Podcasts about gazi

Vlada bo do desetega novembra pripravila poseben zakon za učinkovitejše zagotavljanje varnosti, zaostrovanje kaznovalne politike in omejitve socialnih pomoči za ponavljajoče se prekrške in kazniva dejanja. Novi zakon se bo imenoval po pokojnem Novomeščanu Alešu Šutarju, je sinoči ob predstavitvi predlaganih ukrepov napovedal predsednik vlade Robert Golob. Izredno sejo novomeškega občinskega sveta je prek video povezave spremljala več-tisoč-glava množica udeležencev protestnega shoda Dovolj je. Na shodu so govornike iz sejne sobe pospremili s ploskanjem ali žvižgi. Po shodu pa so policisti posredovali v romskem naselju Brezje zaradi streljanja iz avtomatskega orožja. V oddaji tudi o tem: - Izrael po strelskem incidentu v Gazi močno okrepil nove napade na enklavo. Bela hiša kljub več deset ubitim meni, da premirje ni ogroženo. - Nizozemci znova izbirajo parlament; po anketah spet vodi skrajno desna stranka Gerta Wildersa, ki pa bo tokrat težko sestavila koalicijo. - Orkan Melisa razdejal Jamajko z vetrovi do 300 kilometrov na uro, zdaj nadaljuje pot proti Bahamom in Kubi.

Ukrepi, uvedeni čez noč, navadno ne prinašajo dobrih sprememb, po napovedi vladnega svežnja zakonov za zagotavljanje varnosti po incidentu v Novem mestu opozarja stroka. Predvsem pri širjenju policijskih pooblastil ni povsem jasno, ali bodo tudi ustavno sprejemljivi. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar zato poziva k boljšem izkoriščanju obstoječih ukrepov pred uvajanjem novih, saj morda sistemsko ne bodo zdržali. Pomisleke ima tudi opozicija, ki po odstopu ministrov za pravosodje in notranje zadeve zahteva odgovornost tudi drugod. Drugi poudarki oddaje: - NSi in SDS vložili interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca. - Je v Gazi sploh še mogoče govoriti o premirju? - Orban v Rimu o vojni v Ukrajini in obrambnih mehanizmih.

Sinoči je vlada v okviru reševanja romske tematike napovedala sveženj ukrepov s področja varnosti in sociale. Na področju varnosti so napovedana večja pooblastila za policijo, hitrejši in lažji zaseg premoženja neznanega izvora. Zaostrena bo kaznovalna politika, še zlasti za povratnike. Napovedano je bilo, da bodo ukrepi veljali za vso Slovenijo. Stroka, ki je zelo zadržana pri komentiranju, saj zakon še ni spisan, ob tem opozarja, da gre za hitre, morda nedomišljene rešitve in da samo z represijo težav ne bomo rešili. Potrebni bodo tudi mehki socialni ukrepi. Drugi poudarki: - Šolski minister Logaj: Šole na jugovzhodu države so pripravljene na zagotavljanje varnosti. - Za Palestince v Gazi najbolj smrtonosnih 24 ur od začetka premirja. - Družba Boscarol nakup Cimosovega kompleksa v Senožečah ocenjuje kot strateško naložbo.

Vlada predstavila ukrepe za reševanje romske problematike, opozicija z interpelacijo zoper ministra Mesca.Na protestnem shodu v Novem mestu zbrana 10 tisoč glava množica. Kaj pričakuje?Papež Leon: nikoli ne izgubimo upanja, da je nov svet brez delitev mogoč.Jutri srečanje Trumpa in Šija. Bosta ZDA in Kitajska zgladili trgovinske odnose?Izrael po napadih v Gazi, ki so terjali že več kot sto smrtnih žrtev: dogovor o premirju še velja, a teroristi Hamasa ga kršijo.ŠPORT: Nadaljuje se slovenski nogometni pokal. Danes na delu tudi Olimpija, Celje in Maribor.Vreme: Popoldne in jutri oblačno s padavinami, sprva na zahodu.

Policija po sobotnem napadu v Novem mestu okrepila prisotnost tudi s posebnimi enotami.V NSi in SDS vlado pozivajo k odstopu, v nasprotnem primeru naj sprejme zakonodajo, ki bo krepila varnost v državi.Stalni diakon Matic Vidic: Delo se mora splačati, sicer prihaja do nesmisla in nasilnega načina življenja.Papež na jubileju sinodalnih ekip z vsega sveta: Naj napetosti v Cerkvi ne postanejo ideološka nasprotja.Sudanske paravojaške sile prevzele nadzor nad mestom Al Fašir: obtožbe o genocidu in humanitarna katastrofa v afriški Gazi.Ekonomsko-socialni svet ostaja brez soglasja o obveznem izplačilu božičnice zaposlenim.Na ljubljanskem onkološkem inštitutu začeli uvajati robotske operacije.Nosečnost in alkohol: Kako ozaveščene so o nevarnostih Slovenke?Vreme: Proti večeru z rahlim dežjem, jutri bo pretežno oblačno.

