Podcasts about gazi

V izraelski prestolnici Tel Aviv so se sinoči zbrali protestniki, ki nasprotujejo politiki vlade premierja Benjamina Netanjahuja v Gazi. Zahtevajo, da vlada poskrbi za izpustitev preostalih talcev Hamasa, namesto da širi vojno proti prebivalstvu enklave. Po podatkih izraelskih obveščevalcev je živih le še 20 od 58 talcev, ki še niso bili izpuščeni. Izpuščena talka je ob tem povedala, da so ji med njenim ujetništvom največjo nevarnost predstavljali izraelski raketni napadi. V oddaji tudi o tem: - Venezuelska vlada pred volitvami aretirala več opozicijskih politikov. - Air Tractorji pripravljeni na letošnjo požarno sezono. - Zlata palma v Cannesu iranskemu filmu Preprosta nesreča.

Evropska unija bo pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom, je napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. Po njenih besedah so se zato odločili zaradi nevzdržnih razmer v Gazi zaradi blokade dostave humanitarne pomoči. Slovenija, ki je bila med pobudnicami revizije, razmišlja o morebitni uvedbi ukrepov proti judovski državi, je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija po ameriškem zgledu odpravila gospodarske sankcije proti Siriji. - Pred Državnim zborom med drugim predlog zakona o psihoterapevtki dejavnosti. - Namiznoteniški igralec Darko Jorgić popoldne v četrtfinalu svetovnega prvenstva v Dohi.

Gazi Mizanur Rahman's In the Malay World: A Spatial History of a Bengali Transnational Community (Cambridge University Press, 2024) offers the first sustained historical study of Bengali migration to British Malaya from the mid-nineteenth century to the late twentieth. Drawing on archival research in South and Southeast Asia, as well as oral histories and travel accounts, Rahman reconstructs the formation of a transnational Bengali presence that has been largely overlooked in the broader literature on Indian migration. The book argues that Bengali migrants—across class, religion, and occupation—constituted a distinct group within the South Asian diaspora in the Malay world. Colonial administrators often reduced them to the generic category of “Indian,” but Bengalis in Malaya included plantation workers, lascars, domestic servants, professionals, and traders. They moved through varied migration routes and formed diverse community institutions, including mosques, cultural associations, and legal aid networks. Rahman introduces the concept of “space-making” to show how Bengali migrants created social, institutional, and urban spaces that allowed them to adapt and persist in new settings. These spaces were not only material (homes, neighbourhoods, workplaces) but also relational, sustained by kinship ties, religious practice, and civic engagement. Particularly important are the chapters on Bengali medical professionals and maritime labour, which demonstrate how this group contributed to colonial infrastructure while navigating systemic racial and occupational hierarchies. The book also engages with the postcolonial period, tracing the arrival of Bangladeshi workers in the 1980s and 1990s and the new forms of marginality they encountered. These later migrants, often undocumented or temporary, faced challenges similar to those of their predecessors but within different political and economic regimes. Rahman's study challenges the dominant focus on Tamil and Sikh diasporas in Southeast Asia and contributes to a growing body of scholarship that disaggregates the “Indian” category in colonial and postcolonial contexts. It is a methodologically rigorous and empirically rich work that will interest historians of migration, labour, and the Indian Ocean world. Soumyadeep Guha is a third-year graduate student in the History Department at the State University of New York, Binghamton, with research interests in Agrarian History, the History of Science and Technology, and Global History, focusing on 19th and 20th century India. His MA dissertation, War, Science and Survival Technologies: The Politics of Nutrition and Agriculture in Late Colonial India, explored how wartime imperatives shaped scientific and agricultural policy during the Second World War in India. Currently, his working on his PhD dissertation on the histories of rice and its production in late colonial and early post-colonial Bengal, examining the entangled trajectories of agrarian change, scientific knowledge, and state-making. Support our show by becoming a premium member! https://newbooksnetwork.supportingcast.fm/southeast-asian-studies

Gazi Mizanur Rahman's In the Malay World: A Spatial History of a Bengali Transnational Community (Cambridge University Press, 2024) offers the first sustained historical study of Bengali migration to British Malaya from the mid-nineteenth century to the late twentieth. Drawing on archival research in South and Southeast Asia, as well as oral histories and travel accounts, Rahman reconstructs the formation of a transnational Bengali presence that has been largely overlooked in the broader literature on Indian migration. The book argues that Bengali migrants—across class, religion, and occupation—constituted a distinct group within the South Asian diaspora in the Malay world. Colonial administrators often reduced them to the generic category of “Indian,” but Bengalis in Malaya included plantation workers, lascars, domestic servants, professionals, and traders. They moved through varied migration routes and formed diverse community institutions, including mosques, cultural associations, and legal aid networks. Rahman introduces the concept of “space-making” to show how Bengali migrants created social, institutional, and urban spaces that allowed them to adapt and persist in new settings. These spaces were not only material (homes, neighbourhoods, workplaces) but also relational, sustained by kinship ties, religious practice, and civic engagement. Particularly important are the chapters on Bengali medical professionals and maritime labour, which demonstrate how this group contributed to colonial infrastructure while navigating systemic racial and occupational hierarchies. The book also engages with the postcolonial period, tracing the arrival of Bangladeshi workers in the 1980s and 1990s and the new forms of marginality they encountered. These later migrants, often undocumented or temporary, faced challenges similar to those of their predecessors but within different political and economic regimes. Rahman's study challenges the dominant focus on Tamil and Sikh diasporas in Southeast Asia and contributes to a growing body of scholarship that disaggregates the “Indian” category in colonial and postcolonial contexts. It is a methodologically rigorous and empirically rich work that will interest historians of migration, labour, and the Indian Ocean world. Soumyadeep Guha is a third-year graduate student in the History Department at the State University of New York, Binghamton, with research interests in Agrarian History, the History of Science and Technology, and Global History, focusing on 19th and 20th century India. His MA dissertation, War, Science and Survival Technologies: The Politics of Nutrition and Agriculture in Late Colonial India, explored how wartime imperatives shaped scientific and agricultural policy during the Second World War in India. Currently, his working on his PhD dissertation on the histories of rice and its production in late colonial and early post-colonial Bengal, examining the entangled trajectories of agrarian change, scientific knowledge, and state-making. Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices Support our show by becoming a premium member! https://newbooksnetwork.supportingcast.fm/south-asian-studies

