Aktualna tema

Potem, ko so pred skoraj štirimi leti z mostom povezali kopno in otok Pelješac, da bi skrajšali potovanje na skrajni jug države, se na Hrvaškem pripravljajo na gradnjo še dveh mostov. Prvega na otok Krk, drugega pa so te dni predstavili v Splitu. Tako kot za Pelješki most, je tudi za slednja dva izbran slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher.

Vedeli smo, da bo volilni večer pester, a da bo tako zelo infarkten, si verjetno ni obetal nihče. Gibanje Svoboda in Slovensko demokratsko stranko je na koncu ločil manj kot odstotek glasov, tekom večera, ko so se glasovi še preštevali, pa sta se nekajkrat tudi izmenjali v vodstvu. Zelo napeto je bilo tudi pri ostalih strankah, ki so se uspele prebiti v parlament; razlika med Socialnimi demokrati in Demokrati Anžeta Logarja denimo znaša manj kot 100 glasov, dobrih 500 glasov pa loči Levico, ki se je na tokratne volitve podala skupaj z Vesno, in Resnico Zorana Stevanovića. Sinočnje dogajanje bi lahko opisali kot napeto in negotovo, temu primerno pa je bilo tudi vzdušje po štabih. Zvočno sliko volilnega večera sta pripravila Luka Pogačnik in Jure Čepin.

Odzivi in analiza rezultatov državnozborskih volitev z Jolando Lebar in gosti. V studiu so bili: Igor Kaučič, ustavni pravnik; Tomaž Deželan, profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. Novinarji na terenu so se oglašali iz volilih štabov političnih strank in DVK-ja.

Takoj po zaprtju volišč in objavi rezultatov vzporednih volitev smo poiskali odzive političnih strank na dosežke volilne nedelje. Gostili smo tudi Janjo Božič Marolt iz Mediane, ki je izvedla vzporedne volitve. Letos so se prvič soočili z znatnim zavračanjem sodelovanja v raziskavi.

Na svetovni dan lutk se je v Sodnem stolpu predstava Lutkovnega gledališča Maribor - Skrinjica sinjega maka dotaknila vseh prisotnih generacij. Z ustvarjalci in obiskovalcih se je o demenci, človeški bližini, spominih in moči lutkovnega ustvarjanja pogovarjala Mojca Delač.

Jutri bomo zaznamovali svetovni dan Downovega sindroma. Letos poteka pod geslom »Skupaj proti osamljenosti«, s katerim mednarodna nevladna organizacija Down Syndrome International poziva ljudi in organizacije po vsem svetu, naj s svojim delovanjem spodbujajo vključevanje ter se tako borijo proti osamljenosti oseb z Downovim sindromom na vseh področjih življenja. V Društvu Downov sindrom Slovenija med drugim izvajajo številna usposabljanja in nudijo podporo za inkluzivno zaposlovanje. Narodna Galerija v Ljubljani je primer dobre prakse, kjer ljudi z Downovim sindromom vključujejo v delovni proces. Več pa v prispevku Petre Medved.

Italijanski volilci bodo v nedeljo in ponedeljek na referendumu odločali o ustavni reformi pravosodnega sistema. Zakonodajni sveženj, ki sta ga lani jeseni potrdila oba domova italijanskega parlamenta, med drugim določa, da prehajanje iz tožilske v sodniško službo ali obratno po novem ne bo več mogoče. Ker reforma v parlamentu ni dobila zadostne podpore, torej dvotretjinske večine, bodo o njej zdaj odločali volivci, izid pa lahko pomembno zaznamuje tudi politično prihodnost premierke Georgie Meloni. Vlada z reformo napoveduje večjo preglednost in jasnejšo razmejitev pristojnosti, kritiki pa opozarjajo na nevarnost političnega vpliva na sodstvo. Kaj prinašajo predlagane spremembe, pa v pogovoru z našo dopisnico iz Rima Mojco Širok.

Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je eden ključnih nacionalnih projektov na področju izboljšanja dostopnosti in mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi ter drugih ranljivih skupin. Projekt poteka že enajsto leto, vodi in financira ga Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, izvaja pa Geodetski inštitut Slovenije, ki je za projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi na Dunaju februarja letos je prejel eno najuglednejših svetovnih priznanj na področju inovativnih rešitev izboljšanja življenja oseb z invalidnostjo Zero Project Award 2026, ki predstavlja pomemben korak k bolj dostopnemu in vključujočemu prostoru za vse. Danes so v Narodni galeriji v Ljubljani predstavili rezultate projekta. Več v prispevku Petre Medved.

Marsikateri slovenski študent se med študijem odloči za Erasmusovo izmenjavo. Sam študij se lahko od države do države zelo razlikuje, prav tako celotna študentska izkušnja. Kar dve izkušnji s takšno izmenjavo je podelila Tamara Jesenik – študentka novinarstva, ki se je pred tremi leti podala na Portugalsko, lani pa še na Finsko. Z njo se je pogovarjala Lucija Vidergar.

Izpad električne energije po celotnem kubanskem otoku z 11 milijoni prebivalcev in Trumpove besede o zavzetju otoka napovedujejo spremembe. Pogajanja med ZDA in Kubo že potekajo.

Dvajset let po dveh razprodanih koncertih s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Križankah, se Terrafolk, pod umetniškim vodstvom Bojana Cvetrežnika, s Simfoniki vrača z akustično izvedbo avtorske glasbe svojih sedanjih in nekdanjih članov. Koncert bo 21. marca 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Z Bojanom Cvetrežnikom se je pogovarjala glasbena urednica Alja Kramar.

Teden možganov je mednarodna akcija, ki ima v svoji srčiki namen ozaveščanja širše javnosti o koristih raziskovanja možganov in pomena poznavanja tega organa za posameznika in družbo. V Sloveniji se je pod okriljem Sinapse prvič odvijal leta 2004, ima torej že dobri dve desetletji izkušenj in izkušnje so za naše možgane dobrotljiva reč. Manj izkušenj si sicer morda, takole na prvo misel, želimo s strahom, a kot boste slišali v nadaljevanju, si ga boste lahko v tem tednu na več lokacijah po Sloveniji brez strahu in brezplačno privoščili obilo. Mojca Delač je pred mikrofon Prvega povabila vodji organizacijske ekipe Tedna možganov.

V Italiji vsak krožnik pripoveduje zgodbo: o ljudeh, ki kuhajo z ljubeznijo, o družinah, ki se zberejo za mizo, in o tradiciji, ki je postala del svetovne dediščine človeštva. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca. Začenjamo v Italiji, državi, ki ima tudi sicer največ vpisov na Unescovem seznamu svetovne dediščine, od decembra lani pa še zelo odmeven novi vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 'Italijanska kuhinja med trajnostjo in biokulturno raznolikostjo', kot je poimenovana nova zaščitena enota, obsega cel sklop praks, povezanih s pridelavo in pripravo hrane, medgeneracijskim prenosom tega znanja ter predvsem tradicijo skupnega obedovanja in družinskih kosil. Vse omenjeno je v italijanski deželi Emilija-Romanja raziskovala Andreja Čokl.

Na svetu 160 milijonov otrok in mladostnikov trpi za debelostjo. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HBCS pa je v Sloveniji zaznala prekomerno težo ali debelost pri 17,6 % mladih, starih med 10 in 19 let, če upoštevamo še socialni status družine, pa se delež poveča na tretjino. Debelost je kronična bolezen, ki lahko, če se pojavi že v otroštvu, posameznika spremlja vse življenje in pomembno poveča tveganje za številne druge kronične bolezni, zato je pomembno da imajo vsi otroci možnost strokovne in multidisciplinarne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravljenja. A zaradi pomanjkanja pediatrov in neenakomerne geografske porazdelitve zdravstvenih ustanov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s to problematiko, velikokrat ni tako. Zato je na začetku tedna v Državnem svetu RS potekal posvet z naslovom »Zdravljenje otrok in mladostnikov z debelostjo – zagotavljanje dostopnosti in vzpostavitev regijskega centra v severovzhodni Sloveniji«.

