Podcasts about gazi

Prihodnji večletni finančni proračun, ki ga naj bi danes predstavila Evropska komisija, bo po napovedih drugačen od dosedanjega. Med drugim naj bi bilo poudarjeno strožje pogojevanje sredstev z reformami v državah članicah. Druge teme: - Predstavnice držav Nata presenečene nad polemikami o obrambnih izdatkih v Sloveniji. - Izraelska vojska napadla štab sirske vojske v Damasku. Od jutra v Gazi ubitih najmanj 37 ljudi. - Začenjajo se dela na najzahtevnejšem odseku severnega dela tretje razvojne osi, končan naj bi bil do leta 2029.

Srečanje evropskih zunanjih ministrov v Bruslju je prineslo veliko besed, ki pa se vnovič niso prelile na papir. Po besedah prve diplomatke povezave Kaje Kallas so odgovorili na vse pomisleke Bratislave, ki je zdaj na vrsti, da ukrepa. Ministri niso sprejeli niti dogovora o ukrepanju proti Izraelu, ki pa mora po besedah Kallasove narediti več za izboljšanje humanitarnih razmer v Gazi. Druge teme: - Izraelske sile poleg palestinske enklave napadajo tudi tarče v Siriji in Libanonu. - Tudi države na Balkanu s strahom pričakujejo Trumpove carine. - Petrolove poslovalnice v Petrini, Črnem Vrhu nad Idrijo, Podkorenu in Solčavi bodo vnovič obratovale.

Izraelski napadi na Gazo ob zastalih pogajanjih med judovsko državo in Hamasom ne pojenjajo. Število smrtnih žrtev med Palestinci v Gazi od oktobra 2023 je preseglo 58 tisoč, od teh je več kot polovica žensk in otrok, so sporočili s tamkajšnjega zdravstvenega ministrstva. Samo danes je bilo v enklavi ubitih več kot 80 ljudi, tudi več otrok, ki so čakali ob točki za razdeljevanje vode. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob podaljšanju zamrznitve evropskih protiukrepov na uvoz ameriškega blaga pripravlja morebitne dodatne sankcije. - Ekologi pozivajo k zmanjšanju količine zavržene hrane, tudi v gostinstvu. - Tadej Pogačar po deveti etapi ostaja v rumeni majici vodilnega; etapni zmagovalec je Belgijec Tim Merlier.

Za nami je politično napet teden zaradi napovedanih obrambnih referendumov. Premier Golob meni, da je bila opozicijska podpora referendumu o obrambnih izdatkih namenjena rušenju vlade, po včeraj vloženem predlogu o njegovem umiku pa je poudaril, da si želi čimprejšnjega glasovanja o tem. Dodal je še, da glede na razmere v svetu zagotovo ni ugoden trenutek za referendum o izstopu iz Nata. - Pogajanja o premirju v Gazi so po palestinskih navedbah tik pred propadom - Trump napovedal 30-odstotne uvozne carine za Evropsko unijo s prvim avgustom - V požaru v domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca umrl človek

Premier za razveljavitev referenduma o obrambnih izdatkih, glasovanje o tem sklepu verjetno še pred parlamentarnimi počitnicami.Policija bo zaradi varnostnih razmer v Šentjerneju še povečala prisotnost.Obrtno-gospodarska zbornica ministra Maljevca poziva k odstopu, ta poziv zavrača.Požar v domu upokojencev v Sevnici.V Ukrajini eden hujših ruskih napadov doslej.Vreme- popoldne možne plohe in nevihte, jutri jih bo še več, več sonca na vzhodu. V ponedeljek sončno.Na Brdu pri Lukovici s pilotnim projektom agrofotovoltaike v sadovnjaku.V občini Kostel jutri ne bo protesta, sklenili svetniki.Do premirja v Gazi spet korak dlje?

Ameriška uvedba uvoznih carin na blago iz Evropske unije bo škodovala podjetjem in potrošnikom na obeh straneh Atlantika. Tako so se v Bruslju odzvali na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo s prvim avgustom uvedel 30-odstotne carine na uvoz iz povezave, če do takrat s 27-erico ne bodo dosegli trgovinskega sporazuma. Bruselj je izrazil pripravljenost na nadaljnje pogovore z Washingtonom, obenem pa opozarja, da bo branil svoje interese. V oddaji tudi: - Gorivo je ključno za preživetje v Gazi, ob njegovem pomanjkanju svarijo v Združenih narodih - Pristojni v času dopustov pozivajo k skrbi za varnost zdravja in premoženja - Poljakinja Iga Świątek brez izgubljene igre osvojila teniški turnir v Wimbledonu

V Gazi žal še vedno ni premirja. V Sloveniji je bila posebna poslanka ZN za človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih Francesca Albanese, ki je opozorila na grozljive razmere v Gazi. Te dni je minilo 30 let od strašnega pokola v Srebrenici, ko so srbske paravojaške enote pobile več kot osem tisoč Bošnjakov. Na domačem političnem prizorišču se je predsednik vlade soočil z mnenji ustavnih pravnikov, ki odsvetujejo referendum o obrambnih izdatkih. Bili sta tudi dve neuspešni interpelaciji: notranjega ministra in ministrice za kulturo. Neke vrste politični ritual.

Nekajtedensko prizadevanje za iransko vizo naši bližnjevzhodni poročevalki Karmen Švegl ni obrodilo sadov. Ali je vojne v Iranu sploh zares konec in kakšne posledice so tam pustili izraelski in ameriški napadi? Kako se v senci tega katastrofa v Gazi nadaljuje in ali je vse bolj na udaru tudi Zahodni breg, kjer so izraelski naseljenci vse številčnejši in vse bolj brutalni? Je tudi zato v Izraelu izšla nova knjiga s srhljivim naslovom Leksikon brutalnosti?

