Aktualna tema

V Vatikanu se to popoldne začenja konklave – tisti skrivnostni, skoraj mistični proces, v katerem bo 133 kardinalov z vsega sveta v popolni izolaciji izbiralo novega naslednika svetega Petra. Po smrti papeža Frančiška se v katoliški Cerkvi zaključuje eno obdobje in začenja novo, morda povsem drugačno. Medtem ko so vrata Sikstinske kapele zapečatena, so oči vernikov in svetovne javnosti uprte v majhen dimnik nad kapelo – tam bo bel dim oznanil prihod novega papeža.Foto: Reuters

Po najnovejših podatkih je bilo v najhujšem izbruhu nasilja med Indijo in Pakistanom v zadnjih letih ubitih najmanj 62 ljudi, med njimi več 10 civilistov, več kot 100 pa je ranjenih. Indijska vojska je ponoči sprožila raketne napade na cilje v Pakistanu kot povračilni ukrep za smrtonosni napad v indijskem delu Kašmirja pred dvema tednoma, ki je zahteval 26 življenj. Pakistan je današnje napade označil za vojno dejanje in poroča o številnih civilnih žrtvah. V Islamabadu trdijo, da je pakistanska vojska sestrelila več indijskih letal. Meja v himalajski pokrajini Kašmir je znova postala prizorišče topniškega obstreljevanja. Kaj pomeni ta izbruh oboroženega nasilja za sicer že dolgo zamrznjen odnos med državama, ki imata tudi jedrsko orožje? Kako se odziva mednarodna skupnost in kako živijo ljudje, ujeti v tej coni spora? O tem smo se pogovarjali z našo posebno poročevalko Karmen Švegl. Prevoz tankov v Pakistanu v bližini Lahoreja. Foto: Reuters

Sikstinska kapela v Vatikanu se zapira. Kardinali bodo jutri prvič volili novega papeža. Volitve so tajne. Za izvolitev sta potrebi dve tretjini glasov. Če rezultata ni, se volitve ponavljajo. V cerkvenih krogih, tudi v javnosti, je veliko ugibanj, kdo bo nasledil papeža Frančiška in kakšna bo njegova politika. Kaj pričakujete od naslednjega papeža, smo spraševali v Torkovem kontaktu.

Za vrtičkarje mesec maj pomeni, da je delo na vrtu že v polnem teku. Sedaj naj bi sadili rastline, ki so najmanj odporne na mraz. Lucija Vidergar je poizvedovala, katere vrste zelenjave in sadja je sedaj najbolje posejati ali posaditi, na kaj moramo biti pri tem pozorni, in v kolikšni meri je dobro upoštevati setveni koledar. Bere Darja Groznik.

Svet se sooča z naraščajočimi krizami, ki nesorazmerno bolj prizadenejo ženske, povečujejo tveganje za zaplete v nosečnosti, več je nasilja zaradi spola, omejen jim je dostop do osnovnih zdravstvenih storitev. V teh zahtevnih okoliščinah imajo babice ključno vlogo. Zbornica – Zveza se pridružuje pozivom Mednarodne konfederacije babic k večjemu priznavanju vloge babic, njihovemu vključevanju in večji podpori v njihovih prizadevanjih na odzivanje na krize. Več o tem v pogovoru z Anito Prelec, predsednico zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Slovenija je ena redkih držav, ki praznik dela praznuje 1. in 2. maja. Drugi maj je dela prost dan še v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori ter Ukrajini. Dvodnevno praznovanje ima močan simbolni pomen, saj gre za praznik solidarnosti, dela in povezovanja. Vrednote praznika dela so močno zasidrane tudi pri rudarjih. Gre za zahtevne delovne pogoje, zato so se tudi vrednote izoblikovale skozi 150 let izkopavanj premoga v eni najdebelejših znanih plasti premoga na svetu, to je v Velenju.

V prostorih Tifološkega muzeja v Zagrebu so te dni predstavili slikanico Muca Copatarica v hrvaškem prevodu in prilagojeno slepim in slabovidnim osebam. Slikanica je posebna po tem, ker je na voljo v velikem tisku, brajevi pisavi ter v zvočni obliki. Koncept in metodologijo priredbe slikanice so skupaj z zunanjimi sodelavci razvili v zagrebškem tifološkem muzeju, pobuda pa je prišla iz slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem, ki je projekt tudi finančno podprlo.

