Aktualna tema

Še vedno odmeva govor Ameriškega predsednika Donalda Trumpa v kongresu, ki je trajal uro in 48 minut. S tem je podrl dosedanji rekord, ki ga je z eno uro in 20 minut dolgim govorom leta 2000 postavil Bill Clinton. Trump je tokrat govoril o 18.000 milijardah dolarjih novih naložb v ZDA, rekordnem visokem zaposlovanju, rekordno nizki inflaciji in cenah bencina ter uspehu svojih carin, pa tudi v o tem, da je končal osem vojn, med njimi tudi domnevno vojno med Kosovom in Srbijo. Vendar, so njegove navedbe preverljive?

Včeraj se je na Mestnem trgu v Ljubljani odvil sprejem naših olimpijskih šampionov. Sloveniji so skakalci priborili štiri medalje, tudi ostali športniki niso razočarali. Vzdušje na sprejemu članov olimpijske reprezentance je spremljala Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.

Včeraj se je v Ljubljani zbralo 98 dijakov iz 25 držav, ki se v naši državi udeležujejo Mednarodne zimske olimpijade umetne inteligence. Olimpijade znanja so sicer že znan in star tip tekmovanj na številnih področjih znanja za srednješolce, olimpijada umetne inteligence pa je organizirana drugič. Jeseni 2024 je potekala v Riadu v Savdski Arabiji, letos sta jo Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, ki deluje v okviru Instituta Jozef Stefan in pod okriljem UNESCA, ter AMC Slovenija, Društvo za računalništvo in informatiko, pripravila v Ljubljani. Ne gre le za tekmovanje, temveč za globalno platformo za izobraževanje, razvijanje in spodbujanje prihodnje generacije ustvarjalcev odgovorne umetne inteligence, ki v ospredje postavlja tudi etičnost. Naloge namreč od mladih poleg tehnične odličnosti zahtevajo tudi zasledovanje vrednot, kot so enakopravnost, odgovornost in trajnostni razvoj.

Danes mineva natanko 4 leta od začetka napada Rusije na Ukrajino. Zakaj še ni miru? Zakaj ni dogovora? Ali Rusija ni dovolj močna, da konča vojno, Ukrajina pa dovolj močna, da prepreči poraz, hkrati pa ne dovolj močna, da zmaga? 2 milijona žrtev na obeh straneh, 10 milijonov ljudi iz Ukrajine razseljenih in doseljenih, tudi to je statistika.

Digitalni svet, kjer danes poteka kar znaten del naših življenj in komunikacije, si pogosto prestavljamo zelo nematerialno. Vanj vstopamo preko gladkih in svetlečih zaslonov, vsebine, ki nas zanimajo, so shranjene nekje v spletnih oblakih. Vse poteka gladko. Vse, kar potrebujemo: naše slike, dokumenti in zanimive povezave so nekje varno shranjene, nobenih težav ni z založenimi papirji in nikjer nobenih smeti.A to je le privid. Da so digitalni odpadki povsem realen problem, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja, ki po uspešnih akcijah Očistimo Slovenija, zadnja leta opozarjajo tudi na problem mnogo bolj izmuzljivih digitalnih odpadkov, med drugim so na to temo pripravili strokovno konferenco. O problemu digitalnih odpadkov smo govorili z dekanjo Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani prof. dr. Mojco Ciglarič. Foto: slika je simbolična, Pixabay/geralt

Med 26. februarjem in 11. aprilom bodo v Ljubljani potekali tradicionalni Koroški kulturni dnevi. V mesecu in pol se bo zvrstilo 12 različnih kulturnih dogodkov, prek katerih bomo lahko nekoliko bolje spoznali življenje in kulturno ustvarjanje koroških Slovencev. Gre za jagodni izbor zelo bogatega kulturnega dogajanja, pravi Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev, ki že vrsto let organizira dneve, skupaj s Krščansko kulturno in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Koroška slovenska igralka Lara Maria Vouk, ki skupaj z Lucijo Ostan Vejrup igra v predstavi Prihodi - odhodi, pa je vesela, da se bo v Ljubljani predstavil tudi Teater Rampa, profesionalno gledališče koroških Slovencev. Kdo vse se bo predstavil na tokratnih Koroških kulturnih dnevih v Ljubljani? Prisluhnite!

