Podcasts about gazi

Skakalci Nika Prevc, Nika Vodan, Anže Lanišek in Domen Prevc poskrbeli za prvo zlato olimpijsko medaljo.Gospodarstvo poziva k novi, bolj ambiciozni in razvojno usmerjeni politiki.Ekonomist Lahovnik o sprenevedanju premierja v odnosu do gospodarstva: Strah pred volitvami je velik gospod.Nsi, SLS in Fokus vložili skupno kandidatno listo. Vrtovec: To je pomemben korak k desnosredinski vladi. Trump že sedmič v svojem drugem mandatu gosti Netanjahuja. Temi pogovorov: jedrska pogajanja z Iranom in položaj v Gazi.Vreme- danes in jutri še oblačno, jutri več padavin, petek suh, posijalo bo sonce.

Dr. Danilo Türk, tretji predsednik Republike Slovenije, je eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov. Bil je prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja je na povabilo takratnega generalnega sekretarja Kofija Anana postal njegov pomočnik za politične zadeve. S strokovnjakom za mednarodno pravo smo se pogovarjali o številnih kriznih žariščih po svetu, v Venezueli, Grenlandiji, Ukrajini, Palestini, o upadanju veljave Evropske unije, pa tudi o domači politiki, iskanju novih obrazov ter o ustavnih pristojnostih predsednika države in odnosih z državnim zborom in vlado. Poglavja: 00:00:47 Za razliko od kakega drugega bivšega predsednika ne objavljate veliko zgodb na socialnih omrežjih. Vam ta svet ni všeč? 00:05:05 Svet pretresajo konflikti, pri tem pa so številni zelo kritični do trenutne vloge ZN. Kako jo ocenjujete vi? 00:09:42 Kako gledate na zadnje dogodke v Venezueli? Je to še en poraz mednarodnega prava? 00:20:23 Kako gledate na to in druga dejanja ameriškega predsednika, ki zase pravi, da ne potrebuje mednarodnega prava in da ga lahko ustavi le njegova morala. Bo Grenlandija ostala Grenlandija ali bo spremenila lastništvo in se bo preimenovala? 00:23:46 Se je Evropa v 'boju za Grenlandijo' nekako spet povezala? 00:29:06 Je tudi v Evropi težava v njenem vodstvu? 00:37:30 Je vlaganje v oboroževanje prava smer? 00:40:43 Palestinci so lani dočakali nov obsežen val priznanj v Združenih narodih. Iz Gaze pa še naprej poročajo o smrtonosnih napadih. Na kateri točki tega konflikta smo, vidite možnost dokončne rešitve, bosta na koncu tam vendarle dve državi? 00:51:24 Bo nekoč zaradi vojnih grozodejstev v Gazi prišlo do novih nürnberških procesov? 00:53:40 Kako ocenjujete domačo politiko? Kaj po vašem pomeni razdeljenost volilnega telesa in nenehno iskanje novih obrazov v politiki?

Ob jutrišnjem zvišanju zagotovljenih in invalidskih pokojnin ekonomisti opozarjajo, da gre le za kratkoročne popravke in ne sistemske rešitve, s čimer se nevarno približujemo izenačevanju v revščini. Kot dodaja Marko Jaklič, dolgoročno sistem ne bo vzdržen brez obljubljenih strukturnih reform. Drugi poudarki: - Zunanji ministri Unije znova o posojilu Ukrajini, pa tudi o nasilnem zatrtju protestov v Iranu. - Washington napoveduje začetek druge faze premirja v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa. - Košarkarji Olimpije po napeti končnici izgubili v Benetkah, odbojkarji ACH-ja nemočni v Ankari.

Državni zbor bo med drugim obravnaval predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Vlada želi z njim z ustreznejšimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Kot je pojasnil gospodarski minister Matjaž Han, bi država to spodbujala z ugodnejšo davčno obravnavo. Drugi poudarki: - Slovenska podjetja lahko dolgoročno pričakujejo pozitivni učinek evropskih trgovinskih sporazumov z Indijo in južnoameriškimi državami. - Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja, da v Gazi ne bo nastala palestinska država. - Rokometna reprezentanca le še s teoretičnimi možnostmi za polfinale evropskega prvenstva; z današnjo zmago proti Islandiji bi si zagotovila svetovno prvenstvo.

Na zadnji redni seji državnega zbora v tem mandatu je Primož Dolenc, kot kaže, po enem letu vendarle dobil zadostno podporo za imenovanje na mesto guvernerja Banke Slovenije. Parlamentarna mandatno-volilna komisija je prižgala zeleno luč tudi trem kandidatom za ustavne sodnike in kandidatki za varuhinjo človekovih pravic. O imenovanjih bodo prihodnji teden odločali poslanci in poslanke. Druge teme: - Generalni sekretar NATA Rutte: Evropa se ne more braniti brez podpore Združenih držav. - Izrael prepoznal posmrtne ostanke zadnjega talca v Gazi, s čimer je izpolnjen pogoj za začetek druge faze mirovnega načrta. - Deli zakona o zaščiti živali na ustavnem sodišču.

V začetku januarja je grafični oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir pozornost domače in svetovne javnosti pritegnil z naslovnico Dnevnikovega Objektiva »Ameriški napad na Venezuelo«. Dosegla je več milijonov ljudi. Tista, s katero je povedal zgodbo o pomoru novinarjev v Gazi se je uvrstila med 10 najboljših leta 2025 po izboru Creative Reviewa. Tomato Košir je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad, med drugim tudi Veliko Brumnovo nagrado ter Brumnovo nagrado bienala vidnih sporočil in leta 2024 tudi nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju grafičnega oblikovanja. Lucidno, pronicljivo in natančno s svojim delom odpira prostor za širši družbeni razmislek in nastavlja ogledalo času, ki ga živimo. Tomato Košir je gost osrednjega Intervjuja na Prvem, v studio ga je povabila Mojca Delač.