Kmetijske organizacije po napadu v Klečah pozivajo k večji skrbi za varnost kmetov.Po parlamentarnem vrhu bo znan razplet o obrambnih referendumih.Direktor Zavoda sv. Stanislava Česen o vrtčevski noveli - gre za diskriminacijo programov in za onemogočanje izbire, ki je starši trenutno še imajo. V Potočarjih spominska slovesnost ob 30-letnici genocida v Srebrenici.Netanjahu: pogoj za končanje vojne v Gazi je razorožitev terorističnega gibanja Hamas.Slovenski kirurgi dosegli nov mejnik: opravili so prvo endoskopsko kirurško odstranitev raka nosnega dela žrela z rekonstrukcijo.Papež v poslanici za svetovni dan starih staršev in ostarelih: V vsakem življenjskem obdobju lahko ljubimo.V prvi polovici leta v prometnih nesrečah udeleženih 115 voznikov e-skirojev.ŠPORT: Pogačar taktično predal rumeno majico na kolesarski dirki po Franciji. Današnja etapa prinaša boj favoritov na slovitem »bretonskem zidu.«VREME: Deloma sončno bo z občasno povečano oblačnostjo, verjetnost ploh danes večja.

Mimarlıkta Rahatsız Edici Sorular ekibi Temmuz ayında “Stüdyo Kültürü” teması kapsamında mimarlık eğitiminde Ankara'daki iki farklı ekol olarak öne çıkan ODTÜ ve Gazi Üniversitesi mimarlık bölümlerini ve stüdyo içeriklerini karşılaştırmalı olarak ele alıyor. “İnşa etmeyi bir anlığına bıraksak ne olur?” sorusuyla ateşlenen tartışmada tasarım ve yapı bilgisi arasındaki açı, eleştirel teori ile piyasa mimarlığının uzlaşmaz yapısı ve mimarlığın ne olduğuna dair mimarların zihnindeki farklı tanımların nasıl şekillendiği konu ediliyor. Nihal Evirgen'in moderatörlüğünde Eren Demirel ve Çiğdem Çalık stüdyonun içinde bulunduğumuz tüm olumsuz koşullara rağmen dayanışmacı ve katılımcı pratikleri üretebilecek bir potansiyel taşıdığını ve bu bilincin yükseltilmesi ile meslek pratiğinin de dönüşebileceğine dair ipuçlarını ortaya koyuyor. 

Mimarlıkta Rahatsız Edici Sorular ekibi Temmuz ayında “Stüdyo Kültürü” teması kapsamında mimarlık eğitiminde Ankara'daki iki farklı ekol olarak öne çıkan ODTÜ ve Gazi Üniversitesi mimarlık bölümlerini ve stüdyo içeriklerini karşılaştırmalı olarak ele alıyor. “İnşa etmeyi bir anlığına bıraksak ne olur?” sorusuyla ateşlenen tartışmada tasarım ve yapı bilgisi arasındaki açı, eleştirel teori ile piyasa mimarlığının uzlaşmaz yapısı ve mimarlığın ne olduğuna dair mimarların zihnindeki farklı tanımların nasıl şekillendiği konu ediliyor. Nihal Evirgen'in moderatörlüğünde Eren Demirel ve Çiğdem Çalık stüdyonun içinde bulunduğumuz tüm olumsuz koşullara rağmen dayanışmacı ve katılımcı pratikleri üretebilecek bir potansiyel taşıdığını ve bu bilincin yükseltilmesi ile meslek pratiğinin de dönüşebileceğine dair ipuçlarını ortaya koyuyor. 

30 let po genocidu v Srebrenici imamo veliko bolj jasno sliko o Evropi, kot smo jo imeli takrat. Če se je Evropa takrat vsaj pretvarjala, da ji je mar žrtev, danes, ob trpljenju Palestincev v Gazi, niti pretvarjanja ni več. Tudi genocid se odvija pred našimi očmi in ga zločinci niti ne skušajo več skriti. Tako razmere 30 let pozneje ocenjuje bosansko-hrvaški pisatelj in politolog Igor Štiks, avtor več nagrajenih romanov, ki so prevedeni tudi v slovenščino. V romanu Elijev stol je zgodba postavljena v Sarajevo v prvih mesecih obleganja. Pisatelj pa v usta ene od oseb, sarajevske gledališke igralke, položi besede, da Evropa molči, ker so etnično čista mesta v resnici tudi njena neizgovorljiva želja. "Da, Alma Filipović v mojem romanu poskuša razložiti navidezni paradoks: kako to, da ta Evropa, ki se združuje, noče pomagati Sarajevu, ki je simbol te Evrope oziroma tega, kar ta Evropa želi biti. Doživljali smo uničevanje nekega mesta in države prav v istem času, ko so se razglašale vse te vrednote nove, postnacionalne, mešane Evrope. Razglašali so te vrednote, videli pa smo popolno politično nemoč. Odgovor Alme v mojem romanu na ta paradoks je bil, da je v resnici to tisto, kar si Evropa želi in da je evropsko združevanje v resnici velika laž. V resnici se je, kot se danes dobro vidi, krepilo načelo nacionalnih držav, ki se hočejo, tudi če podelijo del suverenosti Evropski uniji, zaščititi pred potencialno nevarnimi hordami barbarov, ki prihajajo z juga in vzhoda," je v pogovoru povedal Igor Štiks. "Zdi se, da imamo zdaj, ob dogajanju v Gazi, veliko bolj jasno sliko o Evropi. Če se je v 90-ih letih pretvarjala, da ji je mar, zdaj niti pretvarjanja ni več, pač pa to pasivno spremlja ali pa celo aktivno sodeluje v nečem, česar krivci niti ne skrivajo več – celo Ratko Mladić je skušal prikriti genocid, danes se to niti ne skriva več. Zdaj, ko se midva pogovarjava, Trump in Netanjahu odprto govorita o tem, kako preostale Palestince zapreti v veliko koncentracijsko taborišče in kako jih izseliti iz Gaze. Pred kamerami z vsega sveta torej govorita o tem, kako narediti to, za kar smo mislili, da se nikoli več ne bo ponovilo." Igor Štiks je spregovoril tudi o novem naraščanju nacionalizmom in o zelo slabi demografski situaciji v regiji, ki postaja izpraznjeno ozemlje, potencialno zanimivo le za multinacionalke v boju za surovine, kot so voda, gozdovi in litij.