Ob vse hujših razmerah v Gazi, kjer je bilo od jutra v izraelskih napadih ubitih več kot 70 ljudi, svetovna javnost krepi pritisk na Tel Aviv. Ta je sicer danes odobril vstop v enklavo 100-im tovornjakom s pomočjo. Britanske oblasti so medtem prekinile pogajanja z Judovsko državo o sporazumu o prosti trgovini in uvedle nove sankcije proti nezakonitim naseljencem na Zahodnem bregu. Druge teme: - Po navedbah Unicefa vsak 4-ti otrok in mladostnik doživi obliko duševne stiske. Prvi korak k rešitvi je pogovor. - Ob svetovnem dnevu meroslovja v ospredju tako znanstvene raziskave kot vsakodnevne meritve. - Zapori po zagotovilih uprave za izvrševanje kazenskih sankcij varni.

Bu söz, Atatürk'ün 1936 yılında kadim dostu Afet İnan'a söylediği ve onun notlarında yer alan önemli ifadelerden biridir. Gazi, bu sözle kültürün, yeni kurulan Türkiye Cumhuriyeti devletinin sadece bir entelektüel süsü değil, varoluşunun ve geleceğinin en temel unsuru olduğunu vurgulamış. Kültürün, bir milletin kimliğini, değerlerini, ilerlemesini ve bağımsızlığını şekillendiren asli bir güç olduğuna işaret etmiş.

Svetovna javnost stopnjuje pritisk na Izrael zaradi preprečevanja dostave človekoljubne pomoči v Gazo in širitve kopenske ofenzive v enklavi. Združeni narodi opozarjajo, da bi v Gazi brez pomoči lahko v prihodnjih dveh dneh umrlo 14 tisoč dojenčkov. Izraelske oblasti sicer navajajo, da so danes odobrile vstop v obkoljeno enklavo 93-im tovornjakom z mednarodno pomočjo.

Posvečamo se predstavi Inkubator, Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti. V Slovenskem mladinskem gledališču so jo pripravili z režiserjem Oliverjem Frljićem, ki je v tem gledališču že režiral nekatere odmevne predstave. Izhodišče za predstavo je televizijska podoba nedonošenčkov, ki so nagneteni skupaj, da bi jim bilo toplo, saj je v bolnišnici Al Shifa v Gazi zmanjkalo goriva, agregati so se ustavili in inkubatorji niso več delovali. Ustvarjalci: režiser Oliver Frljić, dramaturg Goran Injac ter igralke in igralec Draga Potočnjak, Lina Akif, Daša Doberšek in Blaž Šef, so spregovorili o temah, procesu uprizoritve in širšem kontekstu nastanka predstave. Vabimo vas k poslušanju! foto: Matej Povše, mladinsko.com

Izraelska vojska dan po napovedi o širitvi vojaške ofenzive v Gazi nadaljuje napade v enklavi. Tam je bilo ponoči in zjutraj ubitih najmanj 78 ljudi, najmanj 36 smrtnih žrtev je terjal zračni napad na zatočišča razseljenih Palestincev v al-Mawasiju na jugu enklave. Več evropskih držav je izrazilo zaskrbljenost nad najnovejšo širitvijo izraelske ofenzive, h končanju napadov na palestinsko enklavo so v sklepni izjavi pozvali tudi voditelji na včerajšnjem zasedanju Arabske lige v Bagdadu. Drugi poudarki oddaje: - Papež Leon Štirinajsti z današnjo umestitveno mašo uradno začenja pontifikat. - V Mariboru zaznamovali 34-to obletnico pekrskih dogodkov. - Zmagovalka letošnje Evrovizije je Avstrija.

Papež Leon XIV. je pred zbrano množico na Trgu svetega Petra prejel papeške insignije in uradno začel pontifikat. Novi vodja katoličanov se je v nagovoru zavzel za enotno cerkev, ki bi delovala za svetovni mir. Pudaril je, da je še vedno preveč razdora in ran, ki jih povzročajo sovraštvo, nasilje, predsodki in strah pred drugačnostjo. V Vatikanu se je zbralo več sto tisoč vernikov ter številni tuji voditelji. Med njimi je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki ga je papež sprejel na avdienci. Ostali poudarki oddaje: Ukrajina Rusiji očita najobsežnejši napad z droni od začetka vojne; v Gazi danes ubitih že več kot 100 Palestincev. V Romuniji in na Poljskem volijo predsednika. Na Hrvaškem potekajo lokalne volitve, ki bi sodeč po anketah ponekod lahko prinesle spremembe. 15 slovenskih podjetij bo na Kitajskem, ki ima vse večje težnje po vlaganju v Uniji, skušalo našo državo predstaviti kot privlačno investicijsko destinacijo

Pogajanja o premierju med Izraelom in Hamasom se ne premaknejo z mrtve točke, izraelska vojska pa je po več dneh silovitega bombardiranja začela tudi novo obsežno kopensko ofenzivo v Gazi. Izraelski premier Netanjahu je že pred dnevi dejal, da njihove sile tokrat ne bodo napadle in se nato umaknile, kar bi lahko pomenilo vojaško okupacijo enklave za nedoločen čas. Drugi poudarki oddaje: - Novi papež ob uradnem začetku pontifikata obsodil izkoriščanje narave in revnih -16 odstotkov delovno aktivnih pri nas je tujcev. Njihovo tveganje revščine kar dvakrat večje od domačih državljanov. - Po padcu in smoli z okvaro kolesa Primož Roglič na dirki po Italiji za vodilnim zaostaja več kot 2 minuti

Včerajšnja neposredna pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo v Carigradu niso prinesla napredka pri sklenitvi prekinitve ognja - ruske sile po ukrajinskih navedbah nadaljujejo napade. Ameriški predsednik Donald Trump pa je za ameriške medije napovedal, da se bo po vsej verjetnosti dogovoril za srečanje z ruskim voditeljem. Drugi poudarki oddaje: - Izrael napovedal začetek nove vojaške operacije v Gazi. - Socialni partnerji bodo pogajanja glede urejanja trga dela nadaljevali prihodnji teden. - V Radencih 43-ič Maraton treh src.