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Igor Velše. Tomislav Vrečar, “urbani” pesnik, ki kot glasbeno-literarni performer sliši tudi na ime Soma Arsen, vrsto let ustvarja v Novi Gorici, kjer v obmejnem okolju črpa svojo inspiracijo in jo uspešno pretvarja bodisi v verze bodisi v multimedijske performanse. Njegova sedma pesniška zbirka z naslovom Dečki se od prejšnjih (Punk še ni hin, Vaš sin vsako jutro preganja mačke po soseski, Ko se mi vse ponuja, se meni skuja, Naj me koklja brcne, Kurc pesmi, Ime mi je Veronika) loči po precej bolj strukturalističnem pristopu in besednem minimalizmu. Ta razkriva praznino neubesedljivega manka s preprostimi besednimi zvezami, ki se začenjajo z besedo “dečki” in se z njo dostikrat tudi končajo. Če se zdi, da v njegovih zgodnjih pesmih lahko zaslutimo nadrealistično dekonstruktivistični stil z vplivi pesnikov, kot sta Tomaž Šalamun in Srečko Kosovel, so njegove zadnje pesmi našle povsem samosvojo frekvenco, na kateri zelo pomenljivo in iskreno “resonirajo”. Že naslovnica, na kateri se nahaja samostoječa ura v obliki penisa, izpod katere se plazita prestrašena dečka, nam da slutiti, da bo falični označevalec osrednji moment v knjigi in da se bo okrog tega razpela simbolna mreža označencev, ki bodo opozarjali na njegov strukturni manko. In res – najsi gre za namig na politično, socialno, kulturološko, filozofsko ali psihoanalitično situacijo, vedno se v njej znajdejo “dečki”. Okrog njih se v nekaj besednih skicah izostri ideološko neobremenjen pogled na svet, ki ga pesnik sproti ustvarja. Pesmi, ki nimajo naslovov, sestavljajo verzi, ki ne pojasnjujejo, temveč postopoma dopolnjujejo občutenje, ki prehaja v oris univerzalne stvarnosti: “Dečki / Naj čas postane vaš prijatelj. / Dečki. / Olistajte človeštvo. / Dečki razigrani. / Dečki v krošnjah. / Kdor opazuje – vzpostavi red. / Dečki.” V eni izmed najkrajših pesmi Vrečar opiše proces rojevanja dečkov iz blata, ki ga zvečer mati zamesi kot testo, zjutraj pa se njegova forma spet vrne v prvotno razdrobljeno stanje: “Deček iz blata. / Zjutraj razpade. / Zvečer ga mati spet zamesi.” Na drugem mestu jih enači s feta sirom, ki sestavlja pravo kombinacijo s čustvenimi prelivi v politični solati: “Feta dečki. / Dečki v solati. / Dečki s prelivom. / Dečki derivati. / Dečki arrabiati.” V poplavi najrazličnejših opredelitev pokaže na njihovo enakost pred različnimi političnimi sistemi: “Dečki fašisti. / Dečki komunisti. / Dečki kapitalisti. / Dečki fatalisti. / Dečki nihilisti. / Isti, isti … / Isti dečki. / Enaki med enakimi.” Pri tem ne pozabi omeniti ne Jezusa ne partizanov, oboje zapakira v igro, ki se na prvi hip zdi nedolžna, a se ne moremo znebiti občutka, da v ozadju poteka kompleksna ideološka manipulacija: “Dečki! / Jezus je bil star pet let, / ko je iz gline naredil dvanajst vrabcev. / Tlesknil je z dlanmi in vrabci so poleteli. / Dečki so poleteli.” Na drugem mestu pa lahko preberemo tale zapis: “Ne ljubezen. / Dečki. / Ne sovraštvo. / Dečki. / Tovarištvo v hostah. / Dečki. / Naj odmeva pesem iz gozdov. / Na juriš! / Dečki.” Dečke pesnik nenehno prestavlja – v gozd, da se skrivajo za lubjem, v vesolje, kjer jih “zvezde mečkajo”, v morje, kjer skupaj z ribami lovijo zrak, zaprti v plastične vrečke, v zrak, kjer letijo skupaj z visokoletečimi besedami in pticami, med pustne laufarje in začimbe ter med polomljene igrače in razgaljene živali. V eni izmed pesmi se obregne ob zbirko pesniškega kolega Toneta Škrjanca: “Dečki. / Nekaj o nas kot živalih. / Golimo se. / In svet se olista. / Tone je deček. / Potem neki daljni topoli. / Tako mora. / Dečki.” Ne pozabi ustvariti asociativne verige v zvezi z dogajanjem v Gazi, čeprav geografsko Gazo zamenja gaza za rane: “Dečki. / Z gazo v srcu. / Mir se žoga s pravico. / Dečki. / Nihče ne zmaga. / Dečki. / Nasvidenje v naslednji vojni. / Dečki.” Čeprav se zdi, da Tomislav Vrečar na eni strani ostri svojo retoriko v smeri mazohističnega kanibalističnega použitja, na drugi pa mu udarja ven potlačen bes zaradi oblastnih mater in odsotnih očetov, ga zavest o vsestranskem manevriranju z jezikom na nek čuden način osvobaja. Jezik namreč ni samo organ za sporazumevanje, je najbolj oživčen in živ organ, namenjen tako pesniškemu kot seksualnemu zadovoljevanju: “Dečki, jezik je zajebana stvar. / Živ je. / Neprestano se spreminja. / Raste. / In se ovija. / Dečki, kuj za njim! / Naj vam v ustih pristane.” Bralec se ne more znebiti občutka, da se pod besedami, ki na prvo žogo zvenijo kar se da nedolžno, skriva celo brezno jeze in hkrati užitka, lagodja in nelagodja, ki se razrašča ob vsaki prebrani pesmi, ne da bi v resnici vedeli, kam pes tišči taco … Čeprav je stil pisanja preprost, da bolj ne bi mogel biti, in več pove z zakrivanjem kot z razkrivanjem pomena besed, Vrečar v svojo poezijo vtihotaplja numinozno in sublimno komponento, ko stvar deluje najbolj banalno. Čeprav bi včasih za pravi občutek dramaturške zaokroženosti potrebovali še kak verz ali dva, so njegove pesmi zaokrožene, samostoječe celote, ki razpirajo cel segment asociacij, o katerih lahko premlevamo več dni, ne da bi jim prišli do dna. A čar poezije je prav v tem, da njenih označevalcev ni mogoče dobesedno prevesti z označenci in da je določena praznina ključna za obstoj njihove diskrepance, ki ne nazadnje omogoča nastanek vzporednih svetov interpretacije. Tega se Tomislav Vrečar kot pesnik in prevajalec zaveda, zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo iz urbanega nadrealizma zavil v subjektivni strukturalizem, ki mu omogoča, da končno postavi v ospredje sebe kot dečka, neobremenjenega s poklicno in družinsko perspektivo.