Krepitev gospodarskega sodelovanja, tudi na področju jedrske energije, in evropske konkurenčnosti je bila osrednja točka današnjega obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona pri nas. Kot zatrjuje premier Robert Golob, je Francija evropska jedrska sila, zato je dolgoročno sodelovanje zelo pomembno. Ob tem dodaja, da se bosta Slovenija in Francija v prihodnosti povezovali tudi na področjih avtomobilske industrije in umetne inteligence. Sodelovanje med državama je po njegovih besedah pomembno predvsem zaradi zaostrenih geopolitičnih in trgovinskih razmer. Drugi poudarki oddaje: Premirje v Gazi po ameriških navedbah poteka bolje od pričakovanj. V Evropskem parlamentu ob stopnjevanju groženj novinarjem odločni pozivi k zagotavljanju svobodnega dela medijskih delavcev. Poslanke in poslanci vnovič na nasprotnih bregovih glede pravosodne reforme.

Slovenija v Portorožu danes gosti osrednji dogodek svojega predsedovanja skupini sredozemskih držav MED9. Voditelje bodo zaposlovale aktualne evropske in mednarodne teme, tudi konflikt na Bližnjem vzhodu. Drugi poudarki oddaje: - Bo krhek mir v Gazi vzdržal najnovejše sovražnosti? - Zunanji ministri Evropske unije v Luxembourgu tudi o možnosti financiranja posojila Ukrajini z zamrznjenim ruskim premoženjem. - Slovenske rokometašice dosegle drugo zmago na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.

V Portorožu poteka vrh skupine MED9, neformalne skupine, ki združuje južnoevropske članice Evropske unije. Voditelji so že končali razpravo o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in se uskladili glede izhodišč, ki jih bodo enotno zastopali na prihajajočem srečanju Evropskega sveta. Prav tako so razpravljali o Bližnjem vzhodu, pogovorom se je pridružil jordanski kralj Abdulah Drugi. Premier Robert Golob poudarja prizadevanja za mir v Gazi. Drugi poudarki oddaje: - Med zunanjimi ministri Unije ni enotnega soglasja, da bi Ukrajini pomagali z zamrznjenim ruskim premoženjem. Vodja diplomacije Unije Kaja Kallas Rusiji napoveduje 19-i sveženj sankcij. - Na Vrhu slovenskega gospodarstva poglede soočajo gospodarstveniki in politiki. Medtem finančni minister Klemen Boštjančič zavrača očitke fiskalnega sveta, da je načrtovana poraba v proračunih prevelika. - Velik del zdravstvene stroke poudarja nasprotovanje predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti.

Premier Robert Golob je na nocojšnjem srečanju z jordanskim prestolonaslednikom Al Huseinom bin Abdulahom II. na Brdu pri Kranju razpravljal o poglobitvi odnosov med državama in razmerah na Bližnjem vzhodu, še posebej v Gazi. Predsednik vlade je poudaril nujnost spoštovanja premirja v Gazi in sprostitev dotoka humanitarne pomoči. O razmerah na Bližnjem vzhodu in konkurenčnosti evropskega gospodarstva bodo jutri razpravljali voditelji sredozemskih držav v Portorožu. Pridružila se jim bo tudi jordanska delegacija. Premier bi se sicer že danes moral srečati z jordanskim kraljem Abdulahom II., a se je ta zaradi bolezni opravičil.

Z misijonsko nedeljo izkazujemo zahvalo in hvaležnost za delovanje misijonarjev ter njihovih dobrotnikov in podpornikov doma in po svetu.Papež Leon XIV. razglasil sedem novih svetnikov in molil za mir v svetu, ta je znova krhek tudi v Gazi.Poslance čaka pester teden - poleg sprejemanja sodne reforme tudi interpelacija o delu ministra za solidarno prihodnost.Zmagi na 29. Ljubljanskem maratonu v Etiopijo, Kobe do slovenskega rekorda progeVreme: Popoldne bo precej sončno. Jutri na zahodu kakšna kaplja dežja, na vzhodu bo še nekaj sonca.

durée : 00:03:06 - L'Éco en VO - La Russie va, selon Vladimir Poutine, produire en 2025 à peu près la même quantité de pétrole qu'en 2024, soit 10% de la production mondiale. Vous aimez ce podcast ? Pour écouter tous les autres épisodes sans limite, rendez-vous sur Radio France.

