Aktualna tema

Prejšnji teden je češka vlada predlagala zakon, po katerem bi ukinili plačevanje prispevka za javne medije in ga nadomestili s proračunskimi sredstvi. Obseg financiranja medijev bi se zmanjšal za 15 odstotkov. Nasprotniki predloga svarijo, da gre Češka po poti Slovaške; tamkajšnja vlada si je s podobnim ukrepom zagotovila nemoteno vmešavanje v medijsko poročanje. Javni mediji potrebujejo stabilno in politično neodvisno financiranje, če želijo učinkovito opravljati svojo demokratično vlogo. Medijski analitik Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Will Davies opozarja, da je neposredno financiranje iz državnega proračuna najbolj izpostavljeno političnim pritiskom. Neustrezno financiranje javnega medijskega servisa oslabi javni medij, s tem pa tudi družbo. Pri tem ne gre le za informativne vsebine, pač pa so ogrožene tudi kulturne, izobraževalne in manjšinske vsebine, prenosi športnih dogodkov, domača produkcija.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je nedavno predstavilo novo spletno in mobilno aplikacijo eLastovka, ki je namenjena slovenskim državljanom na potovanjih in začasnem bivanju v tujini. Aplikacija uporabnikom omogoča hiter dostop do ključnih informacij za varno potovanje, med drugim do potovalnih nasvetov in ocen tveganja za posamezne države, kontaktnih podatkov diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije ter nujnih številk v tujini. Še več podrobnosti je predstavil vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Viktor Mlakar.

Telesna zmogljivost slovenskih otrok in mladostnikov se šest let po začetku epidemije še ni vrnila na predkoronsko raven, kažejo preliminarni rezultati meritev za Športnovzgojni karton 2026. Dekleta in fantje med 6 in 18 let tudi 5 let ne dosegajo predkoronske ravni gibalne učinkovitosti, gibljivosti, hitrosti izmeničnih gibov in deleža prekomerno hranjene mladine, kar po mnenju strokovnjakov vpliva ne le na njihove športne, temveč tudi učne dosežke. Čeprav je slovenska mladima med najboljšimi v Evropi, pa se slaba tretjina otrok in mladih sploh ne ukvarja z rekreacijo ali s športom. Sogovornik: prof. dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK, član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in avtor preliminarnega poročila.

Na Hrvaškem so lani zabeležili 1,7 milijona prihodov slovenskih turistov. Številni imajo na Jadranski obali lastne nepremičnine, drugi se iz leta v leto vračajo na iste parcele v kampih ali v apartmaje v hrvaških obalnih mestih. Da bi bile njihove počitnice čim bolje brezskrbne, slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem zadnjih nekaj let pred poletno sezono pripravi praktične nasvete pred potovanjem, ki jih je zbrala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.

Na splošni maturi morajo dijaki opraviti pet predmetov. Poleg treh obveznih – slovenščine, matematike in tujega jezika – izberejo še dva izbirna predmeta. Leta 2013 se je za kemijo kot izbirni predmet odločilo več kot 6.700 maturantov, med njimi tudi Matej Mohorič. Mohorič je danes profesionalni kolesar in prvi Slovenec z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v kategoriji mlajših članov. Izpit iz kemije pa je opravljal kar v kolesarskem dresu, saj je istega dne nastopil na Dirki po Sloveniji, pozneje pa postal tudi zlati maturant. Kako mu je uspelo uskladiti vrhunski šport in priprave na maturo, ga je vprašala Lana Furlan.

Erik Logar je strokovnjak za varno mobilnosti pri AMZS in se vsak dan vozi v službo v Ljubljano. Z njim smo se v terenskem studiu Prvega v Idriji pogovarjali o značilnostih ceste in varnosti na poti. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