Evropski voditelji so na nogah, potem ko je ameriški predsednik državam, ki so poslale vojsko na Grenlandijo, zagrozil z uvedbo visokih carin, dokler se Danska ne strinja s prodajo arktičnega otoka. Nemški podkancler Lars Klingbeil je poudaril: Nikomur se ne bomo pustili izsiljevati, potreben je usklajen evropski odgovor. Ciprsko predsedstvo je zaradi ameriških groženj za popoldne sklicalo srečanje stalnih predstavnikov članic Unije. Druge teme: - Trump za stalno članstvo v Odboru za mir v Gazi zahteva za milijardo dolarjev prispevkov - Tragedija v okolici Ptuja, v požaru umrl otrok, še eden se bori za življenje - Domen Prevc do dvojčka zmag v Sapporu, rokometaši na evropskem prvenstvu lovijo napredovanje

Vlada je na dopisni seji, začeti včeraj, danes dopoldan sprejela odločitev, da bosta na vojaški vaji Arktična vzdržljvost na Grenlandiji sodelovala tudi dva častnika slovenske vojske. Prisotnost na vaji, ki jo vodi Danska, je že potrdilo tudi več drugih držav, nekaj pripadnikov oboroženih sil so tja že poslale Francija, Nemčija, Švedska, Norveška, Finska, Velika Britanija in Nizozemska. Gre za simbolično potezo, ki pa nosi jasno sporočilo Združenim državam, ki jih je sicer Danska prav tako povabila, da se pridružijo vaji. Kdaj bo ta potekala, še ni znano. V oddaji tudi o tem: -Trump razkril imena članov Odbora za mir v Gazi, med njimi njegov zet Kushner in Tony Blair - V Paragvaju podpis trgovinskega sporazuma z Mercosurjem, evropski kmetje bodo nadaljevali proteste - Nika in Domen Prevc premočna za konkurenco na azijskih skakalnicah

Minister za delo Luka Mesec po posvetu s socialnimi partnerji vztraja pri zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto. Kot vodilo za to odločitev je navedel zdaj veljaven prag tveganja revščine, ki je 981 evrov. V gospodarstvu menijo, da gre za predvolilno potezo. Predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš opozarja, da so podjetja preobremenjena. Ostali poudarki oddaje: - V evropskih vojaških okrepitvah na Grenlandiji naj bi sodelovala tudi Slovenija - na otok bo predvidoma napotila 2 častnika. - Bela hiša napovedala ustanovitev mednarodnega odbora za mir v Gazi, a imen članov za zdaj ne razkriva. - Na kariernem sejmu v Ljubljani v ospredju poklici v zdravstvu in drugih dejavnostih, kjer primanjkuje kadrov.

Film tunizijsko-francoske produkcije nas popelje skoraj natanko dve leti nazaj, do 29. januarja 2024, ko med izraelsko ofenzivo severnega dela Gaze v klicni center palestinskega rdečega polmeseca pokliče majhna deklica. Režiserka Kaouther Ben Hania je želela pri prikazu resničnih dogodkov tega dne obiti prikaze nasilja in grozot, ki jih vsakodnevno spremljamo prek medijev in družbenih omrežij. Tako med celotnim ogledom ostanemo v prostorih klicnega centra ter skupaj z osebami na platnu nemočno čakamo, upamo in poskušamo razločiti šumeče besede Hind Radžab. Z izpisovanjem izvornih imen datotek posnetkov Hindinih klicev na pomoč nas film ves čas opominja na resničnost, na kateri je osnovan. Seveda je največji in najbolj pretresljiv opomnik glas šestletne deklice, ki ob napadu izraelske vojske več ur preživi v avtomobilu, polnim trupel njenih družinskih članov. A čeprav v filmu ves čas poslušamo dejanske posnetke dekličinih klicev, bi bilo vse preveč enostavno pozabiti, da gre za arhivsko gradivo. Da nam prepreči predolgo predajanje tej kognitivni disonanci, režiserka tudi nastope igralcev ponekod kombinira z izseki glasov resničnih oseb, ki jih ti upodabljajo. Proti koncu filma resničnost v film vdre še bolj nazorno – v zadnjem obupanem poskusu pohitritve reševanja začnejo sodelavci klicnega centra dogajanje v pisarni v živo prenašati prek družbenih omrežij. Takrat na zaslonu telefona, ki jih snema, uzremo posnetke resnične ekipe, ki se je stegovala za rešilno bilko sočutja javnosti in njenega pritiska na odločevalce. Dokudrama Glas Hind Radžab deluje prej kot dokument kot pa filmski izraz. Pri tem jasno jasno sledi strukturi in prijemom drugih, zahodnih filmov o tragičnih klicih v sili, kar si lahko razložimo s tem, da so med producenti filma zvezdniki, kot sta Brad Pitt in Joaquin Phoenix. Kljub temu se zdi skoraj neokusno komentirati scenarij, zasnovo likov, igro ali režijske odločitve. Film doseže svoj glavni in morebiti tudi edini cilj. Občinstvu približa resničnost, ki se morda zdi nepredstavljiva, a bi nam morala biti do sedaj že dobro poznana. Tako gledalcem, ki od vsakdana v Gazi sicer odvračajo oči, razkrije dejanski ustroj genocida. Tistim od nas, ki smo zaradi svojih algoritmov za Hind izvedeli že pred slabima dvema letoma, pa uspe natančno izrisati frustrirajoče birokratske ovire, ki prebivalcem Gaze in Zahodnega brega pod krinko diplomatskega posredovanja odrekajo tudi redke preostale drobce suverenosti in vzvode za samoohranitev. Ob genocidu, ki ne glede na vse, še kar traja, in kljub uporu javnosti le pridobiva mesto na seznamu zločinov proti človeštvu, ki se trenutno odvijajo po svetu, je Glas Hind Radžab prav zares film našega časa. Kot pravi režiserka: »Ta zgodba ne govori samo o Gazi. Nagovarja univerzalno bolečino. […] Film lahko ohrani spomin. Film se lahko upre pozabi. Naj bo glas Hind Radžab slišan.« Piše: Vanja Gajić Bere: Eva Longyka Marušič

