Aktualna tema

Premier Janez Janša predlaga, da bi se okoli 50.000 zaposlenih iz javnega sektorja postopoma preusmerilo v gospodarstvo, kjer manjka delovne sile. Ali takšen predlog podpirate? Je to sploh mogoče? Razmišljajo poslušalke in poslušalci.

Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani je odprl razstavo Preteklost v rokah prihodnosti, s katero zaznamujejo 70 let delovanja Centra za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva. V sedmih desetletjih je center skrbel za ohranjanje številnih dragocenih rokopisov, knjig, fotografij, zemljevidov, načrtov ter druge pisne in grafične dediščine. Kaj vse se skriva za tako dragocenimi predmeti in kako se je ta stroka v 70 letih spremenila? Podrobneje v pogovoru z vodjo Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije Lucijo Planinc.

Družbena omrežja izkoriščajo vplivneži in podjetja, da na njih tržijo svoje produkte. Že nekaj let pa to uporabljajo tudi politiki, še posebej v času lokalnih volitev in kar petih referendumov, ki zaznamujejo tudi letošnjo jesen. Kako pa to vpliva na naše dojemanje politike?

Vzroki za podnebno krizo, izgubo biotske raznovrstnosti in pomanjkanje virov izvirajo iz prekoračitve meja in ideje, da za dobro življenje potrebujemo čedalje več. Na tej ideji temelji ves naš gospodarski sistem. Ekološki ekonomist Giacomo D'Alisa pa opozarja, da potrebujemo drugačen sistem vrednot. Gospodarska rast v zadnjih dvajsetih netih ne povečuje splošne blaginje, saj se kapital vse bolj kopiči v rokah elit. Eden od primerov je stanovanjska kriza, ki je posledica tega, da na stanovanje gledamo kot na naložbo, ne na dom. Posledično tisti, ki imajo denar, z nakupi stanovanj le-ta dražijo, tako da je dostop do njih ljudem z nižjimi dohodki vse bolj omejen. Giacomo d'Alisa je v Kostanjevici na Krki sodeloval na mednarodni šoli odrasti na povabilo Policy Lab.

Ideja za Hišo eksperimentov v Ljubljani se je pred več kot tridesetimi leti na postdoktorskem študiju v ZDA porodila fiziku dr. Mihi Kosu. Svoja vrata je odprla leta 1996. Ob odprtju razstave na Krakovskem nasipu v Ljubljani se je v studiu Prvega mudil njen ustanovitelj in direktor dr. Miha Kos. Odgovoril je na vprašanja: kateri so bili vzponi in padci Hiše eksperimentov, kakšna bo prihodnost hiše v prostorskem in finančnem smislu ter zakaj je pomembno varno okolje za delanje napak.

Ko potujemo v tujino, se večinoma zanašamo na angleščino. A vedno ne pomaga. Takrat se začne sporazumevanje z rokami, mimiko, pantomimo in predvsem z veliko dobre volje. In ravno v takih situacijah, v katerih se precej težko razumemo, nastajajo precej smešni trenutki. In prav ti so bili navdih za gledališki projekt Bridges, v katerem improvizatorji iz različnih držav na odru raziskujejo, kaj se zgodi ko besede niso dovolj.

Marko Rozman se je v Aktualni temi pogovarjal s Petro Medved o Mednarodnem tednu gluhih, ki je posvečen praznovanju znakovnega jezika in kulture gluhih.

Pred državnim zborom so danes protestirale igrače. Z zahtevami so Ekologi brez meja opozorili na spregledan problem ravnanja z odpadnimi igračami. Podatki njihove raziskave kažejo, da v Sloveniji zavržemo 881 ton igrač na leto. Kaj se zgodi z njimi, ko jih otroci ne uporabljajo več, kaj lahko naredimo drugače in kaj bi pomenila razširjena odogovrnost proizvajalca? Odgovore na ta vprašanja izveste v prispevku.

Večina ljudi bi se odločila za javni prevoz, če bi bil ta zanesljiv. Gneče na cestah mnogim prinesejo slabo voljo in stres. A zaradi počasnih voženj – na določenih odsekih vozi le 50 km/h – tudi vlak zamuja, avtobusi pa so nabito polni. Slovenske železnice pravijo, da je treba nadgraditi železniško infrastrukturo.

