Podcasts about gazi

Državni zbor je sinoči potrdil pokojninsko reformo, ki med drugim viša starostno mejo za upokojitev in odmerni odstotek ter daljša referenčno obdobje za pokojninsko osnovo. Koalicija izpostavlja dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninske blagajne, opozicija pa opozarja na slabšanje položaja upokojencev. Del sindikatov in civilnodružbenih organizacij je napovedalo zbiranje podpisov za razpis referenduma. V oddaji tudi o tem: - Washington z vetom na predlog resolucije varnostnega sveta Združenih narodov, ki zahteva takojšnje premirje v Gazi. - Izzivi in priložnosti slovenskega turizma: Kako ustvariti vrhunsko butično ponudbo za petične goste? - Slovenski hokejski as Anže Kopitar po 20-ih letih pri LA Kings napovedal upokojitev. Letošnja sezona njegova zadnja.

Potem ko je premier Robert Golob v torek napovedal uvedbo obvezne neobdavčene božičnice za vse, je izhodišča za pogajanja s socialnimi partnerji danes predstavil minister za finance Klemen Boštjančič. Obvezna božičnica bi na predlog vlade dosegla polovico minimalne bruto plače. Minister je napovedal tudi davčno razbremenitev samostojnih podjetnikov normirancev. Drugi poudarki oddaje: - Razmere v Gazi od začetka izraelske kopenske ofenzive na istoimensko mesto iz dneva v dan bolj nečloveške. - V Franciji množični protesti zaradi proračunskega varčevanja. - Cepljenje drobnice in goveda proti bolezni modrikastega jezika odslej pri nas obvezno.

Začetek včerajšnje kopenske ofenzive Izraela na mesto Gaza so pospremile številne obsodbe. Vse glasnejše so tudi organizacije z dejstvi, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Združeni narodi v najnovejšem poročilu govorijo o dokazu naklepa - gre za pismo Netanjahuja vojski. Kot pravi nekdanji pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov Danilo Türk, je to bistvenega pomena. Drugi poudarki oddaje: Evropska unija napoveduje pospešeno opuščanje ruskih fosilnih goriv. V Celju se odpira mednarodni podjetniški sejem MOS: v ospredju trajnost in inovacije Letošnja lastovka v roke Nini Dragičević za humorno in slogovno iznajdljivo zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.

Komisija Združenih narodov, ki je zadnji dve leti preiskovala dogodke, ki so se na območju Palestine zgodili po sedmem oktobru leta 2023, je ugotovila, da so izraelske oblasti zagrešile genocid nad Palestinci. Poimenovala je tudi glavne krivce. To so premier Netanjahu, predsednik Herzog in nekdanji obrambni minister Gallant. Kaj pomeni poročilo komisije, kaj pomeni „namen genocida, kako resni so izraelski argumenti? Za odgovore na ta in druga vprašanja, smo poklicali nekdanjega predsednika države, profesorja mednarodnega prava doktorja Danila Türka.

Neodvisna preiskovalna komisija odbora Združenih narodov za človekove pravice je ugotovila, da je Izrael v Gazi zagrešil genocid. Odgovornost za zločine nosijo najvišji izraelski predstavniki, ki že skoraj dve leti organizirajo genocidno kampanjo s posebnim namenom uničiti palestinsko skupino v Gazi, je zapisano v poročilu. Izrael je te obtožbe zavrnil kot pristranske in popačene ter sprožil kopensko ofenzivo v mestu Gaza. V oddaji tudi o tem: - Vlada ob obisku na Dolenjskem tudi o tamkajšnjih varnostnih razmerah. - Sindikat delavcev migrantov ustavil zbiranje podpisov za referendum o trgu dela. - Direktorica ljubljanskega zdravstvenega doma bo končala delo pri koncesionarju.

Po telefonu smo poklicali v Jeruzalem in se pogovarjali z Ramzijem Maqdisijem, palestinskim gledališkim in filmskim umetnikom, ki je tudi v Evropi in svetu poznan kot igralec v filmih, nagrajenih na berlinskem in cannskem festivalu. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru o življenju in umetniškem ustvarjanju v času, ki ga imenuje sam imenuje čas, ko je človečnost klonila pred izzivom reševanja ljudi pred genocidom. Pogovor sva pripravila z Gorazdom Rečnikom, novinarjem našega 2. programa, Vala 202. V studiu se nam je pridružila tudi Tatjana Ažman, vodja Slovenskega centra pri Mednarodnem gledališkem inštitutu, in povedala nekaj več o tem, kako sta se z Maqdisijem spoznala in o vlogi Mednarodnega gledališkega inštituta na prostorih kriznih žarišč. Tatjana Ažman nam je posredovala tudi del korespondence z igralcem Mohamedom Shashajem, ki živi v Gazi. Vabimo vas k poslušanju!