Izraelska vlada opoziva licence 37 humanitarnih grupa koje rade u Gazi i na Zapadnoj obali, a koje nisu ispunile nova pravila provjere. Izrael tvrdi da suspenzije neće uticati na isporuku pomoći, ali je taj potez izazvao velike kritike.

Kako ameriško intervencijo v Venezueli ocenjujejo na Bližnjem vzhodu. Trump je nedavno posvaril tudi Iran. Kako obsežni so protesti v Iranu in kaj z njmi zares lahko dosežejo protestniki? Ali novo leto prinaša nove vojne? Kako se izvaja premirje v Gazi, ali je Trump pozabil na drugo fazo? Zakaj se je Izrael odločil za priznanje Somalilanda?

Papež pri opoldanski molitvi: Začnimo graditi leto miru!Slovenski škofje ta mesec po osmih letih znova na obisk »ad limina« v Rim.Našo državo čaka pestro dogajanje - od volitev do končanja pomembnejših infrastrukturnih projektov.V urgentnem kirurškem bloku v Ljubljani minulo noč obravnavali pet poškodb s pirotehnikoV eksploziji v Crans Montani domnevno umrlo več deset ljudi, več kot sto poškodovanihVreme: mraz bo malo popustil.Vstopili smo v praznovanje 35-letnice slovenske samostojnosti. Kako se tistih časov spominja takratna poslanka Vlasta Sagadin.Z novim letom Slovenija končala delo v Varnostnem svetu Združenih narodov. Diplomat Cerar: v luči vojne v Gazi smo delovali precej aktivistično.Šport: Novoletna turneja skakalcev danes v Oberstdorfu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji floridski rezidenci sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ob tem je Iranu zagrozil z novimi napadi, če bi ta skušal obnoviti svoj jedrski program in program balističnih raket. Hamas je pozval k takojšnji razorožitvi in mu zagrozil s posledicami, če tega ne bo storil. Mirovni dogovor, z uveljavitvijo katerega so se 10. oktobra v Gazi po dveh letih vojaške operacije po večini končale, med drugim v okviru druge faze predvideva razorožitev Hamasa. Oblast v Gazi naj bi prevzele prehodne oblasti, v enklavo bi napotili mednarodne stabilizacijske sile. V oddaji tudi: - Slovenija pozdravlja bolgarsko novoletno pridružitev evrskemu območju. - V Celju, kjer so tla poleg Idrije najbolj onesnažena v državi, veliko pričakujejo od vladnega odloka o sanaciji celotnega območja občine. - Domen Prevc preprečljivo dosegel prvo slovensko zmago na uvodni postaji novoletne skakalne turneje.

Božič na Bližnjem vzhodu ni kaj dosti drugačen od prejšnjih. Ta teden odmeva izjava izraelskega obrambnega ministra Kaca, ki je napovedal vzpostavitev oporišč v Gazi in dejal, da Izrael ozemlja ne bo zapustil. To je v nasprotju s Trumpovim mirovnim načrtom, ki predvideva umik. Kakšni so odzivi na te navedbe? Pogledamo tudi v Betlehem, kjer so prvič po dveh letih žalovanja zaradi vojne in žrtev v Gazi postavili božično drevo in prižgali božične luči.

Papež Leon XIV., ki je maja nasledil pokojnega papeža Frančiška, je z osrednje lože bazilike svetega Petra v Vatikanu podelil prvi božični blagoslov Mestu in svetu v svojem pontifikatu. Opozoril je na trpljenje ljudi v Gazi, v Ukrajini in drugih delih sveta, kjer divjajo vojne. Pot do miru je po njegovih besedah tlakovana z odgovornostjo vsakega od nas. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinci božič že četrtič zapored preživljajo v vojni. Rusija v mirovnih pogovorih vidi napredek - Pristojno ministrstvo po požaru v Domu za starejše občane Notranje Gorice napovedalo pomoč - V Postojni in v soteski Mlačca znova na ogled žive jaslice

Papež Leon 14-i je z osrednje lože bazilike svetega Petra v Vatikanu podelil prvi božični blagoslov mestu in svetu v svojem pontifikatu. Opozoril je na trpljenje ljudi v Gazi, Ukrajini in drugih delih sveta, kjer divjajo vojne. Pot do miru je po njegovih besedah tlakovana z odgovornostjo vsakega od nas.

Sneg pobelil več delov Slovenije, na Primorskem zaradi močne burje omejitve v prometu.Ustavno sodišče ostro proti zakonu o zdravstveni dejavnosti, zdravniška zbornica zadovoljna.Pred nami je prvi sveti večer. Na trgu sv. Petra v Vatikanu jaslice v neapeljskem slogu, jaslice v dvorani Pavla XIV. pa z osrednjim sporočilom zaščite življenja od spočetja naprej. Slovenski škofje v božičnih poslanicah: življenje, upanje in pogum brez strahu.V predprazničnem času strm porast potrjenih primerov gripe in povečan pritisk na urgence.Otrokom je za božič najbolj pomembna sv. maša in molitev ob jaslicah. Kaj pa želijo nam?Vreme: Danes bo v notranjosti marsikje snežilo, na Primorskem bo pihala močna burja. Jutri bo oblačno, burja bo čez dan počasi slabela.Letošnja božična igra na radiu Ognjišče bo nekoliko drugačna, kot smo je vajeni. Igralci nad procesom navdušeni.Ob krhkem premirju med Hamasom in Izraelom praznujejo božič tudi kristjani v Gazi.Šport: Cedevita Olimpija dobila prvo tekmo četrtfinala domačega pokala proti Iliriji.