Izrael je danes potrdil, da je z okrepljenimi napadi, ki so od četrtka terjali več kot 300 žrtev, začel novo ofenzivo v Gazi. Cilj ofenzive je dolgoročno zavzetje skoraj celotne enklave. Kljub silovitim napadom in stradanju civilistov je palestinsko gibanje Hamas sporočilo, da v Dohi potekajo pogovori med stranema o pogojih za premirje. Medtem pa naj bi Washington, po poročanju ameriških medijev, pripravljal načrt za trajno preselitev milijona Palestincev iz Gaze v Libijo. Na vrhu Arabske lige v Bagdadu pozivajo h koncu vojne in rešitvi konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Rusija na pogajanjih o premirju od Kijeva zahtevala umik sil iz štirih ukrajinskih regij. - Začenjajo se tedni ljubiteljske kulture, ki do začetka junija ponujajo več kot 100 dogodkov. - Kajakaš Martin Srabotnik bronast na evropskem prvenstvu v slalomu na na divjih vodah v Parizu.

Izraelska vojska je potrdila, da je začela novo ofenzivo na območju Gaze. Samo danes je bilo ubitih najmanj 66 Palestincev, od četrtka pa skupno več kot 300. Kljub okrepitvi spopadov sta Izrael in Hamas danes v Katarju prek posrednikov začela nov krog pogajanj.

Ob začetku novega kroga pogajanj za končanje vojne v Gazi je Izrael potrdil novo ofenzivo v enklavi. Samo danes je bilo ubitih najmanj 66 Palestincev, od četrtka pa skupno več kot 300. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutteres je izrazil zaskrbljenost nad širitvijo izraelske ofenzive, obregnil se je tudi ob sporni izraelski načrt razdeljevanja pomoči v Gazi. Poudaril je, da Združeni narodi ne bodo sodelovali v nobeni operaciji, ki ne spoštuje mednarodnega prava in načel človečnosti, nepristranskosti, neodvisnosti in nevtralnosti. Ostali poudarki oddaje: Trump v ponedeljek po telefonu ločeno s Putinom in Zelenskim o končanju vojne v Ukrajini Zakon o psihoterapevtski dejavnosti še naprej razdvaja. Zdravstvo poziva k umiku predloga, psihoterapevti in pacienti so za Kanuist Žiga Lin Hočevar na evropskem prvenstvu v Parizu bronast, nogometaši Olimpije novi državni prvaki

Ameriški predsednik Donald Trump je prispel v Rijad, kjer začenja svojo prvo večjo turnejo po vrnitvi v Belo hišo. Po pričakovanjih se bo Trump, ki bo obiskal tudi Združene arabske emirate in Katar, osredotočil na krepitev sodelovanja na področju trgovine in naložb, govor pa bo tudi o mednarodnopolitičnih vprašanjih. Razpravljali naj bi o prekinitvi ognja v Gazi in pogovorih med o normalizaciji razmer. Trumpova turneja utegne prinesti korak naprej tudi v luči rusko-ukrajinske vojne. Drugi poudarki oddaje: Bosta Moskva in Kijev v četrtek vendarle sedla za pogajalsko mizo? Geodetska uprava na podlagi posodobljenih modelov začela objavo novih vrednosti nepremičnin. Ameriška platforma za prevoze Uber bo pri nas začela delovati predvidoma čez teden dni.

V teh dneh se zdi, da še bolj kot ponavadi vsi le čakamo. Nestrpno smo čakali, kdaj se bo iz dimnika nad Sikstinsko kapelo v Vatikanu pokadil dim. S strahom čakamo, kaj bo prineslo napenjanje mišic dveh sosed z jedrskim orožjem, Indije in Pakistana. Zgolj čakamo, kaj še lahko stori izraelska vojska v Gazi. Vemo pa, kaj se je zgodilo v preteklosti, recimo pred 80 leti, a se iz zgodovine bolj slabo učimo.

A Samagam was held at Gurdwara Shaheed Singh in village Panjwar near Bhikhiwind on 6 May 2029, Sikh Siyasat editor Parmjeet Singh Gazi talked about current situation of India Pakistan escalation and the Sikhs.

Slovenija bo izdatke za obrambo letos zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda. V teh negotovih časih moramo poskrbeti za varnost, je zatrdil premier Robert Golob. Druge teme: - Orožje preglasilo diplomacijo. Novi napadi v Ukrajini in Gazi, obstreljevanje na indijsko-pakistanski meji. - Iskanje novega papeža: iz dimnika nad Sikstinsko kapelo tudi danes črn dim; novo glasovanje ta popoldan. - Visoka globa Bruslja: Slovenija je predolgo odlašala s sanacijo odlagališča nezakonitih odpadkov v Búkovžlaku.

Do referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetniške dosežke je še 6 dni, kampanja se konča v petek opolnoči. Doslej ni bilo pestrega predreferendumskega dogajanja, organizatorji kampanje so najbolj dejavni na družbenih omrežjih. Na Radiu Slovenija bo predreferendumsko soočenje v sredo. To je tudi dan, do katerega morajo vsi, ki želijo na dan glasovanja glasovati na volišču v drugem okraju oziroma tako imenovanem volišču Omnia, to sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik. V Ljubljani bo predčasno glasovanje - to bo od torka do četrtka - ter volišče Omnia tokrat v veliki dvorani hale Tivoli. V Državni volilni komisiji opozarjajo na časovno stisko za izvedbo volilnih opravil, kar je posledica velikonočnih in prvomajskih praznikov. Izziv je tudi popolnitev volilnih odborov, ki na voliščih skrbijo za izvedbo glasovanja. V oddaji tudi: - Izraelski varnostni kabinet odobril postopno širjenje ofenzive v Gazi. Netanjahu napovedal tudi odločno ukrepanje proti hutijevcem. - Romunija bo dobila novega predsednika v drugem krogu volitev, ki bo čez dva tedna. - Končalo se je devetdnevno žalovanje za papežem Frančiškom; pred sredinim začetkom konklava kardinali še dva dni na kongregacijah.