V Čipkarski šoli učijo veščin klekljanja idrijske čipke, skrbijo, da se dediščina prenaša na mlajše rodove, izdajajo priročnike za klekljanje, ustvarjajo tržne izdelke visoke kakovosti, imajo status rokodelskega centra. Zanimanje za učenje klekljanja med najmlajšimi ne upada. V izobraževalnem programu za otroke in mladino imajo v tem šolskem letu vpisanih 507 otrok in mladih. Oddelki delujejo v Idriji, Spodnji Idriji, Ledinah, Cerknem, Godoviču, na Colu, v Podkraju in Vipavi. Izobraževanj za odrasle pa se je letos udeležilo več kot 200 klekljaric in klekljarjev. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Na 900 metrih nadmorske višine, na Mrzlem Vrhu nad Idrijo, stoji kmetija, ki jo mnogi zaradi odmaknjene lege povezujejo s predstavo o »koncu sveta«. Vendar prav tukaj nastaja zgodba o razvoju, podjetnosti in vztrajnosti. Gašper Kosmač je kmetijo prevzel pred desetimi leti kot mladi prevzemnik in jo skupaj s starši ter bratom razvija v sodobno govedorejsko kmetijo s pasmo angus. Kako danes poteka življenje in delo na strmih pobočjih, s kakšnimi birokratskimi in gospodarskimi izzivi se soočajo slovenski kmetje ter ali je mogoče od kmetijstva tudi živeti? Kmetijo je obiskal Marko Rozman. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Eden od večjih izzivov v Idriji sta obnova in vzdrževanje cest. Brez ustreznih cestnih povezav namreč ni povezanosti. Naselja v občini so razpršena, teren je zahteven in svoj davek terjajo tudi vremenske razmere. Za lokalne ceste v občini skrbi Komunala Idrija, za državne pa Cestno podjetje Gorica. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Boža Vencelj in Danila Zalatál na FB strani Grapa Idrija objavljata zgodbe v idrijskem narečju. O njegovih značilnostih smo se pogovarjali z njima in povedali tudi kakšno v kleni idrijščini, ki ne bo izumrla, saj obe z vnuki in tudi med seboj govorita izključno v idrijskem narečju. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Idrija je v zadnjem času bogatejša za nove kolesarske poti, ki odpirajo še več možnosti za aktivno preživljanje prostega časa domačinov in obiskovalcev. Kakšen pomen imajo za razvoj kraja, komu so namenjene in zakaj idrijsko hribovje že dolgo velja za pravi raj za cestne in gorske kolesarje? O tem smo govorili z ljudmi, ki Idrijo in njene ceste poznajo najbolje poznajo. Med njimi je tudi IdrijčanValter Bonča, eden najuspešnejših slovenskih kolesarjev. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL

Pevka in interpretka Nina Strnad po več kot dveh desetletjih glasbene kariere prvič stopa v ospredje tudi kot avtorica. Danes, 15. junija, je namreč izšel njen avtorski prvenec Iskreno, na katerem predstavlja osebne zgodbe in glasbo, ki je nastajala več let. O albumu, ustvarjanju in sodelovanju z vrhunskimi slovenskimi jazzovskimi glasbeniki se je z Nino Strnad pogovarjala glasbena urednica Tina Žun.

Ekologi brez meja v okviru projekta "Pet minut veselja" zbirajo podatke o ravnanju z igračami v gospodinjstvih. Ker v Sloveniji nimamo podatkov o tem, koliko igrač kupujemo, ponovno uporabljamo ali zavržemo, želijo z raziskavo ustvariti prvo širšo sliko o usodi igrač po koncu njihove uporabe ter pridobiti podlago za prihodnje ukrepe na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe. Projekt je predstavila predstavnica društva Ema Otavnik.

Od genetike raka do biodiverzitete na poljih: zgodbi raziskovalk, ki ju je nagradil UNESCO 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.Začeli smo marca v Italiji, ko smo pobliže spoznali enega zadnjih vpisov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, italijansko kuhinjo. Aprila smo prisluhnili glasovom, ki jih prepogosto preslišimo – glasovom otrok, ki so v projektu Veter miru razmišljali, risali in prepevali o miru. Od ohranjanja nesnovne kulturne dediščine in izobraževanja o miru, ki sta pomembni nalogi Unesca, gremo danes k spodbujanju znanosti. Unesco to počne na več načinov: s spodbujanjem mednarodnega znanstvenega sodelovanja, podporo raziskavam in inovacijam, posebnimi znanstvenimi programi, pa tudi z različnimi nagradami in priznanji znanstvenikom in znanstvenicam. Andreja Čokl se je pogovarjala z dvema znanstvenicama: prva, dr. Kyriaki Michailidou s Cipra, je lani prejela pomembno mednarodno nagrado UNESCO-Al Fozan za znanstvenike na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike za svoje raziskave na področju genetike raka dojk. Živa Alif, ki pripravlja doktorat s področja varstva narave v kmetijskih ekosistemih, pa je ena od letošnjih prejemnic priznanja nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«.