3. maj je mednarodni dan svobode medijev. Združeni narodi ob letošnjem dnevu svobode medijev v ospredje postavljajo vpliv umetne inteligence na novinarstvo. Zapisali so, da umetna inteligenca, ki zelo narašča, močno spreminja novinarstvo, medije in medijsko svobodo. Novinarske organizacije pri nas pa vsako leto opozarjajo, da je kakovostno novinarstvo ogroženo, saj so pogoji za delo novinarjev vse težji. O izzivih medijske krajine pri nas z Markom Milosavljevićem s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in Anjo Intihar, ki je novinarka časopisa Delo in članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije.

Vse več podjetnikov, podjetij in spletnih vplivnežev družbena omrežja uporablja tudi za oglaševanje svojih izdelkov in storitev. Tako se je razvil poklic upravljavcev spletnih profilov na družbenih omrežij, ki skrbijo za redno komunikacijo s sledilci in za redno spletno oglaševanje. Spletni goljufi nastavljajo pasti tudi upravljalcem družbenih omrežij, ki si odgovornost za varnost spletnega profila delijo z njegovim lastnikom. O prevarah, ki jih doživljajo upravljalci družbenih omrežij, se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay

Po vsej Sloveniji ob 1. maju potekajo delavska druženja. Eno največjih v Šaleški dolini tradicionalno pripravijo na Graški gori, na stičišču treh občin; Velenja, Mislinje in Slovenj Gradca. Lepo vreme je spodbudilo številne, da so se odpravili na priljubljeno izletniško točko, poroča Metka Pirc. In kakšno je sporočilo prvomajskih shodov? Predsednik sindikata SKEI Gorenje Žan Zeba pogreša delavce in ugotavlja, da je zaposlene vse pogosteje strah, da bi se zavzeli za svoje pravice. Predsednik podjetniškega sindikata SPESS v Premogovniku Velenje Simon Lamot poudarja, da je moč sindikatov v množičnosti, saj se le tako lahko borijo proti kapitalu, in tega bi se morali zavedati tudi delavci. Velenjski župan Peter Dermol pa med drugim poziva vlado, naj izpolni dane obljube in sprejeme zakone, ki bodo zagotovili rudarjem in njihovim družinam varno prihodnost. Kakšna pa je danes vloga sindikatov? Foto (Metka Pirc): tradicionalno prvomajsko praznovanje na Graški gori

Na praznik dela v posebni oddaji ob 17.00 gostimo predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič. Ta se bo konec meseca poslovila s tega položaja in bo vodenje največje sindikalne centrale s 130 tisoč članicami in člani prepustila nasledniku. Premišljuje o novodobnih izzivih na trgu dela, kot so prekarne zaposlitve, prisilni espeji, kršitve na področju tuje delovne sile, neurejeno področje platformnega dela, prepoved članstva v sindikatih. Po drugi strani imajo delavci zaradi visoke zaposlenosti večjo moč in ponudbo. Ob tem se postavlja vprašanje, ali so sindikati v teh časih sploh še potrebni.

Žiri so te dni ovite v čipko, ki so jih ustvarile klekljarice in klekljarji številnih generacij. Čipka na že 19. slovenskih klekljarskih dnevih povezuje ustvarjanje, znanje in navdih. Osrednja razstava Čipka v objemu vode in kamna je ujela kamnine, ki obkrožajo Žiri, in harmonijo 67-ih avtorskih vzorcev Milene Mazzini, ki so jih ustvarili za tematsko razstavo. Na posebni razstavi Le klekljaj, fantič, klekljaj, pa se prvič predstavlja 141 klekljarjev iz vse Slovenije.

Projekt Iskrive karte, ki nosijo pomembno sporočilo o pomenu navdihujočih posameznikov za razvoj družbe, je projekt Šolskega centra Kranj, ki sta ga leta 2019 zasnovala Polonca Hafner Ferlan in Marko Arnež. Iskrive karte, ki so z osemnajstimi podobami ilustratorja Cirila Horjaka izšle v peti izdaji, so nadgradili s knjigo. V njej so zbrana predavanja o pomembnih posameznikih, večina jih je z Gorenjske. Ustvarjalci pa že snujejo Iskrivo pot. Začela se bo na Brniku, kjer je letalo Edvarda Rusjana ter končala na Dovjem s pogledom Jakoba Aljaža na Triglav in v Mojstrani.

