Podcasts about gazi

Pred poslankami in poslanci je izredna seja, na kateri bodo razpravljali tudi o pokojninski reformi, ki jo podpira večina sindikatov, a ji vseeno grozi referendum. Po besedah ministra Luke Mesca pa je zdaj najboljši čas za sprejem reforme. Ostali poudarki oddaje: Združeni narodi: v Gazi skoraj pol milijona ljudi na robu stradanja. Brez pomoči bo v dveh mesecih lakota zajela vso enklavo. V Los Angelesu zaradi protestov proti migracijski politiki predsednika Trumpa druga noč policijske ure; na nogah tudi mestne oblasti. Slovenski odbojkarji v Ligi narodov za uvod v Riu de Janeiru v Braziliji premagali Kubance s 3: 1 v nizih.

Avstrija je po včerajšnjem strelskem pohodu na srednji šoli v Gradcu razglasila tridnevno žalovanje. Zastave so spuščene na pol droga, javni dogodki so odpovedani. 21-letni napadalec iz okolice Gradca je ubil deset ljudi, med njimi je bilo največ učencev, 12 ljudi pa je ranil. Na koncu si je sodil sam. Motiv za dejanje še vedno ni znan. V oddaji boste slišali še: - Izraelske oblasti se ob tujih pritiskih zaradi vojne v Gazi srečujejo tudi z notranjimi političnimi pretresi. - V Los Angelesu zaradi nemirov ob protestih proti pregonu nezakonitih priseljencev uvedli policijsko uro. - Slovenski nogometaši premagali Bosno in Hercegovino. Preboj vaterpolistov na evropsko prvenstvo.

Devet osoba ubijeno u pucnjavi u školi u austrijskom Grazu. Najmanje 17 Palestinaca ubijeno u blizini centra za distribuciju humanitarne pomoći u Gazi. U Banjaluci okupljanje u znak podrške uhapšenom lideru opozicije. Bivši kosovski policajac sumnjiči se u Srbiji za 'teško ubistvo' u Banjskoj.

Uhapšen predsjednik Srpske demokratske stranke Milan Miličević. Prema informacijama tužilaštva kod njega je prilikom pretresa pronađeno 200.000 eura. Izrael preusmjerio humanitarni brod koji je išao ka Gazi. Šta se dešava sa lokalnim izborima u Kosjeriću i Zaječaru?

Gre za Slovenijo ali le za oblast? Kaj pa referendum? Odnos oblasti do gospodarstva. Iskanje kandidatov za najvišje neodvisne funkcije v državi. Mesto papeža v mednarodnih odnosih: dediščina Frančiška in nastop Leona XIV. Trump ne more ustaviti Putina, lahko to stori Kitajska? Kaj je doslej stori Hamas, da bi se ustavilo prelivanje krvi v Gazi?

Slovenija je bila v minulih dneh v znamenju kolesarske dirke, ki se je končala danes v Novem mestu. Oči ljubiteljic in ljubiteljev kolesarstva pa so že uprte v kolesarsko dirko po Dofineji. Na njej nastopa tudi slovenski as Tadej Pogačar, ki je dobil že prvo etapo dirke. Ostali poudarki oddaje: - Nove žrtve med iskalci pomoči v Gazi. - Na področju poklicne mature se v prihodnje obeta nekaj pomembnih novosti. - Na sinočnji prireditvi v Ribnici napad na tamkajšnjega župana in policistko.

V Gazi, kjer se nadaljuje izraelska vojaška ofenziva, je bilo od jutra ubitih najmanj 41 ljudi, od teh več kot 10, ki so čakali na človekoljubno pomoč, poročajo palestinski viri. Izraelske oblasti so medtem danes ukazale vojski, naj blokira ladjo s človekoljubno pomočjo za Gazo, na kateri je 12 aktivistov, med njimi Švedinja Greta Thunberg. Kot poroča Tel Aviv, jim ne bodo omogočili vplutja. Aktivisti zatrjujejo, da bodo nadaljevanje plovbo.

Izraelske oblasti so ukazale vojski, naj blokira ladjo s človekoljubno pomočjo za Gazo, na kateri je 12 aktivistov, med njimi Švedinja Greta Thunberg. Tel Aviv poudarja, da ne bodo nikomur dovolili prekiniti pomorske blokade območja enklave, katere namen je onemogočiti dobavo orožja Hamasu. Aktivisti so v odzivu zatrdili, da bo ladja nadaljevala pot. Združeni narodi so medtem znova pozvali k dobavi pomoči Gazi. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina naj bi uničila velik del ruskih strateških letal. - Na treh lokacijah v Los Angelesu razporejenih 300 pripadnikov nacionalne garde. - Se bomo umetni inteligenci prilagodili tudi na državni ravni?

Mineva 20 mesecev od vdora palestinskega gibanja Hamas v Izrael, uboja več kot tisoč ljudi na izraelskem ozemlju in zajetja več kot 250 talcev. S tem se je začela vojna v Gazi, ki je med Palestinci povzročila že skoraj 54 tisoč 800 smrtnih žrtev. Danes je bilo v izraelskih napadih v Gazi ubith najmanj 75 ljudi - od teh najmanj osem, ki so čakali na razdelitev človekoljubne pomoči.

V luči 80-e obletnice konca druge svetovne vojne se je po državi zvrstilo več spominskih slovesnosti. Vrnitve izgnancev v domovino so se med drugim spomnili v Novi Gorici, v kateri so se zvrstili pozivi k miru in sočutju ter opozorila, da se iz zgodovine nismo ničesar naučili. V Kočevskem rogu je bilo medtem slišati pozive, da se žrtve množičnih pobojev primerno pokopljejo, zločine pa je treba jasno obsoditi. Ostali poudarki oddaje: - 20 mesecev od Hamasovega vdora v Izrael: v Gazi tudi danes številne žrtve vojaške ofenzive. - Moskva in Kijev z medsebojnimi obtožbami glede glede izmenjave vojnih ujetnikov. - Kanuist Luka Božič dosegel peto zmago v svetovnem pokalu.

Združene države Amerike so na sinočnjem glasovanju varnostnega sveta Združenih narodov o novem predlogu resolucije glede katastrofalnih razmer v Gazi vložile veto. Predlog, ki so ga pripravile nestalne članice vključno s Slovenijo, je zahteval takojšnje premirje, dostop humanitarne pomoči do prebivalcev Gaze in izpustitev izraelskih talcev. V oddaji boste slišali še: - Svet Evropske centralne banke naj bi znova zarezal v obrestne mere - Začenjajo se Slovenski dnevi knjige, letos bodo sodelovali tudi okoljevarstveniki - Košarkarji Ilirije se po zmagi nad Cibono veselijo uvrstitve v ligo ABA.