Trump in Zelenski v Beli hiši sinoči tudi o raketah Tomahawk. Dogovora o dobavi še ni.Hamas Izraelu predal truplo še enega talca. Nejc Krevs v komentarju opozarja: »Mir v Gazi je krhek.«Vatikanska komisija za zaščito mladoletnih Cerkve poziva k jasnejši komunikaciji v primeru zlorab.Slovensko gospodarstvo se še naprej ohlaja, zaposlenost pada. V združenjih delodajalcev za aktivacijo sheme skrajšanega delovnega časa.Državni zbor potrdil: referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo v nedeljo 23. novembra, v Kranju molitvena veriga za življenje.Jutri Misijonska nedelja z geslom: »Misijonarji upanja med ljudmi.«ŠPORT: Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca drevi z Romuni za veliki finale ekipnega evropskega prvenstva v Zadru.VREME: Ponoči se bo v notranjosti Slovenije od vzhoda pooblačilo. Dopoldne se bo razjasnilo, dan bo večinoma sončen. Najvišje dnevne temperature bodo od 11 do okoli 17 °C.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes v Beli hiši sprejel ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega. Govorila naj bi o dobavi ameriških raket dolgega dosega tomahawk Kijevu, s katerimi namerava Zelenski Moskvo prisiliti k premirju. Ameriškemu predsedniku je pred pogovorom predlagal menjavo tomahawkov za ukrajinske drone in mu čestital za posredovanje pri premirju v Gazi. Zelenski meni, da bo to dalo nov zagon prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini. Dodal je, da Rusija na premirje ni pripravljena, a je prepričan, da bodo s Trumpovo pomočjo vojno končali. Trump je povedal, da bo Zelenskega tudi seznanil z vsebino včerajšnjega telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, po katerem je v kratkem napovedal ameriško-ruski vrh v Budimpešti.

Trump in Netanjahu sta po dveh letih intenzivnega ubijanja in uničevanja razglasila mir v Gazi. Kaj to pomeni? Bodo Palestinci zdaj bežali pred gradbenimi stroji, tako kot prej pred tanki? Se bodo začasno ali za stalno izselili iz Gaze? Zanimivo je, da mednarodna elita to pripravljena plačati, a tudi pobrati koristi. Trump se je pohvalil, da je ustavil 8 vojn, le tiste v Ukrajini, ni ustavil. Je to posledica dejstva, da se svet na novo deli na interesna območja? Bo meja med vzhodom in zahodom potekala po balkanskih mejah, ki še niso dokončno določene? Kako potem takem ohranimo mir v našem sosedstvu?

Vlada je na regijskem obisku v Pomurju med drugim sprejela predlog intervencijskega zakona, s katerim bo državnemu zboru predlagala v potrditev štirimesečno podaljšanje veljavnosti letnih vinjet, ki bodo veljavne prvega decembra. Ministrski zbor je tudi odločil, da na obalni hitri cesti uporaba vinjet za osebna vozila ne bo več potrebna. Premier Robert Golob pa je napovedal, da bo vlada jutri na redni seji razpravljala tudi o predlogu posebnega zakona o božičnici. Drugi poudarki: - Po poletnem znižanju dobav vojaške pomoči Ukrajini za skoraj polovico se na današnjem srečanju obrambnih ministrov zveze Nato vrstijo pozivi k povečanju. - Obsodbam Hamasovih pobojev domnevnih izraelskih sodelavcev v Gazi se je pridružil palestinski predsednik Mahmud Abas. - Praznovanje 80-letnice ene področno najpomembnejših slovenskih ustanov - Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Zaradi številnih nevšečnosti na slovenskih avtocestah vlada predlaga podaljšanje veljavnosti letnih vinjet. Vse, ki bodo v veljavi prvega decembra, bi veljale še dodatne štiri mesece. Že z novim letom pa bo, če bo predlog vlade podprl tudi državni zbor, vožnja po obalnih hitrih cestah mogoča brez vinjet. Druge teme: - Omejene dobave človekoljubne pomoči in vračanje trupel talcev krhajo premirje v Gazi. - Obrambni ministri Nata razpravljajo o dodatnem denarju za obrambo. - Kaj bodo zamude v postopkih pomenile za vodooskrbo na Obali in Krasu?

Sinočnji podpis deklaracije o miru v Gazi je minil v znamenju velikih besed. Z izmenjavo izraelskih talcev in palestinskih zapornikov je bila obenem izpolnjena peta od skupno 20-ih točk mirovnega načrta, ki pa ne predvideva, kakšna bo politična prihodnost uničene enkalve. Komentarjem o morebitni rešitvi dveh držav se izogiba tudi ameriški predsednik Trump, ki dodaja, da je za zdaj pomembna predvsem obnova Gaze. Druge teme: - Varnostni izzivi tudi pred zvezo Nato. V Ljubljani poudarjen pomen višanja obrambnih izdatkov in nadaljnje pomoči Ukrajini. - Predlog zakona glede obvezne božičnice naj bi bil pripravljen. Bo prepričal socialne partnerje? - Neučinkovitost slovenskih nogometašev v napadu premalo za zmago nad Švico v Stožicah.