Saga z nakupom reševalnih helikopterjev je dobila novo poglavje. Komisija za preprečevanje korupcije je vložila zahtevek za revizijo za razveljavitev postopka javnega naročila. Pristojni minister Boštjana Poklukarja je napovedal zadržanje za danes napovedanega podpisa pogodbe o nakupu, ob tem pa pozval k hitri odločitvi o reviziji, češ da mora biti pogodba v skladu z zakonom podpisana do prihodnjega petka. Drugi poudarki oddaje: Bodo arabsko-islamski voditelji v Dohi obsodili genocid v Gazi? Pri dolgotrajni oskrbi bi lahko po mnenju sindikata sodelovali tudi poštarji. Izgradnje mariborske infekcijske klinike še ni na vidiku.

Obisk kitajskega zunanjega ministra Vang Jija v Sloveniji je med drugim minil ob pogovorih o pomembnosti odnosov med Pekingom in Brusljem. Skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta razpravljala tudi o vojni v Gazi in Ukrajini. Vang Ji se je ločeno srečal tudi s premierom Robertom Golobom in predsednico države Natašo Pirc Musar. Z Golobom sta se zavezala krepitvi sodelovanja, s Pirc Musar pa sta poudarila pomen multilateralizma.

V svetu se vrstijo obsodbe včerašnjega izraelskega napada na pripadnike Hamasa v Dohi v Katarju, v katerem je bilo ubitih 6 pripadnikov skrajnega palestinskega gibanja, med njimi naj ne bi bilo voditeljev gibanja. Katarske oblasti so napad ostro obsodile in vztrajajo, da bodo nadaljevale vlogo mirovnega posrednika za dosego premirja med Izraelom in Hamasom v Gazi. V oddaji tudi: - Prvič od začetka vojne v Ukrajini je zaradi kršitev poljskega zračnega prostora tam posredovala protizračna obramba zveze Nato. - Ursula von der Leyen bo v prvem nagovoru Evropskega parlamenta v drugem mandatu na čelu Evropske komisije začrtala njeno agendo. - Čeprav je pokojninska reforma med ključnimi zavezami koalicije, v postopku njenega sprejemanja ni naglice.

Izrael je danes v katarski prestolnici Doha izvedel zračni napad na visoke predstavnike gibanja Hamas, ki naj bi razpravljali o najnovejšem ameriškem predlogu sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi. Napad naj bi po navedbah gibanja preživeli, v njem pa je bilo ubitih 6 ljudi, med njimi pripadnik katarskih varnostnih sil. Združene države so odzivu sporočile, da so bile o napadu obveščene vnaprej, prav tako da je bil z njim seznanjen tudi Katar, iz Dohe pa so sporočili, da so bili o napadu seznanjeni šele, ko je že potekal. Bela hiša je medtem katarskim oblastem zagotovila, da se takšen napad ne bo več zgodil.

Pred nekaj dnevi je kolektiv Float 2 Gaza na youtubu objavil videospot, ki ga je ustvarila mednarodna skupina 67. glasbenikov z vsega sveta v sodelovanju s pevskimi zbori in z glasbeniki, ki se trenutno v Gazi borijo za življenje. Posneli so palestinsko ljudsko pesem La Tetlaa'i. Sporočilo videospota in projekta ni zgolj krik, da se prebivalcem Gaze čas izteka, niti samo simbol solidarnosti s tamkajšnjimi kulturnimi ustvarjalci. Videospot je predvsem dokaz, da v Gazi še vedno obstajajo upanje, ustvarjalnost, estetika in človečnost. Negovanje kulture je zato bistveni del palestinskega boja za ohranitev narodne identitete in obstoja naroda. Videospot La Tetláj je hkrati poziv kulturnikom v Sloveniji in po svetu, naj s svojim delovanjem, izražanjem in nastopanjem ustvarijo skupni javni pritisk v podporo palestinskemu ljudstvu. Float 2 Gaza in pobudo Global Art Mobilization predstavi ena od članic kolektiva, Laura Krajnc.

Široka udeležba na Blejskem strateškem forumu je pokazala, da Slovenija pridobiva ugled. Ena glavnih tem je bila vojna Gazi. Sišati je bilo kritike dvojnih meril Unije. Druge teme: - Nov medijski zakon kljub kritikam in koalicijskemu omahovanju danes v poslanski obravnavi - Eurobarometer: Evropejci naklonjeni Uniji, a od nje pričakujejo večjo zaščito in enotnost ob krizah - Naši košarkarji po neprepričljivi zmagi nad Islandijo v osmini finala evropskega prvenstva

Poslanci so se po koncu parlamentarnih počitnic prvič sešli na plenarnem zasedanju. Na izredni seji imajo med drugim na mizi predlog novega medijskega zakona, ki ga bodo v tretji obravnavi predvidoma dokončno potrdili. Vse poslanske skupine koalicije so namreč napovedale podporo zakonu, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo, v postopku sprejemanja pa je že več kot leto dni. V opoziciji medtem medijskemu zakonu nasprotujejo, saj so prepričani, da uvaja cenzuro in omogoča »prijateljsko« deljenje denarja medijem. V oddaji tudi: - Minister Poklukar: notranja revizija ni ugotovila nepravilnosti pri nakupu reševalnih helikopterjev. - Vrstijo se kritike na račun nezadostnega odziva Evropske unije na vojno v Gazi. - Prebivalci Splita zadovoljni zaradi izplutja ladje z 250-imi tonami azbesta iz tamkajšnje ladjedelnice.