Več kot dva milijona prebivalcev porušenega območja Gaze je še naprej obsojenih na počasno umiranje. Izrael nadaljujejo politiko kolektivnega kaznovanja Palestincev; ob okupaciji Gaze napoveduje še obsežno gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu. A tudi gibanju Hamas ni kaj dosti mar za trpljenje lastnega ljudstva. Prekinitve ognja ni videti, mednarodna skupnost z Evropsko unijo vred pa si ob nepredstavljivem trpljenju civilnega prebivalstva zatiska oči. Več o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem. Gostje: - vodja slovenskega predstavništva v Ramali na Zahodnem bregu Vojko Kuzma - dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem - obramboslovec, dr. Klemen Grošelj - bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl

Pesnica Barbara Korun v zbirki z naslovom 'Vnazaj' zadržano, skoraj asketsko izraža osebno izkušnjo ob spremljanju matere na njeni zadnji poti. A ob tem čuti še eno smrt, namreč smrt človečnosti ob vojnah v svetu in genocidu v Gazi. Avtorica je prejšnji teden za zbirko prejela Cankarjevo nagrado, z njo se je že aprila pogovarjal Marko Golja.

Izrael je v minulih 24-ih urah v Gazi ubil skoraj 100 ljudi, več kot 400 je ranjenih. Centri za razdeljevanje pomoči, v bližini katerih so v minulih dneh ubili več deset Palestincev, ostajajo zaprti. V varnostnem svetu bodo drevi glasovali o resoluciji nestalnih članic, ki zahteva takojšnje, brezpogojno in trajno premirje v Gazi, odpravo omejitev pri dobavah človekoljubne pomoči in izpustitev talcev. Druge teme: - Zveza potrošnikov vložila skupinsko tožbo proti Gen-I - Suspendirali višjo sodnico, ki je odločala v zadevi švicarski franki - Ob dnevu krvodajalstva odličen odziv mladih na akcije

Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je poslabšala gospodarske obete za Slovenijo, rast naj tako letos namesto 2,6 odstotka znašala 1,6 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka namesto 2,6. Po mnenju organizacije bo rast gnalo predvsem domače povpraševanje. Druge teme: - Most na krimski polotok po napadu spet odprt za promet - OZN po novem napadu na iskalce pomoči v Gazi terja preiskavo - Raziskovalci na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino odkrili 2 nova gena

Skrajno palestinsko gibanje Hamas je v odzivu na najnovejši ameriški predlog o prekinitvi ognja v Gazi izrazilo pripravljenost na izpustitev omejenega števila talcev. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je protipredlog označil za nesprejemljivega. Izraelska vojska medtem nadaljuje napade na Gazo. Po podatkih palestinskih virov je bilo na razdelilni točki v mestu Rafa ubitih najmanj 26 ljudi, več kot 100 je ranjenih. Poljska v znamenju drugega kroga predsedniških volitev. Z današnjim dnem višje trošarine na pivo. Nogometaši pariškega PSG-ja do prvega naslova zmagovalcev lige prvakov.

Ukrajina je potrdila udeležbo na jutrišnjih mirovnih pogovorih z Rusijo v Carigradu. A napetosti med stranema se zaostrujejo. Ukrajinska vojska je izvedla obsežne napade na ruska vojaška letališča, pri čemer so uničili tudi letala, ki lahko prenašajo jedrsko orožje. Pred tem jo je ruska stran obtožila sabotaže na železnici, kjer sta zaradi ločenih eksplozij iztirila dva vlaka. Drugi poudarki oddaje: - Med razdeljevanju pomoči v Gazi več 10 smrtnih žrtev. - Vlada se po treh letih delovanja sooča s kritikami zaradi neizpolnjenih reform. - Ob slavju navijačev PSG-ja po zmagi v Ligi prvakov v Parizu izbruhnili nemiri.

Gibanje Hamas je v odzivu na najnovejši ameriški predlog o prekinitvi ognja v Gazi izrazil pripravljenost na izpustitev omejenega števila talcev. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je njihov protipredlog označil za nesprejemljivega. Druge teme: - Bruselj obžaluje vnovično ameriško dvigovanje carin - Poročilo mednarodne agencije: Iran povečuje proizvodnjo obogatenega urana - V Ljubljani konec gasilske vaje za primer rušilnega potresa

Gibanje Hamas je izrazilo pripravljenost izpustiti nekaj talcev v Gazi! S tem se je odzvalo na najnovejši ameriški predlog o premirju v enklavi. Za zdaj sicer ni znano, ali Hamas zamenjavo talcev za palestinske zapornike pogojuje z začasno ali stalno prekinitvijo spopadov; so pa v oboroženem gibanju zatrdili, da konec nasilja v Gazi ostaja njihov osrednji cilj. V oddaji tudi: - Iran napreduje pri bogatenju urana, kaže poročilo mednarodne jedrske agencije. - Delo slovenskih znanstvenikov nepogrešljivo za bodoče misije evropske vesoljske agencije - Slovenske odbojkarice v evropski zlati ligi suvereno slavile proti Madžarkam

Združene države so oblikovale nov predlog premirja v Gazi, ki predvideva 60-dnevno prekinitev ognja in izpustitev nekaj izraelskih talcev v zameno za palestinske zapornike, po podpisu pa takojšnje pošiljanje pomoči v Gazo. Hamas je po poročanju nekaterih medijev napovedal zavrnitev predloga, saj ta ne predvideva končanja vojne. V oddaji tudi o tem: - Začasna pravna zmaga Trumpove administracije: po pritožbi Bele hiše uvozne carine spet veljavne. - Vlada sklenila kompromis glede novele zakona o vrtcih: v občinah in vrtcih so vsaj delno zadovoljni. - Cankarjeva nagrada Barbari Korun za pesniško zbirko Vnazaj o izginjanju vere v človečnost.

