Aktualna tema

Poletje je čas potovanj in na potovanjih nas pogosteje kot po navadi zanese tudi v najrazličnejše muzeje po svetu med raznovrstne umetnostne, arheološke in druge zbirke. A sami predmeti brez ozadja, brez zgodb, kako, kdaj in zakaj so nastali, nam ne povejo kaj dosti, predvsem pa nam ne zbudijo domišljije. Za ta kontekst kot tudi seveda za ohranjanje vseh dragocenih zbirk pa je nenehno potrebno novo znanje in nove raziskave. Na mednarodni konferenci Kemija za kulturno dediščino, ki v organizaciji Univerze v Ljubljani v tem tednu potekala na Bledu, se je nazorno pokazalo, kako različni vidiki raziskav so potrebni za razumevanje in ohranjanje svetovne dediščine. Močna vpetost slovenskih znanstvenikov v svetovno dediščinsko znanost pa se je pokazala tudi z visoko udeležbo strokovnjakov iz nekaterih najbolj znanih svetovnih muzejev, kot so denimo Egipčanski muzej v Kairu, Britanski muzej ali Muzej prvega kitajskega cesarja. Nekaj utrinkov o sodelovanju in raziskavah so prestavili direktor Egipčanskega muzeja v Kairu Ali Abdelhalim, direktor znanstvenih raziskav pri Britanskem muzeju Carl Heron, direktor Prirodoslovnega muzej v nemškem Leipzigu Ronny Maik Leder, direktorica NUK dr. jana Kolar ter prof. dr. Matija Strlič z Univerze v Ljubljani.

Začenja se svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo potekalo v Združenih državah, Mehiki in Kanadi. Za nogometne navdušence težko pričakovani dogodek bo med 11. junijem in 19. julijem ponudil 104 tekme v 16 mestih. Se pa pred začetkom bolj kot o samih udeležencih in igralni taktiki govori o drugih tematikah. Nogometna stroka tako upa, da bo vendarle prevladal nogomet. To je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril tudi športni komentator in novinar Boštjan Janežič.

Skupnost ASEF že dobro desetletje krepi mrežo slovenskih talentov po vsem svetu. Gre za povezovanje štipendistov z vrhunskimi slovenskimi mentorji, strokovnjaki in voditelji. Osrednji letni dogodek ASEF je v Ljubljani združil znanstveni simpozij in gala sprejem. Ob podelitvi nagrade ASEF vzor so predstavili tudi projekt Kartiranje slovenskih talentov v ZDA.

7. julija 1976 je bil v Avstriji sprejet Zakon o narodnih skupnostih in ob 50 – letnici veljavnosti tega zakona so se še okrepila opozorila, da je zastarel in da so nujne korenite spremembe. Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov bi morali zakon napisati na novo. Podatek, da več kot tretjina mladih, starih med 14 in 18 let, ne ve, da v Avstriji obstajajo avtohtone narodne skupnosti, ni spodbuden. "Gre za še en dokaz, da so spremembe zakona o zaščiti manjšin nujne", opozarja dr. Daniel Wutti, eden od avtorjev velike raziskave, profesor na celovški Pedagoški visoki šoli. Študija je zajela 15.000 mladih v Avstriji. Več kot 5000 z avstrijske Koroške, Gradiščanske in Dunaja pa jih je sodelovalo v raziskavi o odnosu do narodnih skupnosti. Kaj vse so spraševali mlade in kakšne odgovore so dobili? Kako so lahko rezultati uporabni za koroške Slovence in kako bi se morale na ugotovitve študije odzvati deželne in zvezne oblasti? Prisluhnite razmišljanjem dr. Daniela Wuttija!

Bliža se konec šolskega leta in s tem tudi obdarovanja učiteljev. Ali gre za lepo tradicijo – če ja, kakšna darila oziroma pozornosti so dobrodošle?

Po pisnih izpitih iz slovenščine in angleščine maturante 6. junija čaka še matura iz matematike. Danes se 24-letna Vanesa Žura tega datuma dobro spominja, saj je pred petimi leti prav na dan pisnega dela matematike rodila svojega prvega otroka. Kako se je pripravljala na zrelostni izpit med nosečnostjo, je zaupala Lani Furlan.

