Aktualna tema

Več tisoč maturantk in maturantov je točno opoldne na ulicah skupno 43-ih evropskih mest zaplesalo četvorko. Med 18-imi slovenskimi mesti, ki so se pridružila projektu, se je največ plesalk in plesalcev zbralo v Ljubljani. Med mladimi je bilo danes čutiti pozitivno vzdušje, vendar jih do zaključka srednje šole čaka še matura. Esej so pisali že v začetku meseca, preostale obveznosti pa jih čakajo v prihodnjih tednih. Simbolni zaključek srednješolskega izobraževanja je tudi priložnost za razmislek in želje.

'Odloči se' je predstava Katja Dance Company, ki prek sodobnega plesa, glasbe in vizualno pripoved raziskuje minljivost, sočutje in moč darovanja. Gledalce povabi k razmisleku o avtonomnem, prostovoljnem in informiranem odločanju o darovanju organov in tkiv kot naravnega dela medicinske oskrbe ob koncu življenja. Del prihodkov od uprizoritev bo namenjen slovenskemu društvu Transplant.

Ciper, ki v prvi polovici letošnjega leta predseduje Svetu EU, je bil pred dobrima dvema mesecema, ob začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran, tarča napada z dronom. Tarča je bilo pravzaprav britansko letalsko oporišče Akrotiri na jugu Cipra, a številni turisti so se začeli spraševati, ali so počitnice na sicer med turisti zelo priljubljenem otoku v vzhodnem Sredozemlju še varne. Mnogi so svoj dopust odpovedali, kar se že kaže tudi v turističnih statistikah Cipra. Andreja Čokl se je v Pafosu in Nikoziji pogovarjala z domačini in turisti, ki vsi po vrsti zatrjujejo, da je na otoku varno. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.  

Skoraj dve leti je minilo, odkar se je ansambel SNG Drama preselil in dela na nadomestni lokaciji, a nič ne kaže, da bi se kmalu preselil nazaj, v matično hišo. Prenova se ni niti začela. Na to želijo opozoriti s predstavo Za narodov blagor, ki bo to sredo potekala praktično na gradbišču.

V prvih junijskih dneh bo v Domu kulture Kamnik potekalo Državno srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije. Na Prvem smo gostili Jana Pirnata, svetovalca za gledališko in lutkovno dejavnost pri JSKD, ter dramaturginjo in dramatičarko Heleno Šukljan, brez dvoma rekorderko v številu gledaliških predstav, ki si jih je bilo mogoče ogledati v zadnjih mesecih. Kako živi, pisani in številčni sta danes gledališka in lutkovna ustvarjalnost mladih pri nas? Kakšni so pogoji mentorskega dela v šolah in kulturnih društvih? Je bilo v otroških predstavah mogoče ujeti več otroškega ali odraslega sveta? Lahko mentor postane tudi denimo učitelj fizike iz Sevnice? Kako še okrepiti ljubiteljsko lutkarstvo, ki je bilo nedavno predlagano za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine?

V soboto je na Dunaju potekal jubilejni 70ti izbor za Pesem Evrovizije. Slovenska RTV je bila med petimi radiotelevizijami, ki so se odločile, da iz etičnih in moralnih razlogov ne bodo sodelovale in delile odra z Izraelom. Podpirate odločitev?

Bliža se poletje in s tem čas festivalov. Med njimi so tudi festivali, ki so namenjeni družinam in pogosto brezplačni. Tako se je včeraj na Tavčarjevi domačiji odvil že tradicionalni Dan prijateljstva, ki ga je organiziral Zavod Enostavno prijatelji. Tema festivala je bil gozd, otroke pa so tam obiskalI škratje, vilinci in različne gozdne živali. Pripravam in zakulisju se je pridružil Luka Pogačnik.