Postajamo vse bolj dolgoživa družba. Leta 2024 je bila v Sloveniji povprečna starost ob smrti pri moških skoraj 76 let in pri ženskah skoraj 83. Toda daljše življenje prinaša tudi nove izzive. Ker je starejših prebivalcev vse več, se mora spremembam v staranju prebivalcev prilagajati celotna družba – tako starejši kot tudi mlajše generacije. Razprave na to temo se je udeležila Lucija Vidergar.

Društvo potnikov Slovenije bo na dan brez avtomobilov praznovalo prvo obletnico. Vanj se lahko včlanijo uporabniki javnega potniškega prometa, da bi tako postali poročevalci s terena in da bi skupaj pripomogli k izboljšanju učinkovitosti in uporabnosti slovenskega potniškega prometa. Cirila Štuber se je o možnostih za izboljšave slovenskega potniškega prometa pogovarjala z Matijo Venetom, predsednikom Društva potnikov Slovenije.

11. oktobra nas čakajo en zakonodajni in trije posvetovalni referendumi – tudi o morebitni ukinitvi RTV prispevka. Kaj pa pravijo poslušalke in poslušalci?

Ko govorimo o spodbujanju lokalno pridelane hrane v šolah in tudi drugih javnih zavodih, se v praksi srečujemo z ovirami, povezanimi tako s ceno kot z omejitvami v šolskih kuhinjah in zagotovitvijo zadostnih količin. O tem, kako se da učinkovito povezati pridelovalce, občine in šole, je na nedavni konferenci Dovolj za vse spregovorila Alice Carradori iz italijanskega javnega podjetja Qualità & Servizi, ki zagotavlja šolske malice v sedmih toskanskih občinah, večina hrane, ki jo ponujajo, pa je lokalnega izvora. Pomemben del njihovega poslanstva je tudi zmanjšanje količin zavržene hrane in pa vrnitev k tradicionalni sredozemski prehrani, ki vključuje manj mesa.

Septembra se začenja nova evrovizijska sezona. Bo kaj drugačna, ker je letošnje, 70. tekmovanje za Pesem Evrovizije na Dunaju bojkotiralo pet držav - med njimi Slovenija - kot znak nasprotovanja sodelovanja Izraela v času vojne v Gazi, ob humanitarni katastrofi in očitkih o političnem vplivu na tekmovanje in glasovanje?

Danes mineva 25 let od terorističnih napadov 11. septembra 2001, ki so globoko zaznamovali ZDA in ves svet, najbolj pa New York. Za generacije, ki so bile takrat še otroci ali pa se še niso rodile, je ta dan del zgodovine. Za tiste, ki so bili tam, pa so slike, vonjave in zvoki še vedno del zelo živih osebnih spominov. New York se je po napadih spremenil – v občutku varnosti, v vsakdanjem življenju in tudi v odnosih med ljudmi. Tudi dopisnik Slovenske tiskovne agencije Robi Poredoš je bil 11. septembra 2001 v New Yorku. Kako je tistega jutra doživljal mesto in kako je poročal v naslednjih dneh in tednih?

Pred nami je predlog pomembnih zakonodajnih sprememb, ki zadevajo RTV Slovenija, ne le prihodnost tega javnega medija, pač pa tudi spremembo slovenske medijske krajine. O tem, kaj spremembe upravljanja in načina financiranja pomenijo za neodvisnost javnega RTV-servisa, se je Luka Robida pogovarjal z namestnikom generalnega direktorja Evropske radiodifuzne zveze oz. EBU Jeanom Philipom De Tenderjem. EBU je nedavno pozvala k močnejšim varovalkam, ki bi v okviru predlaganega zakona poskrbele za zaščito institucionalne in uredniške neodvisnosti tega medija - zato vprašanje: katere so glavne skrbi glede tega zakonodajnega predloga in kakšne posledice bi lahko imel za RTV Slovenija?

Izšla je slovenska izdaja Guinnessove knjige rekordov za leto 2027. Med več kot 3000 rekordi je mogoče najti tudi novi slovenski imeni. Anže Zavrl je najhitreje pretekel maraton s harmoniko, Blaž Slanič pa popolnoma v ognju najhitreje na enokolesu prevozil 100 metrov tudi med žongliranjem s tremi predmeti.