V Miamiju na Floridi so se konec tedna v navzočnosti nekaterih evropskih svetovalcev za nacionalno varnost nadaljevala ameriško-ukrajinska usklajevanja mirovnega predloga predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino. Posebni Trumpov odposlanec Steve Witkoff in predsednikov zet Jared Kushner pa sta se ločeno sešla z odposlancem ruskega predsednika Vladimirja Putina Kirilom Dmitrijevom. Edini, ki je po srečanju kaj povedal, je bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v Kijevu. V oddaji tudi o tem: - Izrael še naprej krši premirje v Gazi in širi naselbine na Zahodnem bregu - Tri mesece pred volitvami po anketah na prvem mestu SDS, sledijo Svoboda, SD, NSi in Resni.ca - Severjevi nagradi za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih prejeli Ajda Smrekar in Damjana Černe

Nemški kancler Friedrich Merz se mudi na obisku v Izraelu. Ob prihodu je potrdil, da bo podpora Izraelu ostala ključni del nemške politike. Prav tako se je zavzel za razorožitev palestinskega gibanja Hamas in poudaril pomen rešitve dveh držav. Potem, ko se je Mertz v Jeruzalemu sestal s predsednikom Jicakom Herzogom, ga je sprejel tudi premier Benjamin Netanjahu. Srečal se je tudi z nekaterimi talci, ki jih je Hamas izpustil, prav tako pa bo obiskal spominski center Jad Vašem. Palestinsko skrajno gibanje Hamas je medtem sporočilo, da je pripravljeno svoje orožje predati palestinskim oblastem v Gazi pod pogojem, da se konča izraelska okupacija enklave. V oddaji tudi: - Dogovor o končanju vojne med Rusijo in Ukrajino naj bi bil blizu. - Stranke na slovenskem političnem prizorišču iščejo pravo formulo za uspeh na spomladanskih volitvah. - Delodajalci lahko od jutri vlagajo zahtevke za delno povračilo nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa.

Zdravstvo je ta teden poskrbelo za dve ne ravno dobri zgodbi. Vodstvo novomeške bolnišnice je odpustilo predstojnika ortopedskega oddelka Gregorja Kavčiča, saj je izredni nadzor pokazal, da je umetno daljšal seznam čakalnih vrst, paciente pa preusmerjal v zasebni zavod s koncesijo, kjer je operiral. Kavčič je navedbe vodstva zavrnil kot neresnične in žaljive. Težave pa imajo tudi na oddelku maksilofacialne kirurgije v univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, kjer so dali odpoved štirje kirurgi. Zaplete bodo na ministrstvu za zdravje skušali rešiti sredi tedna. V oddaji tudi: - V Dohi pogovori o Gazi. Katarski premier Al Tani: pogajanja na kritični točki. - Ruski napadi znova ohromili ukrajinsko energetsko omrežje. - Začetek smučarske sezone z opozorili žičničarjev na nujnost državnega sofinanciranja.

Na ta veseli dan kulture je upravni odbor Prešernovega sklada razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu Mächtigu. Druge teme: - Evropa začenja pot do popolne energetske neodvisnosti od Rusije. V Bruslju predstavili tudi mogoči rešitvi za financiranje 90-milijardnega posojila Ukrajini. - Izrael ob nadaljevanju napadov v Gazi napovedal delno odprtje mejnega prehoda Rafa. - Mednarodni dan invalidov priložnost za osvetlitev dobrih načinov ravnanja pri zaposlovanju ranljivih skupin.

Who is behind the bright yellow 'I love Tim Keller' hoodies? What did Tim Keller and Darren White have to say about that during last nights debate? How are voters feeling about early voting? See omnystudio.com/listener for privacy information.

durée : 01:04:46 - Les Nuits de France Culture - par : Albane Penaranda - En 1952, cette évocation de la vie du peintre Maurice Utrillo, de sa mère Suzanne Valadon et du Montmartre des artistes, nous permet d'entendre des témoignages précieux : d'Utrillo lui-même, mais aussi de Gazi le Tatar, Lucie Valore et Francis Carco, auxquels se mêlent des chansons et des lectures. - réalisation : Rafik Zénine

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob začetku razprav o ukrepih, s katerimi se namerava odzvati na dogajanje v jugovzhodni Sloveniji, nagovorila državni zbor in člane vlade. Pozvala je, da mora politika kljub temu, da je Slovenija pretresena zaradi smrti Aleša Šutarja, paziti, da ne pade v skušnjavo, da bi volivce v predvolilnem času pridobivala na osnovi te tragedije, vseh ukrepov, ki jih namerava sprejemati, pa naj se loti premišljeno in ob upoštevanju stroke. Skupaj smo zavozili - tako je ocenila delovanje politike, zato smo skupaj odgovorni, da tudi poiščemo rešitve. Druge teme: - Soočenje podpornikov in nasprotnikov oblasti v Beogradu: ponoči pridržali 37 ljudi, danes na protestih mirno. - Premirje v Gazi mrtva črka na papirju: o tem razpravljajo na vrhu muslimanskih držav v Turčiji. - Pristojni svarijo pred stranskimi učinki zdravil: prijavljena je le desetina neželenih učinkov.