V Sloveniji je testiranje posameznikov, ki jih ogroža dedna oblika raka in testiranje številnih vrst tumorjev pri bolnikih z rakom, brezplačno, kar ni pravilo v vseh evropskih državah. Obe vrsti diagnostike izvajajo na Oddelku za molekularno diagnostiko Onkološkega inštituta v Ljubljani. Oddelek se po zahtevnosti in kakovosti preiskav uvršča med vodilne centre na svetu in smo ga obiskali ob njegovi 20. obletnici ustanovitve. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo oddelka, z znanstvenim svetnikom dr. Srdjanom Novakovićem.

Delo je pomemben steber življenja. Zaradi plače, saj brez denarja v današnji družbi ne moremo preživeti. Delovno okolje je pomembno zaradi druženja in ohranjanja socialnih stikov. Z opravljanjem dela osebnostno rastemo in se razvijamo. Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč? Uživate v njem?

Po včerajšnjem večurnem obsežnem izpadu elektrike v Španiji, na Portugalskem in na jugu Francije so se razmere po večini že normalizirale. Kaj je povzročilo električni mrk na Pirenejskem polotoku, še raziskujejo. Tuji mediji povzemajo oceno podjetja Neara, ki se ukvarja z električnimi omrežji, da je možnosti za ta incident več: od fizične napake v omrežju do kibernetskega napada ali izjemnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Prva ocena upravljavca portugalskega električnega omrežja REN pa je bila, da naj bi bil električni mrk posledica redkega atmosferskega pojava. Izpad je prizadel več milijonov ljudi. Drugod po Evropi večjih težav ni bilo, v pogovoru z Jernejko Drolec pojasnjuje Franc Kropec, vodja službe za obratovanje v družbi ELES, ki je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji.

V zadnjem tednu aprila po vsem svetu obeležujemo svetovni teden cepljenja. Letos je namenjen prepoznavanju in zmanjševanju vrzeli in velikih zaostankov pri cepljenju dojenčkov in otrok v času epidemije kovida. Stroka poudarja, da je cepljenje eden največjih dosežkov javnega zdravja, številne nalezljive bolezni so bile iztrebljene, ki pa se ob padcu precepljenosti lahko vrnejo. V tem tednu pa stroka poleg cepljenja otrok in mladostnikov poudarja tudi pomen cepljenja odraslih.

Ob pretresih, ki jih na finančnih trgih in v gospodarstvu povzročajo nepredvidljive in pogosto nerazumljive poteze ameriškega predsednika Trumpa se marsikdo vpraša, kako to vpliva na njegove finance. Da bi v prihodnje bolje razumeli te procese, predvsem pa lažje in bolje upravljali svoje premoženje, je vlada že pred časom začela izvajati strategijo finančnega opismenjevanja. V ta okvir sodi tudi projekt Bodi FIN - finančno izobražen nadobudnež. V njem je s finančnimi vsebinami pri pouku in na delavnicah Banke Slovenije (o varčevanju, bankah, proračunih in varni uporabi spleta) sodelovalo približno 3 tisoč učencev iz 85 osnovnih šol. Na zaključni prireditvi Banke Slovenije in Finančnega ministrstva so se med drugim zavzeli tudi za obvezen šolski predmet o financah.

Približno četrt milijona ljudi, več kot 160 delegacij, številni voditelji so se v Vatikanu poslovili od pokojnega papeža Frančiška. Še več tisoč ljudi ga je pospremilo na zadnji poti v baziliko Marije Snežne, kjer je pokopan. Pokojni papež si je zaželel skromnega pogreba, ki pa je ob omenjeni množičnosti izžareval bogastvo njegovega pontifikata in stika, ki ga je očitno uspel stkati z verujočimi. Podrobneje v pogovoru z urednikom Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija, Tomažem Gerdenom.

Po oceni Evropske centralne banke naj bi imelo kar 15 odstotkov Slovenk in Slovencev naložbe v kripto, kar nas uvršča v vrh med državami evra. Dobiček od kripto valut pa bodo kmalu morali plačati vsi, ne zgolj tisti, ki trgujejo v okviru dejavnosti. Še teden dni je namreč v javni razpravi predlog zakona o davku od dobička ob prodaji kripto-sredstev. Finančno ministrstvo predlaga 25 odstotni davek in možnost samoprijave za nazaj, imetniki kripto valut pa ocenjujejo, da je predlagana stopnja odločno previsoka. Pristojni minister Klemen Boštjančič odgovarja, da gre za višino obdavčitve, ki je povsem primerljiva z obdavčitvijo ostalih virov kapitala, ne le delnic, tudi nepremičnin. Kakšno pa je stališče imetnikov kriptovalut? Urška Jereb se je pogovarjala s Klemnom Končanom Verstovškom iz Društva Bitcoin Slovenija.