Francoska študija, ki je raziskovala mikroplastiko v pijačah, je ugotovila, da je v pijačah, ki so v steklenicah, več mikroplastike kot v pijačah, ki so v plastenkah. Dr. Saša Aden se je poglobila v rezultate in ugotovila, da mikroplastika v pijačah še zdaleč ni največjia težava in da raziskava ni upoštevala drugih onesnaževal. Prisluhnimo, zakaj še naprej priporoča pitje vode iz steklenic oz. še bolje kar iz pipe.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so čakalne vrste najdaljše v revmatologiji, ortopediji, dermatologiji, kardiologiji in nevrologiji. Odvisne so od vrste storitve, stopnje nujnosti in izvajalca. Kakšne so vaše izkušnje?

V nekaterih veterinarskih ambulantah je ob koncu avgusta zaradi velikega navala lastnikov celo zmanjkalo mikročipov za mačke. Obvezno označevanje in registracija mačk bosta sicer začela veljati šele 1. januarja prihodnje leto. Do takrat velja prehodno obdobje, v katerem država kot spodbudo delno sofinancira označitev in registracijo. Zakaj so številni lastniki pohiteli prav v zadnjih dneh avgusta? Kaj bo obvezno označevanje prineslo in ali lahko pomaga tudi pri problemu zapuščenih mačk? O tem v pogovoru z Damjano Grobelšek, vodjo sektorja za zdravje in dobrobit živali z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Skrajno desna Alternativa za Nemčijo je na volitvah v zvezni deželi Saška - Anhalt prejela več kot 44 odstotkov glasov in tako podvojila volilni izid iz leta 2021. Krščanskodemokratska unija (CDU), ki je deželo vodila 24 let, je prejela le manj kot 18 odstotkov glasov. Podrobnejša analiza z Majo Derčar, dopisnico iz Nemčije.

Jutri zaznamujemo svetovni dan poškodbe hrbtenjače. Dan je namenjen opozarjanju na posledice okvar hrbtenjače, ki so najpogosteje posledica padcev, prometnih, delovnih ali športnih nesreč ter tudi različnih bolezni. Kako zahtevna je rehabilitacija ter kakšno podporo posamezniki po poškodbi ali bolezni potrebujejo? Kako poteka projekt »Tudi jaz bi šel noter«, katerega cilj je zagotoviti, da bi gibalno ovirani ljudje brez ovir vstopali v javne prostore, ter kaj pomeni šport za čim samostojnejše in kakovostnejše življenje teh ljudi, pa v prispevku Petre Medved.

Slaba polovica, točneje 42 %, Slovencev ne bere knjig, če te niso povezane s šolo ali službo, več kot tri knjige na leto prebere le tretjina Slovencev, le 26 % četrtošolcev pa ima starše, ki radi berejo, kažejo raziskave. Hkrati z upadom bralne kulture se slabšajo tudi rezultati bralne pismenosti slovenske mladine. V Sloveniji sicer poznamo kar nekaj projektov, ki to problematiko naslavljajo, zdaj pa se je rodila tudi nacionalna pobuda Branje na recept, ki je v želji za večje veselje do branja knjig povezala različne stroke in področja: pediatrijo, vzgojo, izobraževanje in založništvo. 20 tisoč triletnikov bo na sistematičnem zdravstvenem pregledu prejelo otroško revijo Cicido, njihovi starši zgibanko o pomenu skupnega branja, v okviru pobude pa se bodo zvrstili tudi dogodki za starše in šolnike.

V Podlipi in Smrečju odgovor na to vprašanje poznajo že desetletja. Tamkajšnja krajevna skupnost ima v lasti dva vodovodna sistema, zanju skrbi sama in tudi preverja, kakšna voda priteče do uporabnikov. Toda lastni vodni vir ni samo vprašanje cevi, črpalk in vode v podtalju. Je tudi odgovornost – za kakovost, vzdrževanje, nadzor in varnost ljudi, ki to vodo pijejo. Kaj pomeni prevzeti takšno odgovornost? So lahko lastne vrtine rešitev za manjše skupnosti in kaj vse je treba vedeti, preden zavrtamo v tla? O izkušnji Podliškega vodovoda, kakovosti pitne vode in pasteh ter priložnostih lastne oskrbe s pitno vodo v pogovoru z domačinom Jožetom Malovrhom ter strokovnjakoma Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Igorjem Strmškom in Klaro Kopše Zorko.