Vlada bo do desetega novembra pripravila poseben zakon za učinkovitejše zagotavljanje varnosti, zaostrovanje kaznovalne politike in omejitve socialnih pomoči za ponavljajoče se prekrške in kazniva dejanja. Novi zakon se bo imenoval po pokojnem Novomeščanu Alešu Šutarju, je sinoči ob predstavitvi predlaganih ukrepov napovedal predsednik vlade Robert Golob. Izredno sejo novomeškega občinskega sveta je prek video povezave spremljala več-tisoč-glava množica udeležencev protestnega shoda Dovolj je. Na shodu so govornike iz sejne sobe pospremili s ploskanjem ali žvižgi. Po shodu pa so policisti posredovali v romskem naselju Brezje zaradi streljanja iz avtomatskega orožja. V oddaji tudi o tem: - Izrael po strelskem incidentu v Gazi močno okrepil nove napade na enklavo. Bela hiša kljub več deset ubitim meni, da premirje ni ogroženo. - Nizozemci znova izbirajo parlament; po anketah spet vodi skrajno desna stranka Gerta Wildersa, ki pa bo tokrat težko sestavila koalicijo. - Orkan Melisa razdejal Jamajko z vetrovi do 300 kilometrov na uro, zdaj nadaljuje pot proti Bahamom in Kubi.

Ukrepi, uvedeni čez noč, navadno ne prinašajo dobrih sprememb, po napovedi vladnega svežnja zakonov za zagotavljanje varnosti po incidentu v Novem mestu opozarja stroka. Predvsem pri širjenju policijskih pooblastil ni povsem jasno, ali bodo tudi ustavno sprejemljivi. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar zato poziva k boljšem izkoriščanju obstoječih ukrepov pred uvajanjem novih, saj morda sistemsko ne bodo zdržali. Pomisleke ima tudi opozicija, ki po odstopu ministrov za pravosodje in notranje zadeve zahteva odgovornost tudi drugod. Drugi poudarki oddaje: - NSi in SDS vložili interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca. - Je v Gazi sploh še mogoče govoriti o premirju? - Orban v Rimu o vojni v Ukrajini in obrambnih mehanizmih.

Slovenija v Portorožu danes gosti osrednji dogodek svojega predsedovanja skupini sredozemskih držav MED9. Voditelje bodo zaposlovale aktualne evropske in mednarodne teme, tudi konflikt na Bližnjem vzhodu. Drugi poudarki oddaje: - Bo krhek mir v Gazi vzdržal najnovejše sovražnosti? - Zunanji ministri Evropske unije v Luxembourgu tudi o možnosti financiranja posojila Ukrajini z zamrznjenim ruskim premoženjem. - Slovenske rokometašice dosegle drugo zmago na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.

V Portorožu poteka vrh skupine MED9, neformalne skupine, ki združuje južnoevropske članice Evropske unije. Voditelji so že končali razpravo o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in se uskladili glede izhodišč, ki jih bodo enotno zastopali na prihajajočem srečanju Evropskega sveta. Prav tako so razpravljali o Bližnjem vzhodu, pogovorom se je pridružil jordanski kralj Abdulah Drugi. Premier Robert Golob poudarja prizadevanja za mir v Gazi. Drugi poudarki oddaje: - Med zunanjimi ministri Unije ni enotnega soglasja, da bi Ukrajini pomagali z zamrznjenim ruskim premoženjem. Vodja diplomacije Unije Kaja Kallas Rusiji napoveduje 19-i sveženj sankcij. - Na Vrhu slovenskega gospodarstva poglede soočajo gospodarstveniki in politiki. Medtem finančni minister Klemen Boštjančič zavrača očitke fiskalnega sveta, da je načrtovana poraba v proračunih prevelika. - Velik del zdravstvene stroke poudarja nasprotovanje predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti.

durée : 00:03:06 - L'Éco en VO - La Russie va, selon Vladimir Poutine, produire en 2025 à peu près la même quantité de pétrole qu'en 2024, soit 10% de la production mondiale. Vous aimez ce podcast ? Pour écouter tous les autres épisodes sans limite, rendez-vous sur Radio France.

Sinočnji podpis deklaracije o miru v Gazi je minil v znamenju velikih besed. Z izmenjavo izraelskih talcev in palestinskih zapornikov je bila obenem izpolnjena peta od skupno 20-ih točk mirovnega načrta, ki pa ne predvideva, kakšna bo politična prihodnost uničene enkalve. Komentarjem o morebitni rešitvi dveh držav se izogiba tudi ameriški predsednik Trump, ki dodaja, da je za zdaj pomembna predvsem obnova Gaze. Druge teme: - Varnostni izzivi tudi pred zvezo Nato. V Ljubljani poudarjen pomen višanja obrambnih izdatkov in nadaljnje pomoči Ukrajini. - Predlog zakona glede obvezne božičnice naj bi bil pripravljen. Bo prepričal socialne partnerje? - Neučinkovitost slovenskih nogometašev v napadu premalo za zmago nad Švico v Stožicah.

Premierje v Gazi še drži, Hamas naj bi pravkar začel izpuščati preostale izraelske talce, Izrael pa prve palestinske zapornike. V Izrael bo dopotoval ameriški predsednik Donald Trump, ki je pred odhodom zatrdil, da je vojna končana. Kot je dejal, ga ne skrbi, saj imajo zelo dober dogovor za vse. Trump se bo udeležil tudi slovesnosti v Egiptu ob potrditvi mirovnega načrta za Gazo. Ostali poudarki oddaje: - V Ljubljani sklepno dejanje zasedanja parlamentarne skupščine zveze Nato. Govornik tudi generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. - Nov sistem dolgotrajne oskrbe še vedno z veliko nejasnosti. Na prevedbo vanj čaka 22 tisoč stanovalcev. Kaj bo s tistimi, ki so brez skrbnikov? - Na prelazu Vršič dvotedenski testni režim z zapornicami in prevzemom parkirnega listka že v dolini. Uvedba ureditve in parkirnine prihodnje poletje.