Otroški parlamenti so program Zveze prijateljev mladine Slovenije, kjer imajo otroci priložnost, da izrazijo svoje mnenje, razpravljajo o pomembnih družbenih temah, ki se jih dotikajo, ter se učijo demokracije, poslušanja in sodelovanja. V program je vključenih skoraj 400 osnovnih šol, vsako leto pa sodeluje približno 3000 otrok. Lansko leto je potekal že 35. nacionalni dogodek, kar znova potrjuje dolgoletno tradicijo in pomen programa, ki po vsej Sloveniji krepi glas otrok in mladih ter spodbuja njihovo aktivno sodelovanje v družbi. Na dogodku bo ponovno sodeloval Filip Štritof, ki obiskuje 9. razred Osnovne šole Trnovo.

Na pobudo Evropske organizacije za raziskave rastlin je 18. maj razglašen za »dan očarljivih rastlin«. Številne ustanove po svetu na ta dan pripravljajo razne dogodke, povezane z raziskavami rastlin, kmetijstvom, ohranjanjem okolja in umetnostjo. Skupina štirih avtorjev pa je pred dvema letoma izdala knjigo z naslovom »Ali rastline poznajo matematiko«, v kateri so predstavili svoje ugotovitve preučevanja rastlinskih vzorcev. Verjetno ni veliko presenečenje, da se v teh vzorcih pogosto pojavlja Fibonaccijevo zaporedje. Precej bolj presenetljivo pa je to, da je Fibonaccijevo zaporedje v rastlinskih vzorcih pravzaprav pravilo pri večini rastlin. Razlaga je obenem navdušujoča in preprosta. Več pa v pogovoru z enim izmed avtorjem knjige, profesorjem matematike Christophom Goléjem.

Ziggy Klazes je zdaj že nekdanja mestna svetnica v nizozemskem Haarlemu, ki je na njeno pobudo postalo prvo mesto, v katerem so prepovedali oglaševanje predelanega mesa na javnih površinah. Prepoved je v celoti začela veljati šele letos, ko so se iztekle večletne pogodbe z oglaševalci, tako da za zdaj analiz vpliva na potrošnjo še ni. Toda Ziggy Klazes poudarja, da je namen tega ukrepa predvsem konec škodljivega spodbujanja in pa javna razprava o tem, kakšen vpliv ima uživanje mesa na okolje in na dobrobit živali.

Štiri leta po začetku ruske invazije na Ukrajino se v Evropski uniji vse glasneje odpira vprašanje, ali je Evropa sposobna sama poskrbeti za svojo varnost? Dolga desetletja je evropski prostor živel v prepričanju, da je vojna na celini skoraj nepredstavljiva, obrambni dežnik Združenih držav Amerike pa samoumeven. Toda vojna v Ukrajini in spremenjena ameriška politika sta evropske prestolnice prisilili v drugačen razmislek. V Bruslju danes številni opozarjajo, da Rusija ostaja največji varnostni izziv za Evropo. Ob tem pa se pojavljajo tudi bojazni, da bi Moskva lahko v prihodnjih letih preizkušala odzivnost in politično enotnost Severnoatlantskega zavezništva. In kaj lahko stori Evropa? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Na obali se odvija Slovenski oglaševalski festival, največji dogodek slovenske oglaševalske in kreativne industrije. Na dogodku bo beseda tekla tudi o tem, v katero smer gre danes oglaševanje, kako umetna inteligenca spreminja ustvarjanje oglasov, kaj si želijo potrošniki in zakaj nas oglasi spremljajo praktično na vsakem koraku – od radia in televizije do telefonov ter družbenih omrežij. Mnenje o tem je podala tudi Petra Krulc, regijska izvršna direktorica strateške kreativnosti v agenciji Futura DDB je ena najbolj priznanih slovenskih oglaševalk in tudi dobitnica prestižnih nagrad Cannes Lions International Festival of Creativity.