Izraelska vojska načrtuje vnovično širitev operacij v Gazi. Odločitev je sinoči sprejel varnostni kabinet, danes je to potrdil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Za ta namen so že vpoklicali več tisoč rezervistov, ofenziva pa bi se lahko začela prihodnji teden, po koncu obiska ameriškega predsednika Donalda Trumpa v regiji. V izraelskih napadih na Gazo je bilo medtem danes ubitih več kot 50 ljudi.

Odločitev izraelskega varnostnega kabineta, da odobri razširitev ofenzive v Gazi, spremljajo številni zaskrbljeni odzivi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem pojasnil, da bo šlo za intenzivno vojaško operacijo, in dejal, da bodo Palestince v enklavi preseljevali zaradi njihove varnosti. Druge teme: - Zaradi obilnih padavin so v Cerknem sprožili sireno za splošno nevarnost. - Na ministrstvu za zdravje zanikajo očitke o domnevni prilagojenosti razpisa za e-karton. - V brežiški bolnišnici opozorili na pomen babištva.

Kljub pritiskom, pozivom in ogorčenju mednarodne skupnosti nič ne kaže na izboljšanje razmer v Gazi. Izraelski napadi se nadaljujejo, svoj davek pa vse bolj terja predvsem blokada dobav človekoljubne pomoči. Iz enklave poročajo, da je zaradi stradanja umrlo na desetine ljudi, predvsem so ogroženi otroci in oboleli. Druge teme: - Romuni po razveljavitvi lanskih rezultatov znova volijo predsednika - Kijev ponoči tarča napadov, premirje ob 9. maju ostaja v negotovosti - Sveženj kmetijskih zakonov po številnih popravkih v usklajevanju

Izraelske oblasti so napovedale odločen odgovor na napad jemenskih hutijevcev, ki so davi z balistično raketo zadeli območje mednarodnega letališča Ben Gurion v središču Izraela. Jemenski uporniki so prevzeli odgovornost za napad in sporočili, da so ga izvedli v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi. Večje škode ni bilo, poročajo o več ranjenih. Številne letalske družbe so medtem odpovedale svoje lete v Izrael.

Četrta veja oblasti je ogrožena, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo stanovske organizacije. Glavni izziv ostajajo nižanje stroškov in odpuščanja, ki neizogibno vodijo v preobremenjenost in slabšanje kakovosti novinarskega dela, predvsem na terenu. Druge teme: - Predlog ameriškega proračuna z novimi obsežnimi rezi, razen v obrambo - Izrael naj bi načrtoval širitev ofenzive v Gazi, blizu tudi dogovor o humanitarnih dobavah - V pričakovanju nove uspešne turistične sezone v Sloveniji iskanje višje dodane vrednosti

Slovenija kot edina članica Evropske unije praznik dela zaznamuje z dvema prostima dnevoma. Med temami, ki so bile letos v ospredju nagovorov in poslanic ob prazniku, so tudi spremembe pokojninske zakonodaje. V sindikatih pravijo, da so mladi, ki vstopajo na trg dela, glede prihodnosti pesimistični. Druge teme: - Slovenija na Meddržavnem sodišču v Haagu poudarila nujnost dostave človekoljubne pomoči Gazi. - Prihajajo novosti pri rabi obnovljivih virov energije. - Opoldne zagorela streha Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, poškodovanih ni.

Na haaškem Meddržavnem sodišču se je končalo zaslišanje o pravnih obveznostih Izraela do agencij Združenih narodov v Gazi. Danes je svoja stališča predstavila tudi Slovenija, ki je poudarila, da so trenutne razmere v enklavi in na drugih okupiranih palestinskih ozemljih grozljive in nesprejemljive ter da ima Izrael v skladu z mednarodnim pravom temeljno dolžnost, da zagotovi nujno pomoč prebivalcem Gaze.

Na Meddržavnem sodišču v Haagu se je končalo zaslišanje o pravnih obveznostih Izraela do agencij Združenih narodov v Gazi. Danes je svoja stališča predstavila tudi naša država. Kot je poudaril slovenski predstavnik Marko Rakovec, so trenutne razmere v enklavi in na drugih okupiranih palestinskih ozemljih grozljive in nesprejemljive ter zahtevajo takojšnji odziv mednarodne skupnosti v skladu z mednarodnim pravom. V oddaji tudi o tem: - Olajšani postopki za delo tujcev pri nas bodo skušali rešiti hudo pomanjkanje delovne sile. - Zakaj po dveh letih od uveljavitve Pravilnika poklicnih bolezni ta še ni povsem zaživel? - Požar v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku pogašen. Vzrok še ni znan.