Medtem ko ljudje v Ukrajini in Gazi množično umirajo, celo stradajo, imamo doma privilegij razpravljati o morebitnem prostovoljnem končanju življenja, čeprav raziskava Slovensko javno mnenje kaže, da smo Slovenci v glavnem z življenjem zadovoljni. Kako bi ne bili, ko pa se imamo med razpadanjem sveta in vojnami v naši soseščini čas prerekat, ali je pobijanje in načrtno stradanje Palestincev genocid ali ne. Res živimo v privilegiranem okolju, saj si za odločitev o kakšnem privilegiju, denimo pokojninah vrhunskih umetnikov, v tem poblaznelem svetu utegnemo vzeti še čas za referendum. Za povrh pa zganjamo še medijski »rompompom« o drugih sortah privilegijev.

Pirc Musar ob jami pod Macesnovo gorico položila venec, škof Saje obnovil klic Slovenske škofovske konference za dostojen pokop in jasno obsodbo zločinskih pobojev.Novela o vrtcih v nekoliko spremenjeni obliki z vlade roma v državni zbor.Komisija za nadzor javnih financ vlado poziva k zmanjšanju administrativnih ovir za krepitev konkurenčnosti ter večjo stabilnost poslovnega okolja.Na forumu o stanovanjski problematiki mladih in starejših tudi o pomenu skupnih bivanjskih enot za starejše.Izrael sprejel, Hamas zavrnil najnovejši ameriški predlog za premirje v Gazi.Grčija bo močno zaostrila migracijsko zakonodajo.Vreme: Čaka nas topla sobota s kopasto oblačnostjo.Začenjamo devetdnevnico pred enim največjih krščanskih praznikov - binkošti.V Rimu ta konec tedna jubilej družin, otrok in starih staršev.Šport: Slovenski vrhunec na evropskem prvenstvu v športni gimnastiki: Hribarjeva 15. v finalu mnogoboja.

Kdo je tu nor? To je vprašanje tega tedna, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump spoznal, da je njegov ruski kolega Vladimir Putin vse kaj drugega kot zaupanja vreden državnik. Vsaka podobnost med obema je zagotovo očitna. Posledice očitnega so vidne v Gazi, zaradi česar se je krepko spremenila in zaostrila retorika Berlina, prav tako Bruslja. Če hodi kot genocid, če se oglaša kot genocid, potem zagotovo ni raca. Kdo je torej tu nor? Odgovore bo Matjaž Trošt iskal v tokratnih Labirintih sveta.

Dvomesečnega premirja v Gazi, kot kaže, ne bo. Izrael je sicer podprl ameriški predlog, Hamas pa mu ni naklonjen, saj da ne izpolnjuje ključnih zahtev Palestincev in ne zagotavlja možnosti trajnega končanja vojne. Izraelska vojska medtem nadaljuje obsežne napade, znova je streljala tudi na ljudi, ki so se skušali prebiti do točke za razdeljevanje pomoči. Druge teme: - Predsednica Pirc Musar na forumu o bivanjski problematiki: premalo javnih najemnih stanovanj, težava tudi visoke cene - V parlamentu predlog zakona za enakopravnejše vključevanje gluho-slepih v družbo - Vlada v odločanje o financiranju novega smučišča Kanin

Ameriški predsednik Donald Trump je z aprilsko uvedbo 10-odstotnih zaščitnih carin na uvoz dobrin z vsega sveta prekoračil svoja pooblastila. Tako je razsodilo ameriško zvezno sodišče za mednarodno trgovino. To razume carine kot zvišanje davkov Američanov, o čemer lahko odloča le kongres. Druge teme: - Vlada danes o predlogu obrambne resolucije. Bo poleg finančne injekcije treba tudi vnovič uvesti služenje vojaškega roka? - Varnostni svet Združenih narodov zahteva konec izraelskega nasilja v Gazi in dostop človekoljubne pomoči v enklavo. - Nogometaši Chelseaja zmagovalci letošnje konferenčne lige. Po preobratu prepričljivo, s 4:1, boljši od španskega Betisa n

Iz Gaze prihajajo grozljivi prizori več tisoč Palestincev, ki se zgrinjajo na območje, na katerem so odprli nov center za razdeljevanje pomoči v Gazi pod vodstvom organizacje z ameriško podporo. Združeni narodi so prizore označili za srce parajoče ter opozorili, da organizacija, ki organizira razdeljevanje pomoči, ne spoštuje načel nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti. Druge teme: - Zelenski danes pri Merzu v Berlinu, govorila bosta o mirovnih prizadevanjih in orožju - Združene države ustavile postopke za izdajo vizumov vsem tujim študentom - Cene elektrike v slovenskem gospodarstvu med višjimi v Uniji, za gospodinjstva pa med najnižjimi

Komisija za preprečevanje korupcije je zoper premiera Roberta Goloba uvedla drugo preiskavo. Odločitev komisije sledi medijskemu razkritju brezplačnih dopustov v Karigadorju ter sumom klientelizma pri imenovanju v svete javnih zdravstvenih zavodov. Golob je že ob izbruhu afere očitke zavrnil. Druge teme: - Pivovarji pozivajo vlado, naj zamrzne višje trošarine na pivo. - V kaosu ob izraelskem razdeljevanju pomoči v Gazi trije mrtvi in 47 ranjenih - Koroški Slovenci priznano Kugyevo nagrado podelili Geoparku Karavanke

Državni zbor bo na izredni seji obravnaval zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki poleg višjih sredstev za naložbe in razvoj uvaja tudi soglasje ministra k imenovanju ravnatelja. Poslanci bodo razpravljali tudi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki predvideva možnost, da bi polnoletnim bolnikom, sposobnim odločanja o sebi, omogočili pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja. V oddaji tudi: - Amriška fundacija v Gazi začela razdeljevati pomoč, Hamas naj bi se strinjal z ameriškim predlogom za premirje - Rusija: Odprava omejitve Ukrajini za uporabo orožja dolgega dosega je nevarna odločitev - V Liverpoolu voznik zapeljal v množico, več deset ranjenih