The Ouzo Talk Podcast sits down with acclaimed chef and entrepreneur, George Calombaris, for a candid conversation about his journey of invention and reinvention – not just as a culinary powerhouse, but as a proud Greek. From his rise to fame and the pressures of running a hospitality empire to the challenging lows of a life spent in the spotlight with TV show Masterchef, George's personal and professional journey is as real and raw as it is inspiring, It's an honest, inspiring, and often surprising look at the man behind the chef's whites — and what it truly means to create, to fail, and to reinvent.This episode is proudly brought to you by:Melvourni: https://www.melvourni.com/The Greek Providore: https://thegreekprovidore.com.au/Send us a text Support the showEmail us at ouzotalk@outlook.comSubscribe to our Youtube: https://www.youtube.com/@OuzoTalkFollow us on Facebook: https://www.facebook.com/OuzoTalkFollow us on Instagram: https://www.instagram.com/ouzo_talk/

Razprave o umiku referendumov o obrambnih izdatkih in članstvu v Nato so vse glasnejše. Po številnih preračunavanjih so namreč vpleteni naredili korak nazaj. S preklicem se strinjajo tudi v SD-ju, čeprav so referendum o izdatkih podprli. Pogovore o tem bo danes z ustavnimi pravniki začel tudi premier Robert Golob. Druge teme: - Notranji minister Poklukar drugič letos na zagovor v državni zbor - Trump in Netanjahu drugič v dveh dneh o vojni v Gazi. Izrael vztraja pri uničenju Hamasa - Tadej Pogačar na današnjem kronometru na Touru lovi rumeno majico

Notranji minister Boštjan Poklukar v državnem zboru drugič letos posluša očitke na račun svojega dela. Poleg vse slabših varnostnih razmer mu predlagatelji interpelacije očitajo zlorabo uradnega položaja, nevestno delo, kršitev pravic delavcev in opustitev dolžnega ravnanja. Minister očitke zavrača kot neutemeljene in poudarja, da mora vsaka odgovornost sloneti na dejstvih, dokumentih, dokazljivih dejanjih in ne na vtisih. Drugi poudarki oddaje: - Ustavni pravniki premiera opozorili na sporno referendumsko vprašanje o obrambnih stroških. - Posebna poročevalka Združenih narodov za Palestince Francesca Albanese v Sloveniji opozorila na genocid v Gazi. - V sadovnjaku Kmetijskega inštituta poskusni projekt hkratne pridelave hrane in proizvodnje elektrike.

Poslanci in poslanke obravnavajo že drugo letošnjo interpelacijo notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ki so jo vložili NSi in Demokrati. Ministru med drugim očitajo neustrezen odziv ob aferi izkoriščanja tujih delavcev in poslabšanje splošne varnosti. Poklukar je zatrdil, da je v obeh mandatih vedno deloval transparentno, zakonito, odgovorno, predano in lojalno. Druge teme: - Netanjahu premirje v Gazi še naprej pogojuje s popolnim uničenjem Hamasa. - Evropska komisija: Unija se pripravlja na vse možne izide trgovinskih pogajanj z ZDA. - V Ilirski Bistrici nameravajo več delov ozemlja povezati v regijski park Snežnik.

Poslanci so opravili razpravo o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki sledi volji volivcev, saj so ti na posvetovalnem referendumu izrazili željo, da se ta pravica zakonsko uredi. Razprava je bila zaznamovana z izražanjem verskih prepričanj in filozofskih stališč, pri čemer koalicija trdi, da zakon uzakonja dostojno smrt, pri čemer poudarjajo, da evtanazija ni več del zakona, opozicija pa, da legalizira usmrtitev. Najbolj burno razpravo je v državnem zboru sicer sprožil amandma k 19. členu zakona, ki so ga vložili v NSI. V oddaji tudi o tem: - Medtem ko izraelska vojska pustoši po Gazi, mirovna pogajanja v Katarju doslej niso prinesla preboja - Washington naj bi uslišal prošnje Kijeva po dodatnih dobavah orožja - V Vitanju si po petkovem neurju želijo državne pomoči pri odpravljanju škode

Nevihtni val, ki od včeraj prehaja državo, po dozdajšnjih informacijah mineva brez hujših posledic. Padavine bodo nekoliko shladile ozračje, se pa za teden pred nami napovedujejo razgrete razprave v državnem zboru. Poslanci in poslanke bodo namreč obravnavali interpelaciji o delu ministrov za notranje zadeve in za kulturo, še vedno sveža je tudi odločitev o posvetovalnem referendumu o obrambnih izdatkih. Ostali poudarki oddaje: Poljska uvaja začasen nadzor na mejah z Nemčijo in Litvo, tudi za preprečevanje vračanja migrantov z zahoda Ameriški predsednik Trump verjame, da bo premirje v Gazi sklenjeno ta teden, danes se bo srečal z izraelskim premierjem Mladinska košarkarska reprezentanca na svetovnem prvenstvu osvojila bron

Vremenski osvežitvi navkljub je pred Slovenijo vroč politični teden. Vprašanje referendumov o obrambi je dodobra razburkalo slovensko javnost in malo tudi premešalo koalicijske in opozicijske vrste. Pobuda premierja Roberta Goloba za referendum o izstopu iz severnoatlantskega zavezništva je, pričakovano, doživela mešane odzive med strankami. Drugi poudarki oddaje: - Pogajanja o premirju v Gazi vnovič v slepi ulici - V Texasu po tamkajšnjih poplavah še vedno iščejo 10 pogrešanih - Po razdejanju plaže v Izoli občani vse bolj zaskrbljeni zaradi vandalizma