Popravljanje koles. Srčnost. Zagnanost. Smeh. To so le nekatere izmed besed, ki lahko opišejo to, kar počnejo prostovoljci Ljubljanske kolesarske mreže. Oktobra lani so začeli zbirati rabljena kolesa, od letošnjega aprila naprej pa kolesa v okviru projekta Knjižnica koles izposojajo vsem, ki bi radi najeli kolo za čas od enega tedna do treh mesecev. Kolesa v tem času ni treba vračati, najem lahko po potrebi tudi podaljšate. Več o projektu v prispevku Lucije Vidergar, ki se je udeležila popravljanja in pripravljanja koles za izposojo novim uporabnikom.

Ko govorimo o kulturni dediščini, najprej pomislimo na predmete, oblačila, vzorce, šege in navade. A dediščina se pogosto skriva tudi v nečem veliko bolj vsakdanjem – v hrani, receptih in spominih, ki jih delimo za skupno mizo. Za Oksano Gorešnik iz Ukrajine tako kulinarika ni samo priprava hrane, ampak tudi način pripovedovanja o domu, družini in kulturi. Pretekli teden je v Slovenskem etnografskem muzeju ukrajinsko tradicijo predstavila skozi okuse, glasbo, zgodbe in pregovorno slovansko gostoljubnost.

Obrtna zbornica je dopoldne v Ljubljani pripravila tradicionalni 21. forum obrti in podjetništva, na katerem so predsedniku vlade in ministrom predstavili 149 zahtev, povezanih v Strategijo razvoja malega gospodarstva do leta 2030. Od zdajšnje vlade pričakujejo zelo veliko, so poudarili, zadovoljni so s prvimi potezami, izpostavljajo interventni zakon za razvoj Slovenije. Tudi vlada pri referendumu o tem zakonu in uvajanju ukrepov nasploh računa na podporo gospodarstva, ocenjuje pa, da so zahteve malega gospodarstva v veliki meri že vgrajene vladno koalicijsko pogodbo. Povzemamo sporočila vlade in obrtne zbornice, dodajamo izjave po sestanku prevoznikov s pristojnim ministrom glede subvencioniranja pnevmatik in nafte, pogovarjali smo se tudi s finančnim ministrom Andrejem Šircljem.

Na Bledu poteka drugi in hkrati sklepni dan Blejskega strateškega foruma. Potem ko so včerajšnji nastopi političnih voditeljev odpirali predvsem širša vprašanja o vlogi in položaju Evrope v vse bolj napetih mednarodnih okoliščinah, se današnje razprave osredotočajo na konkretnejša vprašanja, kot so širitev Evropske unije, odnosi z Združenimi državami Amerike, prihodnost evropskega stebra zveze Nato in varnost na stari celini.

Včeraj ob 17.00 je dijaški dom Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole v Postojni ponovno oživel. Starši in dijaki – eni malce žalostni in zaskrbljeni, drugi prešerne volje, so stopali proti jedilnici, kjer so jih sprejeli ravnatelj in vzgojitelji in jih popeljali v sobe in novo šolsko leto. Letos jih bo tam živelo 156, 50 bo novincev, velika večina fantov, pa tudi dekleta, ki bodo večinoma obiskovala program zdravstvene nege. Med dijake, starše in vzgojitelje se je z mikrofonom odpravila Sabrina Mulec.

Več kot sto let po prihodu prvih slovenskih priseljencev v Minnesoto je njihov pečat v tem delu ZDA še vedno zelo živ. V Elyju so Slovenci desetletja delali v rudnikih železove rude, gradili skupnost in ohranjali svojo kulturo. Ob letošnji stoletnici Slovenske zveze Amerike smo obiskali Ely, Chisholm, Fortune Bay in Saint Stephen – najstarejšo slovensko naselbino v ZDA. Kako so živeli prvi slovenski priseljenci, kaj je od njihove dediščine ostalo danes in kako svoje slovenske korenine doživljajo njihovi potomci?