Anadolu'nun Şifacı Kadınları'nı konuk ettiğim programın bu haftaki konuğu Gülay Şahin. 1976'da İstanbul'da doğan Gülay, Gazi Üniversitesi Turizm Öğretmenliğini kazanmasına rağmen annesi Ankara'ya göndermek istemediği için 17 yaşında çalışmaya başladı. Eşiyle o dönemde tanışıp evlenen Gülay, 20 yaşında ilk çocuğunu dünyaya getirdi. Bu sırada Anadolu Üniversitesi Açık öğretim Fakültesi'nde Yönetim, Organizasyon ve İşletme bölümünde okudu. Yaklaşık 20 yıl kurumsal bir firmada çalıştıktan sonra emekli oldu. 14 yaşından beri spiritüel konulara ve rüyalara merakı olan Gülay, ikinci çocuğunu doğurmadan önce 26 yaşında panik atakla tanıştı. İlaç tedavisine başladı ve maalesef 14 yıl ilaca bağımlı hale geldi. 30 yaşında menapoza giren Gülay, kendisini iyileştirmek için farklı arayışlara girdi ve nefesle tanıştı. Nefes çalışmalarıyla 32 yaşında yeniden adet görmeye başlayan Gülay, daha sonra lupus rahatsızlığını da tedavi etti. Daha sonra tasavvufla yolu kesişen Gülay, tüm öğrendiklerini birleştirerek metaforal nefesi geliştirdi. Pofosyonel koçluk yapan, Jaas, theta healing gibi farklı şifa tekniklerinin eğitimlerini de alan Gülay, Mucize Sensin ve Sakin Nefes Sakin Zihin adında iki kitap yazdı. Gülay'ın çalışmalarına ve paylaşımlarına https://www.instagram.com/gulaysahin76/ Instagam adresinden takip edebilirsiniz. Keyifli izlemeler :)*****Haziran Ayı AŞK Buluşmasına Katılmak İster Misin?18 Haziran Çarşamba saat 21:00'de çevirimiçi (Zoom) gerçekleşecek buluşmamızda Güniz ile Bones for Life pratiklerinden pelvik taban hizalama çalışması, Zuhal ile de Sağlıklı Bağırsaklar Seti / Stres ve Dualitenin Ötesinde Tattva Dengesi Meditasyonu yapacağız. Detaylar ve kayıt formu aşağıdaki linkte.https://forms.gle/fKbjX9FTeoprV7317*****Anadolu'nun Şifacı Kadınları'nı Desteklemek İster Misin? :)Hiçbir maddi destek almadan 5 yıldır gönüllü sürdürdüğüm bu programın içeriğini beğeniyor ve hayatına bir katkı sunduğuna inanıyorsan, beni ve programı maddi olarak da desteklemek istersen, https://kreosus.com/ask üzerinden ister aylık, ister tek seferlik katkı sunabilirsin :)*****Artık Anadolu'nun Şifacı Kadınları'nın Whatsapp Grubu var :)https://chat.whatsapp.com/D29r8vCHBN6ARYI6UTJtYpDuyuruları, geri bildirimleri paylaştığımız bu alanda olmak istersen, yukarıdaki linkten gruba dahil olabilirsin.*****Yazılarımı ve yolculuklarımı takip etmek istersen; https://www.instagram.com/didemmollaoglu/*****Anadolu'nun Şifacı Kadınları'nı aynı zamanda Spotify ve Apple Music'den podcast olarak dinleyebilirsin. https://open.spotify.com/show/312t5k7BqvGSv7c9l88Y6Z https://podcasts.apple.com/tr/podcast/anadolunun-şifacı-kadınları/id1519077215*****Ben Kimim? 2016'da tüm eşyalarını satarak çıktığı yolculukta henüz kendine doğru bir yolculukta olduğunu bilmiyordu. Ta ki yuvasından binlerce kilometre uzaklıkta Anadolu onu çağırana kadar. Yuvasına dönüşüyle birlikte kendi şifa yolculuğu başladı. Çünkü bir ağacın yeşermesi için önce köklerinin iyileşmesi gerektiğini biliyordu ve kökleri bu kadim topraklardaydı. Çıktığı bu yolculukta Maya Şamanizmden yogaya, yogadan tasavvufa uzanan farklı ilimlerin peşinden gitti, birçok eğitim aldı. Anadolu'nun Şifacı Kadınları'nı konuk ettiği bir podcast yapan Didem kendi deyimiyle Aşk'ı arayan bir aciz kul, yolcu. ***** Light Of Daytime by Vlad Gluschenko | https://soundcloud.com/vgl9 Music promoted by https://www.free-stock-music.com Creative Commons / Attribution 3.0 Unported License (CC BY 3.0) https://creativecommons.org/licenses/by/3.0/deed.en_US

Združeni narodi ne kažejo pretiranega navdušenja nad organizacijo Gaza Humanitarian Foundation, ki deluje s podporo ameriških podjetij in trdi, da je začela razdeljevati hrano v palestinski enklavi. V uradu za usklajevanje človekoljubnih dejavnosti menijo, da gre za odvračanje pozornosti od nujnega, in sicer odprtja vseh prehodov. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor dokaj enoten pri spremembah glede rejništva, manj pri drugih današnjih obravnavah. - Ljubljanska toplarna z največjo naložbo po 40-ih letih za dekarbonizacijo prestolnice. - 16-ta etapa kolesarske dirke po Italiji premešala karte; Roglič po novem padcu odstopil.

V izraelski prestolnici Tel Aviv so se sinoči zbrali protestniki, ki nasprotujejo politiki vlade premierja Benjamina Netanjahuja v Gazi. Zahtevajo, da vlada poskrbi za izpustitev preostalih talcev Hamasa, namesto da širi vojno proti prebivalstvu enklave. Po podatkih izraelskih obveščevalcev je živih le še 20 od 58 talcev, ki še niso bili izpuščeni. Izpuščena talka je ob tem povedala, da so ji med njenim ujetništvom največjo nevarnost predstavljali izraelski raketni napadi. V oddaji tudi o tem: - Venezuelska vlada pred volitvami aretirala več opozicijskih politikov. - Air Tractorji pripravljeni na letošnjo požarno sezono. - Zlata palma v Cannesu iranskemu filmu Preprosta nesreča.

Evropska unija bo pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom, je napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. Po njenih besedah so se zato odločili zaradi nevzdržnih razmer v Gazi zaradi blokade dostave humanitarne pomoči. Slovenija, ki je bila med pobudnicami revizije, razmišlja o morebitni uvedbi ukrepov proti judovski državi, je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija po ameriškem zgledu odpravila gospodarske sankcije proti Siriji. - Pred Državnim zborom med drugim predlog zakona o psihoterapevtki dejavnosti. - Namiznoteniški igralec Darko Jorgić popoldne v četrtfinalu svetovnega prvenstva v Dohi.