Začenja se poletna turistična sezona. Kaj v hotelih, restavracijah in gostinskih lokalih najbolj jezi goste? Kaj najbolj razburi natakarje? O tem smo se pogovarjali z Maticem Kriterjem, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za upravljanje hotelov ter usposabljanje strežnega osebja. Ustanovitelj Kriter akademije (diplomant prestižne hotelirske šole Cesar Ritz, z več kot 20-letnimi izkušnjami dela pri vodilnih svetovnih verigah na treh celinah) poudarja, da ima gost le dve nalogi. Kateri? Odgovor slišite v prispevku.

Poletje je čas potovanj in na potovanjih nas pogosteje kot po navadi zanese tudi v najrazličnejše muzeje po svetu med raznovrstne umetnostne, arheološke in druge zbirke. A sami predmeti brez ozadja, brez zgodb, kako, kdaj in zakaj so nastali, nam ne povejo kaj dosti, predvsem pa nam ne zbudijo domišljije. Za ta kontekst kot tudi seveda za ohranjanje vseh dragocenih zbirk pa je nenehno potrebno novo znanje in nove raziskave. Na mednarodni konferenci Kemija za kulturno dediščino, ki v organizaciji Univerze v Ljubljani v tem tednu potekala na Bledu, se je nazorno pokazalo, kako različni vidiki raziskav so potrebni za razumevanje in ohranjanje svetovne dediščine. Močna vpetost slovenskih znanstvenikov v svetovno dediščinsko znanost pa se je pokazala tudi z visoko udeležbo strokovnjakov iz nekaterih najbolj znanih svetovnih muzejev, kot so denimo Egipčanski muzej v Kairu, Britanski muzej ali Muzej prvega kitajskega cesarja. Nekaj utrinkov o sodelovanju in raziskavah so prestavili direktor Egipčanskega muzeja v Kairu Ali Abdelhalim, direktor znanstvenih raziskav pri Britanskem muzeju Carl Heron, direktor Prirodoslovnega muzej v nemškem Leipzigu Ronny Maik Leder, direktorica NUK dr. jana Kolar ter prof. dr. Matija Strlič z Univerze v Ljubljani.

Začenja se svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo potekalo v Združenih državah, Mehiki in Kanadi. Za nogometne navdušence težko pričakovani dogodek bo med 11. junijem in 19. julijem ponudil 104 tekme v 16 mestih. Se pa pred začetkom bolj kot o samih udeležencih in igralni taktiki govori o drugih tematikah. Nogometna stroka tako upa, da bo vendarle prevladal nogomet. To je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril tudi športni komentator in novinar Boštjan Janežič.

Skupnost ASEF že dobro desetletje krepi mrežo slovenskih talentov po vsem svetu. Gre za povezovanje štipendistov z vrhunskimi slovenskimi mentorji, strokovnjaki in voditelji. Osrednji letni dogodek ASEF je v Ljubljani združil znanstveni simpozij in gala sprejem. Ob podelitvi nagrade ASEF vzor so predstavili tudi projekt Kartiranje slovenskih talentov v ZDA.

7. julija 1976 je bil v Avstriji sprejet Zakon o narodnih skupnostih in ob 50 – letnici veljavnosti tega zakona so se še okrepila opozorila, da je zastarel in da so nujne korenite spremembe. Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov bi morali zakon napisati na novo. Podatek, da več kot tretjina mladih, starih med 14 in 18 let, ne ve, da v Avstriji obstajajo avtohtone narodne skupnosti, ni spodbuden. "Gre za še en dokaz, da so spremembe zakona o zaščiti manjšin nujne", opozarja dr. Daniel Wutti, eden od avtorjev velike raziskave, profesor na celovški Pedagoški visoki šoli. Študija je zajela 15.000 mladih v Avstriji. Več kot 5000 z avstrijske Koroške, Gradiščanske in Dunaja pa jih je sodelovalo v raziskavi o odnosu do narodnih skupnosti. Kaj vse so spraševali mlade in kakšne odgovore so dobili? Kako so lahko rezultati uporabni za koroške Slovence in kako bi se morale na ugotovitve študije odzvati deželne in zvezne oblasti? Prisluhnite razmišljanjem dr. Daniela Wuttija!