Na Brdu pri Kranju je v petek, 8. maja, potekal 14. kognitivni dan, mednarodna konferenca, ki je na enem mestu znova povezala strokovnjakinje in strokovnjake, ki se ukvarjajo z raziskovanjem, zdravljenjem in oskrbo kognitivnih motenj. Prisotni so lahko prisluhnili predavanjem o obstoječih izzivih na tem področju, prebojnih raziskavah in možnostih intervencij, zlasti z ozirom na staranje družbe in seveda tudi - možganov. Tam je bila tudi Mojca Delač. Vabimo vas tudi, da prisluhnete četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. O spominskih klinikah prihodnosti in o starosti možganov, se bomo pogovarjali s prof. dr. Ericom Westmanom s Švedske ter prof. dr. Sebastiaanom Engelborghsom iz Belgije.

Danes je mednarodni dan medicinskih sester z geslom Opolnomočenje medicinskih sester rešuje življenja. Medicinske sestre so prisotne na vseh ravneh zdravstva, več kot polovica zaposlenih v javnem zdravstvu so medicinske sestre. Pa vendar jih primanjkuje, kar je problem po vsem svetu. Zato je edini izhod vlaganje v lasten kader, izboljšanje delovnih pogojev, enakopravnost z drugimi poklici v zdravstvu ter boljše vrednotenje njihovega dela. Foto: Marko Vavpotič F.A.BOBO

Kolone na avtocestnem obroču okrog Ljubljane in nasploh na avtocestah v vse smeri so postale stalnica. Se jim je sploh še mogoče izogniti?

Jutra ponavadijo spremljajo zavzdihi ob zastojih na slovenskih cestah. Ozka grla poznamo, pritiske in kritike tudi. Kaj pa rešitve? Eden od korakov je zmanjšanje števila vozil – ne prisilno, ampak ob dogovoru. Nova mobilna aplikacija KamKam, plod slovenskega znanja, želi na čim bolj učinkovit in lahek način povezati voznike, ki imajo v avtu proste sedeže, s potniki, ki se odpravljajo v isto smer. Naložite si jo lahko brezplačno, lahko dodate fotografijo, vpisati pa je potrebno tudi podatek za plačilno kartico, saj plačila vozniku potekajo prek aplikacije. Kako deluje aplikacija KamKam in kakšne varovalke ima, nam je zaupal eden od njenih razvijalcev Nejc Černilogar.

Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in vse višjih cen goriva letalske družbe po svetu zmanjšujejo število poletov. Strokovnjaki opozarjajo, da so prevozniki prisiljeni v racionalizacijo poslovanja, saj se je cena letalskega goriva letos več kot podvojila. Ryanair bo v poletni sezoni zmanjšal obseg letov za deset odstotkov, Lufthansa pa ukinja približno 170 letov na dan. Zaradi manjšega števila povezav in višjih stroškov gre pričakovati tudi dražje letalske vozovnice. Posledice krize med prvimi občuti tudi Slovenija kot manjši letalski trg, zato se vse glasneje odpira vprašanje, ali država za zanesljivejšo povezanost s tujino potrebuje nacionalnega letalskega prevoznika. Več o tem v pogovoru Simeone Rogelj s Petrom Graškom, dolgoletnim poznavalcem razmer v letalski industriji.

Sankt Peterburg je bil zgrajen kot rusko okno v Evropo, danes pa to okno ne gleda več v isti svet kot pred vojno. Mesto palač, kanalov, mostov in velikih muzejev ostaja kulturna prestolnica Rusije, a tudi tukaj se v vsakdanu pozna nova realnost: višje cene, manj neposrednih stikov z Zahodom, manj tujih kulturnih gostovanj in zahodnih turistov. Med pripravami na dan zmage smo prebivalce drugega največjega ruskega mesta vprašali, kako danes živijo med lepoto nekdanje ruske prestolnice in spremenjenim ozračjem v državi. Iz Sankt Peterburga Helena Ponudič.

Na Prešernovem trgu v Ljubljani je te dni postavljen šotor, ki vabi k ogledu prav posebne interaktivne razstave z naslovom Cirque du Soil. Gre za nekakšen cirkus, ki pa govori o sodobnem prehranskem sistemu in razkriva njegove skrite plati, to so zgodbe o neenakostih, pritiskih in izkoriščanju ljudi in okolja. Hkrati pa pokaže tudi rešitve za bolj trajnostno in pravično prihodnost. Po razstav nas je popeljala predsednica društva Focus Živa Kavka Gobbo.