Pri ZKP RTV Slovenija je, v sodelovanju z Radiem Slovenija − Prvi program in Glasbeno produkcijo, izšel album Portraits v izvedbi pevke Tjaše Fabjančič in Big Banda RTV Slovenija pod taktirko in z aranžmaji Michaela Laggerja. Tjaša Fabjančič je ena od prvih v generaciji slovenskih jazzovskih pevk, ki so se uveljavile predvsem z avtorsko glasbo. S svojim raznovrstnim glasbenim ustvarjanjem že vrsto let povezuje Slovenijo in Avstrijo in je do sedaj izdala že štiri avtorske albume (Traveling 2009, Circles 2011, Pripovedi 2013 in MiniatureN 2020). Njena melodična glasba s poetičnim pridihom z lahkoto prehaja meje žanrov in jezikov ter pripoveduje zgodbe o svetlih in temnih trenutkih življenja, rojstvu in odhajanju, upanju in milini. Izbor teh skladb je na albumu mogoče slišati izven intimnejših okvirov, saj jih je avstrijski pianist, skladatelj in dirigent Michael Lagger prelil v mogočno orkestralno preobleko, pisano posebej za Big Band RTV. Ob izdaji se je s Tjašo Fabjančič pogovarjala glasbena urednica Alja Kramar

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani že šesto leto zapored potekajo dnevi enakosti spolov. Na prvem dogodku so spregovorili o pomenu in širšem družbenem kontekstu evropske pobude Moj glas, moja izbira, ki odpira vprašanja reproduktivnih pravic, telesne avtonomije ter dostopnosti do varnega in zakonitega splava v Evropi. Razpravljali pa so tudi o širšem evropskem in slovenskem zgodovinskem kontekstu bojev za reproduktivne pravice žensk. Tokratno oddajo Aktualna tema je pripravila voditeljica Tita Mayer.

V 65. letu starosti je včeraj (10. marca 2026) umrl slovenski zdravnik, predavatelj, pesnik in esejist dr. Alojz Ihan. Slovenska medicina je izgubila izjemnega strokovnjaka, slovenska literatura pomembnega ustvarjalca, slovenska javnost pa pronicljivega razlagalca znanosti in sveta. Alojz Ihan se je rodil leta 1961 v Ljubljani, kjer je diplomiral in doktoriral na Medicinski fakulteti. Specializiral se je za bolezni imunskega sistema in od leta 2006 kot redni profesor predaval na Univerzi v Ljubljani. Jedro njegovih raziskovalnih naporov je bilo usmerjeno v prepoznavanje redkih imunskih bolezni pri otrocih in v razvoj naprednih celičnih terapij za zdravljenje raka. Njegovo delo je premikalo meje slovenske medicinske znanosti; odmevalo je tudi med strokovnjaki v tujini. V zavest najširše domače javnosti je stopil v času epidemije koronavirusne bolezni kot eden izmed nepogrešljivih strokovnjakov, ki nam je pojasnjeval, kako se zoperstaviti širjenju okužb. Alojz Ihan je namreč imel izreden dar, kako zapletene znanstvene in širše družbene pojave tolmačiti na komunikativen, razumljiv in človeški način. Seveda pa njegova intelektualna zapuščina presega polje medicine oziroma znanosti. Bil je tudi eden naših najbolj branih in vplivnih pesnikov. Srebrnik, njegov prvenec s sredine 80-ih, za katerega je prejel nagrado Prešernovega sklada, predstavlja pomemben mejnik v zgodovini slovenske literature. O svojem delu, razpetem med znanostjo in umetnostjo, je v intervjuju za našo televizijo pred leti povedal, da je pravzaprav iskanje smisla. Naša skupnost – slovenska družba – bo Ihanovo znanstveno in umetniško besedo, njegovo jasno, zavzeto in humano intervencijo v javni prostor v prihodnje še kako pogrešala. Foto: dr. Alojz Ihan/ BoBo

Življenje v Izraelu je napeto – vrstijo se alarmi, življenje je močno okrnjeno, pravi naša dopisnica, ki še naprej spremlja razmere na Bližnjem vzhodu. Predvsem iz Libanona prihajajo informacije o humanitarnih potrebah in množični selitvi ljudi tudi v Sirijo, čeprav tam ni spodbudnih življenjskih pogojev. Napadi se nadaljujejo in žrtev je vse več.