PIše Miša Gams, bereta Sanja Rejc in Igor Velše. Pesnik, pisatelj, glasbeni pedagog ter literarni in glasbeni kritik, ki letos praznuje okroglih sedemdeset let – zadnjih štirideset let je posvetil intenzivnemu literarnemu ustvarjanju – je nekatere zbirke izdal pod psevdonimom Regina Kralj, pod druge pa se podpisuje kot Jožek oz. Jože Štucin. Po lanskem izidu pesniške zbirke Mrak in zarja je pred nami knjiga Bela čaplja, ki nadaljuje eksistencialistično linijo osebnoizpovednih pesmi o bežni lepoti, presunljivi igri besed, pomenov in zvena, o “ovohavanju” bližine smrti in zavedanju lastne minljivosti skozi prizmo branja svetih knjig in aktualnega dogajanja v svetu. Naslovnico krasi fotografija bele čaplje, ki jo je Štucin sam “ujel” v nizkem letu nad jezerom. Posvečena ji je tudi zadnja pesem v knjigi, ki bolj kot ptico opisuje avtorjevo naveličanost nad lastnim družbenim bitjem, ki kolesari ob presihajočem jezeru in nonšalantno motri okolico. A že v pesmi licentia poetica, nekje na sredini zbirke, pojasni “kar piše Jože Štucin, / ni vedno stališče Jožeta Štucina” Nadobudni bralec ob tem radovedno zastriže z ušesi – podobno kot to stori opazovalec ob sliki belgijskega slikarja Reneja Magritta ob napisu To ni pipa. Skozi 85 pesmi v zbirki, avtor odstira večno iskanje samega sebe, svoje identitete in vsakdanje družbene realnosti. Prav vse pesmi v zbirki Bela čaplja so naslovljene in taktično izbrušene v svoji jasni in pronicljivi ostrini, čeprav lirski subjekt kot v pesem postavljeni avtor deluje precej negotovo pri iskanju ustreznih besed. V pesmi misli in besede spregovori o vzporednem vesolju razmišljanja in ubesedovanja: “rabil sem oseminšestdeset let, / no, to bo 14. oktobra letos, / da si upam izreči vse, / kar mislim. // problem so misli, / ne vem, / če sploh imam misli. // nekaj že obračam / sem ter tja, / nekaj si tudi mislim o tem, / a resnica je, / da sem brez pravih misli. / besede padajo same na svet, / misli pa se vozijo po nebesih / z zlatimi kolesi. // misli so eno, / besede pa tudi.” V pesmi metamorfoze, v kateri svojo identiteto orisuje z besedami odveč, preveč in moteč, se iz gorečega biblijskega grma preobrazi v Belolasega bika iz Arizone, nato v staroverca brez vere, mamino cisto in nazadnje v Štucina iz Tolmina. V pesmi odmet telesa se sprašuje o tu in tam pa tudi o tem, kako je, ko ničesar ni: “en odgovor se vsiljuje: / bodi nič, / kot prej.” Poleg retoričnega in filozofskega preigravanja s posameznimi citati in prispodobami iz Biblije je pred nami pesnik ateist, ki se ob zavedanju veličine krščanskega Boga počuti še bolj izgubljenega in samega. V pesmi kako si me naredil presunljivo zapiše: “ko jem mrtve živali, / sem sit. // ko pijem vodo iz vira, / sem odžejan. // ko ljubim ženo, / sem srečen. // ko gledam luno, / ji kradem sij. // ko mislim Nate, / sem izgubljen in sam.” Bolj kot z abstraktnimi in neoprijemljivi idejami se pesnik pozabava z ritmom, zvenom in dvoumnimi pomeni; ne nazadnje gre za povsem specifičen preplet glasbenika in filozofa, ki mu jezik pomeni “muziko iz vesolja”, črke ''delno iztirjene planete'', svet pa “krhko opno”, na katero se “lovi čas, ulomljen s trenutkom”. V pesmi gaza na rani, ki jo je treba brati kot alegorijo na dogajanje v Gazi in hkrati kot čaščenje svetosti življenja skozi igro besed in ritma, zapiše: “svet je krhka opna: / vse se čuti, / vse se sliši, / vse se meri: / ritem, metrum, / čas ulomljen s trenutkom, / zlati rez cele slike, / muzika, ki definira muziko, / opoj biti, ovoj smrti. // nekdo tanca, / nekje tank gazi čez gazo, / ki je na rani kot obliž. // nekje orjejo zemljo, / pravi begunec iz Egipta, / da bo krvavega vetra za vse dovolj. // veselje je biti živ.” Tudi v pesmi z naslovom kripta, v kateri valuto novodobnih bogatašev poveže s podzemnim kapitalom, pa s premišljeno igro besed obsodi kolonizacijo svete dežele, ne da bi pri tem izrecno omenil Palestino: “vaša valuta je kripta, / antisemantična kolobocija, / brezbesedje in regulacija tišine. // palestrino so že verni / nataknili na kol. / na smrtni val papeževanja, / a je preživel. // oh, / daljne zvezde škripljejo / z zobmi, / vesolje opazuje / uzije, ki pihajo smrt. // strah jih je vaše / kolonizacije svetle dežele.” Pesnik Jože Štucin je v obsežnem pesniškem opusu, ki od leta 1986 do danes vključuje štirinajst zbirk, razvil specifičen jezik, ki mu predstavlja edino orodje za transkripcijo in transformacijo svojih misli ter obenem orožje, s katerim se bori proti nesmislom sodobnega sveta. Pri tem pa pred bralcem vsakič znova razgrne iskreno otroško dušo, ki se v isti sapi čudi čezmejnemu vesolju in nepokopanim mrtvecem. Bolj kot na potrebo po reciklaži in očiščenju planeta, “polnega plastike, vrečk, smeti, starih cunj in spominov” se zdi, da opozarja na notranjo potrebo po igri v vrtu, na katerem se “duša rada namaka” ter po tišini, “tišji od svojih misli”. Iz igre besed in z obrobno omembo Wittgensteina, Nietzscheja, Lorce in Rumija lahko v zbirki Bela čaplja zatipamo pesnikov literarni portret, ki nam z vsako zbirko bolj iskreno in podrobno razkriva globokega in vsestranskega misleca.

Ob današnjem državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, se vrstijo opozorila, da mir in svoboda nista samoumevna. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je ob tem spomnila zlasti na vojni v Ukrajini in Gazi. Premier Robert Golob pa je v poslanici med drugim opozoril na nevarnosti, ki jih prinašajo populistične ideje in poskusi potvarjanja zgodovine. Drugi poudarki oddaje: Dan po pogrebu papeža Frančiška na njegovem grobu na tisoče ljudi. V Vancouvru v napadu z avtomobilom ubitih 9 ljudi. Policija izključila možnost terorizma. Ob Solinarskem prazniku v Piranu tudi odprtje prenovljenega zvonika ob cerkvi svetega Jurija.