Ko govorimo o umetni inteligenci, največkrat pomislimo na velika tehnološka podjetja in prihodnost. V Trbovljah pa je umetna inteligenca že del sedanjosti. Dijaki tamkajšnje Srednje tehniške in poklicne šole pod mentorstvom dr. Uroša Ocepka namreč razvijajo aplikacije umetne inteligence, sodelujejo na mednarodnih tekmovanjih in dokazujejo, da lahko tudi majhna slovenska šola stopa ob bok najboljšim na svetu. Zato ne preseneča, da se je ta šola uvrstila med 50 najboljših izobraževalnih ustanov na svetu po izboru Global Schools Prize. V pogovoru z dr. Urošem Ocepkom, ki je bil leta 2023 uvrščen med 50 najboljših učiteljev na svetu, boste slišali, kako umetna inteligenca vstopa v učilnice, kako jo uporabljajo mladi in zakaj postaja digitalna pismenost ena ključnih spretnosti prihodnosti.

50 let po rušilnem potresu, ki je spodbudil premike: iz Špetra iz muzeja SMO. Radio Trst A in Prvi program o medijih v slovenskem jeziku, ki skrbijo tudi za ohranitev domačih narečij. Zakaj je izdajanje slovenskih časopisov kljub tako pomembno, pripovujeta EZIO GOSGNACH odgovorni urednik kulturno verskega lista za Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino Dom in MIHA OBIT, odgovorni urednik Novega Matajurja, tednika Slovencev Videmske pokrajine.  

Pred dvema letoma ste v oddaji Storž poslušalci Prvega spoznali 80-letnici iz ameriškega Teksasa, ki sta v 80 dneh obkrožili svet. Sandy in Ellie sta po vzoru glavnega junaka romana Julesa Verna takrat obiskali vseh 7 celin, svoje početje pa pridno beležili na družbenih omrežjih in postali znani kot 'potujoči babici' s Tik Toka. Po tem podvigu sta se odločili, da bosta bolj podrobno in počasi vsako leto spoznavali eno celino, letos, pri 84ih, sta tako v Evropi in prvič tudi v Sloveniji. Pri organizaciji in izvedbi slovenskega dela 'evropske turneje' jima je pomagala kolegica Andreja Čokl, ki je pred dvema letoma tudi posnela prvi pogovor za slovenske medije z njima. Prvi intervju, maj 2024 Drugi intervju, oktober 2025 Članek MMC Instagram profil Around the World at 80

Nastopajoči: -Kolektiv Piuramaura, ki so letošnje prejemnice srebrnega priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, saj z umetniško močjo ohranjajo narečja in dvigujejo slovensko kulturo v Benečiji. -Sara Simoncig, predstavnica mlajše generacije oseb, ki tudi pišejo pesmi v slovenščini -Skupina Ostajki: Jani Skočir, kitara, David Tomazetič, klaviature, Andrea Trušnjak, bas, Daniele Čičigoj, bobni

V rušilnem potresu leta 1976 je umrlo skoraj 1000 ljudi, 2400 je bilo ranjenih, številne vasi so bile povsem uničene. "Najprej smo slišali močan pok, nato pa se je razširilo žvenketanje stekla. V Bardu so se domačini zbrali na »veliki njivi« in nato iskali pogrešance. Izkopavanje izpod ruševin se ni v vseh primerih srečno zaključilo. Zdaj imamo nove hiše, a ni življenja in ni dela," se je pred desetletji spominjal ugledni beneški Slovenec Viljem Černo. Kako se je takrat organizirala slovenska skupnost? Kako hitro je prišla pomoč in kako je obnova spremenila mesta in vasi? O tem pripovedujejo LUISA CHER iz Bard, LUIGIA NEGRO iz Rezije, GIORDANO SDRAULIG iz Klenija in ANDREA VISENTINI iz Ažle pri Špetru. Profesor PETER SUHADOLC, geofizik in seizmolog, pa spregovori tudi o najnovejših odkritjih, ki kažejo, da je bilo središče majskega potresa leta 1976 prav v Bardu. Foto (Antje Gruden): Luisa Cher in Lucija Tavčar v pogovoru