Klovn je ena izmed najbolj priljubljenih pustnih mask. Za bolnišnične klovne, ki delujejo v Društvu Rdečih noskov, pa je tudi poklic v polnem pomenu besede. S predanim delom že 22 let prinašajo umetnost tja, kjer so otroci in odrasli za tovrstna doživetja drugače prikrajšani. Z odprtostjo, iskrenostjo in humorjem jim lajšajo dneve in pozitivno vplivajo na čustveno kakovost bivanja v nedomačem okolju, kar pripomore k pogumnemu soočanju z boleznijo. Klovnesi Radi Kikelj Drašler se je v domu starejših občanov pridružil Luka Pogačnik.

V naši bližini so v teku paraolimpijske igre v zimski izvedbi, ki so v primerjavi s poletnimi igrami v manjši izvedbi, tako po številu panog kot športnikov, pa tudi pri slovenskem deležu. Se pa ta povečuje oziroma bo na letošnji izvedbi dvakratnik prejšnjih, saj se je že precej izkušenemu smučarju Jerneju Slivniku pridružila še novinka, smučarska tekačica Tabea Dolžan.

V inkluzivni plesni predstavi V hiši 3in3 se godi sto stvari se dopolnjujeta resnični in domišljijski svet. Združuje učence CIRIUS Vipava – plesno skupino Vrtiljak, nekdanje gojence, mlade plesalce iz plesne šole Go Kaos iz Gorice in profesionalne plesalce ter druge umetnike – več kot 60 sodelujočih z obeh strani meje. Na odru oživijo drobci iz vsakdanjega življenja otrok, njihovega odraščanja, učenja, spoprijemanja s težavami, prijateljstva in veselja. O raziskovanju, preizkušanju in oblikovanju novih oblik ustvarjalnega plesnega izražanja »različno drugačnih« v pogovoru z avtoricama projekta doktorico Katjo Bucik, logopedinjo in plesno-gibalno terapevtko, zaposleno v CIRIUS Vipava in Tjašo Bucik, plesalko, koreografinjo in plesno pedagoginjo.

Po Sloveniji so se – predvsem v zadnjem desetletju – razširile trgovine z rabljenimi oblačili. Kakšne so prednosti nakupovanja v takšnih trgovinah, kakšne kose tam sploh iskati in ali je res, da lahko v teh trgovinah najdemo tudi dizajnerska oblačila?

Vsem osnovnošolcem je dobro poznana šola v naravi, kjer za približno en teden šolske klopi zamenjajo učenje na prostem in spoznavanje raznih športnih dejavnosti. Projekt šola v kulturi pa bo učencem zadnje triade in dijakom ponudil možnost spoznavanja kulture, umetnosti in kulturne dediščine skozi delavnice, oglede in pogovore v urbanem okolju. S prvo šolo je v tem tednu v Ljubljani zaživel projekt Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje ali šola v kulturi, ki zaenkrat povezuje pet kulturnih organizacij v petih mestnih občinah. To so Ljubljanski zavod Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, koprska knjižnica in Zavod Novo mesto.

Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.

Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?

Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.

Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu in na drugih destinacijah, s katerih so se nameravali vrniti prek bližnjevzhodnih letališč. Na vprašanja odgovarja mag. Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.

V Dubaj smo poklicali Boštjana Bavčarja, ki bo moral zaradi odpovedanih letov in napadov v regiji ostati še nekaj dni v Dubaju, čeprav bi moral biti že doma. Kako se počuti in kakšne so razmere v Dubaju?

V včerajšnjih napadih ameriških in izraelskih sil na Iran je umrlo več deset ljudi, med drugim tudi vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je bil na čelu države skoraj 40 let. Iran je odgovoril s povračilnimi ukrepi in napovedal maščevanje njegove smrti. Razmere v Iranu in celotni regiji se še zaostrujejo. Na napade se odzivajo številni voditelji, ljudje v muslimanskih državah in drugje, več pa smo izvedeli od Karmen Švegl.