V soboto bo v Benetkah podelitev nagrad na 82. mednarodnem filmskem festivalu. Med odprtjem so z zlatim levom za življenjsko delo počastili nemškega režiserja Wernerja Herzoga. Tokratno Mostro pa so zaznamovali tudi protesti zaradi vojne v Gazi.

Na 20. Blejskem strateškem forumu se nadaljujejo razprave, ki potekajo v senci zaostrenih geopolitičnih razmer oziroma vojnih žarišč, predvsem v Ukrajini in Gazi. Protestnih akcij, usmerjenih k nujnosti iskanja miru v Gazi, ki so zaznamovali včerajšnji začetek BSF, danes ni.

Začetek jubilejnega Blejskega strateškega foruma je zaznamoval tudi protest proti izraelskemu genocidu v Gazi. Udeleženci so Evropi očitali sokrivdo. Zunanja ministrica Tanja Fajon se strinja, da bi Unija lahko naredila več, zaradi neukrepanja in dvojnih standardov pa pogosto izgublja kredibilnost. Druge teme: - V ameriške načrte o palestinski enklavi po vojni ne verjame niti Izrael ter nadaljuje njeno obstreljevanje in stradanje prebivalstva. Medtem svetovni mediji danes opozarjajo tudi na poboje novinarjev v Gazi. Obsodbam smo se pridružili tudi pri nas. Predsednik Društva novinarjev Gašper Andrinek je dejal, da če bo izraelska vojska še naprej s takšno hitrostjo ubijala novinarje v Gazi, kmalu ne bo več nikogar, ki bi nas lahko obveščal. - Prvi šolski dan so v Srbiji zaznamovali protesti, pri nas pa tradicionalno poostren nadzor prometa v okolici šol, veliko veselje v tistih, ki prvič prestopajo šolski prag, in žal delno tudi grožnja z napadom. Policija je našla osumljeno osebo. Ravnateljica s Ptuja Helena Ocvirk meni, da so taki ljudje gotovo v stiski in bi bilo prav, da poiščejo pomoč. - Razpis za novo infekcijsko kliniko v Mariboru je razveljavljen. Ministrstvo za zdravje se je tako odločilo, ker je bila ponudba milijon evrov dražja od graditve enake klinike v Ljubljani. Direktor edinega ponudnika za mariborsko Blaž Miklavčič trdi, da gre za različna projekta, da je mariborska klinika bistveno bolj moderno in bogato sprojektirana kot ljubljanska.

Ime tedna je postal Nick Vovk, diplomirani filozof, kulturni antropolog, etnolog, magister razvojnih študij na Univerzi v Cambridgeu in predvsem humanitarec. Kot sodelavec nevladne organizacije Danski svet za begunce je specializiran za področje eksplozivnih ubojnih sredstev. Že večkrat je v Gazi pomagal žrtvam eksplozivnih orožij in pri razdeljevanju najnujnejše pomoči. Pred tem je deloval tudi na drugih kriznih žariščih, predvsem na Kosovu in v Ukrajini. Foto: Arhiv Nicka Vovka Kandidatki sta bili še: Maja Žugič, odgovorna urednica Cicibana, najstarejše slovenske otroške revije, ki letos praznuje 80 let. Maja Žugič je tudi pobudnica akcije, v okviru katere so danes vsi prvošolci, tudi v zamejstvu, brezplačno prejeli svoj izvod tematske številke Ciciban gre v šolo. Od prve številke leta 1945 je doslej izšlo že več kot 900 številk revije, ki velja za enega ključnih stebrov mladinske in otroške književnosti. Vesna Guštin, kulturna delavka, pisateljica, predsednica Kulturnega društva Kraški dom in duša Kraške ohceti, ki aktivno sodeluje pri pripravi ter ohranjanju tega največjega etnografskega praznika na Tržaškem Krasu. Je tudi avtorica knjige Živio kraška ohcet!, v kateri je leta 2018 popisala in ovrednotila pol stoletja Kraške ohceti. To tradicijo je leta 1968 ponovno oživela zadruga Naš Kras, odtlej jo prirejajo vsaki dve leti; ta konec tedna so poročili 28. par.  