V 18-em vzporedniku smo z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl komentirali najbolj akutno problematiko mednarodnih političnih odnosov. Med drugim spregovorimo o tozadevni zapuščini pokojnega papeža, ki je vseskozi opozarjal na nedopustnost napadov na civiliste in se zavzemal za mir: predvsem v Palestini.

Odšel je papež revnih, papež miru. Tako so najpogosteje označevali papeža Frančiška, ki se je poslovil na velikonočni ponedeljek. Zaznamoval je več kot desetletje rimo-katoliške cerkve in ubral drugačen pristop do papeževanja; ob zavedanju bolj globalne cerkve, ne le evropske. Bil je svetovni voditelj, ki mu ni bilo vseeno za begunce, migrante in Palestince v Gazi. Izraelsko vojno v Gazi je označil za terorizem in namignil, da bi bilo potrebno preiskati obtožbe o genocidu. Ne bi mogel biti bolj drugačen od svetovnih voditeljev, ki se bodo zbrali ob njegovi krsti in ga pospremili na zadnjo pot. Obenem v istem času izraelske bombe ubijajo palestinske otroke in ženske, ruski doni uničujejo ukrajinske domove in nedolžni civilisti umirajo v številnih konfliktih po svetu. Je res tako težko uslišati pozive pokojnega papeža, naj imajo prednost v svetu mir in človeško dostojanstvo?

Kristjani po vsem svetu danes zaznamujejo veliko noč, njihov največji praznik. Po cerkvah bodo potekale velikonočne maše in bogoslužja. Množico vernikov pričakujejo v Vatikanu, kjer bo papežev delegat, kardinal Angelo Comastri, podelil tradicionalni velikonočni blagoslov. Na velikonočno jutro pa se bodo po običaju mnogi v krogu družine zbrali ob velikonočnem zajtrku. Ostali poudarki oddaje: - Po razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini Kijev poroča o nadaljevanju spopadov. - Izrael napoveduje okrepitev pritiska na palestinsko gibanje Hamas v Gazi. - V slovenski Istri se povečuje zavedanje o nujnosti preventivnih akcij pred požari.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Na številnih mizah so bile tradicionalne velikonočne jedi, v cerkvah so potekale slovestne maše in bogoslužja. Posebej slovesno je v Vatikanu, kamor se ob prazniku tradicionalno stekajo množice vrnikov. Papež Frančišek je danes v tradicionalni poslanici Urbi et orbi pozval k svobodi veroizpovedi. Še posebej ostro je obsodil oboroževalno tekmo ter pozval h koncu konflitkov po svetu med drugim v Gazi in Ukrajini. V oddaji tudi: - Kljub Putinovi razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini orožje ni utihnilo. Očitki letijo iz obeh strani - Največ plina Unija kupi od Združenih držav, uvoz se bo najverjetneje še povišal - V zdraviliščih zadovoljni z zasedenostjo med prazniki, več gostov predvsem iz Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije

Združene države in Evropska unija lahko dosežejo carinski dogovor, sta v Beli hiši soglašala ameriški predsednik Donald Trump in italijanska premierka Giorgia Meloni. Ta je obljubila dodatne naložbe na ameriških tleh. Carinska negotovost že vpliva na evropske trge. Ostali poudarki oddaji: Hamas je sinoči zavrnil predlog za prekinitev ognja v Gazi, češ da si ga je izraelska vlada samovoljno prikrojila. Hrvatje se pripravljajo na lokalne volitve. Volilci razpeti med desno vlado in levičarskim predsednikom. Na današnji véliki petek v spomin na Jezusovo smrt za kristjane velja strogi post.

Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat napovedal, da se bo v svojem drugem mandatu uveljavil kot mirovnik. Pred vnovičnim prevzemom Bele hiše je večkrat izrazil prepričanje, da bi lahko končal vojno v Ukrajini v 24 urah. To se tudi po treh mesecih njegovega predsednikovanja izkazuje za oreh odporen na rokohitrske rešitve, zdaj pa je Washington celo začel razmišljati o umiku iz posredniške vloge med Ukrajino in Rusijo. Z idejami o osnovanju počitniškega letovišča v Gazi je Trump popolnoma povozil resolucije Združenih narodov, s podporo izraelskemu izvajanju genocida v Gazi - pa tudi soodgovoren zanj. Pogajanja z Iranom o njegovem jedrskem programu je ameriški predsednik začel z grožnjami z vojaškim posredovanjem, s carinami pa je prisilil države po svetu k moledovanju Washingtona za pogajanja. Taki politiki - palice brez prepričljivega korenčka - se ne udinja edino Kitajska.

V luči tektonskih premikov v globalni carinski vojni slovenski gospodarstveniki, zbrani v gospodarskem krogu, pozivajo državo, naj čim prej razbremeni podjetja in posameznike ter zavre zmanjševanje konkurenčnosti našega gospodarstva. Konkretno opozarjajo na davčno razbremenitev, odlog uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, omejitev cen elektrike ter debirokratizacijo. Drugi poudarki oddaje: - Na celjskem sodišču sklepne besede na sojenju v zadevi Trenta, tožilstvo za vodjo opozicijske SDS Janeza Janšo zahteva 2 leti zapora. - Izrael Hamasu ponuja 45-dnevno prekinitev ognja v Gazi v zameno za izpustitev 11 talcev; palestinsko gibanje zavrača svojo razorožitev v zameno za konec vojne. - Madžarska z ustavnimi spremembami krepi temelje za zakonsko prepoved parade ponosa.

Predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade so danes podpisali dogovor o pokojninski reformi. Upokojitvena starost za vse s 40-imi leti pokojninske dobe bo po novem 62 let, za tiste z najmanj 15-imi leti zavarovalne dobe pa 67 let. Zvišuje se tudi odmerni odstotek. V oddaji boste slišali tudi: - Državni zbor potrdil novelo zakona o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva. - Izrael v Gazi odredil množične evakuacije, zavzeti namerava obsežne dele ozemlja. - Trump bo predvidoma drevi napovedal dodatne carine, nemško gospodarstvo skrbi grožnja recesije

Zaključek planiškega praznika je prinesel neizmerno slavje v dolino pod Poncami. Ob današnji zmagi Anžeta Laniška se v Planico z neverjetnim skokom Domna Prevca vrača tudi svetovni rekord. Kot je dejal novopečeni rekorder, si je zgodovinski mejnik želel bolj kot karkoli drugega. Današnje športno slavje je dopolnil še kolesarski as Primož Roglič, ki je vnovič osvojil dirko po Kataloniji. Ostali poudarki oddaje: - Hamas sprejel nov predlog o prekinitvi ognja v Gazi, Izrael poslal svojega. - Nepremišljeni odzivi na ameriške carine bi lahko škodili evropskemu gospodarstvu, svari stroka. - V okviru tedna slovenske drame nocoj živa uprizoritev radijske igre grem greš greva.

Potresna poruka 23-godišnjeg palestinskog novinara Hossama Shabata, dopisnika kanala Al Jazeera Mubasher koji je ubijen nakon izraelskih napada, 24. marta 2025. godine u Beit Hanounu, Gaza. A ko-režisera dokumentarnog filma 'Nema druge zemlje' nagrađenog Oskarom pretukli su izraelski doseljenici na Zapadnoj obali i pritvorila ga izraelska vojska.

Kultna slastičarna "Kazem" u centru Gaze donosi nadu u novi život bez rata. Privremeni prekid vatre u Gazi doveo je do ulaska pomoći i zaliha u pojas, nudeći ne samo spas za izgladnjele, već i priliku za ponovno otvaranje kafića u centralnoj Gazi. "Kazem Ice Cream Café" nedavno je otvoren u srcu Gaze, ali sa ponovnom zabranom dotoka pomoći i isključenjem struje od strane Izraela, pitanje je koliko će opstati.

Premirje v Gazi so davi prekinile eksplozije, v izraelskih zračnih napadih je bilo ubitih več kot 200 ljudi, med njimi otroci. Hamas trdi, da je Izrael s tem odstopil od dogovora o prekinitvi ognja. Izraelski veleposlanik pri Združenih narodih Danny Danon je napovedal dodatne napade, dokler Hamas ne bo izpustil vseh preostalih talcev. Ostali poudarki oddaje: - Trump in Putin danes po telefonu o možnostih za prekinitev ognja v Ukrajini. Rusija s številnimi zahtevami. - Vlada še brez načrtov o povečanju izdatkov za varnost. Med izzivi je tudi preskrba s hrano. - Učitelji opozarjajo: predlogi novih učnih načrtov so še daljši od zdaj veljavnih!

Izraelske sile so davi poteptale že tako krhko premirje z gibanjem Hamas. V silovitih napadih na cilje vzdolž celotne enklave je bilo ubitih več sto ljudi. Po navedbah izraelskega zunanjega ministrstva od jutra znova s polno močjo napadajo teroristično organizacijo v Gazi. Razlog pa je, da je gibanje večkrat zavrnilo predlog za izpustitev talcev in podaljšanje premirja. V oddaji tudi: - Bo Putin po pogovoru s Trumpom privolil v 30-dnevno premirje v Ukrajini? - V Slovenijo prispela še dva hudo poškodovana v požaru v Severni Makedoniji. - V Ljubljani bo vrata drevi odprl športni center Ilirija z obsežno infrastrukturo.

–  To było nie tylko mycie pokładu, jak to się najczęściej pokazuje, ale ciężka praca z żaglami. Przy zmiennych wiatrach trzeba było bez przerwy je nastawiać, poluźniać, napinać… –  opowiada o prof. Radosław Gaziński z Instytutu Historycznego Uniwersytetu Szczecińskiego. W Szczecinie, niegdyś kluczowym porcie Królestwa Prus, rozmawiamy o życiu bałtyckich marynarzy w nowożytności.Marynarze wypływający Szczecina i innych pomorskich portów raczej nie pływali daleko. Najczęstsze były trasy po Bałtyku (kilka dni np. do Kopenhagi lub Sztokholmu), po Morzu Północnym (np. do Amsterdamu), najdalej zahaczano o Atlantyk na trasie do Bordeaux. Praca marynarza była sezonowa, z przerwą zimową mniej więcej od połowy listopada do początku lutego.Żeglarstwo uważano za cech, zresztą jeden z bardziej otwartych. – Jak na cechy i ograniczenia cechowe w miastach nowożytnych to była dosyć otwarta droga – opowiada historyk. Marynarzem mógł zostać nawet prosty rybak. Ważna była siła fizyczna i brak lęku wysokości. Jeśli marynarz miał dodatkowo jakieś uzdolnienia, tym lepiej. Dobrze gotujący mógł zostać na statku kucharzem i uniknąć ciężkich prac na pokładzie (ale odpowiadał za ewentualny pożar). Była też ścieżka awansu: pomocnik sternika, sternik, szyper, czyli odpowiednik kapitana. Szyper musiał już umieć czytać i pisać (po niemiecku, w głównym języku morskich miast hanzeatyckich), zdawał też egzamin przed lożą szyprów.Skoro rejsy krótkie, to nie groził marynarzom szkorbut czy wysadzenie na bezludnej wyspie. Ale Bałtyk też miał swoje niespodzianki. To płytkie morze, przez co łatwo było się rozbić o ląd nawet przy wchodzeniu do portu, a podczas sztormów szalały krótkie, niebezpieczne fale. –  Wybrzeża Bałtyku, nawet południowego, są usiane wrakami statków. Tych zatonięć było sporo – mówi historyk.Szyper był odpowiedzialny za przewożony ładunek: jeśli był źle zabezpieczony i zniszczył się, zamókł lub utonął, odpowiadał przed wynajmującym go kupcem. Trzeba było też uważać na floty kaperskie, półpiratów wynajmowanych przez… władców państw bałtyckich. Zwłaszcza w czasie konfliktu wojennego kaprowie lubili nękać floty innych państw, a zyskami dzielili się ze zleceniodawcą.Co ciekawe, w Rzeczpospolitej Bałtyk raczej nie rozpalał wyobraźni. Spośród władających Polską królów o potędze morskiej śnił tylko Zygmunt August (ale jego plany zakończyła przedwczesna śmierć) i królowie elekcyjni z dynastii Wazów – wiadomo, Szwedzi. Oni spotkali się z oporem szlachty, która w silnej flocie widziała niebezpieczne wzmocnienie władzy królewskiej. – Szlachta zupełnie nie rozumiała morza – opowiada prof. Gaziński.W odcinku posłuchacie też o złotej erze żeglarstwa pomorskiego, o tym, kto mógł zostać nazwany Jonaszem, o tym, że statek to kobieta (i bywa zazdrosna), ale też o pasztecikach (okazuje się, że radzieckich) i paprykarzu jako szczecińskich słupach tożsamościowych.Odcinek powstał podczas XIV. podróży Radia Naukowego do Szczecina.