Mineva leto dni od začetka prenove Podnebnega observatorija na Kredarici, najvišje ležečega gradbišča v Sloveniji. Kako poteka zahtevna obnova objekta na skoraj 2500 metrih nadmorske višine? So gradbincem in meteorologom načrte krojili vreme, veter in sneg? Kaj so največji izzivi prevoza materiala s helikopterji in kdaj bodo na Kredarici zaživele nove meritve toplogrednih plinov? O tem v nadaljevanju v pogovoru Gregorjem Slugo, namestnikom generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje ter vodjem projekta SOVIR.

»Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu,« je geslo specialno-olimpijskega gibanja. Danes zvečer ob 18.30 bo slavnostno odprtje 20. državnih iger Specialne olimpiade Slovenije na Kongresnem trgu v Ljubljani. Gre za največji športni dogodek za ljudi s posebnimi potrebami pri nas, ki poteka pod pokroviteljstvom Društva specialna olimpiada Slovenije. O tem, kaj vse se bo dogajalo in zakaj so te igre pomembne za športnike in družbo, je Petri Medved povedal direktor VDC-ja Slavko Bolčević.

V osrčju Provanse na jugovzhodu Francije nastaja ITER – največji fuzijski eksperiment na svetu. Gre za izjemno ambiciozen mednarodni projekt, v katerem Evropska unija, Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska in Južna Koreja skušajo narediti nekaj, kar se sicer dogaja na Soncu - na Zemlji ustvariti energijo z zlivanjem atomskih jeder. V središču projekta je ideja fuzije - gre za proces, pri katerem se atomska jedra združujejo v težja in pri tem sproščajo ogromne količine energije. Da bi to dosegli, je treba snov segreti na več kot 150 milijonov stopinj Celzija. Kako nastaja ena najkompleksnejših naprav na svetu je na terenu preverila kolegica Špela Novak, ki je obiskala gradbišče ITER-ja v Franciji. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana za starejše od 60 let - Zgodbe mojega kraja (Brez dela ni jela)

E-skiroji in lahka motorna vozila so v zadnjih letih postali pomemben del sodobne mobilnosti. So hitri, praktični in primerni za vsakodnevne poti v službo ali šolo, lahko pa so tudi zelo nevarni. Ker njihova uporaba narašča, se povečuje tudi število prometnih nesreč in poškodb, ki so še posebej pogoste v poletnih mesecih. Lansko leto so policisti zabeležili več kot 300 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi e-skiroji.

Predvidoma že v tem tednu bomo dobili novo slovensko vlado. Njihove usmeritve so zapisane v koalicijski pogodbi – del te pogodbe je tudi obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge. Predlog zakona je že vložen v parlamentarno proceduro.

V okviru priprav na izgradnjo dveh novih objektov za energijsko izrabo komunalnih odpadkov v Ljubljani in Mariboru ter ob nadaljevanju obstoječe energijske izrabe odpadkov v Celju, je v Kinu Šiška v Ljubljani potekal posvet Odpadki, energija in zrak; kako tri mesta rešujemo skupen izziv, ki je naslovil enega ključnih razvojnih in okoljskih izzivov sodobne družbe - ravnanje z nereciklabilnim delom odpadkov in njihovim vključevanjem v energetsko izrabo.

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija že tri desetletja pomembno soustvarja prostor raziskovanja, poustvarjanja in ohranjanja slovenske ljudske glasbene dediščine. Društvo, ki je bilo 1. junija 1996 ustanovljeno v Piranu, povezuje poustvarjalce in raziskovalce ljudske glasbe ter spodbuja sodelovanje med različnimi ustvarjalnimi in strokovnimi področji.

Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah ter tudi izzivih, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni pri vsakdanjem življenju in delu. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je za svoje člane s skupaj z društvi pripravila tudi številne dogodke, prireditve in dejavnosti, Petra Medved pa je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila predsednico Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Sonjo Pungertnik, ki pojasnjuje, da letos še posebej nagovarjajo javnost z željo po bolj vključujoči družbi.