Ta konec tedna je na slovenskih cestah pričakovati gnečo. Ker se končujejo počitnice, ne le pri nas, temveč tudi v več drugih evropskih državah, je zastoje pričakovati predvsem od Hrvaške proti Avstriji in Italiji. Začetek novega šolskega leta pa zaznamuje tudi kadrovska problematika. Predsednica študentskega sveta Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Katja Krč rešitev vidi tudi v povrnitvi ugleda pedagoškega poklica. V oddaji tudi: - Evropski zunanji ministri danes o vojni v Gazi, izraelska vojska istoimensko mesto razglasila za vojno območje. - Ameriško prizivno sodišče večino Trumpovih carin označilo za nezakonite. - Slovenski košarkarji pred zahtevno tekmo z aktualnimi evropskimi prvaki Francozi. - Oblačno bo s plohami in nevihtami.

Na neformalnem srečanju zunanjih ministrov članic Evropske unije je več vodij diplomacije izrazilo kritiko do ameriške zavrnitve izdaje vizumov palestinski delegaciji za sodelovanje na septembrskem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Odločitev je obsodila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Med državami članicami sicer ni soglasja glede ukrepanja na ravni Unije proti Izraelu zaradi kršitev humanitarnega prava v Gazi. Druge teme: - Na zahodu Ukrajine ubit poslanec in nekdanji predsednik parlamenta Andrij Parubij. - Po poletnem zatišju se bliža pestra politična jesen; kaj prinaša? - Dela na Soči pri vasi Čezsoča razburila varuhe rek.

Izraelska vojska nadaljuje napade v Gazi od koder danes poročajo o najmanj 50-ih smrtnih žrtvah. Humanitarne organizacije opozarjajo, da Izrael v enklavo dovoljuje dobavo le malo nujne pomoči. Današnje zasedanje zunanjih ministrov članic Evropske unije v Koebenhavnu je medtem vnovič pokazalo, da 27-erica glede morebitnega ukrepanja proti izraelski politiki ostaja razdvojena. Odmeva tudi odločitev Združenih držav, da zavrnejo izdajo vizumov za udeležbo palestinske delegacije na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov.

Katastrofalne razmere v Gazi so zaznamovale zasedanje evropskih zunanjih ministrov v Koebenhavnu. V povezavi glede morebitnega ukrepanja proti izraelski politiki ostajajo razcepljeni. Nasprotno je pri odločitvi Združenih držav Amerike, da palestinski delegaciji pred zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov ne izdajo vizumov - Washington so pozvali, naj vnovič preuči svojo odločitev. Drugi poudarki oddaje: - Pred članicami Unije možnost uvedbe dodatnih sankcij proti Moskvi. - Del podjetij pri nas še nima pripravljenega načrta razogljičenja. - Po Sloveniji odpravljanje škode po obilnih padavinah, neurja so danes med drugim pustošila na Hrvaškem.

Obilno deževje danes povzroča težave predvsem na zahodu države. Poleg hiš je voda poplavila ceste in spodjedla podlago dela železniške proge Divača-Koper, ta bo zato zaprta več ur. Ob vse daljšem seznamu prometnih težav so se pristojni medtem z avtoprevozniki dogovorili za vzpostavitev posebnega pasu za tovornjake od Razdrtega do Nove Gorice, s čimer želijo odmašiti primorsko avtocesto. Druge teme: - Evropska unija bi pri varnostnih jamstvih za Ukrajino sodelovala predvsem z urjenjem njenih vojakov. - Turčija zaradi ofenzive v Gazi zamrznila gospodarske vezi z Izraelom. - Na kajakaški tekmi v Tacnu drugi mesti za sestro in brata Hočevar.

Za zastoje na mejnem prehodu Fernetiči ne bo takojšnih rešitev. Italijanska stran je na včerajšnjem sestanku v Trstu zagotovila, da bodo odprli dodaten pas za izvajanje mejnega nadzora. Za zastoje niso krivi oni, pravi tržaški prefekt Giuseppe Petronzi in dodaja, da obmejna policija nadzor na meji opravlja tako, da čim manj ovira pretočnost prometa. Izvor težav vidi v tem, da skozi ozko grlo teče polovico več prometa kot običajno. Avtoprevozniki zaradi zastojev zahtevajo takojšnje ukrepanje, dopoldne se bo z njimi sešla infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. V oddaji tudi: - Na sestanku o Gazi pri Trumpu tudi Blair in Kuschner. Varnostni svet opozarja Izrael zaradi lakote v enklavi. - Slika beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia se po desetletjih vrača v Piran - Košarkarji za uvod v eurobasket zvečer v Katovicah s Poljaki

Ovo je priča o medicinskom tehničaru iz Melbournea, koji već po četvrti put odlazi u Gazu. Smješten u poljskoj bolnici Crvenog križa u Rafahu, Jean-Philippe Miller pruža humanitarnu pomoć na medicinskoj liniji fronta koja se svakodnevno pogoršava. "Prijatelji su mi govorili da ne idem. Ne smatram sebe posebno hrabrim. Mislim na ogromne potrebe. Želim pokazati solidarnost sa našim kolegama. Važno im je da vide poznata lica i da znaju da ih nismo zaboravili. Mislim da se oni zaista boje da ih je svijet zaboravio…"