Podatki zadnjih let kažejo, da bere približno 70 odstotkov vseh osnovnošolcev. Vsako leto je v Bralno značko vključenih približno 6000 bralcev, med njimi je pomemben delež tistih, ki z branjem vztrajajo vseh devet let osnovne šole. In pravi ti, Zlate bralke in Zlati bralci, so se danes zbrali na slavnostni prireditvi Društva Bralna značka –ZPMS v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Kako ravnamo kot stranka, kot potrošnik? Ali dosledno zahtevamo račun pri vseh storitvah? Ali se zavedamo, da davki omogočajo javne storitve?

Danes se je za več kot 7.200 gimnazijskih maturantov s pisanjem eseja iz materinščine začel spomladanski rok splošne mature. Obvezno branje letos vključuje Ivana Cankarja in Tino Vrščaj, tematski sklop pa nosi naslov Klanec nekoč, danes, vedno? Za večino dijakov matura predstavlja največji preizkus zrelosti, a Filip Vidušin je svoj preizkus zrelosti doživel nekoliko drugače, in sicer kar na Evrovizijskem odru. Pevec skupine LPS - Filip Vidušin se namreč maturitetnega eseja v prvem roku ni udeležil, saj je takrat zastopal Slovenijo v Torinu. Kako je ob tem usklajeval priprave na maturo, koliko odrekanja je to zahtevalo in ali danes svojo odločitev obžaluje, je preverila Lana Furlan.

Približuje se Nacionalno odprtje Tednov vseživljenjskega učenja 2026 z razglasitvijo prejemnikov priznanj, ki so najvišja nacionalna priznanja za vseživljenjsko učenje. Novi prejemniki, izbrani med 45 kandidaturami z vse Slovenije, so prepričali z resničnimi zgodbami izjemnih ljudi, ki z učenjem spreminjajo sebe in svet. S programom nacionalnega odprtja se začenjajo že 31. Tedni vseživljenjskega učenja, ki bodo potekali do 14. junija in vabijo na dogodke, delavnice, predavanja, tečaje, razstave in drugih aktivnosti. Namenjeni so vsem generacijam kot vabilo k osebnostni rasti, učenju in povezovanju. Podrobneje o tem v pogovoru z Urško Bittner Pipan, vodjo Središča za obveščanje in ozaveščanje pri Andragoškem centru Slovenije ter Jasmino Levičar, prejemnico priznanja ACS v preteklem obdobju.

Žiri so bile v minulih dneh v znamenju čipk, saj so potekali že 20. Slovenski klekljarski dnevi, ki so povezali ljubitelje klekljanja iz vse Slovenije in iz tujine. Žirovska čipka ni le ustvarjanje in tradicija, temveč pomemben del žirovske čipkarske zgodovine in njene prepoznavnosti. Tokrat je klekljarsko društvo Cvetke s soorganizatorji pripravilo pet tematskih razstav. Osrednja je povezana s Škofjeloškim pasijonom v klekljani čipki. Slovenski klekljarski dnevi spodbujajo tudi ustvarjanje mladih, ki se klekljarstva učijo in s čipko rastejo v Čipkarski šoli Žiri, ki letos praznuje sto dvajset let.

Delavske pravice v Evropi veljajo za ene najmočnejših na svetu, a pritiski deregulacije in globalne konkurence jih vse bolj načenjajo. Sekretarka Evropske konfederacije sindikatov Tea Jarc opozarja, da se socialna Evropa umika logiki trga. V ospredju tokratne praznične oddaje so vprašanja, ki že krojijo prihodnost dela: vpliv kriz na življenjski standard, izguba delovnih mest v zelenem prehodu ter vse večji nadzor nad zaposlenimi z umetno inteligenco. Sogovornici nastavljamo tudi ogledalo: sindikati izgubljajo svoje člane, nove generacije kolektivno organiziranje ne zanima več. Kaj morajo torej narediti sindikati, da v svoje vrste privabijo mlade?