Gazi Mizanur Rahman's In the Malay World: A Spatial History of a Bengali Transnational Community (Cambridge University Press, 2024) offers the first sustained historical study of Bengali migration to British Malaya from the mid-nineteenth century to the late twentieth. Drawing on archival research in South and Southeast Asia, as well as oral histories and travel accounts, Rahman reconstructs the formation of a transnational Bengali presence that has been largely overlooked in the broader literature on Indian migration. The book argues that Bengali migrants—across class, religion, and occupation—constituted a distinct group within the South Asian diaspora in the Malay world. Colonial administrators often reduced them to the generic category of “Indian,” but Bengalis in Malaya included plantation workers, lascars, domestic servants, professionals, and traders. They moved through varied migration routes and formed diverse community institutions, including mosques, cultural associations, and legal aid networks. Rahman introduces the concept of “space-making” to show how Bengali migrants created social, institutional, and urban spaces that allowed them to adapt and persist in new settings. These spaces were not only material (homes, neighbourhoods, workplaces) but also relational, sustained by kinship ties, religious practice, and civic engagement. Particularly important are the chapters on Bengali medical professionals and maritime labour, which demonstrate how this group contributed to colonial infrastructure while navigating systemic racial and occupational hierarchies. The book also engages with the postcolonial period, tracing the arrival of Bangladeshi workers in the 1980s and 1990s and the new forms of marginality they encountered. These later migrants, often undocumented or temporary, faced challenges similar to those of their predecessors but within different political and economic regimes. Rahman's study challenges the dominant focus on Tamil and Sikh diasporas in Southeast Asia and contributes to a growing body of scholarship that disaggregates the “Indian” category in colonial and postcolonial contexts. It is a methodologically rigorous and empirically rich work that will interest historians of migration, labour, and the Indian Ocean world. Soumyadeep Guha is a third-year graduate student in the History Department at the State University of New York, Binghamton, with research interests in Agrarian History, the History of Science and Technology, and Global History, focusing on 19th and 20th century India. His MA dissertation, War, Science and Survival Technologies: The Politics of Nutrition and Agriculture in Late Colonial India, explored how wartime imperatives shaped scientific and agricultural policy during the Second World War in India. Currently, his working on his PhD dissertation on the histories of rice and its production in late colonial and early post-colonial Bengal, examining the entangled trajectories of agrarian change, scientific knowledge, and state-making.

Gazi Mizanur Rahman's In the Malay World: A Spatial History of a Bengali Transnational Community (Cambridge University Press, 2024) offers the first sustained historical study of Bengali migration to British Malaya from the mid-nineteenth century to the late twentieth. Drawing on archival research in South and Southeast Asia, as well as oral histories and travel accounts, Rahman reconstructs the formation of a transnational Bengali presence that has been largely overlooked in the broader literature on Indian migration. The book argues that Bengali migrants—across class, religion, and occupation—constituted a distinct group within the South Asian diaspora in the Malay world. Colonial administrators often reduced them to the generic category of “Indian,” but Bengalis in Malaya included plantation workers, lascars, domestic servants, professionals, and traders. They moved through varied migration routes and formed diverse community institutions, including mosques, cultural associations, and legal aid networks. Rahman introduces the concept of “space-making” to show how Bengali migrants created social, institutional, and urban spaces that allowed them to adapt and persist in new settings. These spaces were not only material (homes, neighbourhoods, workplaces) but also relational, sustained by kinship ties, religious practice, and civic engagement. Particularly important are the chapters on Bengali medical professionals and maritime labour, which demonstrate how this group contributed to colonial infrastructure while navigating systemic racial and occupational hierarchies. The book also engages with the postcolonial period, tracing the arrival of Bangladeshi workers in the 1980s and 1990s and the new forms of marginality they encountered. These later migrants, often undocumented or temporary, faced challenges similar to those of their predecessors but within different political and economic regimes. Rahman's study challenges the dominant focus on Tamil and Sikh diasporas in Southeast Asia and contributes to a growing body of scholarship that disaggregates the “Indian” category in colonial and postcolonial contexts. It is a methodologically rigorous and empirically rich work that will interest historians of migration, labour, and the Indian Ocean world. Soumyadeep Guha is a third-year graduate student in the History Department at the State University of New York, Binghamton, with research interests in Agrarian History, the History of Science and Technology, and Global History, focusing on 19th and 20th century India. His MA dissertation, War, Science and Survival Technologies: The Politics of Nutrition and Agriculture in Late Colonial India, explored how wartime imperatives shaped scientific and agricultural policy during the Second World War in India. Currently, his working on his PhD dissertation on the histories of rice and its production in late colonial and early post-colonial Bengal, examining the entangled trajectories of agrarian change, scientific knowledge, and state-making. Support our show by becoming a premium member! https://newbooksnetwork.supportingcast.fm/southeast-asian-studies

Gazi Mizanur Rahman's In the Malay World: A Spatial History of a Bengali Transnational Community (Cambridge University Press, 2024) offers the first sustained historical study of Bengali migration to British Malaya from the mid-nineteenth century to the late twentieth. Drawing on archival research in South and Southeast Asia, as well as oral histories and travel accounts, Rahman reconstructs the formation of a transnational Bengali presence that has been largely overlooked in the broader literature on Indian migration. The book argues that Bengali migrants—across class, religion, and occupation—constituted a distinct group within the South Asian diaspora in the Malay world. Colonial administrators often reduced them to the generic category of “Indian,” but Bengalis in Malaya included plantation workers, lascars, domestic servants, professionals, and traders. They moved through varied migration routes and formed diverse community institutions, including mosques, cultural associations, and legal aid networks. Rahman introduces the concept of “space-making” to show how Bengali migrants created social, institutional, and urban spaces that allowed them to adapt and persist in new settings. These spaces were not only material (homes, neighbourhoods, workplaces) but also relational, sustained by kinship ties, religious practice, and civic engagement. Particularly important are the chapters on Bengali medical professionals and maritime labour, which demonstrate how this group contributed to colonial infrastructure while navigating systemic racial and occupational hierarchies. The book also engages with the postcolonial period, tracing the arrival of Bangladeshi workers in the 1980s and 1990s and the new forms of marginality they encountered. These later migrants, often undocumented or temporary, faced challenges similar to those of their predecessors but within different political and economic regimes. Rahman's study challenges the dominant focus on Tamil and Sikh diasporas in Southeast Asia and contributes to a growing body of scholarship that disaggregates the “Indian” category in colonial and postcolonial contexts. It is a methodologically rigorous and empirically rich work that will interest historians of migration, labour, and the Indian Ocean world. Soumyadeep Guha is a third-year graduate student in the History Department at the State University of New York, Binghamton, with research interests in Agrarian History, the History of Science and Technology, and Global History, focusing on 19th and 20th century India. His MA dissertation, War, Science and Survival Technologies: The Politics of Nutrition and Agriculture in Late Colonial India, explored how wartime imperatives shaped scientific and agricultural policy during the Second World War in India. Currently, his working on his PhD dissertation on the histories of rice and its production in late colonial and early post-colonial Bengal, examining the entangled trajectories of agrarian change, scientific knowledge, and state-making. Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices Support our show by becoming a premium member! https://newbooksnetwork.supportingcast.fm/south-asian-studies