Bliža se konec šolskega leta in s tem tudi obdarovanja učiteljev. Ali gre za lepo tradicijo – če ja, kakšna darila oziroma pozornosti so dobrodošle?

Po pisnih izpitih iz slovenščine in angleščine maturante 6. junija čaka še matura iz matematike. Danes se 24-letna Vanesa Žura tega datuma dobro spominja, saj je pred petimi leti prav na dan pisnega dela matematike rodila svojega prvega otroka. Kako se je pripravljala na zrelostni izpit med nosečnostjo, je zaupala Lani Furlan.

Mineva leto dni od začetka prenove Podnebnega observatorija na Kredarici, najvišje ležečega gradbišča v Sloveniji. Kako poteka zahtevna obnova objekta na skoraj 2500 metrih nadmorske višine? So gradbincem in meteorologom načrte krojili vreme, veter in sneg? Kaj so največji izzivi prevoza materiala s helikopterji in kdaj bodo na Kredarici zaživele nove meritve toplogrednih plinov? O tem v nadaljevanju v pogovoru Gregorjem Slugo, namestnikom generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje ter vodjem projekta SOVIR.

»Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu,« je geslo specialno-olimpijskega gibanja. Danes zvečer ob 18.30 bo slavnostno odprtje 20. državnih iger Specialne olimpiade Slovenije na Kongresnem trgu v Ljubljani. Gre za največji športni dogodek za ljudi s posebnimi potrebami pri nas, ki poteka pod pokroviteljstvom Društva specialna olimpiada Slovenije. O tem, kaj vse se bo dogajalo in zakaj so te igre pomembne za športnike in družbo, je Petri Medved povedal direktor VDC-ja Slavko Bolčević.

V osrčju Provanse na jugovzhodu Francije nastaja ITER – največji fuzijski eksperiment na svetu. Gre za izjemno ambiciozen mednarodni projekt, v katerem Evropska unija, Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska in Južna Koreja skušajo narediti nekaj, kar se sicer dogaja na Soncu - na Zemlji ustvariti energijo z zlivanjem atomskih jeder. V središču projekta je ideja fuzije - gre za proces, pri katerem se atomska jedra združujejo v težja in pri tem sproščajo ogromne količine energije. Da bi to dosegli, je treba snov segreti na več kot 150 milijonov stopinj Celzija. Kako nastaja ena najkompleksnejših naprav na svetu je na terenu preverila kolegica Špela Novak, ki je obiskala gradbišče ITER-ja v Franciji. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana za starejše od 60 let - Zgodbe mojega kraja (Brez dela ni jela)

E-skiroji in lahka motorna vozila so v zadnjih letih postali pomemben del sodobne mobilnosti. So hitri, praktični in primerni za vsakodnevne poti v službo ali šolo, lahko pa so tudi zelo nevarni. Ker njihova uporaba narašča, se povečuje tudi število prometnih nesreč in poškodb, ki so še posebej pogoste v poletnih mesecih. Lansko leto so policisti zabeležili več kot 300 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi e-skiroji.

Predvidoma že v tem tednu bomo dobili novo slovensko vlado. Njihove usmeritve so zapisane v koalicijski pogodbi – del te pogodbe je tudi obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge. Predlog zakona je že vložen v parlamentarno proceduro.

V okviru priprav na izgradnjo dveh novih objektov za energijsko izrabo komunalnih odpadkov v Ljubljani in Mariboru ter ob nadaljevanju obstoječe energijske izrabe odpadkov v Celju, je v Kinu Šiška v Ljubljani potekal posvet Odpadki, energija in zrak; kako tri mesta rešujemo skupen izziv, ki je naslovil enega ključnih razvojnih in okoljskih izzivov sodobne družbe - ravnanje z nereciklabilnim delom odpadkov in njihovim vključevanjem v energetsko izrabo.

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija že tri desetletja pomembno soustvarja prostor raziskovanja, poustvarjanja in ohranjanja slovenske ljudske glasbene dediščine. Društvo, ki je bilo 1. junija 1996 ustanovljeno v Piranu, povezuje poustvarjalce in raziskovalce ljudske glasbe ter spodbuja sodelovanje med različnimi ustvarjalnimi in strokovnimi področji.

Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah ter tudi izzivih, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni pri vsakdanjem življenju in delu. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je za svoje člane s skupaj z društvi pripravila tudi številne dogodke, prireditve in dejavnosti, Petra Medved pa je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila predsednico Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Sonjo Pungertnik, ki pojasnjuje, da letos še posebej nagovarjajo javnost z željo po bolj vključujoči družbi.

Knjiga Ali vi še kaj pišete? razkriva intelektualno globoko vez med Srečkom Kosovelom in Fanico Obid – Mirjam, stkano skozi njuna pisma. V njih se prepletajo misli, čustva in hrepenenja dveh zelo mladih osebnosti, ki sta se našli v besedi in pogledu na svet. Dolgo pozabljena in za nekaj časa izgubljena Faničina pisma tokrat prvič skupaj s pismi pesnika Srečka Kosovela zaživijo v kronološkem zaporedju ter dopolnijo zgodbo njune posebne bližine in povezanosti. Fanico, dijakinjo tolminskega učiteljišča, spoznamo kot visoko etično, pogumno in svobodno žensko, ki ima na razmerja med spoloma zelo sodobne poglede, zato njen duh sega daleč preko svojega časa. Ta korespondenca ni le zgodovinski dokument, temveč tih, skoraj intimen odmev njunega zavezništva, ki kljubuje času in razmeram po Rapalski pogodbi, ko je Primorska pripadla Italiji.Sogovornica: Tatjana Rojc, ki je napisala spremno besedo h knjigi Ali vi še kaj pišete? Dopisovanje 1922 – 1926

V Ljubljani na Kongresnem trgu in v parku Zvezda še do jutri poteka 20. mednarodni festival Igraj se z mano, ki se je iz lokalne pobude razvil v največji inkluzivni festival v Srednji Evropi. O tem, kaj vse se dogaja na Festivalu letos, pa v pogovoru Andreje Čokl s Petro Medved, ki prejela tudi priznanje za prispevek k širjenju vrednot inkluzije, sodelovanja in spoštovanja različnosti.

Tudi letos festival Ars fest v Radlje ob Dravi in okoliške kraje prinaša raznolik preplet koncertov, zborovskih srečanj in likovne umetnosti, ki bodo od konca maja do konca avgusta povezovali različne generacije ustvarjalcev in občinstva. Ars fest 2026 bo z dvanajstimi dogodki znova združil sekcije Kulturnega društva Radlje, gostujoče umetnike in številne sodelujoče zasedbe iz Slovenije in tujine. Festival ostaja prostor povezovanja ljubiteljske in profesionalne kulture ter prostor novih sodelovanj, umetniških izzivov ter posebnih festivalskih doživetij na atraktivnih lokacijah Zgornje Dravske doline. Več o festivalu pa je povedal umetniški vodja Izidor Leitinger.

Danes se središče Ljubljane spreminja v veliko odprto znanstveno učilnico. Hiša eksperimentov, ki letos praznuje 30 let delovanja, med 29. in 31. majem 2026 pripravlja že 17. Znanstival – največji festival promocije znanosti, znanstvenega razmišljanja in izobraževanja pri nas. Dogajanje bo tri dni potekalo na ulicah in trgih v središču Ljubljane, namenjenih pešcem, pa tudi v prostorih Hiše eksperimentov. Ljubljana bo tako konec tedna znova v znamenju radovednosti, raziskovanja in ustvarjalnosti za vse generacije.

V etru smo živo gostili portugalsko zvezdnico, pevko Giselo João. Fado je samo del njene glasbene govorice, ki jo postavlja med vodilne glasove v sodobni portugalski glasbi, prepoznavni po njeni umetniški identiteti in karieri, ki pomeni nenehno premostitev med tradicijo in sodobnim izrazom. Gisela João zvečer nastopa v Ljubljani, v okviru festivala Druga godba.

Odbor inPlaninec - odbor za planinstvo invalidov in oseb s posebnimi potrebami, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije - je v maju uspešno izvedel odpravo Camino 2026 od Porta na Portugalskem do Santiaga de Compostela in Finisterre v Španiji. Na pot se je odpravilo 28 inPlanincev ter psička vodnica. V 12-ih dneh so prehodili 319 kilometrov. Več o poti in vtisih, pa v prispevku Petre Medved.