Kako sta odmevali slovesnosti novih maš?Obramboslovka Jelena Juvan o obrambnih referendumih: nepremišljeno in neodgovorno. Še nobena članica Nata doslej ni izstopila.Bomo še ta teden dočakali premirje v Gazi?Energetska in gospodarska zbornica Slovenije o ukrepih za podjetja, ki jih je energetska kriza najbolj prizadela.Poslanci tudi o noveli zakona o vrtcih: razpravo spremlja utemeljena skrb, da pomeni novela konec zasebnih vrtcev in vzgojne raznolikostiNeurje pri nas povzročilo nekaj težav, na Hrvaškem tudi danes ponekod razglašen oranžni alarm.Kako se bo po novem ogrevala Šaleška dolina?Evropska komisija danes na udaru pred evropskimi poslanci, glasovanje o nezaupnici šele v četrtek.Šport: Poteka tretja etapa kolesarske dirke po Franciji. Pogačar po včerajšnjem drugem mestu tudi skupno že drugi.Vreme: zjasnilo se bo, a ponoči spet padavine, ki bodo jutri pogostejše.

Slovenija naj si ne dela sramote v mednarodni skupnosti, je ob napovedanih referendumih glede obrambe danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. V luči največjega števila konfliktov po svetu po drugi svetovni vojni se je zavzela za dialog in socialno varnost. Tako potrditev referenduma, ki ga je predlagala Levica, kot odgovor Svobode z glasovanjem o članstvu v Natu sta sicer zamajala temelje aktualne politike. Drugi poudarki: - Občani Kostela s shodom proti zaprtju črpalke na Petrini. - Hamas sprejel predlog za 60-dnevno premirje v Gazi. - V Zagrebu vse pripravljeno na koncert kontroverznega Thompsona.

Politika bi se morala pri pomembnih temah uskladiti, je ob napovedanih referendumih o obrambnem trošenju in članstvu v Natu pripomnila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Na vseslovenskem srečanju pod Najevsko lipo je poudarila pomen odgovornosti in iskrenosti. Druge teme: - Novi napadi na iskalce pomoči v Gazi, v Beli hiši optimizem glede premirja - Iskanje pogrešanih po močnem deževju v Teksasu se nadaljuje; mrtvih vsaj 27 ljudi - Za dostop do zdravstvene aplikacije zVem zdaj mogoče pooblastiti tudi druge ljudi

Spet se pojavljajo govorice o premirju v Gazi, medtem pa še vedno spremljamo trpljenje civilistov na tem območju. Evropo in Sredozemlje je zajel hud vročinski val, ki je zahteval tudi smrtne žrtve ter sušo in gozdne požare. V Srbiji pa so razmere, po sobotnih demonstracijah, napete.

Vročinski val se bo nekoliko umiril, prihajajo nevihte, ponekod je lahko tudi toča.Referendum o obrambnih izdatkih malo verjeten. Bo situacija podobna tudi referendumu o zdravljenju neplodnosti?V zadnjem desetletju in pol več primerov poslanskega nadzora nad prisluhi policije, v nobenem od njih proti predstavnikom ljudstva ni sledil kazenski pregon.Logarjevi Demokrati bogatejši za članstvo stranke Konkretno.Zakaj bo novi soboški škof posvečen v Črenšovcih in ne v Murski Soboti?Trump od Hamasa še danes pričakuje sprejetje načrta za prekinitev ognja v Gazi.Vreme: Popoldne bodo krajevne nevihte, jutri bo precej jasno in malo manj vroče.Nocoj v Stari Loki začetek pasijonski prvih petkov pred Škofjeloškim pasijonom 2026.Pri frančiškanih na Tromostovju ob 19. uri maša za leta 1949 umorjeno Antonijo Premrov.ŠPORT: Jutri začetek kolesarske dirke vseh dirk, po Franciji. Prvi favorit in branilec lanske zmage, Tadej Pogačar.

''Fotografija je glas, ki je živ,'' pravi fotoreporter Paolo Pellegrin. Svoje prvo naročilo je izvedel v 90-ih na Kosovu, od tedaj pa je nadaljeval delo na kriznih žariščih in območjih spopadov; aktiven je še danes. Spremljal je invazijo ZDA na Irak, drugo palestinsko intifado, genocid v Darfurju, vojni v Siriji in Ukrajini. V objektiv ne zajema samo spektakla vojne, ampak tudi trenutke žalovanja, medčloveške solidarnosti. Zanimajo ga posledice vojnega dogajanja, o tem priča serija portretov mladih palestinskih civilistov, ki so bili ob bombnih napadih trajno poškodovani in zato z vojno za vedno zaznamovani tudi telesno. Spremljal je posledice izraelskih zračnih napadov v Libanonu in dogajanje v Gazi, kamor mu kot zahodnemu novinarju vstop ta hip ni dovoljen. Ob tem Pellegrinove fotografije zaznamuje izjemna estetska kakovost. S fotoaparatom beleži tudi posledice podnebnih sprememb. Njegovo razstavo Antologija v Galeriji Jakopič v Ljubljani denimo zaključujejo podobe razpok v večnem ledu na Antarktiki. Ob odprtju pregledne razstave se je v prestolnici mudil tudi avtor sam, ki smo ga med sprehodom po razstavi povabili k premisleku o mediju fotografije in vlogi fotografa v svetu, zasičenem s podobami. Kot gostja pa se nam je v studiu pridružila še dr. Marija Skočir, umetnostna zgodovinarka, kuratorka in programska vodja Galerije Jakopič. Foto: Blaž Gutman / MGML

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa se Izrael strinja s pogoji dogovora o 60-dnevni prekinitvi ognja v Gazi. V tem času bi poskušali s Hamasom doseči dogovor o končanju vojne v palestinski enklavi. Tam so razmere kritične. Človekoljubne organizacije opozarjajo na povsem neprimeren način razdeljevanja pomoči prebivalcem. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški senat sprejel proračun z davčnimi olajšavami za bogate in ukinitvijo zdravstvenega zavarovanja revnim. - Ob vročini smo zaradi uporabe klimatskih naprav še bolj odvisni od oskrbe z elektriko. - V Križankah se začenja 66-ti Jazz festivala Ljubljana.