Orientalski sršen je na Primorskem vse pogostejši, v Kopru so odkrili že več njegovih gnezd. Pojav te tujerodne vrste posebej skrbi čebelarje, saj lahko sršeni v kratkem času povsem uničijo čebeljo družino. Mestna občina Koper gnezda že odstranjuje, vendar opozarja, da občine same tega problema ne bodo mogle rešiti. Kako resno je stanje in ali ima Slovenija učinkovit sistem za spremljanje in omejevanje orientalskega sršena? O tem smo se pogovarjali z Igorjem Rakarjem z Mestne občine Koper, Alešem Bozovičarjem iz Čebelarske zveze Slovenije in svetovalcem za tehnologijo čebelarjenja Simonom Golobom.

Nastija Fijolič je fotografinja, ustvarjalka video vsebin ter najuspešnejša slovenska tekmovalka v plesu na vozičku oziroma športu wheelchair dance. Po lanskem dvojnem slavju na svetovnem prvenstvu na Slovaškem je letos, pred tednom dni, poskrbela za slovensko slavje tudi na Finskem. Na mednarodnem športnem tekmovanju Guttman Games v Lahtiju je Amir Alibabič osvojil dve srebrni, Nastija Fijolič pa dve zlati kolajni. Ponosna Brežičanka, ki živi in dela v Ljubljani, je v pogovoru med drugim zaupala več o novem uspehu, o razvoju plesa na vozičku ter o talentih, ki jih bo razvijala tudi ob morebitnem premoru od tekmovanj.

Po silovitih poplavah in zemeljskem plazu, ki so v sredo prizadeli območje na meji med Nepalom in kitajskim Tibetom, pogrešajo več kot 1300 ljudi. Posnetki iz Nepala so pretresljivi, ogromne količine vode, blata, zemlje so odnesle cele vasi, tako je vsaj videti. Kaj je pravzaprav povzročilo ta 'cunami'? Dogajanje pojasnjuje geolog prof. dr. Andrej Šmuc z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji in drugih državah Evropske unije že nekaj časa teče razprava o uvedbi starostnih omejitev za uporabo družbenih omrežij. V Sloveniji večina staršev podpira omejitev dostopa do družbenih omrežij za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. To je pokazala raziskava, ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko, Univerze v Ljubljani, Fakultete za družbene vede, v okviru katerega deluje tudi točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Več o tem zdaj Cirila Štuber z gostom, Markom Puschnerjem.

Več kot sto let po prihodu prvih slovenskih priseljencev v Minnesoto je njihov pečat v tem delu ZDA še vedno zelo živ. V Elyju so Slovenci desetletja delali v rudnikih železove rude, gradili skupnost in ohranjali svojo kulturo. Ob letošnji stoletnici Slovenske zveze Amerike smo obiskali Ely, Chisholm, Fortune Bay in Saint Stephen – najstarejšo slovensko naselbino v ZDA. Kako so živeli prvi slovenski priseljenci, kaj je od njihove dediščine ostalo danes in kako svoje slovenske korenine doživljajo njihovi potomci?

V tem poletju je postala samostojna 59. splošna knjižnica v Sloveniji - Knjiižnica Ivančna Gorica. Z raznovrstnimi vsebinami, dogodki, bralnima kluboma, izzivi ter ob sodelovanju z različnimi ustanovami v lokalnem okolju privablja več tisoč uporabnikov. Ob obisku in v pogovoru z zaposlenimi smo odkrivali, kako se je vloga knjižnic v minulih letih okrepila. Podrobnosti - tudi o tem, kako spodbujati branje pri najmlajših - lahko slišite v prispevku. Izkušen knjižničar Roman Rozina pa je pripravil še nekaj bralnih predlogov: - Noah Charney: Slovenologija - Karl Gržan: Mir - Peter Mayle: Leto dni v Provansi - Janko Mlakar: Med Šmarno goro in Mont Blancom - Eleanor H. Porter: Poliana - Eric-Emmanuel Schmitt: Ognjena noč - Robert Specht: Tisha (roman) - William P. Young: Koliba - Dragica Šteh: Ta pesem je zate - Nejka Omahen: Vihar v meni - Alojzij Zupančič: Skozi štirinajst rodov - Metod Turnšek: Črni Hanej - Nataša Rebec Lukšič: Od pike do pike - Josip Jurčič: Lepa Vida