Gazi Mizanur Rahman's In the Malay World: A Spatial History of a Bengali Transnational Community (Cambridge University Press, 2024) offers the first sustained historical study of Bengali migration to British Malaya from the mid-nineteenth century to the late twentieth. Drawing on archival research in South and Southeast Asia, as well as oral histories and travel accounts, Rahman reconstructs the formation of a transnational Bengali presence that has been largely overlooked in the broader literature on Indian migration. The book argues that Bengali migrants—across class, religion, and occupation—constituted a distinct group within the South Asian diaspora in the Malay world. Colonial administrators often reduced them to the generic category of “Indian,” but Bengalis in Malaya included plantation workers, lascars, domestic servants, professionals, and traders. They moved through varied migration routes and formed diverse community institutions, including mosques, cultural associations, and legal aid networks. Rahman introduces the concept of “space-making” to show how Bengali migrants created social, institutional, and urban spaces that allowed them to adapt and persist in new settings. These spaces were not only material (homes, neighbourhoods, workplaces) but also relational, sustained by kinship ties, religious practice, and civic engagement. Particularly important are the chapters on Bengali medical professionals and maritime labour, which demonstrate how this group contributed to colonial infrastructure while navigating systemic racial and occupational hierarchies. The book also engages with the postcolonial period, tracing the arrival of Bangladeshi workers in the 1980s and 1990s and the new forms of marginality they encountered. These later migrants, often undocumented or temporary, faced challenges similar to those of their predecessors but within different political and economic regimes. Rahman's study challenges the dominant focus on Tamil and Sikh diasporas in Southeast Asia and contributes to a growing body of scholarship that disaggregates the “Indian” category in colonial and postcolonial contexts. It is a methodologically rigorous and empirically rich work that will interest historians of migration, labour, and the Indian Ocean world. Soumyadeep Guha is a third-year graduate student in the History Department at the State University of New York, Binghamton, with research interests in Agrarian History, the History of Science and Technology, and Global History, focusing on 19th and 20th century India. His MA dissertation, War, Science and Survival Technologies: The Politics of Nutrition and Agriculture in Late Colonial India, explored how wartime imperatives shaped scientific and agricultural policy during the Second World War in India. Currently, his working on his PhD dissertation on the histories of rice and its production in late colonial and early post-colonial Bengal, examining the entangled trajectories of agrarian change, scientific knowledge, and state-making. Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices Support our show by becoming a premium member! https://newbooksnetwork.supportingcast.fm/geography