U Srbiji nastavljene protestne blokade ulica sa zahtjevom za raspisivanje vanrednih izbora. Trump objavio da je Izrael pristao na prekid vatre u Gazi na 60 dana. Lavrov podržava, Dugin kritikuje, Vučić zahvaljuje - šumovi na vezi između Moskve i Beograda.

Suša pa ima svoj vpliv tudi v gozdovih, zaradi česar divjad hrano išče drugod. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bodo sušne razmere prizadele celotno Slovensko kmetijstvo od poljščin, vrtnin, travinja do vinogradov in sadovnjakov. Zaradi negativnih posledic na pridelavo krme pa tudi živinorejo. Drugi poudarki oddaje: Nas čaka tudi referendum o zakonu, ki ureja nadomestila za brezposelne? Vlada in Petrol v pat položaju: v Črnem vrhu in Kostelu bodo protestirali Trump okrnil vojaške dobave Ukrajini, omenja možnost premirja v Gazi

Ne Izrael ne gibanje Hamas se še nista uradno odzvala na besede ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da se judovska država strinja s pogoji za 60-dnevno premirje v Gazi. Zmanjšanja napetosti ni videti niti v sami enklavi, kjer so izraelske sile danes ubile najmanj 30 Palestincev. Med napadenimi so bila znova taborišča za razseljene in točke za razdeljevanje hrane. Drugi poudarki oddaje: - Kijev: ameriška delna ustavitev dobav orožja bo imela posledice na bojišču. - Mednarodni festival saksofona v Novi Gorici bo do sobote ponudil šest koncertov. - Površinski sloj tal po državi ostaja zelo, ponekod pa celo izjemno izsušen.

In this special speech, Parmjeet Singh, editor of Sikh Siyasat, presents a detailed account of the events that led up to the June 1984 Ghallughara and discusses its far-reaching aftermath.

Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Muanis Sinanović z eseji v knjigi Razmerja moči prodira v srž zahodne kulture in odstira propagandne tančice z ideoloških mehanizmov, na katere se le-ta naslanja. Tenkočutno analizira tako mahinacije neoliberalnega kapitalizma, ki s pomočjo mita o romantični ljubezni, kulta upornika brez razloga in povzdigovanja najrazličnejših subverzivnih subkultur uničuje družino z namenom, da bi iz posameznika ustvaril kompulzivnega potrošnika, kot tudi paradokse, h katerim se zateka zlasti levi politični pol družbe v pretirani skrbi za politično in zgodovinsko “korektnost”. V eseju z naslovom Palestina omenja hipije kot začetnike neoliberalizma, ki naj bi se v imenu svobode zavzemali za prosti trg in nastopili proti krščanski religiji svojih staršev, v spisu z naslovom Levi kult kulture pa ugotavlja, da hedonizem in “subverzija vsega” postajata vodilni vrednoti oziroma gesli levoliberalne ideologije, medtem ko slovenska kultura postaja talka propagandnega kolesja elit, namesto da bi bila odsev državljanske raznolikosti. V eseju Nelagodje v kulturi gre še korak dlje pri trditvi, da slovenski kulturniški elitizem predstavljajo “na eni strani potomci nacionalnih elit, na drugi strani pa izbrani predstavniki narodnostnih, spolnih in drugih manjšin ter t. i. mladih žensk”. Slednje omenja tudi v eseju Kresnik, ko obudi spomin na podelitev nagrade leta 2023, posmrtno dodeljene Ladu Kralju za roman Ne bom se več drsal na bajerju, pri tem pa naj bi podelitev naletela na neodobravanje mlajših avtoric, ki so v izboru videle znamenje vladavine patriarhata in konzervativne miselnosti. Sinanović že v predgovoru odkrito pove, da ne prisega na uveljavljene ideološke delitve in da se postavlja nasproti tako progresizmu kot fundamentalizmu. Pri tem ne taji, da kljub temu črpa iz obeh, pri čemer mu retorični aparat “služi podobno kot obvladovanje borilne veščine”. Večkrat se v knjigi spotakne tudi ob idealizirano oz. romantizirano podobo delavskega razreda in proletarske kulture, ki po njegovem mnenju predstavlja le drug obraz buržoazne oz. malomeščanske kulture. V razredni zavesti sicer vidi prvi pogoj za samospoštovanje delavcev, ki morajo stopiti v razredni boj, da bi bila njihova življenja osmišljena, medtem ko naj bi bilo kapitalizem mogoče odpraviti le, če se “velik del delavskega razreda za to odloči, ne glede na medsebojne razlike znotraj njega”. V svojih spisih se dotakne tudi newagevstva v nasprotju s tradicionalnima religijama, kot sta krščanstvo in islam. Novodobnost obravnava kot “misticistično opitost posameznikov samih s sabo” ter “znak individualističnega duha, ki se sklada z neoliberalno težnjo po čim večji atomizacije družbe na enote”, pri krščanstvu in islamu pa izpostavlja priložnosti za zavezništvo, vsaj kar se tiče zagovarjanja in udejanjanja podobnih načel, vezanih na razvijanje oblik skupnosti, solidarnosti, kooperacije, skromnosti in empatije. Esejistična zbirka Razmerja moči je že deveta knjiga pesnika, pisatelja, esejista in multidisciplinarnega kritika Sinanovića; le nekaj mesecev pred njo je objavil fikcijski esej Vse luči, s katerim se je uvrstil v ožji krog nominirancev za letošnjo Cankarjevo nagrado. V obeh knjigah lahko začutimo ostrino njegovega duha, ki brez odvečnega cinizma secira družbeno-politične pojave na lokalni, državni, evropski in globalni ravni, ter išče tako zgodovinske vzroke kot tudi sociološke in predvsem pragmatične filozofske rešitve. Čeprav avtor priznava, da so osnutki esejev nastali na družbenih omrežjih kot aktualne refleksije družbenopolitičnega dogajanja in jih je postopoma razvijal v obliki kolumne ali eseja, namenjenega objavi v reviji ali na spletnem portalu, nas presenečata dramaturška zaokroženost prispevkov v celoto in nadgradnja posameznih tem, ki se navezujejo druga na drugo. Že v predgovoru izpostavlja, da se je pisanja lotil predvsem zato, ker so zločini v Gazi iz njega izvabili tisto potlačeno, Freud bi rekel “tisto nedomačno”, das Unheimliche, kar je prav gotovo prispevalo k analizi številnih dokumentarnih filmov o Palestini in pisanju razprave na temo banalnosti zla ter problematiziranju žanra grozljivke: “… zdi se namreč, da ni več potrebe po simulaciji raztrganih teles in drugih krvavih prizorov, saj filmski ponaredek ne more doseči same resničnosti z razkosanimi telesi otrok, črevesja, odtrganimi udi, obrazi, ki odpadajo z glave in tako naprej. Grozljivka se kaže kot izrazit žanr Zahoda, saj je namenjen neizživeti sado-mazohistični želji srednjih razredov, ki se v vsakdanjem življenju ne soočajo z nasiljem. Tudi to stanje pa je ob vedno pogostejših pokolih, ki jih zagrešijo “romantični osamljeni junaki”, kakršni nastopajo v omenjenih filmih, na ameriških šolah postavljeno pod vprašaj. Hollywood je torej sam sprožil kult nasilja za srednjerazredno publiko, h kateri se to nasilje zdaj v resničnosti tudi vrača.” Zadnja tretjina knjige Razmerja moči je osredotočena na Sinanovićevo kritiško dejavnost – v tovrstnih spisih podaja svoja mnenja o zanimivih knjigah, dokumentarnih in igranih filmih, popularni in ljudski glasbi. Ti prispevki zaokrožajo mozaik razmislekov o navidezni zaceljenosti subjekta, ki jo poraja psihotični ustroj neoliberalne družbe, ta pa temelji na fetišizaciji in fragmentaciji individualnega in družbenega telesa, ki v svoji biti nikoli ne more biti zaceljeno niti vsaj približno pomirjeno. V svoji odprtosti zadeva ob vse okoli sebe, zato nas ne čudi, da Sinanović predvsem poudarja pomembnost preverjanja lastne izjavljalne pozicije in nenehne samorefleksije.