Ena od pomembnih ustanov koroških Slovencev je tudi K in K center v Šentjanžu v Rožu, ki letos praznuje 30 letnico delovanja. V stavbi, kjer je bila nekoč ljudska šola, 1993 pa jo je kupila Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, je živahno kulturno dogajanje skozi vse leto. Letos pa je še posebej pestro prav zaradi pomembnega jubileja. Kaj vse se je, se in se bo dogajalo, pripovedujejo nekdanja poslovodja Trudi Wieser Moschitz, zdajšnja vodja Julija Schellander Obid in slikarka Zorka L Weis, ki je svojo umetniško kariero začela prav stavbi, kjer je danes K in K center. Že kot šolarka je namreč zelo rada risala.  Foto (Mateja Železnikar) - Zorka L Weis - retrospektivna razstava Zrcalo voda/Wasserspiele ob 30-letnici K in K centra  

Predstavitev nove sezone Zverinic - otroške izobraževalno igralne serije - , ki nas opozarja na pomen biotske raznovrstnosti. Zgodbe o 10 novih Zverinicah; od kita grbavca do zajklje predstavljata prevajalka Anamarija Štukelj Cusma in Špela Šebenik, urednica uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega programa. Kakšen pa je bil odziv otrok na prvo sezono? Kako je z likovnimi deli, ki so jih poslali na natečaj?

Najemanje posojil je danes lahko skoraj hipno. Celo banke jih ponujajo kot hitre kredite. Kljub temu pa najem bančnega posojila zahteva kreditno sposobnost klienta in marsikdo na koncu ostane pred vrati banke. Nekateri se potem zatečejo na splet in tam naletijo na spletno tržnico posojil in številne ponudbe lahko takoj prepoznamo kot tiste, ki sodijo v kategorijo spletnih prevar. O izkušnjah s tovrstnimi spletnimi prevarami, ki jih imajo pri SI-CERT-u, se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom. foto: Gerd Altmann, Pixabay

Neracionalna in nedosledna gospodarska politika ameriškega predsednika Trumpa postaja otipljiva. Zaradi posledic novih carinskih politik, sprememb trgovinskih povezav in vsesplošne negotovosti je tako Mednarodni denarni sklad ohladil gospodarske napovedi za letos. Na svetovni ravni za 0,5 odstotne točke, v Evropski uniji za 0,2 odstotne točke in v Sloveniji za kar 0,8 odstotne točke. O tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave družbe Triglav skladi Benjaminom Jošarjem in ekonomistom dr. Črtom Kostevcem z Ekonomske fakultete.

Murska Sobota je danes gostila Prvi program Radia Slovenija v sklopu projekta Talenti EU-regij. Tema? Beg možganov. A na terenu smo spoznali nekaj ljudi, ki možganov niso posojali drugim.Spoznajte dr. Mitjo Lainščaka, vrhunskega kardiologa in svetovno priznanega raziskovalca srčnega popuščanja, ki kljub globalnim priložnostim ostaja zvest rodnemu kraju – Murski Soboti. Je znanstveni gigant, ki svojo svetovno kariero gradi na periferiji – in dokazuje, da tudi Prekmurje lahko bije v svetovnem ritmu.In potem sta tu Katja Fras Čibej in Boris Čibej – ona, socialna delavka, on, legendarni novinar, Delov dopisnik iz Moskve, Washingtona, Kijeva in Dunaja ter ustanovitelj prve slovenske spletne strani Mat’kurja. Danes živita na Goričkem. On piše o vojnah z domačega vrta, ona kulturno prebuja vasico s projektom Košček sreče. Skupaj dokazujeta, da se svet ne konča, kjer se konča asfalt. Poslušajte pogovore, ki razbijajo stereotipe o življenju na robu. Je lahko obrobje novo središče sveta? Kako ostaneš pronicljiv novinar iz Domanjševcev? In zakaj bi Putin moral poslušati Kuzle? »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« Poglavja: 00:02:25 Pogovor z dr. Mitjo Lainščakom 00:07:52 Pogovor s Katjo Fras Čibej in Borisom Čibejem