Ob hladnih jutrih marsikdo pomisli na kurilno sezono, ko porabimo več energije, kar nas pošteno udari po žepu. Letos bodo stroški za elektriko višji, ker cene niso več regulirane. Se pa obeta nekaj za uporabnike ugodnih sprememb pri omrežnini. Agencija za energijo bo najdražji časovni blok uveljavila postopno. Cenejši blok sredi dneva bo po novem od 11-ih do 16-ih. Drugi poudarki oddaje: - V predlogu novele zakona o kmetijstvu tudi prepoved prodaje zelenjave pod nabavno ceno. - Po izraelskem napadu na bolnišnico v Gazi ogorčenje in pozivi k zaščiti civilistov. - Trump odpustil guvernerko centralne banke - to se je zgodilo prvič v ameriški zgodovini.

V več mestih po Evropi so sinoči potekali protesti za končanje vojne v Gazi. O njih so med drugim poročali iz Dunaja, Berlina, Bruslja in Stockholma. Po uradni razglasitvi lakote v enklavi so protestniki pozivali tudi h koncu stradanja in ubijanja otrok ter civilistov. V Tel Avivu so medtem potekali protesti družin izraelskih talcev, ki pozivajo izraelsko vlado naj sklene dogovor s Hamasom. Kljub mednarodni pritiskom za prekinitev ognja izraelska vojska še naprej obstreljuje območja v enklavi, o okrepljenih napadih poročajo predvsem iz mesta Gaza. Včeraj je bilo ubitih več kot 60 ljudi, najmanj 8 jih je umrlo zaradi lakote. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina dan neodvisnosti četrto leto zapored zaznamuje ob napadih ruske vojske. Ta se počasi približujejo ključni obrambni liniji Kijeva. - Na Bledu danes Festival ponovne uporabe poziva k razmisleku o trajnostni potrošnji. - Janja Ganbret končala 24-urni plezalni maraton: preplezala vseh sto smeri, za botrstvo v športu zbranih več kot 61 tisoč evrov.

Dok se humanitarna kriza u Gazi produbljuje, australski medicinski tehničar vratio se na svoju četvrtu rotaciju. U poljskoj bolnici Crvenog križa u gradu Rafah, Jean-Philippe Miller pruža pomoć na sve težoj medicinskoj prvoj crti.

V Ukrajini danes praznujejo neodvisnost, ob tem pa se nadaljujejo spopadi. Rusija in Ukrajina ena na drugo še naprej pošiljata brezpilotne letalnike. Zaradi napadov brezpilotnih letalnikov je izbruhnil požar v jedrski elektrarni v Kursku, pa tudi celo na severu v pokrajini Leningrad. V oddaji tudi o tem: - V več državah, tudi Izraelu, protesti proti vojni v Gazi; izraelske sile tam nadaljujejo napade z nezmanjšano močjo - Nemško gospodarstvo se še naprej krči, vlada neenotna glede rešitev - V novem šolskem letu bo v vrtcih več spodbujanja gibalnega razvoja

Lakota v Gazi je zdaj tudi uradno potrjena. Združeni narodi so razmere označili za najhujšo stopnjo prehranske krize, humanitarne agencije pa svarijo, da strada več kot pol milijona ljudi. Ob tem so se znova zvrstili številni pozivi k takojšnji prekinitvi ognja in dostavi humanitarne pomoči. Kot je poudarila predsednica države Nataša Pirc Musar, mora biti človečnost na prvem mestu. Druge teme: - Trump znova zagrozil Rusiji, če v dveh tednih ne bo napredka glede ukrajinskega konflikta. - V Gornji Radgoni začetek mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra - Dobrodelni plezalni maraton Janje Garnbret. V 24-ih urah želi preplezati 100 smeri.

Trepetamo pred vojno v Ukrajini, lakoto v Sudanu in genocidom v Gazi. Pred tišino ob nasilju na poti do športnega cilja. Pred položnicami. Pred nevihtami in realnostjo. Ampak, kakor pravi pesnik Gojko Božović: “Če nas bičajo isti vetrovi in nas zaliva isti dež, se vprašajmo tudi o vetrovih in udarcih zgodovine, ki si jo delimo in skozi katero bomo v vsakem primeru šli skupaj, ne glede na to, kakšne meje bodo postavili med nas.” Skupaj lahko premagamo tudi trepetanje.

Združeni narodi so na območju mesta Gaza in v njegovi okolici danes uradno razglasili lakoto, ki je posledica nenehnih napadov izraelske vojske, oviranja dostave zadostnih količin humanitarne pomoči ter propada zdravstvenega sistema. Človekoljubne organizacije poudarjajo nujnost takojšnjega ukrepanja in svarijo pred širitvijo lakote. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski zaveznice poziva k okrepitvi pritiska na Rusijo, če ne bo pokazala zanimanja za mir. - Nekatere poklice v šolskem sistemu bi že lahko uvrstili med deficitarne. - Med upokojenci se vse bolj širi revščina.