V luči načrtovanega zvišanja obrambnih izdatkov, ki so ga na sredinem vrhu potrdile članice Nata, je svoje napovedi na tem področju za prihodnja leta sporočila tudi Rusija. Ta zdaj za obrambo namenja 6,3 odstotka BDP. Kot je dejal ruski predsednik Vladimir Putin ob zasedanju Evrazijske gospodarske unije v Minsku, njegova država načrtuje postopno zniževanje izdatkov za obrambo, in sicer v naslednjih najmanj treh letih. Putin je ob tem zatrdil, da je Moskva pripravljena za nadaljevanje mirovnih pogajanj s Kijevom. Ostali poudarki oddaje: - Ameriški predsednik Trump optimističen glede prekinitve ognja v Gazi. - V Beogradu za danes napovedan nov študentski protest. - Rudarji ob svojem dnevu pred številnimi izzivi.

Evropska unija - po oceni njenih očetov simbol povezanosti - je očitno razdeljena. To je odseval tudi včerajšnji vrh povezave: Bruselj še premišlja glede dogovora o carinah z Washingtonom; zaradi žuganja Madžarske je podpora Ukrajini pri pridruževanju Uniji le načelna, glede Izraela pa je ob diplomatskem rezanju mnenj ostal le poziv k takojšnji dobavi človekoljubne pomoči Gazi. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa svari, da Izrael v Gazi - kjer so humanitarne razmere katastrofalne - sistematično krši človekove pravice. Drugi poudarki oddaje: - Številni popravki novele, ki omejuje kratkotrajno oddajanje stanovanj - Ob dnevu slovenske policije opozorila na težave in izzive bodočih policistov - Odmev preteklosti: v Narodnem muzeju odprli razstavo Neandertalčeva piščal

10 Haziran'da aramızdan ayrılan Türkiye'nin en tanınmış beyin cerrahı Prof. Gazi Yaşargil'i anıyoruz. Prof. Gazi Yaşargil kimdi ve beyin cerrahisine ne gibi yenilikler getirdi? Konuğumuz Prof. Ersoy Kocabıçak anlatıyor. 

Pred poslankami in poslanci je izredna seja, na kateri bodo razpravljali tudi o pokojninski reformi, ki jo podpira večina sindikatov, a ji vseeno grozi referendum. Po besedah ministra Luke Mesca pa je zdaj najboljši čas za sprejem reforme. Ostali poudarki oddaje: Združeni narodi: v Gazi skoraj pol milijona ljudi na robu stradanja. Brez pomoči bo v dveh mesecih lakota zajela vso enklavo. V Los Angelesu zaradi protestov proti migracijski politiki predsednika Trumpa druga noč policijske ure; na nogah tudi mestne oblasti. Slovenski odbojkarji v Ligi narodov za uvod v Riu de Janeiru v Braziliji premagali Kubance s 3: 1 v nizih.