Premirje v Gazi je doslej zdržalo, v zraku je pričakovanje o izmenjavi talcev in zapornikov, pa tudi vprašanje, ali je možen tudi dolgotrajen mir. Sprte strani bodo v naslednjih dneh morale doreči nadaljnje korake, kako uveljaviti ameriški načrt za Gazo, ki za zdaj obstaja le v teoriji. V Egiptu bodo jutri na to temo zasedali voditelji več kot 20ih držav na čelu z vseprisotnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom Druge teme: - Kitajska vztraja, da ne namerava popustiti v trgovinskih bojih z ZDA - Lokalne volitve na Kosovu tokrat tudi s srbsko udeležbo - V Trstu vse nared za začetek 57-te Barcolane

Dogovor, ki sta ga včeraj v egiptovskem Šarm el-Šejku ob posredovanju ZDA sklenili pogajalski skupini Izraela in gibanja Hamas, je ponoči ratificiral tudi kabinet Benjamina Netanjahuja. S tem je izraelska vlada potrdila prvo fazo mirovnega načrta za Gazo, ki ga je pripravil ameriški predsednik Donald Trump in v kateri bo prekinitev ognja uresničena v 24-tih urah, v naslednjih 72-tih urah pa bo Hamas izpustil vse talce. Hkrati bo v Gazo začela prihajati mednarodna pomoč. Trump je v izjavi v Beli hiši zatrdil, da nihče od prebivalcev Gaze ne bo prisiljen zapustiti enklave. V oddaji tudi o tem: - Od danes do ponedeljka bo na ljubljanskem gospodarskem razstavišču zasedanje Parlamentarne skupščine zveze Nato - Ekonomsko-socialni svet med drugim o izhodiščih za božičnico in predlaganih proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti - Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja stroka poudarja pomembnost dostopa do pomoči in informacij

Izrael in Hamas sta - kot kaže - dosegla dogovor o premirju. Da sta se strani na pogajanjih v Egiptu ponoči sporazumeli, je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je predlagal mirovni načrt. Po njegovih besedah bi lahko vse izraelske talce v domovino vrnili v ponedeljek. Drugi poudarki oddaje: - Evropski poslanci danes o dveh nezaupnicah Evropski komisiji, ki sicer naj ne bi dobili zadostne podpore. - O sistemu dolgotrajne oskrbe danes matični odbor, nato še na posvetu pri premieru Golobu. - Nov zamik začetka graditve mariborske Infekcijske klinike, ki deluje v povsem neprimernih prostorih.

Vlada se je lotila ključnih točk za prihodnost Šaleške doline in opuščanje uporabe premoga. Zakon o zapiranju premogovnika Velenje želi sprejeti še ta mesec. Usklajen je z vodstvom premogovnika, ne pa s sindikati. Kot poudarja sindikalist Simon Lamot, so med drugim sporne zadeve glede predčasnega upokojevanja rudarjev. V oddaji tudi o tem: - Vzajemna začela postopno izplačevati premijo dopolnilnega zavarovanja - Evropska komisija predlaga ukrepe za zaščito evropskega jeklarstva - V Egiptu nadaljevanje pogajanj o končanju vojne v Gazi

Delegaciji Izraela in palestinskega gibanja Hamasa sta na poti v Kairo, kjer se danes, dan pred drugo obletnico Hamasovega napada, začenjajo pogajanja o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Strani naj bi se dogovorili o izpustitvi talcev in umiku izraelskih sil iz dela enklave. Medtem se obstreljevanje Gaze nadaljuje, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa vztraja pri razorožitvi Hamasa. V oddaji tudi o tem: - Predsednica Evropske komisije von der Leyen se bo spoprijela z dvema nezaupnicama - Poslanci danes na treh izrednih sejah - o prihodnjih proračunih, vrtcih in stanovanjski problematiki - Pod Toscem nadaljujejo iskanje še dveh pogrešanih hrvaških planincev, ki ju je zasul plaz

V Kairu se dan pred drugo obletnico napada na Izrael začenjajo doslej najresnejša pogajanja med judovsko državo in palestinskim gibanjem Hamas za končanje vojne v Gazi. V ospredju pogovorov, ki potekajo prek posrednikov, naj bi bila najprej izpustitev izraelskih talcev v zameno za palestinske zapornike. Medtem se obstreljevanje palestinske enklave nadaljuje, izraelski premier Netanjahu pa vztraja pri popolni razorožitvi Hamasa. Več o Trumpovem mirovnem načrtu in aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17ih.

Pogajalci za mir v Gazi so na poti v Egipt, kjer naj bi se jutri začele razprave o umiritvi napetosti na Bližnjem vzhodu. Izraelske sile se bodo po koncu mirovnih pogajanj nemudoma umaknile na začetne položaje, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Tel Aviv medtem upa, da bodo preostali izraelski talci, ki jih še zadržuje Hamas, že v naslednjih dneh na svobodi. Za tem sledi razoorožitev omenjenega palestinskega gibanja. Drugi poudarki oddaje: V Siriji danes prve parlamentarne volitve po padcu al Asadovega režima, ki pa ne bodo neposredne. Češko desno populistično gibanje napoveduje ustavitev pobude Prage glede streliva za Ukrajino. Ob svetovnem dnevu učiteljev poudarek na njihovem pomenu za boljšo prihodnost.

Skoraj 65 tisoč študentk in študentov vstopa v novo študijsko leto. Fakultete jih pričakujejo z dobrodošlicami. Sveže študijsko leto z novim zakonom o visokem šolstvu prinaša tudi številne novosti. Druge teme: - Trump Hamasu postavil ultimat glede njegovega načrta za končanje vojne v Gazi: imate tri oziroma štiri dni časa, da se odzovete. - Voditelji članic Unije na neformalnem zasedanju v Koebenhavnu o ukrepanju glede incidentov z brezpilotnimi letalniki v več državah članicah. - Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu prihodnje leto v Sloveniji

Socialni partnerji imajo na mizi proračunske dokumente, s katerimi niso zadovoljni. Gospodarstvo skrbi previsoka poraba; sindikati pa so višje izdatke pričakovali, a zahtevajo pogajanja. Druge teme: - Trump pred današnjim srečanjem z izraelskim predsednikom Netanjahujem izrazil veliko optimizma glede dogovora za končanje vojne v Gazi. - Zmagovalka parlamentarnih volitve v Moldaviji vladajoča proevropska Stranka akcije in solidarnosti. Volitve zaznamovali številni incidenti, tudi kibernetski napadi. - Tadej Pogačar na kolesarskem svetovnem prvenstvu v Ruandi ubranil mavrično majico. Karavani pobegnil več kot 60 kilometrov pred ciljem.