Na borzi se bo 4. marca začelo trgovanje z delnicami Vzajemne. Predstavniki Vzajemne in Ljubljanske borze so pripravili spletni seminar, kjer so podali nekaj ključnih informacij. Upravičenci bodo morali delnice Vzajemne prevzeti v roku dveh let, torej do 4. marca 2028. Za prevzem delnic bodo morali odpreti trgovalni ali individualni naložbeni račun. Delnice Vzajemne bodo lahko prenesli tudi na družinske člane.

Še vedno odmeva govor Ameriškega predsednika Donalda Trumpa v kongresu, ki je trajal uro in 48 minut. S tem je podrl dosedanji rekord, ki ga je z eno uro in 20 minut dolgim govorom leta 2000 postavil Bill Clinton. Trump je tokrat govoril o 18.000 milijardah dolarjih novih naložb v ZDA, rekordnem visokem zaposlovanju, rekordno nizki inflaciji in cenah bencina ter uspehu svojih carin, pa tudi v o tem, da je končal osem vojn, med njimi tudi domnevno vojno med Kosovom in Srbijo. Vendar, so njegove navedbe preverljive?

Včeraj se je na Mestnem trgu v Ljubljani odvil sprejem naših olimpijskih šampionov. Sloveniji so skakalci priborili štiri medalje, tudi ostali športniki niso razočarali. Vzdušje na sprejemu članov olimpijske reprezentance je spremljala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.

Včeraj se je v Ljubljani zbralo 98 dijakov iz 25 držav, ki se v naši državi udeležujejo Mednarodne zimske olimpijade umetne inteligence. Olimpijade znanja so sicer že znan in star tip tekmovanj na številnih področjih znanja za srednješolce, olimpijada umetne inteligence pa je organizirana drugič. Jeseni 2024 je potekala v Riadu v Savdski Arabiji, letos sta jo Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki deluje v okviru Instituta Jozef Stefan in pod okriljem UNESCA, ter AMC Slovenija, Društvo za računalništvo in informatiko, pripravila v Ljubljani. Ne gre le za tekmovanje, temveč za globalno platformo za izobraževanje, razvijanje in spodbujanje prihodnje generacije ustvarjalcev odgovorne umetne inteligence, ki v ospredje postavlja tudi etičnost. Naloge namreč od mladih poleg tehnične odličnosti zahtevajo tudi zasledovanje vrednot, kot so enakopravnost, odgovornost in trajnostni razvoj.

Danes mineva natanko 4 leta od začetka napada Rusije na Ukrajino. Zakaj še ni miru? Zakaj ni dogovora? Ali Rusija ni dovolj močna, da konča vojno, Ukrajina pa dovolj močna, da prepreči poraz, hkrati pa ne dovolj močna, da zmaga? 2 milijona žrtev na obeh straneh, 10 milijonov ljudi iz Ukrajine razseljenih in doseljenih, tudi to je statistika.

Digitalni svet, kjer danes poteka kar znaten del naših življenj in komunikacije, si pogosto prestavljamo zelo nematerialno. Vanj vstopamo preko gladkih in svetlečih zaslonov, vsebine, ki nas zanimajo, so shranjene nekje v spletnih oblakih. Vse poteka gladko. Vse, kar potrebujemo: naše slike, dokumenti in zanimive povezave so nekje varno shranjene, nobenih težav ni z založenimi papirji in nikjer nobenih smeti.A to je le privid. Da so digitalni odpadki povsem realen problem, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja, ki po uspešnih akcijah Očistimo Slovenija, zadnja leta opozarjajo tudi na problem mnogo bolj izmuzljivih digitalnih odpadkov, med drugim so na to temo pripravili strokovno konferenco. O problemu digitalnih odpadkov smo govorili z dekanjo Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani prof. dr. Mojco Ciglarič. Foto: slika je simbolična, Pixabay/geralt