Stanja v domačem gospodarstvu ni mogoče opisati z eno samo besedo, saj se posamezne panoge spopadajo z zelo različnimi izzivi. Medtem ko avtomobilska industrija in njeni dobavitelji beležijo upad zaposlenosti in pritisk rastočih stroškov, trgovina doživlja temeljno preobrazbo zaradi prehoda na spletno nakupovanje. Na drugi strani farmacevtska industrija ostaja stabilna in celo krepi svoj položaj kot ena ključnih razvojnih panog. Kaj to pomeni za zaposlene? Kot sta kolegici Urški Valjavec povedala sogovornika zaposlitvenih agencij na trgu dela večjih pretresov za zdaj ni pričakovati.

»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.

Uprizoritvene akcije 2026 so dvodnevni festival umetniških gimnazij Slovenije, ki včeraj in danes poteka na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana. Da bi izmenjali svoje izkušnje, svojo ustvarjalnost predstavili drugim mladim in prejeli tudi novo znanje in navdih, se je v Ljubljani zbralo kar nekaj mladih in njihovih profesorjev in mentorjev iz Gimnazije Nova Gorica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Ptuj, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter gostiteljice Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Zvrstilo se je 19 različnih uprozoritvenih akcij in nekaj delavnic, ki so jih vodili bivši dijaki, zdaj pa že uveljavljeni umetniki. Kaj se je dogajalo na festivalu, izvemo v pogovoru s sogovonicami: pedagoginjo iz SVŠGUGL Mojco Dimec, plesalko in kulturno delavko v Plesnem teatru Ljubljana Aljo Lacković in trimi dijakinjami različnih umetniških gimnazij (LJ, NG in Ljutomer).

Ena od bolj vročih tem letošnje mednarodne politike je tudi izbira novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, saj dosedanjemu s koncem leta poteče mandat. O tem, kako se izbira novega, kakšne naj bi bile njegove ali njene kvalifikacije in kako se spreminja vloga Svetovne organizacije v svetu, se je Marjan Vešligaj pogovarjal z nekdanjim predsednikom države in nekoč kandidatom za to najvišjo mednarodno funkcijo profesorjem Danilom Türkom.

Študentska ekipa Edvard Rusjan Team s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani se je ta teden vrnila iz Združenih držav Amerike, kjer je na mednarodnem tekmovanju »Design, Build, Fly«, pod okriljem Ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko, ki velja za enega najuglednejših in najzahtevnejših študentskih tekmovanj na področju letalstva, z lastnim zasnovanim in izdelanim letalom Brvinc pometla z elitno konkurenco. Premagali so 98 univerzitetnih ekip z vsega sveta. Pri zasnovi letala so sodelovali tudi študentje drugih fakultet Univerze v Ljubljani.

"Blejsko jezero je živo!" Blejsko jezero na prvi in na drugi pogled, deluje prekrasno, skoraj popolno! A pod zrcalno gladino se kaže manj idilična podoba. Že dolgo je namreč odprto vprašanje: ali je jezero res tako čisto, kot se zdi. Poznavalci pravijo, da gre za občutljiv ekosistem, ki se že leta sooča z vprašanji o kakovosti vode in posledično z iskanjem ekološkega ravnotežja. V Aktualni temi se sprašujemo, kakšno je trenutno stanje vode v jezeri, kateri dejavniki vplivajo na njeno onesnaženost in še: kaj to pomeni za prihodnost Bleda kot ene ključnih naravnih in turističnih destinacij v naši državi. Sodelujeta: strokovnjakinja za kakovost voda dr. Nataša Sovič (Agencija za okolje, Arso) in mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar (Ribiška družina Bled).