Palestinski režiser in umetnik Kamal Aljafari v svoji skoraj dve desetletji trajajoči karieri svoje filmske pripovedi posveča Palestini, njeni zgodovini in kulturi. Na nedavnem filmskem festivalu v Locarnu je bil prikazan njegov novi dokumentarec z naslovom S Hasanom v Gazi, ki je nastal izključno iz arhivskega gradiva. Bere Jure Franko, ton in montaža Jernej Boc.

Medijsko odmevna srečanja ameriškega predsednika Trumpa z ruski predsednikom Putinom, nato pa še z voditelji Ukrajine in najpomembnejših članic Nata so minila brez konkretnega odziva Rusije. Kot nakazuje tudi Trump, se Ukrajina ne bo mogla izogniti prepustitvi izgubljenega ozemlja Rusiji. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je poudaril, da je za Kijev v pogovorih o ozemlju najprej pomembno vedeti, s kakšnimi varnostnimi zagotovili bodo preprečili, da bi Putin še kdaj poskusil napasti dele Ukrajine. Drugi poudarki oddaje: - Izrael zdaj ne kaže namena, da bi končal vojno v Gazi, na predlog premirja se še ni odzval. - Zasebni detektivi ugotavljajo, da je zlorab na področju bolniških odsotnosti zelo veliko. - Ob prometnih kolapsih očitno, da smo o sodobni železniški infrastrukturi začeli razmišljati prepozno.

Na naslovnicah številnih medijev so udeleženci srečanja v Beli hiši na visoki ravni, ki ni prineslo potrditve, da sta Ukrajina in Rusija kaj bliže premirju. A v Washingtonu so bili vodje petih evropskih držav, Evropske komisije in Nata, kljub siceršnji politični neenotnosti, soglasni v podpori Ukrajini - in v tem, da bi Evropa, v zameno za varnostna zagotovila Kijevu, v njegovem imenu kupila večje količine ameriškega orožja. Druge teme: - Hamas za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi in postopno izmenjavo talcev - Delodajalci se sprašujejo, kam bo šel denar za dolgotrajno oskrbo. - Hrvaška med članicami Unije na vrhu po krepitvi inflacije

Evropska zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas je za danes sklicala izredno videokonferenco zunanjih ministrov Unije o prihodnosti Ukrajine. Pred srečanjem ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski, napovedanim za petek, so konec tedna, kot rečeno, tako evropski voditelji kot ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opozorili, da o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez te države ter da mora biti mir pravičen in trajen. V oddaji tudi o tem: - Med ubitimi v izraelskih napadih v Gazi znova novinarji - Približno tisoč ljudem z oviranostmi, ki živijo v stanovanjskih skupnostih, še vedno grozijo izselitve - Slovenski košarkarji znova izgubili proti svetovnim prvakom, a popravili vtis

Ali je predsednik vlade Robert Golob politično pritiskal na policijo, kot trdita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji prvi policist Boštjan Lindav? To preverja komisija za preprečevanje korupcije. V osnutku ugotovitev, ki ga je KPK Golobu poslala pred mesecem dni, naj bi bila ugotovitev, da se je to zgodilo. Njegov zagovornik Stojan Zdolšek pa vztraja, da kršitve integritete ni bilo, in pričakuje, da bo komisija postopek ustavila. Drugi poudarki oddaje: - Rusija naj bi za konec vojne v Ukrajini ponudila zamenjavo ozemelj. Kijev svari pred popuščanjem Moskvi. - Združeni narodi obsojajo poboje novinarjev Al Džaire v Gazi. Izrael trdi, da so bili povezani s Hamasom. - Novi trener nogometašev Olimpije je Nizozemec Erwin van de Looi

Izrael še stopnjuje vojno v Gazi. Varnostni kabinet je ponoči odobril predlog premierja Benjamina Netanjahuja za zasedbo mesta Gaza. Načrt ne vključuje okupacije celotne enklave, o čemer je predhodno govoril Netanjahu. Ta sicer zatrjuje, da Izrael ne želi prevzeti Gaze. Gaze ne želimo obdržati, imeti želimo varnostni obroč. Ne želimo ji vladati, ampak jo predati arabskim silam, ki bi ustrezno upravljale z njo, je dejal Netanjahu. Drugi poudarki oddaje: - V veljavi evropski akt o svobodi medijev. Slovenski novinarji opozarjajo na nujnost sprejetja novega zakona o medijih - Prvi sestanek avstrijske komisije o raciji pri Peršmanu, Slovenija pričakuje konkretne ugotovitve - Nogometaši Celja na pragu napredovanja v konferenčni ligi, Olimpija remizirala z albansko Egantio.