Slovenska študijska knjižnica, edina splošna knjižnica na avstrijskem Koroškem, bo prihodnje leto praznovala 100 letnico delovanja. Zdaj so odprli prenovljen, razširjen otroški oddelek, kar je velika pridobitev za knjižnico, ki ima pri utrjevanju slovenskega jezika eno ključnih vlog. Od 140.000 knjižnih enot je namreč več kot polovica namenjenih otrokom. Za njih imajo tudi različne projekte, prilagojene starostnim skupinam, s katerimi jih spodbujajo k branju in krepitvi znanja slovenskega jezika. Žal se knjižnica sooča veliko kadrovsko stisko. "Zelo mučno je vedno znova argumentirati, kako pomembna je slovenska pisana beseda, kako pomembna je bralna kultura za ohranitev in razvoj jezika, sploh pri nas na avstrijskem Koroškem, kjer smo v manjšini," pravi vodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Vodja knjižnice Dragana Laketič pa med drugim opozarja na pomen dvojezičnosti, ki ne bogati le posameznika, temveč celotno družbo.Foto (Mateja Železnikar): Slovenska študijska knjižnica v Celovcu in njene knjižničarke

Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma je več kot polovica svetovnega gospodarstva zelo močno odvisna od narave. Poleg podnebne krize se soočamo tudi s krizo zmanjševanja biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov. Kot poudarja eden vodilnih morskih biologov Carlosom Duarte, pa se pomena varovanja narava v zadnjem času vse bolj zavedamo, kar še posebej velja za del zasebnega sektorja, denimo zavarovalnice, saj ekstremni vremenski pojavi povzročajo vse večjo škodo. Nenazadnje pa se moramo zavedati odgovornosti do prihodnjih generacij, kar, kot pravi, ni nek abstrakten pojem, saj gre za naše otroke in vnuke. S profesorjem Duartejem, ki je obiskal Ljubljano na povabilo Ekonomske fakultete, se je pogovarjala Špela Novak.

V Sloveniji so predstavniki znanstvenih ustanov, vlade in gospodarstva pred dnevi slovesno odprli Tovarno umetne inteligence. Kakšna tovarna je to, kaj dejansko proizvaja, kdo dela v njej in kdo so kupci, pa tudi: ali bo res okrepila strateško avtonomijo Evropske unije na digitalnem področju smo se pogovarjali s profesorjem Janezom Peršem s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Dr. Perš je vodja Laboratorija za strojno inteligenco, eno od njihovih najbolj zanimivih področjih preučevanja je računalniški vid. Med drugim nam je pojasnil, kakšna bo vloga fakultete pri Slovenski tovarni umetne inteligence.

Pustni čas poteka v znamenju krofov, pustih norčij in – marsikje in marsikdaj – tudi alkohola. Jutri se začenja tradicionalna akcija 40 dni brez alkohola. Se vam zdi akcija dobrodošla? Smo do uživanja alkohola kot družba preveč tolerantni?

Tina Simčič si v začetku svoje uspešne korporativne kariere prav gotovo ni predstavljala, da bo po drugem dopustu za nego otroka obrnila nov list in se lotila popolnoma novega poklica na delovnem mestu, ki si ga je po svojih željah in potrebah ustvarila sama, in da bo v glavnem delala od doma. A poklici se spreminjajo, sledijo potrebam ljudi in posebnim znanjem zaposlenih. Tukaj je njena zgodba.

Danes je svetovni dan radia. Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne in je bil prava mala tehnična revolucija. Skozi desetletja je ob različnih vlogah dozoreval in postal medij, ki je pripomogel k demokratizaciji družbe. Kakšna pa je vloga radia danes? Radio - in spremembe, povezane z njim - preučuje komunikolog Peter Čakš, predavatelj in višji raziskovalec na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Kljub vse bolj naprednemu zdravljenju, novim tehnologijam in zdravilom, je rak pri nas še vedno vodilni vzrok smrti, imamo 6. najvišjo stopnjo umrljivosti v EU in tudi pojavnost vseh najpogostejših rakov pri nas je precej višja od povprečja EU. V zadnjih 20 letih se nam je podvojila, kar lahko sicer pripisujemo staranju prebivalcev, velik delež pa gotovo življenjskemu slogu, tveganem vedenju, tudi onesnaženemu okolju. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno zgodnje odkrivanje, prvi sum postavi družinski zdravnik. O vlogi družinskega zdravnika na tem področju se je Helena Lovinčič pogovarjala z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček.

Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?

Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.

Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je ob prvi obletnici postal bogatejši za samogradno maketo ladje Rex, ki je bila med najbolj prepoznavnimi evropskimi čezoceankami 20. stoletja. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ni bila zgolj ladja, temveč tudi svetovni tehnološki in simbolni presežek. Ob začetku druge svetovne vojne so jo v strahu pred zavezniškimi napadi iz Genove umaknili v Trst. Potem pa so jo z vlačilci odvlekli do obale med Koprom in Izolo, kjer je v zavezniškem letalskem napadu doživela svoj tragični konec. Njeno maketo, ki bo v muzeju na ogled vsaj nekaj mesecev, je Izolan Miran Bolha ustvarjal štiri leta, sestavljena pa je iz 8020 delcev. Težka je 29 kilogramov in dolga 169 centimetrov.

Koliko kav ste si danes že privoščili? Je bila morda katera od njih okrašena s srčkom ali rozeto iz mlečne pene? T. i. latte art oz. umetnost risanja na kavo z mlečno peno je tudi pri nas vse bolj priljubljena in včeraj je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru Sejma okusov GASTexpo potekalo državno prvenstvo LAGS Spopad Slovenija 2026, na katerem so se tekmovalci pomerili v štirih stopnjah umetnosti risanja z mlečno peno po merilih mednarodno priznanega sistema izobraževanja Latte Art Grading System – LAGS. Spretnost tekmovalcev je občudovala Andreja Čokl.

Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov.

Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.

Skoraj leto dni je bilo izpraznjeno mesto varuha človekovih pravic. Državni zbor pa je včeraj – po tem ko je prejšnjemu varuhu Petru Svetini že februarja lani potekel mandat – vendarle izvolil novo varuhinjo človekovih pravic. To je Simona Drenik Bavdek, ki delo institucije, ki jo bo vodila, dobro pozna. Pred nastopom funkcije je bila namreč pomočnica vodje centra za človekove pravice pri Varuhu. Novo varuhinjo zaradi številnih težav, ki pestijo državljane, čaka veliko dela. Več o izzivih, ki jo čakajo, in tudi o tem, kako ocenjuje Šutarjev zakon in ali bo kot varuhinja vložila ustavno presojo tega zakona, pa v pogovoru. Z varuhinjo človekovih pravic Simono Drenik Bavdek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić. Foto: Borut Živulović/BoBo

22.marca bomo imeli parlamentarne volitve. Ali ste že odločeni? Po javnomnenjski anketi je neodločenih še okoli 17 odstotkov volivk in volivcev. Stališča do katerih vprašanj še čakate? Kaj vam je najbolj pomembno pri presoji, koga voliti?

Minnesota je znana po tisočerih jezerih, ostrih zimah in močni skandinavski dediščini. Glavno mesto Minneapolis slovi po umetnosti in glasbi, živahni kulturni sceni. V zadnjih dneh slovenski kakor svetovni mediji ne poročamo o slednjem, ampak o čisto drugem dogajanju. O številnih protestih, stavki in družbenih napetostih zaradi obsežnih zveznih prisilnih akcij ICE – Agentov ameriške zvezne službe za priseljevanje in carine. Več v pogovoru z Betty Tisel, Američanko slovenskih korenin, ki živi v glavnem mestu te zvezne država.