Pomurje je tradicionalno veljalo za regijo z največjo brezposelnostjo v Sloveniji. V zadnjih letih brezposelnost upada, povečuje pa se tudi zanimanje za deficitarne poklice in poklicne programe srednjih šol.Na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota smo govorili z dijaki in ravnateljem, stanje na trgu dela v Pomurju pa nam je predstavila vodja Območne službe Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota Stanislava Perčič. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Nik Škrlec je igralec, TV voditelj, gledališki ustvarjalec in tudi mojster  tehnik pomnenja. Napisal je knjigo Pozabi vse, kar veš o spominu. V njej najdemo veliko znanstvenih podatkov, pa tudi konkretnih nasvetov, tehnik in strategij za izboljšanje spomina. Doc. dr. Simon Brezovar je v spremni besedi zapisal, da teorija, ki je velikokrat suhoparna, v knjigi z opisi in primeri pridobi »barvite podobe«.

Oseba z integriteto je oseba, ki govori to, kar misli, in dela to, kar govori, skladno z moralnimi normami in veljavnim pravom, je zapisano v slovarju. Integriteta posameznikov je dragocena vrlina. Če pa gre za politike, ki so javne osebnosti, pa je integriteta še toliko bolj pomembna, saj je vzgled vsem državljanom in državljankam.

Papež Frančišek je veljal za zagovornika konservativnih stališč Cerkve, kot jezuit pa je bil tudi predstavnik naprednih pristopov pri več družbenih vprašanjih, med drugim pri pomoči revnim. Po besedah frančiškana Mirana Špeliča, profesorja na Teološki fakulteti v Ljubljani, Cerkev nikoli ni bila okostenela v svojem času. Vedno se je odzivala na izzive časov.

Po dvanajstih letih na čelu Katoliške cerkve je v 89. letu starosti umrl papež Frančišek, ki je bil prvi jezuit in prvi Južnoameričan na tem položaju. Smrt o papeževi novici je v videosporočilu objavil Vatikan. V nedeljo se je pojavil na Trgu svetega Petra, ko je pozdravil vernike ob velikonočnem blagoslovu mestu in svetu in jim zaželel prijetne praznike. Po končani poslanici je Frančišek v svojem vozili kljub očitni utrujenosti pozdravil navzoče vernike. Prve odzive ob smrti papeža Frančiška je povzela rimska dopisnica Mojca Širok.

Letos vsi kristjani zahodnih in vzhodnih cerkva 20. aprila praznujejo veliko noč, največji krščanski praznik, dan Kristusovega vstajenja. Le vsakih nekaj let vsi praznujejo na isti dan, nazadnje je bilo tako leta 2017. Kristjani se na praznovanje pripravljajo s postom. Velikonočni prazniki nagovarjajo s posebno noto, a z istim sporočilom, da Kristusovo vstajenje osmišlja vero. Kako lahko verniki to sporočilo razumejo danes, med drugim premišljujejo ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Leon Novak in paroh srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milan Jovanović.

Zbornica zdravstvene in babiške nege je dobila novo vodstvo. Po dveh mandatih Monike Ažman je njeno funkcijo prevzela Anita Prelec, ki ob prevzemu mandata opozarja na pomanjkanje medicinskih sester. Skrbijo jo odhodi zdravstvenega kadra v tujino – pravi, da so v zadnjih petih letih zaznali odhod tisoč medicinskih sester v tujino. Kako odgovarja sodelavcem, ki ji pravijo, da se je znašla sredi viharja? Katerih izzivov se bo najprej lotila in zakaj meni, da tuji delavci ne morejo zadovoljivo nadomestiti domačih?

Profesorica slovenščine Judita Babnik na Dunaju že 8 let poučuje slovenski jezik, tako v okviru dopolnilnega pouka kot pouka materinščine oziroma prvega jezika, ki poteka v okviru avstrijskega izobraževalnega sistema. Zanimanje je precejšnje, skupine pa so zelo homogene, kar predstavlja dodatne izzive, pojasnjuje. Izziv pa je tudi, kako dobiti ustrezne prostore. In kako živijo Slovenci na Dunaju? Prisluhnite!

Danes zaznamujemo dan slovenskih paraplegikov. Zveza paraplegikov Slovenije praznuje 56 let organiziranega delovanja. Kakšne izzive prinašata paraplegija in tetraplegija njihovim članom? Kako je z dostopnostjo javnih objektov za gibalno in senzorno ovirane, kako je z ureditvijo medkrajevnega potniškega prevoza in zakaj so se v okviru tradicionalnega strokovnega srečanja Izzivi paraplegije, ki bo jutri, poleg slavnostne skupščine v Domu paraplegikov v Pacugu odločili obravnavati temo Motnje v intimi pri paraplegikih in tetraplegikih? O teh aktualnih vprašanjih se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze paraplegikov Slovenije Danetom Kastelicem.