Izraelska odločitev o zasedbi mesta Gaza v istoimenski palestinski enklavi je bila tarča ostrih kritik z vseh strani, izrazili so jih tudi domača javnost, vojaško vodstvo in sorodniki talcev, ki jih zadržuje Hamas. Tudi nemška vlada, ki je doslej bolj ali manj gledala stran, je napovedala delno prekinitev izvoza orožja v judovsko državo. Predstavnica Združenih narodov v Ženevi Alessandra Vellucci je dejala, da gre za alarmantno odločitev izraelske vlade, ki prinaša katastrofalne posledice za več milijonov Palestincev in ogroža tudi življenja izraelskih talcev v Gazi. V oddaji tudi: - Trump in Putin bi se lahko na pogovorih o Ukrajini srečala že v ponedeljek - Objavljen javni razpis, ki ponuja koncesije za sežigalnice: novi lokaciji bosta v Ljubljani in Mariboru - Kaj lahko pričakujemo od prestopa Benjamina Šeška v Manchester United?

Po skoraj 22-ih mesecih vojne v Gazi naj bi Izrael, kljub mednarodnemu pritisku po končanju spopadov s Hamasom, vojaško ofenzivo - do zdaj usmerjeno na določena območja - razširil na celotno ozemlje enklave. Tako poročajo izraelski mediji, češ da gre za odločitev izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, ki naj bi jo izraelski varnostni kabinet danes zagotovo potrdil. Druge teme: - Nizozemska kot prva v novem Natovem mehanizmu za nakup orožja za Ukrajino. - Hrvati zaznamujejo trideseto obletnico operacije Nevihta. - Pristojni brez jasnih odgovorov, kaj je krivo za letošnje precejšnje povečanje števila smrti na slovenskih cestah.

Bili su skoro vršnjaci kada su avgusta '95. u izbegličkim konvojima iz Hrvatske krenuli put Srbije. Humanitarna kriza u Gazi se nastavlja. Opozicija iz Srbije izaziva Srpsku listu na lokalnim izborima na Kosovu. U Crnoj Gori nije popisan svaki deseti državljanin sa prebivalištem.

Danes minevata dve leti od najhujših poplav v zgodovini Slovenije. V tem obdobju je bilo narejenega že veliko, a uničene ceste, porušeni domovi in zahtevna obnova še vedno zaznamujejo življenja številnih prebivalcev. Porušenih je bilo skoraj 40 domov, za približno 10 še ni dokončne odločitve, pravi vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Ostali poudarki oddaje: Netanjahu zaprosil Rdeči križ za pomoč izraelskim talcem v Gazi. Hamas odgovarja: le, če bo dostop do humanitarne pomoči na vseh območjih. Po Trumpovi napovedi o premiku ameriških jedrskih podmornici bližje Rusiji Moskva in Peking s skupnimi vojaškimi vajami pred Vladivostokom. Začetek ene od najzahtevnejših obnov železniškega omrežja v zadnjem obdobju med Verdom in Logatcem, vredne več kot 40 milijonov evrov.

Dve leti po najhujši naravni nesreči v zgodovini Slovenije se nadaljuje obnova, za katero je država do zdaj namenila skoraj 1,2 milijarde evrov od skupno ocenjenih treh milijard. Po napovedih bo trajala še tri leta. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski premier Netanjahu želi podučiti vojsko, kako doseči cilje v Gazi. - Med pridržanimi v ukrajinski protikorupcijski aferi naj bi bil poslanec vladajoče stranke. - Zaradi kritičnih razmer v kovinarstvu sindikat svari pred socialno bombo.

V mednarodni javnosti se vrstijo opozorila o katastrofalnih razmerah v Gazi. Tam se povečuje število umrlih zaradi lakote, dobave pomoči ni dovolj. Izrael se sooča s pozivi, naj omogoči prost pretok nujnih potrebščin po kopnem. Po ocenah bi moralo v Gazo za zadostitev potreb pomoč dnevno prepeljati več sto tovornjakov. Druge teme: - Ukrajinski droni zanetili požar v ruskem skladišču nafte, Kijev vnovič tarča ruskega napada. - Kitajska uvaja ukrepe za zvišanje rodnosti. - Ponekod po državi so včeraj divjala neurja z debelejšo točo.

Za Palestince v Gazi je poleg izraelskih napadov smrtonosna tudi lakota. Človekoljubne pomoči, ki prihaja v enklavo, ni dovolj, opozarjajo humanitarci. Zaradi akutne podhranjenosti je ogroženih več kot 320 tisoč otrok, navaja predstavnik Unicefa Ted Chaiban in dodaja, da otroci ne bi smeli umirati med tem, ko čakajo v vrsti pred prehranskim centrom ali zbirajo vodo. Druge teme: - Trump ukazal premik dveh jedrskih podmornic. - Protest v Celovcu zaradi racije avstrijske policije pri Peršmanu. - Boj proti diskriminaciji v ospredju dneva spomina na genocid nad Romi in Sinti.