Navkljub dosežkom ženskih pravic v preteklem stoletju, navkljub hvalisanju, v kako napredni družbi živimo, navkljub morda navideznemu občutku, da živimo v varnem okolju, temu žal ni tako. Če si ženska, je večja verjetnost, da boš za isto delovno mesto plačana manj, večja možnost, da boš spolno nadlegovana in/ali izpostavljena neprimernim opazkam. Vse našteto velja tudi za novinarke in urednice, kar potrjujejo tudi mednarodni projekt Ženske v medijih, ki se – kot ime sugerira – osredotoča na medijski sektor. Nasilje nad ženskami v medijih na podlagi spola je globalen primer, občutijo ga tudi v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Več o raziskavi in tej tematiki pa v današnjem pogovoru Tine Lamovšek z asistentko na Mirovnem inštitut Tjašo Turnšek, sicer magistrico kulturologije. Vabljeni k poslušanju. O nacionalnem poročilu o Slovneiji si lahko preberete tu, primerjalno poročilo je na tej povezavi.

Iz zapora v kino, bi lahko vzkliknili ob sinočnji mednarodni premieri dokumentarnega filma Ko pridem ven režiserja Metoda Pevca na sarajevskem filmskem festivalu. Film je nastal v zaporu na Dobu, prikazuje pa obsojence za najtežja kazniva dejanja, ki so skozi psihodramo prehodili pot od otroštva do negotove prihodnosti po prestani kazni. Premiere se je ob režiserju Metodu Pevcu udeležil tudi Nenad Mirović, ki nastopa v filmu in je lahko odšel v Sarajevo zaradi začasne prekinitve kazni. V Sarajevu se je z njima pogovarjal Aleksander Čobec.

Letošnja turistična sezona v Nemčiji je solidna, primerljiva z lanskim letom. Podatki za prvo polletje pa niso prav spodbudni za Berlin. Nemška prestolnica izgublja privlačnost. Zakaj? Več v pogovoru z dopisnico RTV Slovenija iz Nemčije MAjo Derčar.

Med poletnimi meseci, ko se več ljudi vozi z e-skiroji, se zgodi tudi več prometnih nesreč, opozarjajo na Agenciji za varnost prometa. V prvi polovici tega leta se je sicer zgodilo že 151 nesreč, kar je več kot prejšnje leto. In to kljub strožji zakonodaji, ki je februarja letos starostno omejitev za uporabo e-skirojev zvišala na 15 let .

V Rušah je pretekli konec tedna potekal 24. kantavtorski festival Kantfest 2026. Na petkovem tekmovalnem večeru so nastopili mladi kantavtorji in kantavtorice, najbolj prepričljivi so domov odnesli tudi odličja: zlato, srebrno in bronasto kanto ter nagrado vox populi. Pred mikrofon smo ujeli člana strokovne žirije - kantavtorja Janija Kovačiča, ob njem pa se nam predstavijo štirje nagrajenci: Tea Rakovič Schmidt, Eli Škaler, Blaž Krušič in Mija Novak.

Prekmurščina ni zgolj govorica, ki zveni nekoliko drugače. V preteklosti je imela celo svojo knjižno različico – med pomembnimi mejniki sta Temlinov katekizem iz leta 1715 in prevod Svetega pisma Števana Küzmiča iz leta 1771. Prav jezik je eden od pomembnih delov prekmurske identitete, ki se je ohranila vse do danes. Mladi so prihodnost vsakega kraja, toda kakšne možnosti imajo danes mladi, ki odraščajo v Prekmurju? Ostati doma ali oditi drugam? Katere priložnosti jim ponuja okolje, v katerem živijo, in kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi se po šolanju radi vračali? O življenju mladih, priložnostih, vključevanju v lokalno okolje, pa tudi o turizmu in prihodnosti Velike Polane sta se Sandiju Horvatu na praznovanju današnjega praznika pridružili dijakinji Eva Prša in Klara Pucko.