Knjiga Ali vi še kaj pišete? razkriva intelektualno globoko vez med Srečkom Kosovelom in Fanico Obid – Mirjam, stkano skozi njuna pisma. V njih se prepletajo misli, čustva in hrepenenja dveh zelo mladih osebnosti, ki sta se našli v besedi in pogledu na svet. Dolgo pozabljena in za nekaj časa izgubljena Faničina pisma tokrat prvič skupaj s pismi pesnika Srečka Kosovela zaživijo v kronološkem zaporedju ter dopolnijo zgodbo njune posebne bližine in povezanosti. Fanico, dijakinjo tolminskega učiteljišča, spoznamo kot visoko etično, pogumno in svobodno žensko, ki ima na razmerja med spoloma zelo sodobne poglede, zato njen duh sega daleč preko svojega časa. Ta korespondenca ni le zgodovinski dokument, temveč tih, skoraj intimen odmev njunega zavezništva, ki kljubuje času in razmeram po Rapalski pogodbi, ko je Primorska pripadla Italiji.Sogovornica: Tatjana Rojc, ki je napisala spremno besedo h knjigi Ali vi še kaj pišete? Dopisovanje 1922 – 1926

V Ljubljani na Kongresnem trgu in v parku Zvezda še do jutri poteka 20. mednarodni festival Igraj se z mano, ki se je iz lokalne pobude razvil v največji inkluzivni festival v Srednji Evropi. O tem, kaj vse se dogaja na Festivalu letos, pa v pogovoru Andreje Čokl s Petro Medved, ki prejela tudi priznanje za prispevek k širjenju vrednot inkluzije, sodelovanja in spoštovanja različnosti.

Tudi letos festival Ars fest v Radlje ob Dravi in okoliške kraje prinaša raznolik preplet koncertov, zborovskih srečanj in likovne umetnosti, ki bodo od konca maja do konca avgusta povezovali različne generacije ustvarjalcev in občinstva. Ars fest 2026 bo z dvanajstimi dogodki znova združil sekcije Kulturnega društva Radlje, gostujoče umetnike in številne sodelujoče zasedbe iz Slovenije in tujine. Festival ostaja prostor povezovanja ljubiteljske in profesionalne kulture ter prostor novih sodelovanj, umetniških izzivov ter posebnih festivalskih doživetij na atraktivnih lokacijah Zgornje Dravske doline. Več o festivalu pa je povedal umetniški vodja Izidor Leitinger.

Danes se središče Ljubljane spreminja v veliko odprto znanstveno učilnico. Hiša eksperimentov, ki letos praznuje 30 let delovanja, med 29. in 31. majem 2026 pripravlja že 17. Znanstival – največji festival promocije znanosti, znanstvenega razmišljanja in izobraževanja pri nas. Dogajanje bo tri dni potekalo na ulicah in trgih v središču Ljubljane, namenjenih pešcem, pa tudi v prostorih Hiše eksperimentov. Ljubljana bo tako konec tedna znova v znamenju radovednosti, raziskovanja in ustvarjalnosti za vse generacije.

V etru smo živo gostili portugalsko zvezdnico, pevko Giselo João. Fado je samo del njene glasbene govorice, ki jo postavlja med vodilne glasove v sodobni portugalski glasbi, prepoznavni po njeni umetniški identiteti in karieri, ki pomeni nenehno premostitev med tradicijo in sodobnim izrazom. Gisela João zvečer nastopa v Ljubljani, v okviru festivala Druga godba.

Odbor inPlaninec - odbor za planinstvo invalidov in oseb s posebnimi potrebami, ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenije - je v maju uspešno izvedel odpravo Camino 2026 od Porta na Portugalskem do Santiaga de Compostela in Finisterre v Španiji. Na pot se je odpravilo 28 inPlanincev ter psička vodnica. V 12-ih dneh so prehodili 319 kilometrov. Več o poti in vtisih, pa v prispevku Petre Medved.

Začenja se 42. mednarodni festival Druga godba, ki prinaša 14 koncertov na štiridnevni plovbi od Norveške čez Sredozemlje do Madagaskarja in otoka Réunion. Letošnji program predstavlja vodja promocije festivala, Nika Vogrič Dežman.

V tematskem dnevu govorimo o odvisnostih. Tudi tistih, ki pogosto ostanejo skrite. Primer je odvisnost od telefonov in spleta. Spoznali smo zgodbo mame in njenega sina – uspešnega dijaka, ki je med puberteto začel bežati v virtualni svet, popuščati v šoli in izgubljati stik z odgovornostjo ter vsakdanom. Kdaj uporaba telefona postane odvisnost? Kako to opazijo starši? In zakaj je pomoč včasih nujna? O tem smo slišali tudi izkušnjo z zdravljenjem pri strokovnjaku za nekemične odvisnosti, Mihi Kramliju. Marko Rozman se je pogovarjal z materjo, ki želi, da je njena identiteta zakrita. Uporabili smo program za spremembo glasu, zato poslušalce prosimo za razumevanje.