Tadej Pogačar je pričakovano rumeno majico varno pripeljal do Pariza, njegovo četrto zmago na Touru je v živo spremljalo veliko Slovencev. Številni so kampirali ob trasi in jo očitno zelo dobro odnesli, predvsem veliko bolje kot udeleženci antifašističnega tabora ob Peršmanovi domačiji, kjer so avstrijski policisti s specialno enoto, helikopterjem in letalniki izvedli obsežno racijo. Zaradi domnevne kršitve glede kampiranja in varstva narave. Mednarodni pritiski na Izrael, tudi zaradi politike stradanja v Gazi, se stopnjujejo, medtem pa je po mnenju madžarskega premierja Orbana Trump Ursulo von der Leyen pojedel za malico in dosegel za Evropsko unijo zelo slab trgovinski dogovor.

Prepoved uvoza, izvoza in tranzita orožja v Izrael je za zdaj sprožila predvsem domače odzive. Ker je naša država v odziv na dogodke v Gazi prva v Evropi, ki se je odločila za takšno potezo, se porajajo vprašanja, kako takšno omejitev sploh uvesti. Po besedah državnega sekretarja Boštjana Pavlina bodo ministrstva podrobnosti uskladila ta mesec, že zdaj pa je jasno, da bodo veljale nekatere izjeme, in sicer na uvoz, izvoz in tranzit tistih sredstev iz Izraela, ki so pomembne za odpornost in varnost Slovenije. Druge teme: - Ameriški predsednik Donald Trump si je za uvedbo novih carin kupil še sedem dni. - Sodišče potrdilo zapor in prepoved političnega delovanja Miloradu Dodiku. - Vipavska hitra cesta bo zaradi nujnih del zaprta več kot 3 mesece.

Z današnjim dnem so upokojenci na izpisku prvič lahko videli, kolikšen prispevek bodo odslej plačevali za dolgotrajno oskrbo - gre za en odstotek neto pokojnine. Od prvega julija namreč vsi plačujemo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki je odvisen od višine dohodka: upokojenci torej en odstotek neto pokojnine, zaposleni odstotek bruto plače, še en odstotek bo plačal njihov delodajalec. Samozaposleni pa bodo plačevali dva odstotka svojih prihodkov, saj so v vlogi delojemalca in delodajalca. Obvezni prispevek je obračunan samodejno ob plači oziroma pokojnini in se zbira, podobno kot prispevek za zdravstveno zavarovanje, na računu ZZZS. Druge teme: - Kmetijska zbornica napoveduje protest zaradi po njihovem nevzdržnih razmer v panogi. - Vse več držav razmišlja o priznanju Palestine, v Gazi medtem vladajo katastrofalne razmere. - Slovenski odbojkarji po zmagi nad favoriziranimi Francozi v polfinalu lige narodov.

Na konferenci Združenih narodov o palestinskem vprašanju je bilo slišati pozive k rešitvi dveh držav. Ta je po besedah generalnega sekretarja Svetovne organizacije danes bolj oddaljena kot kdaj prej, a rešitev vidi v močni politični volji in pogumu. K takojšnjemu ukrepanju je pozvala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki: - Trump napovedal skrajšanje roka Rusiji za premirje v Ukrajini - Katere so pasti zakona o lastniških zadrugah? - Ob porastu uporabe drog skrbi predvsem hkratna uporaba različnih substanc.

Zaradi katastrofalnih razmer v Gazi, kjer ljudje vse bolj množično umirajo od lakote, številne države krepijo pritisk na Izrael. Francija je napovedala priznanje Palestine, britanski premier se bo danes o ukepih za omilitev katastrofe v palestinski enklavi pogovarjal z nemškim in francoskim kolegom. Medtem so pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi dokončno propadla. Druge teme: - Ameriška trgovinska vojna največja grožnja stabilnosti našega gospodarstva, ocenjuje centralna banka. - Tajska in Kambodža vse bliže vojni, zaradi spopadov ob meji evakuiranih več kot 100 tisoč ljudi. - V Bayreuthu se začenja festival glasbe Richarda Wagnerja, na Arsu prenos uvodne predstave.

1. avgust in napovedana uveljavitev 30-odstotnih carin na uvoz iz Evropske unije v Združene države sta vse bliže. Evropske države v strahu pred posledicami za gospodarstvo še upajo na trgovinski dogovor, pri čemer nemški kancler Friedrich Merz meni, da Američani očitno niso pripravljeni na enakopraven sporazum. Združenim državam pa se s sklepanjem sporazumov očitno ne mudi. Kot je dejal ameriški finančni minister Scott Bessent, je za njih bolj pomembna kakovost dogovorov kot čas njihove sklenitve. Drugi poudarki oddaje: Po več kot 900 ubitih, ki so v Gazi čakali na človekoljubno pomoč, več kot 20 držav poziva Izrael h končanju vojne. Nezakonitih prestopov meje letos polovico manj kot lani, prošnja za azil odobrena 39-im ljudem. Kolesarje na dirki po Franciji danes čaka vzpon na slovitega velikana Provanse, Mont Ventoux.