Širjenje trgovine in diverzifikacija trgovinskih partnerjev imata poseben pomen za Evropsko unijo v času geopolitičnih pretresov in carinskih zapletov z Združenimi državami Amerike. Tako ima minuli teden sklenjeni sporazum o prosti trgovini med Unijo in Indijo globoko simbolni pomen. Indija je eden najbolj perspektivnih hitro rastočih globalnih trgov, pričakuje okrog 7-odsotno gospodarsko rast, povprečna starost njenih prebivalcev pa je 29 let. Oba trgovinska bloka skupaj predstavljata petino svetovnega bruto domačega proizvoda in četrtino svetovnega prebivalstva. O podrobnostih omenjenega sporazuma in tudi potencialnih učinkih za Slovenijo, za katero je Indija drugi najpomembnejši trg v Aziji, se je z glavnim ekonomistom na Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem pogovarjala Sandra Krišelj.

6. maja 2026 bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je prizadel tudi Posočje. Umrlo je skoraj 1000 ljudi, 2 tisoč 400 je bilo poškodovanih, številne vasi pa so bile uničene. Je pa potres spodbudil beneške Slovence k razmisleku, kdo so in kako naprej, pravi znana beneška pesnica in vsestranska kulturna delavka Marina Černetič. Poleg obnove porušenih domov so se začela formalno ustanavljati slovenska društva, nastalo je Beneško gledališče, skrb za otroke, ustvarjalne delavnice in tabori pa so bili prvi zametki dvojezične večstopenjske šole v Špetru. O posledicah potresa in pestrem kulturnem delovanju se z Marino Černetič pogovarja Lucija Tavčar, urednica Radia Trst A.

Letošnje, 70. tekmovanje za Pesem Evrovizije, ki bo maja na Dunaju, bo minilo brez predstavnika ali predstavnice Slovenije. A na evrovizijskem odru na Dunaju bo stala glasbenica slovenskih korenin. Na nacionalnem izboru v Luksemburgu je zmagala Eva Marija Puc. 20-letna umetnica, rojena slovenskim staršem v Luksemburgu, pravi, da je slovenščina - ki jo je imela tudi na maturi na Evropski šoli – njen materni jezik. Z njo se je pogovarjal Luka Bregar.

Podatki razkrivajo, da začnejo nekateri otroci neskončno dolgo s prsti drsati po zaslonu še pred dopolnjenim tretjim letom starosti. Kako družbena omrežja vplivajo na posameznike, družbo in predvsem mlade? Kje so meje odgovorne rabe in kakšno vlogo ima regulacija? V Ljubljani je na to temo potekal javni posvet o omejevanju dostopa do družbenih omrežij. Strokovnjaki so razpravljali o izzivih in tveganjih rabe digitalnih platform in pristopih k njihovi varnejši rabi.

Univerzitetna klinika Golnik ter kirurgi s kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo ljubljanskega kliničnega centra sta v naši državi prvič uspešno uvedli zdravljenje obstruktivne spalne apneje s stimulacijo podjezičnega možganskega živca. Novembra so ta poseg opravili pri prvih petih bolnikih. Slovenija se tako pridružuje državam z najsodobnejšimi oblikami zdravljenja bolnikov s to boleznijo. V Sloveniji ima težave s spalno apnejo približno 150 tisoč odraslih Slovencev, okoli 9 tisoč se jih že zdravi s CPAP terapijo. Za metodo stimulacije podjezičnega živca pa so primerni trije odstotki.

Digitalizacija, spremenjene navade ljudi, optimizacija – ali je krnjenje dostopa do javnih storitev, kot so bančne in poštne storitve, res nujna posledica? V Pošti Slovenije bodo 2. februarja spremenili delovne čase na 142 poštah po Sloveniji. Na 111 poštah bo delovni čas krajši. Kaj vse te spremembe pomenijo za podeželje in za starejše?

Vsak dan čez meje potujejo ljudje, pošiljke in blago. Na meji se pogosto znajdejo tudi ljudje in stvari, ki ne smejo vstopiti v državo. Carina je tista, ki stoji med redom in kaosom – pogosto neopažena, a vedno na preži. Danes, ob mednarodnem dnevu carine, bomo pogledali, kaj se dogaja za zaprtimi vrati nadzorov, rentgenov in analiz. Kako se je delo carinikov spremenilo v času spletnih nakupov, hitrih dostav in globalnih kriz? In zakaj je njihova vloga danes pomembnejša kot kdajkoli prej? O teh in drugih temah, povezanih s carino, smo se pogovarjali z direktorjem Uprave za carine pri Finančni upravi Republike Slovenije, magistrom Borisom Kastelicem.