Avstrija je po včerajšnjem strelskem pohodu na srednji šoli v Gradcu razglasila tridnevno žalovanje. Zastave so spuščene na pol droga, javni dogodki so odpovedani. 21-letni napadalec iz okolice Gradca je ubil deset ljudi, med njimi je bilo največ učencev, 12 ljudi pa je ranil. Na koncu si je sodil sam. Motiv za dejanje še vedno ni znan. V oddaji boste slišali še: - Izraelske oblasti se ob tujih pritiskih zaradi vojne v Gazi srečujejo tudi z notranjimi političnimi pretresi. - V Los Angelesu zaradi nemirov ob protestih proti pregonu nezakonitih priseljencev uvedli policijsko uro. - Slovenski nogometaši premagali Bosno in Hercegovino. Preboj vaterpolistov na evropsko prvenstvo.

Devet osoba ubijeno u pucnjavi u školi u austrijskom Grazu. Najmanje 17 Palestinaca ubijeno u blizini centra za distribuciju humanitarne pomoći u Gazi. U Banjaluci okupljanje u znak podrške uhapšenom lideru opozicije. Bivši kosovski policajac sumnjiči se u Srbiji za 'teško ubistvo' u Banjskoj.

Uhapšen predsjednik Srpske demokratske stranke Milan Miličević. Prema informacijama tužilaštva kod njega je prilikom pretresa pronađeno 200.000 eura. Izrael preusmjerio humanitarni brod koji je išao ka Gazi. Šta se dešava sa lokalnim izborima u Kosjeriću i Zaječaru?

Slovenija je bila v minulih dneh v znamenju kolesarske dirke, ki se je končala danes v Novem mestu. Oči ljubiteljic in ljubiteljev kolesarstva pa so že uprte v kolesarsko dirko po Dofineji. Na njej nastopa tudi slovenski as Tadej Pogačar, ki je dobil že prvo etapo dirke. Ostali poudarki oddaje: - Nove žrtve med iskalci pomoči v Gazi. - Na področju poklicne mature se v prihodnje obeta nekaj pomembnih novosti. - Na sinočnji prireditvi v Ribnici napad na tamkajšnjega župana in policistko.

Združene države Amerike so na sinočnjem glasovanju varnostnega sveta Združenih narodov o novem predlogu resolucije glede katastrofalnih razmer v Gazi vložile veto. Predlog, ki so ga pripravile nestalne članice vključno s Slovenijo, je zahteval takojšnje premirje, dostop humanitarne pomoči do prebivalcev Gaze in izpustitev izraelskih talcev. V oddaji boste slišali še: - Svet Evropske centralne banke naj bi znova zarezal v obrestne mere - Začenjajo se Slovenski dnevi knjige, letos bodo sodelovali tudi okoljevarstveniki - Košarkarji Ilirije se po zmagi nad Cibono veselijo uvrstitve v ligo ABA.

Več kot dva milijona prebivalcev porušenega območja Gaze je še naprej obsojenih na počasno umiranje. Izrael nadaljujejo politiko kolektivnega kaznovanja Palestincev; ob okupaciji Gaze napoveduje še obsežno gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu. A tudi gibanju Hamas ni kaj dosti mar za trpljenje lastnega ljudstva. Prekinitve ognja ni videti, mednarodna skupnost z Evropsko unijo vred pa si ob nepredstavljivem trpljenju civilnega prebivalstva zatiska oči. Več o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem. Gostje: - vodja slovenskega predstavništva v Ramali na Zahodnem bregu Vojko Kuzma - dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem - obramboslovec, dr. Klemen Grošelj - bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl

Skrajno palestinsko gibanje Hamas je v odzivu na najnovejši ameriški predlog o prekinitvi ognja v Gazi izrazilo pripravljenost na izpustitev omejenega števila talcev. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je protipredlog označil za nesprejemljivega. Izraelska vojska medtem nadaljuje napade na Gazo. Po podatkih palestinskih virov je bilo na razdelilni točki v mestu Rafa ubitih najmanj 26 ljudi, več kot 100 je ranjenih. Poljska v znamenju drugega kroga predsedniških volitev. Z današnjim dnem višje trošarine na pivo. Nogometaši pariškega PSG-ja do prvega naslova zmagovalcev lige prvakov.

Združene države so oblikovale nov predlog premirja v Gazi, ki predvideva 60-dnevno prekinitev ognja in izpustitev nekaj izraelskih talcev v zameno za palestinske zapornike, po podpisu pa takojšnje pošiljanje pomoči v Gazo. Hamas je po poročanju nekaterih medijev napovedal zavrnitev predloga, saj ta ne predvideva končanja vojne. V oddaji tudi o tem: - Začasna pravna zmaga Trumpove administracije: po pritožbi Bele hiše uvozne carine spet veljavne. - Vlada sklenila kompromis glede novele zakona o vrtcih: v občinah in vrtcih so vsaj delno zadovoljni. - Cankarjeva nagrada Barbari Korun za pesniško zbirko Vnazaj o izginjanju vere v človečnost.

Medtem ko ljudje v Ukrajini in Gazi množično umirajo, celo stradajo, imamo doma privilegij razpravljati o morebitnem prostovoljnem končanju življenja, čeprav raziskava Slovensko javno mnenje kaže, da smo Slovenci v glavnem z življenjem zadovoljni. Kako bi ne bili, ko pa se imamo med razpadanjem sveta in vojnami v naši soseščini čas prerekat, ali je pobijanje in načrtno stradanje Palestincev genocid ali ne. Res živimo v privilegiranem okolju, saj si za odločitev o kakšnem privilegiju, denimo pokojninah vrhunskih umetnikov, v tem poblaznelem svetu utegnemo vzeti še čas za referendum. Za povrh pa zganjamo še medijski »rompompom« o drugih sortah privilegijev.