Med 26. februarjem in 11. aprilom bodo v Ljubljani potekali tradicionalni Koroški kulturni dnevi. V mesecu in pol se bo zvrstilo 12 različnih kulturnih dogodkov, prek katerih bomo lahko nekoliko bolje spoznali življenje in kulturno ustvarjanje koroških Slovencev. Gre za jagodni izbor zelo bogatega kulturnega dogajanja, pravi Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev, ki že vrsto let organizira dneve, skupaj s Krščansko kulturno in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Koroška slovenska igralka Lara Maria Vouk, ki skupaj z Lucijo Ostan Vejrup igra v predstavi Prihodi - odhodi, pa je vesela, da se bo v Ljubljani predstavil tudi Teater Rampa, profesionalno gledališče koroških Slovencev. Kdo vse se bo predstavil na tokratnih Koroških kulturnih dnevih v Ljubljani? Prisluhnite!

Slovenska študijska knjižnica, edina splošna knjižnica na avstrijskem Koroškem, bo prihodnje leto praznovala 100 letnico delovanja. Zdaj so odprli prenovljen, razširjen otroški oddelek, kar je velika pridobitev za knjižnico, ki ima pri utrjevanju slovenskega jezika eno ključnih vlog. Od 140.000 knjižnih enot je namreč več kot polovica namenjenih otrokom. Za njih imajo tudi različne projekte, prilagojene starostnim skupinam, s katerimi jih spodbujajo k branju in krepitvi znanja slovenskega jezika. Žal se knjižnica sooča veliko kadrovsko stisko. "Zelo mučno je vedno znova argumentirati, kako pomembna je slovenska pisana beseda, kako pomembna je bralna kultura za ohranitev in razvoj jezika, sploh pri nas na avstrijskem Koroškem, kjer smo v manjšini," pravi vodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Vodja knjižnice Dragana Laketič pa med drugim opozarja na pomen dvojezičnosti, ki ne bogati le posameznika, temveč celotno družbo.Foto (Mateja Železnikar): Slovenska študijska knjižnica v Celovcu in njene knjižničarke

Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma je več kot polovica svetovnega gospodarstva zelo močno odvisna od narave. Poleg podnebne krize se soočamo tudi s krizo zmanjševanja biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov. Kot poudarja eden vodilnih morskih biologov Carlosom Duarte, pa se pomena varovanja narava v zadnjem času vse bolj zavedamo, kar še posebej velja za del zasebnega sektorja, denimo zavarovalnice, saj ekstremni vremenski pojavi povzročajo vse večjo škodo. Nenazadnje pa se moramo zavedati odgovornosti do prihodnjih generacij, kar, kot pravi, ni nek abstrakten pojem, saj gre za naše otroke in vnuke. S profesorjem Duartejem, ki je obiskal Ljubljano na povabilo Ekonomske fakultete, se je pogovarjala Špela Novak.

V Sloveniji so predstavniki znanstvenih ustanov, vlade in gospodarstva pred dnevi slovesno odprli Tovarno umetne inteligence. Kakšna tovarna je to, kaj dejansko proizvaja, kdo dela v njej in kdo so kupci, pa tudi: ali bo res okrepila strateško avtonomijo Evropske unije na digitalnem področju smo se pogovarjali s profesorjem Janezom Peršem s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Dr. Perš je vodja Laboratorija za strojno inteligenco, eno od njihovih najbolj zanimivih področjih preučevanja je računalniški vid. Med drugim nam je pojasnil, kakšna bo vloga fakultete pri Slovenski tovarni umetne inteligence.

Pustni čas poteka v znamenju krofov, pustih norčij in – marsikje in marsikdaj – tudi alkohola. Jutri se začenja tradicionalna akcija 40 dni brez alkohola. Se vam zdi akcija dobrodošla? Smo do uživanja alkohola kot družba preveč tolerantni?

Tina Simčič si v začetku svoje uspešne korporativne kariere prav gotovo ni predstavljala, da bo po drugem dopustu za nego otroka obrnila nov list in se lotila popolnoma novega poklica na delovnem mestu, ki si ga je po svojih željah in potrebah ustvarila sama, in da bo v glavnem delala od doma. A poklici se spreminjajo, sledijo potrebam ljudi in posebnim znanjem zaposlenih. Tukaj je njena zgodba.