Turizem na Bledu krepi Ledena dvorana, ki na leto turističnemu biseru prinaša več tisoč prenočitev navdušencev nad športom. Približno 50 let staro dvorano, kjer med drugim domujejo hokejisti HKMK Bled so lani prenovili, tako da ima povsem novo ledeno ploskev in celovit hladilni sistem. Prenova je stala skoraj tri milijone evrov, od tega je občina Bled prek ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila milijon evrov nepovratnih sredstev. O možnostih, ki jih prinaša prenova Ledene dvorane Bled za šport in turizem, z gosti – legendarnim hokejistom Tomažem Razingarjem, predsednikom HKMK Bled Alešem Vukeljem ter predstavnikom družbe Infrastruktura Bled Jako Bassanesejem. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Mala Zaka sodi med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu. Tu poteka priljubljena pot okoli Blejskega jezera, tu se poleti kopajo domačini in turisti, Mala Zaka je tudi izhodišče za treninge veslačev. Območje je poznano kot prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj, v veslanju, v zimskem plavanju, v triatlonu in kolesarjenju. Prenova Male Zake, financirana tudi z evropskimi sredstvi, je prinesla vrsto izboljšav, ki jih predstavlja Jernej Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled. Svoje spomine na Malo Zako pa z nami deli nekdanji vrhunski veslač Jani Klemenčič, ki je osvojil prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Na Bledu so mladi dokazali, da imajo dobre ideje, ki jih znajo tudi uresničiti. V okviru participativnega proračuna so učenci predlagali idejo, ki danes že živi v polni obliki in ponuja prostor za igro, učenje in druženje. To je projekt Kozolec Lojze. Ustvarjalnosti pa na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled ne manjka niti na drugih področjih. To med drugim dokazuje tudi mlada obetavna glasbenica Malaika Katrašnik. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Ob današnjem mednarodnem dnevu Zemlje se vrstijo pozivi k resnejšemu in bolj premišljenemu spopadu s podenbnimi spremembami, ki imajo med drugim za posledico hujše in daljše vročinske valove, premile zime brez snega in ekstremne vremenske dogodke. Ti so povezani tudi z globalnim pojavom, znanim pod imenom El Niño, katerega učinki so zaradi segrevanja ozračja še bolj izraziti. Nedolgo nazaj so bile naslovnice medijev polne napovedi o takoimenovanem super el niñu, ki naj bi nas čakal jeseni oziroma pozimi. O tem se je Erna Strniša pogovarjala z Gregorjem Vertačnikom, klimatologom z Agencije za okolje.

Najprej sta leta 1996 sodelovali dve šoli, danes, 30 let pozneje, pa je v mrežo vključenih že več kot 700 izobraževalnih ustanov, od vrtcev do fakultet. Dr. Nada Pavšer je ustanoviteljica slovenske mreže Ekošol, veliko let pa je bila tudi prva nacionalna koordinatorka te mreže. Na področju varovanja okolja je še vedno aktivna.

Ustvarjalnost nima meja tudi na področjih, za katere se zdi, da je bilo že vse odkrito. Tako je področje izdelovanje kitar, kjer se je kitara, od starogrškega instrumenta z nekaj strunami, od koder tudi izvira ime »kitara«, razvila v nešteto verzij same sebe, od baročnega instrumenta, klasične kitare, flamenko kitare pa do električne kitare. Izdelava tega inštrumenta ima dolgo tradicijo in tako izpopolnjene postopke izdelave, da to ti sploh za bolj začetniške verzije tega inštrumenta v veliki meri izdeluje serijsko. A če se zdi, da je človeška ustvarjalnost pri izdelavi električne kitare z dvojnim vratom in dvanajstimi strunami trčila ob svoj rob, zgodba 37-letnega Roka Drobuna na dan ustvarjalnost dokazuje drugače. Izdelal je namreč kitaro iz karbonskih vlaken, ki se sicer uporablja za izdelavo letal. Na obisku pri njem je bil Luka Pogačnik.