Pa smo dobili, kar smo iskali. Tako dolgo smo na pol paranoični vsakemu malo bolj nenavadnemu dogodku kot vzrok obesili teorijo zarote, da so sedaj, ko se nenavadni dogodki vrstijo eden za drugim, teorije zarote povsem izgubile kredibilnost. Z drugimi besedami, iz nekdanjega medijskega slogana, ki je bil neuradna himna teorij zarote "Kaj pa, če je vse res", smo prišli pod nov moto: "Vse je res!" Kje so teorije zarote, kot jih človek potrebuje? Ni jih in ni jih bilo, ko je bivši Dončićev klub kompenziral izgubo tako, da je zmagal v loteriji nabora, čeprav je imel komaj odstotek možnosti, in ni jih, ko je večina Evrope glasovala za izraelsko pesem na Evroviziji. O Evroviziji torej.Strinjamo se okoli prvega aksioma Evrovizije, ki govori o tem, da med evrovizijskim cirkusom glasba ni pomembna. Ali če smo bolj specifični; geostrateški položaj sveta, sosedski odnosi, spolne preference, koreografije, denar, moda, turizem in seveda evropska televizijska politika so pomembnejši kot glasba. Če kdo celo poje, je fino, če ne, pa je tudi OK. S tega stališča letošnja Evrovizija ni bila nobena izjema; vse drugo pred glasbo, na prvem mestu pa seveda glasovanje, ki je Izraelu prineslo največ glasov evropskega občinstva.                     Izraelci imajo ljubezensko razmerje z evropskim glasbenim občinstvom. Že leta 2018 so dosegli rekordno število glasov s takrat še posebej abotno poskočnico, lani so bili po številu glasov občinstva drugi za Hrvaško, letos pa prvi. Komentarjev na letošnji rezultat je ogromno, ampak ker se jih večina odvija v razvedrilnih rubrikah spletnih in elektronskih medijev, so komentarji kot komentatorji – simpatični in igrivi. Če pa kdo komentira bolj zares, takoj zapade v rove teorij zarote. Tako bomo poskusili z zarotniško, a vendar simpatično teorijo.                      Že lani so se Izraelci odločili zbrisati Palestince z obličja Zemlje. Z brisanjem z obličja Zemlje imajo namreč tisočletne izkušnje in kar so drugi trenirali na njih, zdaj oni izvajajo na drugih. Ko enkrat osvojiš princip, je implementacija enostavna. Kakorkoli: javno mnenje je v vojni pomembnejše od pušk in bomb; to je znana resnica, dokazana v teh tisočletjih nasilja in krvi. In ni ga večjega uspeha, kot če se agresor, ali pač genocidneš v tem primeru, pokaže kot civiliziran in družbeno sprejemljiv. Boljše priložnosti, kot je množično evropsko glasovanje, skoraj referendum, ni! Rezultat glasovanja pokaže, da tako prebivalstvo kot naša evropska krovna televizijska organizacija z veseljem zamahnemo z roko, pomežiknemo in samo tisti najbolj zategnjeni naredijo »Ti, ti, ti«, vsi ostali pa smo navdušeni, ker imajo Izraelci spevno pesmico. Ter glasujemo za njih, ker je naš glas pomembnejši od trupel v Gazi. Za Izrael je največje število glasov evropskega občinstva strateška zmaga, ki jim je ne morejo izglasovati ne njihova vojska, ne Mosad in ne vsemogoče ameriške marketinške agencije. Ampak zdaj protizarotniški agenti svetovnih medijev vzkliknejo: "I, kako bi pa naj Izraelci to storili? Telefonsko glasovanje je namreč najbolj verodostojen in varen način neposredne demokracije, kar jih pozna vesolje!" Ter nas, ki razmišljamo heretično, vržejo v temne kleti teoretičnih zarotnikov. Ampak tudi naivni pisun, ki so mu vohunske metode znane le od agenta 007, dobi idejo ali dve, kako lahko zmanipuliraš telefonsko glasovanje ... Najprej že na osnovi genialne ideje evropskih televizijcev, ki so jih evropski telekomunikacijski baroni prepričali, da bi bilo modro dovoliti z ene telefonske številke glasovati dvajsetkrat. Tako evropski telekomi posameznega evrovizijskega navdušenca potencialno pomolzejo dvajsetkrat. Ob tem pa so se televizijci zavarovali s klavzulo, po kateri ni treba razkriti absolutnega števila glasov. Le število točk, ki jih izračuna bog ve kateri umetnointeligenčni algoritem … In izraelskim agentom ni treba drugega, kot zbrati recimo 10 000 evropskih enajstošolnikov, jim stisniti vsakemu po dvajset evrov, in "voilà": 200 000 glasov. Ampak ker, resnici na ljubo, nismo ravno opazili pravovernih judov, kako se smukajo okoli Kraljev ulice, so morali uporabiti nekaj drugega. In tudi na to ima v espionaži izveden pisec odgovor. Izraelci so razvili Pegasusa, ki ga na Slovenskem prevajamo kot Pegaz. Gre za nabor programskih orodij, ki jih množično kupujejo in istočasno nakup zanikajo vse svetovne vlade. Orodje, ki mu je prisluškovati vašemu mobilnemu telefonu preprosto, kot otroku vreči kamen, je menda tako izpopolnjeno, da so se državne skrivnosti v sramu poskrile v arhive, saj jih Pegasus razgali, še preden uspejo postati skrivnosti. Hočemo povedati, da je izraelskemu vohunskemu programu – ki je globalni hit in ima v opisu osnovnih nalog prisluškovanje telefonom in manipuliranje z rezultati – liričnemu sopranu izpod sionskega griča priskrbeti nekaj milijonov glasov mačji kašelj. Ne namigujemo torej, da so Izraelci ponaredili glasovanje ob letošnji Pesmi Evrovizije, temveč trdimo, da so Izraelci ponaredili letošnje glasovanje ob Pesmi Evrovizije. Obstaja tudi dokaz, ko se je Pegasus v torek še malo lovil. Če si na Norveškem v predizboru glasoval za Hrvaško pod št. 14, si dobil povratni sms, ki se ti je zahvalil, da si glasoval za Izrael. Seveda pa sta transparentni in vsega zaupanja vredni ter niti slučajno od izraelske firme sponzorirani organizaciji, kot sta EBU in njihov telekomunikacijski partner, povedali, da je šlo samo za manjšo napakico, ki na rezultat glasovanja ni vplivala. Če parafraziramo uspešen slovenski evrovizijski ekvivalent: "Ja, pa ja de." Moramo pa, k temu nas zavezuje novinarski kodeks, preučiti še druge možnosti. Predvsem tisto, po kateri pa bi se v Evropi resnično našlo toliko navdušencev nad izraelsko pesmico, ki bi zavrgli moralne dileme ob Gazi ter glasovali z logiko, da je zabavna glasba pač pomembnejša od genocida. Če je tako, se Evropa nenadoma ne zdi več prijazno področje za bivanje in se bo treba počasi ozirati za čim drugim.                      Obstaja pa še tretja možnost. Da je bila Evropejcem izraelska skladba, oziroma katerakoli evrovizijska, če smo že pri tem, kot glasbena kompozicija resnično všeč … Da je evropski glasbeni okus pač takšen … V tem primeru pa moramo resignirano in prizadeto ugotoviti, da smo se kolektivno ponečedili na temeljni kamen evropskega popa, ki so ga pred dobrimi šestdesetimi leti postavili John, George, Paul in Ringo.  

Izraelska vojska dan po napovedi o širitvi vojaške ofenzive v Gazi nadaljuje napade v enklavi. Tam je bilo ponoči in zjutraj ubitih najmanj 78 ljudi, najmanj 36 smrtnih žrtev je terjal zračni napad na zatočišča razseljenih Palestincev v al-Mawasiju na jugu enklave. Več evropskih držav je izrazilo zaskrbljenost nad najnovejšo širitvijo izraelske ofenzive, h končanju napadov na palestinsko enklavo so v sklepni izjavi pozvali tudi voditelji na včerajšnjem zasedanju Arabske lige v Bagdadu. Drugi poudarki oddaje: - Papež Leon Štirinajsti z današnjo umestitveno mašo uradno začenja pontifikat. - V Mariboru zaznamovali 34-to obletnico pekrskih dogodkov. - Zmagovalka letošnje Evrovizije je Avstrija.

Papež Leon XIV. je pred zbrano množico na Trgu svetega Petra prejel papeške insignije in uradno začel pontifikat. Novi vodja katoličanov se je v nagovoru zavzel za enotno cerkev, ki bi delovala za svetovni mir. Pudaril je, da je še vedno preveč razdora in ran, ki jih povzročajo sovraštvo, nasilje, predsodki in strah pred drugačnostjo. V Vatikanu se je zbralo več sto tisoč vernikov ter številni tuji voditelji. Med njimi je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki ga je papež sprejel na avdienci. Ostali poudarki oddaje: Ukrajina Rusiji očita najobsežnejši napad z droni od začetka vojne; v Gazi danes ubitih že več kot 100 Palestincev. V Romuniji in na Poljskem volijo predsednika. Na Hrvaškem potekajo lokalne volitve, ki bi sodeč po anketah ponekod lahko prinesle spremembe. 15 slovenskih podjetij bo na Kitajskem, ki ima vse večje težnje po vlaganju v Uniji, skušalo našo državo predstaviti kot privlačno investicijsko destinacijo

Včerajšnja neposredna pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo v Carigradu niso prinesla napredka pri sklenitvi prekinitve ognja - ruske sile po ukrajinskih navedbah nadaljujejo napade. Ameriški predsednik Donald Trump pa je za ameriške medije napovedal, da se bo po vsej verjetnosti dogovoril za srečanje z ruskim voditeljem. Drugi poudarki oddaje: - Izrael napovedal začetek nove vojaške operacije v Gazi. - Socialni partnerji bodo pogajanja glede urejanja trga dela nadaljevali prihodnji teden. - V Radencih 43-ič Maraton treh src.

