre le za informativne vsebine, pač pa so ogrožene tudi kulturne, izobraževalne in manjšinske vsebine, prenosi športnih dogodkov, domača produkcija.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je nedavno predstavilo novo spletno in mobilno aplikacijo eLastovka, ki je namenjena slovenskim državljanom na potovanjih in začasnem bivanju v tujini. Aplikacija uporabnikom omogoča hiter dostop do ključnih informacij za varno potovanje, med drugim do potovalnih nasvetov in ocen tveganja za posamezne države, kontaktnih podatkov diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije ter nujnih številk v tujini. Še več podrobnosti je predstavil vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Viktor Mlakar.

Telesna zmogljivost slovenskih otrok in mladostnikov se šest let po začetku epidemije še ni vrnila na predkoronsko raven, kažejo preliminarni rezultati meritev za Športnovzgojni karton 2026. Dekleta in fantje med 6 in 18 let tudi 5 let ne dosegajo predkoronske ravni gibalne učinkovitosti, gibljivosti, hitrosti izmeničnih gibov in deleža prekomerno hranjene mladine, kar po mnenju strokovnjakov vpliva ne le na njihove športne, temveč tudi učne dosežke. Čeprav je slovenska mladima med najboljšimi v Evropi, pa se slaba tretjina otrok in mladih sploh ne ukvarja z rekreacijo ali s športom. Sogovornik: prof. dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK, član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in avtor preliminarnega poročila.

Na Hrvaškem so lani zabeležili 1,7 milijona prihodov slovenskih turistov. Številni imajo na Jadranski obali lastne nepremičnine, drugi se iz leta v leto vračajo na iste parcele v kampih ali v apartmaje v hrvaških obalnih mestih. Da bi bile njihove počitnice čim bolje brezskrbne, slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem zadnjih nekaj let pred poletno sezono pripravi praktične nasvete pred potovanjem, ki jih je zbrala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.

Na splošni maturi morajo dijaki opraviti pet predmetov. Poleg treh obveznih – slovenščine, matematike in tujega jezika – izberejo še dva izbirna predmeta. Leta 2013 se je za kemijo kot izbirni predmet odločilo več kot 6.700 maturantov, med njimi tudi Matej Mohorič. Mohorič je danes profesionalni kolesar in prvi Slovenec z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v kategoriji mlajših članov. Izpit iz kemije pa je opravljal kar v kolesarskem dresu, saj je istega dne nastopil na Dirki po Sloveniji, pozneje pa postal tudi zlati maturant. Kako mu je uspelo uskladiti vrhunski šport in priprave na maturo, ga je vprašala Lana Furlan.

Erik Logar je strokovnjak za varno mobilnosti pri AMZS in se vsak dan vozi v službo v Ljubljano. Z njim smo se v terenskem studiu Prvega v Idriji pogovarjali o značilnostih ceste in varnosti na poti. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

V Čipkarski šoli učijo veščin klekljanja idrijske čipke, skrbijo, da se dediščina prenaša na mlajše rodove, izdajajo priročnike za klekljanje, ustvarjajo tržne izdelke visoke kakovosti, imajo status rokodelskega centra. Zanimanje za učenje klekljanja med najmlajšimi ne upada. V izobraževalnem programu za otroke in mladino imajo v tem šolskem letu vpisanih 507 otrok in mladih. Oddelki delujejo v Idriji, Spodnji Idriji, Ledinah, Cerknem, Godoviču, na Colu, v Podkraju in Vipavi. Izobraževanj za odrasle pa se je letos udeležilo več kot 200 klekljaric in klekljarjev. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Na 900 metrih nadmorske višine, na Mrzlem Vrhu nad Idrijo, stoji kmetija, ki jo mnogi zaradi odmaknjene lege povezujejo s predstavo o »koncu sveta«. Vendar prav tukaj nastaja zgodba o razvoju, podjetnosti in vztrajnosti. Gašper Kosmač je kmetijo prevzel pred desetimi leti kot mladi prevzemnik in jo skupaj s starši ter bratom razvija v sodobno govedorejsko kmetijo s pasmo angus. Kako danes poteka življenje in delo na strmih pobočjih, s kakšnimi birokratskimi in gospodarskimi izzivi se soočajo slovenski kmetje ter ali je mogoče od kmetijstva tudi živeti? Kmetijo je obiskal Marko Rozman. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Eden od večjih izzivov v Idriji sta obnova in vzdrževanje cest. Brez ustreznih cestnih povezav namreč ni povezanosti. Naselja v občini so razpršena, teren je zahteven in svoj davek terjajo tudi vremenske razmere. Za lokalne ceste v občini skrbi Komunala Idrija, za državne pa Cestno podjetje Gorica. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Boža Vencelj in Danila Zalatál na FB strani Grapa Idrija objavljata zgodbe v idrijskem narečju. O njegovih značilnostih smo se pogovarjali z njima in povedali tudi kakšno v kleni idrijščini, ki ne bo izumrla, saj obe z vnuki in tudi med seboj govorita izključno v idrijskem narečju. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Idrija je v zadnjem času bogatejša za nove kolesarske poti, ki odpirajo še več možnosti za aktivno preživljanje prostega časa domačinov in obiskovalcev. Kakšen pomen imajo za razvoj kraja, komu so namenjene in zakaj idrijsko hribovje že dolgo velja za pravi raj za cestne in gorske kolesarje? O tem smo govorili z ljudmi, ki Idrijo in njene ceste poznajo najbolje poznajo. Med njimi je tudi IdrijčanValter Bonča, eden najuspešnejših slovenskih kolesarjev. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL

Pevka in interpretka Nina Strnad po več kot dveh desetletjih glasbene kariere prvič stopa v ospredje tudi kot avtorica. Danes, 15. junija, je namreč izšel njen avtorski prvenec Iskreno, na katerem predstavlja osebne zgodbe in glasbo, ki je nastajala več let. O albumu, ustvarjanju in sodelovanju z vrhunskimi slovenskimi jazzovskimi glasbeniki se je z Nino Strnad pogovarjala glasbena urednica Tina Žun.

Ekologi brez meja v okviru projekta "Pet minut veselja" zbirajo podatke o ravnanju z igračami v gospodinjstvih. Ker v Sloveniji nimamo podatkov o tem, koliko igrač kupujemo, ponovno uporabljamo ali zavržemo, želijo z raziskavo ustvariti prvo širšo sliko o usodi igrač po koncu njihove uporabe ter pridobiti podlago za prihodnje ukrepe na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe. Projekt je predstavila predstavnica društva Ema Otavnik.

Od genetike raka do biodiverzitete na poljih: zgodbi raziskovalk, ki ju je nagradil UNESCO 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.Začeli smo marca v Italiji, ko smo pobliže spoznali enega zadnjih vpisov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, italijansko kuhinjo. Aprila smo prisluhnili glasovom, ki jih prepogosto preslišimo – glasovom otrok, ki so v projektu Veter miru razmišljali, risali in prepevali o miru. Od ohranjanja nesnovne kulturne dediščine in izobraževanja o miru, ki sta pomembni nalogi Unesca, gremo danes k spodbujanju znanosti. Unesco to počne na več načinov: s spodbujanjem mednarodnega znanstvenega sodelovanja, podporo raziskavam in inovacijam, posebnimi znanstvenimi programi, pa tudi z različnimi nagradami in priznanji znanstvenikom in znanstvenicam. Andreja Čokl se je pogovarjala z dvema znanstvenicama: prva, dr. Kyriaki Michailidou s Cipra, je lani prejela pomembno mednarodno nagrado UNESCO-Al Fozan za znanstvenike na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike za svoje raziskave na področju genetike raka dojk. Živa Alif, ki pripravlja doktorat s področja varstva narave v kmetijskih ekosistemih, pa je ena od letošnjih prejemnic priznanja nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«.

Začenja se poletna turistična sezona. Kaj v hotelih, restavracijah in gostinskih lokalih najbolj jezi goste? Kaj najbolj razburi natakarje? O tem smo se pogovarjali z Maticem Kriterjem, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za upravljanje hotelov ter usposabljanje strežnega osebja. Ustanovitelj Kriter akademije (diplomant prestižne hotelirske šole Cesar Ritz, z več kot 20-letnimi izkušnjami dela pri vodilnih svetovnih verigah na treh celinah) poudarja, da ima gost le dve nalogi. Kateri? Odgovor slišite v prispevku.