Potem ko je smučarski skakalec Domen Prevc na svetovnem nordijskem prvenstvu v Trondheimu osvojil naslov svetovnega prvaka, kolesar Tadej Pogačar pa je vnovič zmagal na legendarni klasiki Strade Bianche, je sinoči slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej še tretjič zapored osvojila srebrno medaljo na dvoranskem evropskem prvenstvu v atletiki. Druge teme: - Nadaljevanje pogovorov za podaljšanje premirja v Gazi. - V Nemčiji za prihodnji teden napovedan začetek koalicijskih pogajanj. - Nova zakonodaja na področju kmetijstva in lovstva prinaša nepremišljene rešitve, opozarjajo na Lovski zvezi.

Javni prepir v Beli hiši in zahteve naj se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opraviči svojim ameriškim gostiteljem, še vedno buri duhove. Mnogi se sprašujejo, ali so zahodne države še vedno v zavezniških odnosih. Ukrajinski predsednik je včeraj odpotoval v London, kjer ga je sprejel britanski premier Keir Starmer. Ta bo danes vodil posebno srečanje skupine zahodnih držav, kjer bodo razpravljali o vojni v Ukrajini in usodi zavezništva. V oddaji tudi: - Po izteku prve faze prekinitve ognja v Gazi, Izrael sprejel predlog o začasnem premirju v obdobju ramazana in pashe. - Peti veliki študentski protest v Niš privabil na deset tisoče ljudi. - Marsikje po Sloveniji danes vrhunec pustnega dogajanja - med drugim v Cerknici in na Ptuju.

V svetu odmeva sinočnji prepir ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Beli hiši. Napovedanega podpisa sporazuma o dostopu ZDA do ukrajinskih rudnin ni bilo, Zelenski pa je že dopotoval v London, kjer bo jutri neformalno zasedanje evropskih voditeljev o vojni v Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Brez preboja o drugi fazi se končuje prva faza dogovora o prekinitvi ognja v Gazi. - Pokojnine oziroma upokojenci očitno v središču neuradne volilne kampanje. - 3 tisoč 500 pohodnikov po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave.

V Nemčiji bodo danes predčasne parlamentarne volitve, prve po 20-ih letih, ki bodo pokazale tudi, kako močna je skrajna desnica. Zmaga se obeta opozicijskim kščanskim demokratom, skrajno desna Alternativa za Nemčijo pa se bo kot kaže prvič zavihtela na drugo mesto, ankete ji napovedujejo okoli 20 odstotkov glasov. Nova vlada se bo morala spopasti s težkimi nalogami, kot so omejitev migracij, obuditev gospodarstva in spremembe na področju obrambe. V oddaji tudi o tem: - Premirje v Gazi spet na robu propada - Vatikan - stanje papeža Frančiška ostaja kritično - Na Berlinalu zlati medved norveškemu filmu Sanje, nagrada tudi slovenskemu filmu "Kaj ti je deklica"

Ameriške oblasti znova razburjajo evropske voditelje, tokrat z napovedjo, da bodo pogovori o končanju vojne v Ukrajini med Washingtonom in Moskvo potekali brez predstavnikov Evropske unije. Začeli naj bi jih jutri v Savdski Arabiji. Skorajšnji začetek pogovorov je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Kot je dejal, bi se morali pogovarjati že pred štirimi leti, pred začetkom vojne, in ne šele zdaj. O tem, kako lahko Evropa prispeva k trajnemu miru v Ukrajini, obenem pa poskrbi za svojo lastno varnost, bodo danes v Parizu govorili voditelji ključnih evropskih držav. Ostali poudarki oddaje: - Prekinitev ognja v Gazi za zdaj drži; v Kairu nadaljevanje pogovorov. - Lani 5 tisoč manj operacij kot leto prej; čakalne dobe še vedno nedopustno dolge. - V ospredju 33-ih Dnevov komedije tehnoburleska Tatovi podob, občinstvo navdušila predstava 3JA.

»Izpustite preostale talce do sobote opoldne, sicer bo v Gazi izbruhnil pekel.« Včerajšnje sporočilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa Hamasu je nedvoumno. Tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu je zagrozil, da se bodo napadi nadaljevali, če talci ne bodo izpuščeni. Izraelskim silam je že ukazal namestitev znotraj Gaze in v njeni okolici. Hamas je v odgovor na to sporočil, da je za zamik izpustitve talcev odgovoren Izrael. Drugi poudarki: - Trumpova napoved carin bi precej udarila po slovenski avtomobilski in farmacevtski industriji. - Lastniki invalidskega podjetja CSS naj bi na današnji skupščini ustavili likvidacijo. - Kmetijsko-gozdarska zbornica proti prepovedi kletk za kokoši nesnice do leta 2028, saj s tem odpiramo trg za tuje izdelke.