Izrael je danes potrdil, da je z okrepljenimi napadi, ki so od četrtka terjali več kot 300 žrtev, začel novo ofenzivo v Gazi. Cilj ofenzive je dolgoročno zavzetje skoraj celotne enklave. Kljub silovitim napadom in stradanju civilistov je palestinsko gibanje Hamas sporočilo, da v Dohi potekajo pogovori med stranema o pogojih za premirje. Medtem pa naj bi Washington, po poročanju ameriških medijev, pripravljal načrt za trajno preselitev milijona Palestincev iz Gaze v Libijo. Na vrhu Arabske lige v Bagdadu pozivajo h koncu vojne in rešitvi konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Rusija na pogajanjih o premirju od Kijeva zahtevala umik sil iz štirih ukrajinskih regij. - Začenjajo se tedni ljubiteljske kulture, ki do začetka junija ponujajo več kot 100 dogodkov. - Kajakaš Martin Srabotnik bronast na evropskem prvenstvu v slalomu na na divjih vodah v Parizu.

A Samagam was held at Gurdwara Shaheed Singh in village Panjwar near Bhikhiwind on 6 May 2029, Sikh Siyasat editor Parmjeet Singh Gazi talked about current situation of India Pakistan escalation and the Sikhs.

Slovenija bo izdatke za obrambo letos zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda. V teh negotovih časih moramo poskrbeti za varnost, je zatrdil premier Robert Golob. Druge teme: - Orožje preglasilo diplomacijo. Novi napadi v Ukrajini in Gazi, obstreljevanje na indijsko-pakistanski meji. - Iskanje novega papeža: iz dimnika nad Sikstinsko kapelo tudi danes črn dim; novo glasovanje ta popoldan. - Visoka globa Bruslja: Slovenija je predolgo odlašala s sanacijo odlagališča nezakonitih odpadkov v Búkovžlaku.

Do referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetniške dosežke je še 6 dni, kampanja se konča v petek opolnoči. Doslej ni bilo pestrega predreferendumskega dogajanja, organizatorji kampanje so najbolj dejavni na družbenih omrežjih. Na Radiu Slovenija bo predreferendumsko soočenje v sredo. To je tudi dan, do katerega morajo vsi, ki želijo na dan glasovanja glasovati na volišču v drugem okraju oziroma tako imenovanem volišču Omnia, to sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik. V Ljubljani bo predčasno glasovanje - to bo od torka do četrtka - ter volišče Omnia tokrat v veliki dvorani hale Tivoli. V Državni volilni komisiji opozarjajo na časovno stisko za izvedbo volilnih opravil, kar je posledica velikonočnih in prvomajskih praznikov. Izziv je tudi popolnitev volilnih odborov, ki na voliščih skrbijo za izvedbo glasovanja. V oddaji tudi: - Izraelski varnostni kabinet odobril postopno širjenje ofenzive v Gazi. Netanjahu napovedal tudi odločno ukrepanje proti hutijevcem. - Romunija bo dobila novega predsednika v drugem krogu volitev, ki bo čez dva tedna. - Končalo se je devetdnevno žalovanje za papežem Frančiškom; pred sredinim začetkom konklava kardinali še dva dni na kongregacijah.

Kljub pritiskom, pozivom in ogorčenju mednarodne skupnosti nič ne kaže na izboljšanje razmer v Gazi. Izraelski napadi se nadaljujejo, svoj davek pa vse bolj terja predvsem blokada dobav človekoljubne pomoči. Iz enklave poročajo, da je zaradi stradanja umrlo na desetine ljudi, predvsem so ogroženi otroci in oboleli. Druge teme: - Romuni po razveljavitvi lanskih rezultatov znova volijo predsednika - Kijev ponoči tarča napadov, premirje ob 9. maju ostaja v negotovosti - Sveženj kmetijskih zakonov po številnih popravkih v usklajevanju

Četrta veja oblasti je ogrožena, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo stanovske organizacije. Glavni izziv ostajajo nižanje stroškov in odpuščanja, ki neizogibno vodijo v preobremenjenost in slabšanje kakovosti novinarskega dela, predvsem na terenu. Druge teme: - Predlog ameriškega proračuna z novimi obsežnimi rezi, razen v obrambo - Izrael naj bi načrtoval širitev ofenzive v Gazi, blizu tudi dogovor o humanitarnih dobavah - V pričakovanju nove uspešne turistične sezone v Sloveniji iskanje višje dodane vrednosti

Slovenija kot edina članica Evropske unije praznik dela zaznamuje z dvema prostima dnevoma. Med temami, ki so bile letos v ospredju nagovorov in poslanic ob prazniku, so tudi spremembe pokojninske zakonodaje. V sindikatih pravijo, da so mladi, ki vstopajo na trg dela, glede prihodnosti pesimistični. Druge teme: - Slovenija na Meddržavnem sodišču v Haagu poudarila nujnost dostave človekoljubne pomoči Gazi. - Prihajajo novosti pri rabi obnovljivih virov energije. - Opoldne zagorela streha Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, poškodovanih ni.

Kristjani po vsem svetu danes zaznamujejo veliko noč, njihov največji praznik. Po cerkvah bodo potekale velikonočne maše in bogoslužja. Množico vernikov pričakujejo v Vatikanu, kjer bo papežev delegat, kardinal Angelo Comastri, podelil tradicionalni velikonočni blagoslov. Na velikonočno jutro pa se bodo po običaju mnogi v krogu družine zbrali ob velikonočnem zajtrku. Ostali poudarki oddaje: - Po razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini Kijev poroča o nadaljevanju spopadov. - Izrael napoveduje okrepitev pritiska na palestinsko gibanje Hamas v Gazi. - V slovenski Istri se povečuje zavedanje o nujnosti preventivnih akcij pred požari.

Združene države in Evropska unija lahko dosežejo carinski dogovor, sta v Beli hiši soglašala ameriški predsednik Donald Trump in italijanska premierka Giorgia Meloni. Ta je obljubila dodatne naložbe na ameriških tleh. Carinska negotovost že vpliva na evropske trge. Ostali poudarki oddaji: Hamas je sinoči zavrnil predlog za prekinitev ognja v Gazi, češ da si ga je izraelska vlada samovoljno prikrojila. Hrvatje se pripravljajo na lokalne volitve. Volilci razpeti med desno vlado in levičarskim predsednikom. Na današnji véliki petek v spomin na Jezusovo smrt za kristjane velja strogi post.