Pokojninski sistem, davki, dolgotrajna oskrba, delovna zakonodaja – na vseh teh področjih potekajo razmisleki o spremembah, saj Nemčiji zaradi geopolitičnih spremembe ne gre vse po načrtih. Vlada je nedavno celo prepolovila napoved gospodarske rasti za letos.

V prihodnjih dneh bo potekla veljavnost številnim vinjetam (ki so bile kupljene konec januarja oziroma v začetku februarja lani, prejšnja vlada pa je njihovo veljavnost podaljšala za štiri mesece). Ob nakupu oziroma podaljšanju veljavnosti e-vinjete za vaše vozilo prek spleta bodite še posebej pozorni na ceno – določeni posredniški portali ob redni ceni zaračunajo tudi marže, zato velja obiskati uradni portal Družbe za avtoceste: evinjeta.dars.si. Podrobnosti o tem, kako preveriti veljavnost vinjet, kakšne so cene in kako uspešen je cestninski nadzor nad vinjetnimi vozili, pa v prispevku.

Pred skoraj letom dni smo na Prvem spoznali družino, ki se je odločila za precej drzno potezo — za 11 mesecev so zapustili vsakdan, službo, šolo, rutino in se z dvema otrokoma odpravili na pot okoli sveta. Pred nekaj dnevi so se Olivera, Gregor, 10-letni Luka in 5-letna Klara Rosulnik vrnili s pustolovščine njihovega življenja. V začetku junija 2025, pred potovanjem, smo z Gregorjem in Olivero Rosulnik govorili o načrtovanju in pripravah, pričakovanjih in pogumu. Potem pa smo jih spremljali tudi med potjo — javila sta se nam konec lanskega avgusta iz Vietnama in januarja letos iz Peruja, torej iz različnih držav, različnih časovnih pasov in vedno polna različnih zgodb. Pred nekaj dnevi pa so se Rosulniki po enajstih mesecih vrnili domov. Vsi štirje so nam povedali, kako po skoraj letu dni izgleda vrnitev v običajno življenje, kaj je bilo na poti najlepše, kaj najtežje in kako takšna izkušnja spremeni družino ter pogled na svet in dom. Družini Rosulnik lahko na poti po svetu sledite na Instagramu, Facebooku, YouTube-u, TikToku in LinkedInu. 

Danes je svetovni dan biodiverzitete, a trendi na tem področju že dolgo niso spodbudni. Prepleteni odnosi med številnimi živimi bitji, ki naseljujejo naš planet, se v današnjem času krhajo in prelamljajo. Vrste izginjajo s pospešeno hitrostjo, ki je značilna za velika izumiranja. Z zmanjševanjem pestrosti in tudi številčnosti prebivalcev najrazličnejših ekosistemov okoli nas se hitro zmanjšuje njihova odpornost na vse intenzivnejše spremembe okolja. Lahko bi rekli, da ima živi planet Zemlja vse slabši imunski sistem. Kaj to torej pomeni za nas?

Slovenija že nekaj let želi s trajnostnimi praksami nagovoriti turiste. Vsaka destinacija počne to na svoj način, vsem pa je skupno, da želijo prihodnost slovenskega turizma usmeriti na pot odgovornosti in kakovosti. Na kakšen način to počnejo v Idriji, Cerknem, Škofji Loki, Kranju, je STO želel pokazati novinarjem in novinarkam v okviru študijske ture, ki se je je pred časom udeležila tudi Tina Lamovšek. Sogovorniki in sogovornice: Mojca Gorjup Kavčič, Zavod za turizem Idrija Gregor Novakovič, direktor Turizma Cerkno Miha Bavcon, Društvo Laufarija Cerkno Gregor Gartner, zgodovinar, ki vodi doživetje na Loškem gradu Izidor Selek, predsednik teniškega kluba Gorenja vas Marina Frfolja, vodja sektorja za trajnost in analitiko na STO

Več tisoč maturantk in maturantov je točno opoldne na ulicah skupno 43-ih evropskih mest zaplesalo četvorko. Med 18-imi slovenskimi mesti, ki so se pridružila projektu, se je največ plesalk in plesalcev zbralo v Ljubljani. Med mladimi je bilo danes čutiti pozitivno vzdušje, vendar jih do zaključka srednje šole čaka še matura. Esej so pisali že v začetku meseca, preostale obveznosti pa jih čakajo v prihodnjih tednih. Simbolni zaključek srednješolskega izobraževanja je tudi priložnost za razmislek in želje.