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je bil včeraj ključni dan, s katerim se je začel 80-ti sklic Generalne skupščine Svetovne organizacije. Zbrane državnike z delegacijami je nagovoril ameriški predsednik Donald Trump, kot prva evropska državnica pa je skupščino nagovorila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Drugi poudarki: - Državni zbor po izglasovanem vetu znova o zakonu o gostinstvu. - Na železniških postajah in vlakih do nedelje poostren nadzor policistov. - Košarkarji Olimpije osvojili prvo domačo lovoriko sezone.

Na 80-em zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku se danes začenja splošna razprava z govori svetovnih voditeljev, ki se bodo vrstili do konca tedna. Prvi dan bo največ pozornosti namenjene govoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kot prva voditeljica iz Evrope pa bo nastopila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Po pričakovanjih bo v ospredju govorov voditeljev dogajanje v Gazi, enako kot na včerajšnji konferenci o rešitvi dveh držav - Izraela in Palestine. Drugi poudarki: - Zaradi pojava neznanih dronov je bilo začasno zaprto letališče v Köbenhavnu, zračni prostor je zaprlo tudi letališče v Oslu. - Gospodarstveniki zaskrbljeni glede napovedane obvezne božičnice; danes naj bi bilo znano, ali bo razprava o tem sploh uvrščena na sejo socialno-ekonomskega sveta. - V Ljubljani podražili enkratne vozovnice za mestni avtobus na evro in pol, cena terminskih ostaja nespremenjena.

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se tretji teden v septembru tradicionalno začenja t. i. teden na visoki ravni, ko se novega sklica generalne skupščine udeležujejo predsedniki držav in vlad članic, ministri in druge visoke osebnosti. Svetovna organizacija letos praznuje 80-letnico, obenem pa je prišla do preloma. Svet zaznamujejo kršitve mednarodnega prava in opuščanje multilateralizma, kar se odraža tudi v finančnih težavah OZN, kajti številne članice ne plačujejo prispevkov. Ustanovni sklic 80-te generalne skupščine se sicer začenja s predznakom vojne v Gazi in priznavanja države Palestine. V oddaji tudi o tem: - Med poslanskimi vprašanji premierju Robertu Golobu tudi eno o vse višjih življenjskih stroških - Na današnji dan brez avtomobila nekatere občine omogočajo brezplačno uporabo mestnih avtobusov - Slovenske odbojkarje v današnji osmini finala svetovnega prvenstva na Filipinih čakajo Američani

Tudi letošnji mednarodni dan miru, ki ga zaznamujemo danes, poteka v senci nemirov in vojn, med drugim tudi v Gazi; tam je bilo v ofenzivi izraelske vojske na istoimensko mesto včeraj ubitih več 10 ljudi. Tarča so bili vnovič tudi šotori razseljenih Palestincev in zatočišča, urejena v prostorih nekdanjih šol. Drugi poudarki oddaje: - V ZDA bodo začele veljati visoke pristojbine ob izdaji vizumov za visoko kvalificirane tuje delavce. - Zaradi kibernetskega napada na nekaterih letališčih pričakujejo težave tudi danes. - Izboljšanja razmer na cestah ne bo brez dviga prometne kulture, opozarjajo pristojni.

Članstvo Gibanja Svoboda se bo v Kopru zbralo na volilnem kongresu. Edini kandidat za predsednika stranke je njen aktualni prvak in premier Robert Golob. Na kongresu, namenjen predvsem pregledu opravljenega dela in spodbudi članstvu pred spomladanskimi državnozborskimi volitvami, bodo odločali tudi o 25 članih sveta stranke. Drugi poudarki oddaje: - Izrael stopnjuje napade v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu. - Bodo na Hrvaškem uvedli zaporne kazni za črnograditelje? - V Stični bo potekal festival Stična mladih z geslom Poglej gor.

Državni zbor je sinoči potrdil pokojninsko reformo, ki med drugim viša starostno mejo za upokojitev in odmerni odstotek ter daljša referenčno obdobje za pokojninsko osnovo. Koalicija izpostavlja dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninske blagajne, opozicija pa opozarja na slabšanje položaja upokojencev. Del sindikatov in civilnodružbenih organizacij je napovedalo zbiranje podpisov za razpis referenduma. V oddaji tudi o tem: - Washington z vetom na predlog resolucije varnostnega sveta Združenih narodov, ki zahteva takojšnje premirje v Gazi. - Izzivi in priložnosti slovenskega turizma: Kako ustvariti vrhunsko butično ponudbo za petične goste? - Slovenski hokejski as Anže Kopitar po 20-ih letih pri LA Kings napovedal upokojitev. Letošnja sezona njegova zadnja.

Začetek včerajšnje kopenske ofenzive Izraela na mesto Gaza so pospremile številne obsodbe. Vse glasnejše so tudi organizacije z dejstvi, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Združeni narodi v najnovejšem poročilu govorijo o dokazu naklepa - gre za pismo Netanjahuja vojski. Kot pravi nekdanji pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov Danilo Türk, je to bistvenega pomena. Drugi poudarki oddaje: Evropska unija napoveduje pospešeno opuščanje ruskih fosilnih goriv. V Celju se odpira mednarodni podjetniški sejem MOS: v ospredju trajnost in inovacije Letošnja lastovka v roke Nini Dragičević za humorno in slogovno iznajdljivo zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.

Ovo je priča o medicinskom tehničaru iz Melbournea, koji već po četvrti put odlazi u Gazu. Smješten u poljskoj bolnici Crvenog križa u Rafahu, Jean-Philippe Miller pruža humanitarnu pomoć na medicinskoj liniji fronta koja se svakodnevno pogoršava. "Prijatelji su mi govorili da ne idem. Ne smatram sebe posebno hrabrim. Mislim na ogromne potrebe. Želim pokazati solidarnost sa našim kolegama. Važno im je da vide poznata lica i da znaju da ih nismo zaboravili. Mislim da se oni zaista boje da ih je svijet zaboravio…"