Začenja se 42. mednarodni festival Druga godba, ki prinaša 14 koncertov na štiridnevni plovbi od Norveške čez Sredozemlje do Madagaskarja in otoka Réunion. Letošnji program predstavlja vodja promocije festivala, Nika Vogrič Dežman.

V tematskem dnevu govorimo o odvisnostih. Tudi tistih, ki pogosto ostanejo skrite. Primer je odvisnost od telefonov in spleta. Spoznali smo zgodbo mame in njenega sina – uspešnega dijaka, ki je med puberteto začel bežati v virtualni svet, popuščati v šoli in izgubljati stik z odgovornostjo ter vsakdanom. Kdaj uporaba telefona postane odvisnost? Kako to opazijo starši? In zakaj je pomoč včasih nujna? O tem smo slišali tudi izkušnjo z zdravljenjem pri strokovnjaku za nekemične odvisnosti, Mihi Kramliju. Marko Rozman se je pogovarjal z materjo, ki želi, da je njena identiteta zakrita. Uporabili smo program za spremembo glasu, zato poslušalce prosimo za razumevanje.

Pokojninski sistem, davki, dolgotrajna oskrba, delovna zakonodaja – na vseh teh področjih potekajo razmisleki o spremembah, saj Nemčiji zaradi geopolitičnih spremembe ne gre vse po načrtih. Vlada je nedavno celo prepolovila napoved gospodarske rasti za letos.

V prihodnjih dneh bo potekla veljavnost številnim vinjetam (ki so bile kupljene konec januarja oziroma v začetku februarja lani, prejšnja vlada pa je njihovo veljavnost podaljšala za štiri mesece). Ob nakupu oziroma podaljšanju veljavnosti e-vinjete za vaše vozilo prek spleta bodite še posebej pozorni na ceno – določeni posredniški portali ob redni ceni zaračunajo tudi marže, zato velja obiskati uradni portal Družbe za avtoceste: evinjeta.dars.si. Podrobnosti o tem, kako preveriti veljavnost vinjet, kakšne so cene in kako uspešen je cestninski nadzor nad vinjetnimi vozili, pa v prispevku.

Pred skoraj letom dni smo na Prvem spoznali družino, ki se je odločila za precej drzno potezo — za 11 mesecev so zapustili vsakdan, službo, šolo, rutino in se z dvema otrokoma odpravili na pot okoli sveta. Pred nekaj dnevi so se Olivera, Gregor, 10-letni Luka in 5-letna Klara Rosulnik vrnili s pustolovščine njihovega življenja. V začetku junija 2025, pred potovanjem, smo z Gregorjem in Olivero Rosulnik govorili o načrtovanju in pripravah, pričakovanjih in pogumu. Potem pa smo jih spremljali tudi med potjo — javila sta se nam konec lanskega avgusta iz Vietnama in januarja letos iz Peruja, torej iz različnih držav, različnih časovnih pasov in vedno polna različnih zgodb. Pred nekaj dnevi pa so se Rosulniki po enajstih mesecih vrnili domov. Vsi štirje so nam povedali, kako po skoraj letu dni izgleda vrnitev v običajno življenje, kaj je bilo na poti najlepše, kaj najtežje in kako takšna izkušnja spremeni družino ter pogled na svet in dom. Družini Rosulnik lahko na poti po svetu sledite na Instagramu, Facebooku, YouTube-u, TikToku in LinkedInu. 

Danes je svetovni dan biodiverzitete, a trendi na tem področju že dolgo niso spodbudni. Prepleteni odnosi med številnimi živimi bitji, ki naseljujejo naš planet, se v današnjem času krhajo in prelamljajo. Vrste izginjajo s pospešeno hitrostjo, ki je značilna za velika izumiranja. Z zmanjševanjem pestrosti in tudi številčnosti prebivalcev najrazličnejših ekosistemov okoli nas se hitro zmanjšuje njihova odpornost na vse intenzivnejše spremembe okolja. Lahko bi rekli, da ima živi planet Zemlja vse slabši imunski sistem. Kaj to torej pomeni za nas?