'Odloči se' je predstava Katja Dance Company, ki prek sodobnega plesa, glasbe in vizualno pripoved raziskuje minljivost, sočutje in moč darovanja. Gledalce povabi k razmisleku o avtonomnem, prostovoljnem in informiranem odločanju o darovanju organov in tkiv kot naravnega dela medicinske oskrbe ob koncu življenja. Del prihodkov od uprizoritev bo namenjen slovenskemu društvu Transplant.

Ciper, ki v prvi polovici letošnjega leta predseduje Svetu EU, je bil pred dobrima dvema mesecema, ob začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran, tarča napada z dronom. Tarča je bilo pravzaprav britansko letalsko oporišče Akrotiri na jugu Cipra, a številni turisti so se začeli spraševati, ali so počitnice na sicer med turisti zelo priljubljenem otoku v vzhodnem Sredozemlju še varne. Mnogi so svoj dopust odpovedali, kar se že kaže tudi v turističnih statistikah Cipra. Andreja Čokl se je v Pafosu in Nikoziji pogovarjala z domačini in turisti, ki vsi po vrsti zatrjujejo, da je na otoku varno. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.  

Skoraj dve leti je minilo, odkar se je ansambel SNG Drama preselil in dela na nadomestni lokaciji, a nič ne kaže, da bi se kmalu preselil nazaj, v matično hišo. Prenova se ni niti začela. Na to želijo opozoriti s predstavo Za narodov blagor, ki bo to sredo potekala praktično na gradbišču.

V prvih junijskih dneh bo v Domu kulture Kamnik potekalo Državno srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije. Na Prvem smo gostili Jana Pirnata, svetovalca za gledališko in lutkovno dejavnost pri JSKD, ter dramaturginjo in dramatičarko Heleno Šukljan, brez dvoma rekorderko v številu gledaliških predstav, ki si jih je bilo mogoče ogledati v zadnjih mesecih. Kako živi, pisani in številčni sta danes gledališka in lutkovna ustvarjalnost mladih pri nas? Kakšni so pogoji mentorskega dela v šolah in kulturnih društvih? Je bilo v otroških predstavah mogoče ujeti več otroškega ali odraslega sveta? Lahko mentor postane tudi denimo učitelj fizike iz Sevnice? Kako še okrepiti ljubiteljsko lutkarstvo, ki je bilo nedavno predlagano za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine?

V soboto je na Dunaju potekal jubilejni 70ti izbor za Pesem Evrovizije. Slovenska RTV je bila med petimi radiotelevizijami, ki so se odločile, da iz etičnih in moralnih razlogov ne bodo sodelovale in delile odra z Izraelom. Podpirate odločitev?

Bliža se poletje in s tem čas festivalov. Med njimi so tudi festivali, ki so namenjeni družinam in pogosto brezplačni. Tako se je včeraj na Tavčarjevi domačiji odvil že tradicionalni Dan prijateljstva, ki ga je organiziral Zavod Enostavno prijatelji. Tema festivala je bil gozd, otroke pa so tam obiskalI škratje, vilinci in različne gozdne živali. Pripravam in zakulisju se je pridružil Luka Pogačnik.

Otroški parlamenti so program Zveze prijateljev mladine Slovenije, kjer imajo otroci priložnost, da izrazijo svoje mnenje, razpravljajo o pomembnih družbenih temah, ki se jih dotikajo, ter se učijo demokracije, poslušanja in sodelovanja. V program je vključenih skoraj 400 osnovnih šol, vsako leto pa sodeluje približno 3000 otrok. Lansko leto je potekal že 35. nacionalni dogodek, kar znova potrjuje dolgoletno tradicijo in pomen programa, ki po vsej Sloveniji krepi glas otrok in mladih ter spodbuja njihovo aktivno sodelovanje v družbi. Na dogodku bo ponovno sodeloval Filip Štritof, ki obiskuje 9. razred Osnovne šole Trnovo.