Če ste blizu upokojitvi – ali bi za nekoliko nižjo plačo delali manj – na primer en delovni dan na teden manj, ob tem pa bi imeli socialne prispevke plačane v celoti – torej v 100 odstotkih? Tako imenovani sistem “80 : 90 : 100" bo v prihodnje najverjetneje uvrščen na pogajalsko mizo odločevalcev.

Kako v prizadevanjih za trajnostni razvoj doseči točko preloma, ki bi pomenila preoblikovanje naših družb tako, da bi naše okolje ohranile v dobrem stanju za naslednje generacije? S tem se med drugim ukvarja raziskovalec dr. Andrew Ringsmuth, gost 10. konference o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti Dovolj za vse, ki je potekala v Ljubljani. Opozarja tudi na družbene medije, ki bi s spremembami algoritmov lahko imeli pomembno povezovalno vlogo v družbi, namesto da razdvajajo.

Pomlad je tu in poletje je že na dosegu roke, čas, ko razmišljamo o dopustu in potovanjih nasploh. O tem razmišljajo tudi spletni goljufi, ki so iznašli učinkovite načine za vrivanje med nas in spletni platformi za rezervacijo počitniških nastanitev Booking in Airbnb z namenom povzročanja škode. V današnji epizodi spletnih prevar bomo s pomočjo Mojce, ki je bila žrtev prevare, in Jasmine Mešič, ki se pri svojem delu na SI-CERTU srečuje z mnogimi podobnimi primeri prevar pogledali, kako se jim lahko izognemo. Avtorica oddaje je Cirila Štuber. foto: Gerd Altmann, Pixabay

Digitalizacija, če želimo ali ne, postaja nujnost na skorajda vseh ravneh našega življenja. Po nekaj letih zatišja je ta dobila nov zagon tudi na področju zdravstva. Do sredine prihodnjega leta moramo dokončati projekte, za katere smo predvideli tudi 83 milijonov evrov evropskih sredstev. Osrednji projekt je vzpostavitev centralnega arhiva slikovnega gradiva v zdravstvu. Cilj je brezpapirno zdravstvo, zato naj bi zdravstveni izvajalci uporabljali elektronski terapevtski list in e-karton. Da bi digitalizacijo približali ljudem, bolnikom, pa na lokalni ravni uvajajo tako imenovane zVEM Digi točke. O teh projektih smo se pogovarjali z v. d. generalnega direktorja Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje Tejo Batagelj.

1. aprila 1950 je izšla prva številka revije Življenje in tehnika, ki te dni praznuje 75. obletnico. V studio Prvega smo ob tej priložnosti povabili Jureta Miljevića, aktualnega urednika revije, in Mateja Pavliča, ki je revijo urejal kar 30 let.

Celotni pogovor z arhitektom Oskarjem Viragom, ki je bil pri projektu postavitve Poti med krošnjami Pohorje odgovorni projektant. (V oddaji naPOTki je bil uporabljen delček pogovora.)

Jutri bo za tabornike in tabornice poseben dan. Zbrali se bodo na Taborniškem feštivalu, največjem taborniškem dogodku v mestu, ki ga organizira Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Osrednje pozornosti bodo tokrat deležne taborniške zgodbe. Skozi desetletja se jih je nabralo veliko. Zveza tabornikov Slovenije namreč deluje že več kot 70 let. Sedemdeset taborniških zgodb so zdaj zbrali v knjigi, ki jo bodo jutri ob 12. uri predstavili v parku Tivoli. Tja vas v pestro taborniško vzdušje vabijo med 10. in 14. uro.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je te dni izdalo navodila, kako ravnati, če se srečamo z medvedom. Poudarili so, da se medved praviloma umakne človeku, da pa se srečanja lahko končajo tudi neprijetno, če srečamo medvedko z mladiči ali če medveda presenetimo ob hranjenju ali na mestu, kjer nima ne časa, ne prostora za umik. Sabrina Mulec se je pogovarjala z upokojenim dolgoletnim vodjem Lovišča s posebnim namenom Jelen Antonom Marinčičem, ki je najprej povedal, kje v Sloveniji lahko srečamo medvede. Foto: Bobo