Ameriški predsednik Donald Trump je z aprilsko uvedbo 10-odstotnih zaščitnih carin na uvoz dobrin z vsega sveta prekoračil svoja pooblastila. Tako je razsodilo ameriško zvezno sodišče za mednarodno trgovino. To razume carine kot zvišanje davkov Američanov, o čemer lahko odloča le kongres. Druge teme: - Vlada danes o predlogu obrambne resolucije. Bo poleg finančne injekcije treba tudi vnovič uvesti služenje vojaškega roka? - Varnostni svet Združenih narodov zahteva konec izraelskega nasilja v Gazi in dostop človekoljubne pomoči v enklavo. - Nogometaši Chelseaja zmagovalci letošnje konferenčne lige. Po preobratu prepričljivo, s 4:1, boljši od španskega Betisa n

Iz Gaze prihajajo grozljivi prizori več tisoč Palestincev, ki se zgrinjajo na območje, na katerem so odprli nov center za razdeljevanje pomoči v Gazi pod vodstvom organizacje z ameriško podporo. Združeni narodi so prizore označili za srce parajoče ter opozorili, da organizacija, ki organizira razdeljevanje pomoči, ne spoštuje načel nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti. Druge teme: - Zelenski danes pri Merzu v Berlinu, govorila bosta o mirovnih prizadevanjih in orožju - Združene države ustavile postopke za izdajo vizumov vsem tujim študentom - Cene elektrike v slovenskem gospodarstvu med višjimi v Uniji, za gospodinjstva pa med najnižjimi

Državni zbor bo na izredni seji obravnaval zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki poleg višjih sredstev za naložbe in razvoj uvaja tudi soglasje ministra k imenovanju ravnatelja. Poslanci bodo razpravljali tudi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki predvideva možnost, da bi polnoletnim bolnikom, sposobnim odločanja o sebi, omogočili pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja. V oddaji tudi: - Amriška fundacija v Gazi začela razdeljevati pomoč, Hamas naj bi se strinjal z ameriškim predlogom za premirje - Rusija: Odprava omejitve Ukrajini za uporabo orožja dolgega dosega je nevarna odločitev - V Liverpoolu voznik zapeljal v množico, več deset ranjenih

V izraelski prestolnici Tel Aviv so se sinoči zbrali protestniki, ki nasprotujejo politiki vlade premierja Benjamina Netanjahuja v Gazi. Zahtevajo, da vlada poskrbi za izpustitev preostalih talcev Hamasa, namesto da širi vojno proti prebivalstvu enklave. Po podatkih izraelskih obveščevalcev je živih le še 20 od 58 talcev, ki še niso bili izpuščeni. Izpuščena talka je ob tem povedala, da so ji med njenim ujetništvom največjo nevarnost predstavljali izraelski raketni napadi. V oddaji tudi o tem: - Venezuelska vlada pred volitvami aretirala več opozicijskih politikov. - Air Tractorji pripravljeni na letošnjo požarno sezono. - Zlata palma v Cannesu iranskemu filmu Preprosta nesreča.

Evropska unija bo pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom, je napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. Po njenih besedah so se zato odločili zaradi nevzdržnih razmer v Gazi zaradi blokade dostave humanitarne pomoči. Slovenija, ki je bila med pobudnicami revizije, razmišlja o morebitni uvedbi ukrepov proti judovski državi, je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija po ameriškem zgledu odpravila gospodarske sankcije proti Siriji. - Pred Državnim zborom med drugim predlog zakona o psihoterapevtki dejavnosti. - Namiznoteniški igralec Darko Jorgić popoldne v četrtfinalu svetovnega prvenstva v Dohi.

Gazi Mizanur Rahman's In the Malay World: A Spatial History of a Bengali Transnational Community (Cambridge University Press, 2024) offers the first sustained historical study of Bengali migration to British Malaya from the mid-nineteenth century to the late twentieth. Drawing on archival research in South and Southeast Asia, as well as oral histories and travel accounts, Rahman reconstructs the formation of a transnational Bengali presence that has been largely overlooked in the broader literature on Indian migration. The book argues that Bengali migrants—across class, religion, and occupation—constituted a distinct group within the South Asian diaspora in the Malay world. Colonial administrators often reduced them to the generic category of “Indian,” but Bengalis in Malaya included plantation workers, lascars, domestic servants, professionals, and traders. They moved through varied migration routes and formed diverse community institutions, including mosques, cultural associations, and legal aid networks. Rahman introduces the concept of “space-making” to show how Bengali migrants created social, institutional, and urban spaces that allowed them to adapt and persist in new settings. These spaces were not only material (homes, neighbourhoods, workplaces) but also relational, sustained by kinship ties, religious practice, and civic engagement. Particularly important are the chapters on Bengali medical professionals and maritime labour, which demonstrate how this group contributed to colonial infrastructure while navigating systemic racial and occupational hierarchies. The book also engages with the postcolonial period, tracing the arrival of Bangladeshi workers in the 1980s and 1990s and the new forms of marginality they encountered. These later migrants, often undocumented or temporary, faced challenges similar to those of their predecessors but within different political and economic regimes. Rahman's study challenges the dominant focus on Tamil and Sikh diasporas in Southeast Asia and contributes to a growing body of scholarship that disaggregates the “Indian” category in colonial and postcolonial contexts. It is a methodologically rigorous and empirically rich work that will interest historians of migration, labour, and the Indian Ocean world. Soumyadeep Guha is a third-year graduate student in the History Department at the State University of New York, Binghamton, with research interests in Agrarian History, the History of Science and Technology, and Global History, focusing on 19th and 20th century India. His MA dissertation, War, Science and Survival Technologies: The Politics of Nutrition and Agriculture in Late Colonial India, explored how wartime imperatives shaped scientific and agricultural policy during the Second World War in India. Currently, his working on his PhD dissertation on the histories of rice and its production in late colonial and early post-colonial Bengal, examining the entangled trajectories of agrarian change, scientific knowledge, and state-making. Support our show by becoming a premium member! https://newbooksnetwork.supportingcast.fm/southeast-asian-studies