Številni se že pripravljajo na prihod pusta; pustna sobota bo sicer čez približno tri tedne, na valentinovo, 14-ega februarja. Pust v Sloveniji bodo, po tradiciji, prvi pozdravili kurenti, s kurentovim skokom, v noči z drugega na tretji februar v Budini pri Ptuju. Že danes pa se lahko med izbranimi pustnimi liki sprehodite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pred dnevi odprli razstavo Maske: od rituala do karnevala.

Ko športnika ustavi poškodba, se zanj začne najtežji del kariere – brez štartne liste in brez ciljne črte. Vanja Brodnik vrhunski šport pozna z obeh strani: kot nekdanja tekmovalka svetovnega pokala v alpskem smučanju in kot smučarka, ki so jo pestile številne poškodbe. Danes kot manualna terapevtka razume tudi tisto, kar se dogaja po tekmah – v telesu, glavi in na bolniški postelji. V pogovoru je spregovorila o bolečini, dvomih in strahu pred ponovitvijo poškodbe, o tem, kdaj in kako se športnik sploh lahko vrne k treningom, ter o pomenu zaščitne opreme in regeneracije.

Dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v zasavskem podjetju Dewesoft je inženirka leta 2025. Foto: arhiv Dewesofta

Kako razumeti novo grožnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa osmerici evropskih držav s postopno uvedbo dodatnih 25 odstotnih carin, dokler ne bodo ZDA dobile možnosti prevzema Grenlandije? Kakšne gospodarske posledice ima lahko ta napoved in ali so te res bistveno manj usodne od nadaljnjega popuščanja Trumpu, ko so na kocki temeljna načela Unije? O tem smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije in strokovnjakom za Evropsko unijo dr. Mojmirom Mrakom. Odziv Unije bo tlakoval pot prihodnji vlogi Evrope v novi geopolitični razdelitvi sveta, je opozoril.

Kmalu bo minilo leto dni, odkar je bila javnosti predstavljena ena izmed različic klepetalnega robota Grok. In v zadnjih dneh je vnovič pestro. Grok kot umetna inteligenca, pogovorni program, podoben ChatGPT-ju, zna odgovarjati na vprašanja, razlagati zapletene teme in analizirati informacije. Razvilo ga je podjetje xAI Elona Muska. Grok ne deluje le kot sogovornik. Zna tudi ustvarjati in spreminjati fotografije ter videoposnetke. To pomeni, da lahko ustvari povsem nove prizore ali spremeni obstoječe posnetke tako, da delujejo resnično. Prav zaradi tega strokovnjaki opozarjajo na nevarnost zavajanja in poudarjajo, da je treba takšne vsebine vedno dodatno preverjati. Tematiko nam bo podrobneje razložil dr. Vitomir Štruc, ki je eden tistih, ki v laboratoriju za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko skušajo prepoznati globoke ponaredke.

11 mesecev, 16 držav, 10-letnik, 5-letnica in njuna starša. Družina Rosulnik je junija lani začela pot okoli sveta, s staršema smo govorili junija pred potovanjem in konec avgusta, ko so bili v Vietnamu. Zdaj, po natanko sedmih mesecih na poti, sta se nam Olivera in Gregor Rosulnik ponovno oglasila, tokrat med drugim z vtisi s Kitajske, Indije in silvestrovanja v Dubaju. Trenutno so v Peruju, pred njimi pa do maja še pet držav.

Sistem normiranih odhodkov je ena najpogosteje uporabljenih davčnih ureditev za samostojne podjetnike, predvsem zaradi svoje enostavnosti in preglednosti ter nizke davčne stopnje. Z letom 2026 pa se pravila tega sistema pomembno spreminjajo. Država na eni strani zvišuje prihodkovne pragove za ohranitev statusa normiranca, po drugi pa zaostruje pogoje za obvezen izstop in predvsem za vnovični vstop v sistem. Posebej pomembna novost je omejitev, po kateri se zavezanec, ki zapre dejavnost ali izstopi iz sistema normiranih odhodkov, vanj ne more vrniti več let, ne glede na razlog zaprtja. Kaj te spremembe pomenijo v praksi, kdo bo moral iz normiranstva izstopiti že v letu 2026 in kako naj se podjetniki pravočasno in pravilno pripravijo? O tem smo se pogovarjali z davčno svetovalko Natalijo Kunstek, ki je med drugim tudi članica upravnega odbora Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije.