Na pobudo Evropske organizacije za raziskave rastlin je 18. maj razglašen za »dan očarljivih rastlin«. Številne ustanove po svetu na ta dan pripravljajo razne dogodke, povezane z raziskavami rastlin, kmetijstvom, ohranjanjem okolja in umetnostjo. Skupina štirih avtorjev pa je pred dvema letoma izdala knjigo z naslovom »Ali rastline poznajo matematiko«, v kateri so predstavili svoje ugotovitve preučevanja rastlinskih vzorcev. Verjetno ni veliko presenečenje, da se v teh vzorcih pogosto pojavlja Fibonaccijevo zaporedje. Precej bolj presenetljivo pa je to, da je Fibonaccijevo zaporedje v rastlinskih vzorcih pravzaprav pravilo pri večini rastlin. Razlaga je obenem navdušujoča in preprosta. Več pa v pogovoru z enim izmed avtorjem knjige, profesorjem matematike Christophom Goléjem.

Ziggy Klazes je zdaj že nekdanja mestna svetnica v nizozemskem Haarlemu, ki je na njeno pobudo postalo prvo mesto, v katerem so prepovedali oglaševanje predelanega mesa na javnih površinah. Prepoved je v celoti začela veljati šele letos, ko so se iztekle večletne pogodbe z oglaševalci, tako da za zdaj analiz vpliva na potrošnjo še ni. Toda Ziggy Klazes poudarja, da je namen tega ukrepa predvsem konec škodljivega spodbujanja in pa javna razprava o tem, kakšen vpliv ima uživanje mesa na okolje in na dobrobit živali.

Štiri leta po začetku ruske invazije na Ukrajino se v Evropski uniji vse glasneje odpira vprašanje, ali je Evropa sposobna sama poskrbeti za svojo varnost? Dolga desetletja je evropski prostor živel v prepričanju, da je vojna na celini skoraj nepredstavljiva, obrambni dežnik Združenih držav Amerike pa samoumeven. Toda vojna v Ukrajini in spremenjena ameriška politika sta evropske prestolnice prisilili v drugačen razmislek. V Bruslju danes številni opozarjajo, da Rusija ostaja največji varnostni izziv za Evropo. Ob tem pa se pojavljajo tudi bojazni, da bi Moskva lahko v prihodnjih letih preizkušala odzivnost in politično enotnost Severnoatlantskega zavezništva. In kaj lahko stori Evropa? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Na obali se odvija Slovenski oglaševalski festival, največji dogodek slovenske oglaševalske in kreativne industrije. Na dogodku bo beseda tekla tudi o tem, v katero smer gre danes oglaševanje, kako umetna inteligenca spreminja ustvarjanje oglasov, kaj si želijo potrošniki in zakaj nas oglasi spremljajo praktično na vsakem koraku – od radia in televizije do telefonov ter družbenih omrežij. Mnenje o tem je podala tudi Petra Krulc, regijska izvršna direktorica strateške kreativnosti v agenciji Futura DDB je ena najbolj priznanih slovenskih oglaševalk in tudi dobitnica prestižnih nagrad Cannes Lions International Festival of Creativity.

Na Brdu pri Kranju je v petek, 8. maja, potekal 14. kognitivni dan, mednarodna konferenca, ki je na enem mestu znova povezala strokovnjakinje in strokovnjake, ki se ukvarjajo z raziskovanjem, zdravljenjem in oskrbo kognitivnih motenj. Prisotni so lahko prisluhnili predavanjem o obstoječih izzivih na tem področju, prebojnih raziskavah in možnostih intervencij, zlasti z ozirom na staranje družbe in seveda tudi - možganov. Tam je bila tudi Mojca Delač. Vabimo vas tudi, da prisluhnete četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. O spominskih klinikah prihodnosti in o starosti možganov, se bomo pogovarjali s prof. dr. Ericom Westmanom s Švedske ter prof. dr. Sebastiaanom Engelborghsom iz Belgije.

Danes je mednarodni dan medicinskih sester z geslom Opolnomočenje medicinskih sester rešuje življenja. Medicinske sestre so prisotne na vseh ravneh zdravstva, več kot polovica zaposlenih v javnem zdravstvu so medicinske sestre. Pa vendar jih primanjkuje, kar je problem po vsem svetu. Zato je edini izhod vlaganje v lasten kader, izboljšanje delovnih pogojev, enakopravnost z drugimi poklici v zdravstvu ter boljše vrednotenje njihovega dela. Foto: Marko Vavpotič F.A.BOBO