Vsak tretji Evropejec v starosti 16 do 74 let že uporablja orodja umetne inteligence. Najbolj poznan je CHATGPT. Slovenija se z 38timi odstotki ljudi v tej starostni skupini uvršča nekoliko nad povprečjem EU. Kaj pa glede področja uporabe? Osebna uporaba prevladuje nad uporabo, povezano z delom, najmanj pa se UI uporablja na področju izobraževanja. Kakšne so vaše izkušnje?

V teh hladnih zimskih januarskih dneh so še najbolj prizadeti brezdomci, ki jih te dni komaj kje opazimo. Po neuradnih podatkih naj bi v glavnem mestu države živelo 200 ljudi na ulici ali v kakšni zapuščeni stavbi. Medtem ko se v Ljubljani že gradi novo zavetišče za brezdomce, pa je vedno manj javnih površin, kjer se ti lahko gibljejo. Več o tem Urška Smerkolj iz Vincencijeve zveze dobrote, ki že 18 let pomaga brezdomcem v Ljubljani.

Kolumbija bi lahko bila naslednja na seznamu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V Bogoti so ta teden potekala zborovanja v podporo suverenosti države, ljudje pa so zaskrbljeni in negotovosti je vse več, poroča novinar in urednik Sloveniacasta, podkasta, ki rojake v Latinski Ameriki obvešča o dogajanju v Sloveniji, Luis Arce Plevnik. V Kolumbijo se je zateklo tudi 3 milijone Venezuelcev, ki dogajanje v svoji domovini spremljajo z mešanico previdnosti in upanja na morebitne spremembe. Kaj pa Kolumbijci? Prisluhnite!Foto Reuters: Protesti v Bogoti  

'Veliko je velikih mest, a nobeno ni tako veliko, da bi se izgubil v njem,' je slogan Aleša Juvanca, svetovnega popotnika na kolesu. Že kot otrok je sanjaril, da bo prekolesaril svet in pred kratkim je kolesaril že v stoti državi. V januarju počiva in nabira moči za nove kolesarske podvige, nam pa je povedal, kako potekajo priprave pred vsako kolesarsko odpravo, v kateri državi je bilo najlepše, kje najbolj nevarno in zakaj so v New Yorku zaradi njega zaprli most.

Božičnica je v glasovanju za besedo leta prejela največ glasov med 11 finalistkami. Več kot četrtino od okrog 4000 glasov. Izbor besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Ob božičnici je bilo mogoče glasovati tudi za besede: carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija, zastoj. Pred glasovanjem je komisija izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Beseda označuje govorico mladih, ki posnema svet odraslih in ga hkrati karikira. Ob razglasitvi besede leta je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije danes razglasila tudi kretnjo leta. Največ glasov je prejela kretnja za besedo geopestrost. Ta kretnja je bila prvič predstavljena 6. oktobra ob mednarodnem dnevu geopestrosti. Njena posebnost je, da gre za prvo tovrstno kretnjo v znakovnem jeziku na svetu. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Simono Klemenčič.

Slovenija je majhna na Zemlji a velika v vesolju. To je moto slovenske vesoljske politike, ki jo udejanja Slovenska vesoljska pisarna s skupino vrhunskih visokotehnoloških podjetij. Po prvem letu polnopravnega članstva v Evropski vesoljski agenciji so se utrdili na svojih nišnih področjih kot odlični partnerji svetovnih vesoljskih velikanov, poudarja vodja vesoljske pisarne Tanja Permozer. Za novo leto ima nove ambiciozne načrte: v Slovenijo želi privabiti največje, zasnovati slovensko konstelacijo satelitov in začeti postopke za ustanovitev Slovenske vesoljske agencije po zgledu agencij kot sta evropska ESA in ameriška NASA. Z ikono slovenskega vesoljskega sektorja smo se pogovarjali tik pred prazniki.