Svetovna gospodarska rast bo letos boljša od aprilskih pričakovanj, na katera je močno vplivala ameriška napoved carin, ocenjuje Mednarodni denarni sklad. V evrskem območju medtem pričakuje nadaljevanje šibke rasti. Napoved za letos je nižja tudi v Sloveniji. Ob tem naj bi se pri nas še nekoliko znižala inflacija, trg dela pa naj bi ostal ugoden. V oddaji boste slišali tudi: - Izraelske sile naj bi v najmanj dveh incidentih v Gazi kljub premirju ubile več Palestincev. - Sodni svet kritičen do reforme sodstva, omenja tudi možnost izpodbijanja na ustavnem sodišču. - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ob 80-letnici napovedal končanje novega pravopisa in začetek dela pri novi slovnici.

Ameriški predsednik Donald Trump napovedal začetek druge faze mirovnega sporazuma o Gazi. Izrael medtem omejuje dostavo človekoljubne pomoči v enklavo, kjer je izraelska vojska danes ubila najmanj 9 Palestincev. Nadaljujejo se tudi spopadi med oboroženimi tolpami in Hamasom, ki naj bi še danes judosvski državi predal trupla še štirih talcev.

Premierje v Gazi še drži, Hamas naj bi pravkar začel izpuščati preostale izraelske talce, Izrael pa prve palestinske zapornike. V Izrael bo dopotoval ameriški predsednik Donald Trump, ki je pred odhodom zatrdil, da je vojna končana. Kot je dejal, ga ne skrbi, saj imajo zelo dober dogovor za vse. Trump se bo udeležil tudi slovesnosti v Egiptu ob potrditvi mirovnega načrta za Gazo. Ostali poudarki oddaje: - V Ljubljani sklepno dejanje zasedanja parlamentarne skupščine zveze Nato. Govornik tudi generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. - Nov sistem dolgotrajne oskrbe še vedno z veliko nejasnosti. Na prevedbo vanj čaka 22 tisoč stanovalcev. Kaj bo s tistimi, ki so brez skrbnikov? - Na prelazu Vršič dvotedenski testni režim z zapornicami in prevzemom parkirnega listka že v dolini. Uvedba ureditve in parkirnine prihodnje poletje.

Piše Sanja Podržaj, bereta Maja Moll in Igor Velše. Pesnitev v prozi Zgodba, ki se je morala zgoditi je nekaterim bralkam in bralcem že znana iz zbirke Naplavine, ki je izšla leta 2004, morda pa tudi iz izbora Brvarjevih Retrospektiva, ki je tri let zatem izšel v knjižni zbirki Kondor. Pred nami pa je zdaj prva samostojna izdaja, posvečena avtorjevemu osemdesetemu jubileju in hkrati osemdesetletnici konca druge svetovne vojne. Spomnimo se, Andrej Brvar je svojo poetiko razvijal v desetih pesniških zbirkah, prvo z naslovom Slikanica je objavil leta 1969. Poleg pesmi za odrasle je ustvaril tudi nekaj del za otroke in mladino, v knjigah Odzivi in Novi odzivi pa lahko prebiramo njegove pogovore in zapise o literaturi, umetnosti in družbenih vprašanjih. V Mariborski knjižnici je petnajst let deloval kot akcesor-lektor, nato pa se je usmeril v uredniško delo, najprej pri založbi Obzorja, kasneje pa pri mariborski Študentski založbi Litera. Brvarja poznamo tudi kot člana znamenite Peterice, ki so jo poleg njega tvorili še Tone Partljič, France Forstnerič, Drago Jančar in Marjan Kramberger. Leta 1973 so objavili manifestni zbornik Skupaj, v katerem so opozarjali, da se kultura dogaja tudi zunaj nacionalnega središča. Tako kot je Andrej Brvar je pustil svoj pečat na Mariboru, se je mesto Maribor pomembno vtisnilo v njegovo delo in tudi Zgodba, ki se je morala zgoditi se začne prav tam. Maribor ni pesnikovo rojstno mesto, kljub temu pa tja sega njegova predzgodovina, saj sta v njem živela in se spoznala njegova starša. Mama je delala v tiskarni, oče pa je bil klarinetist v vojaški godbi, glasbenik-narednik. Mlada človeka, ki sta se zaljubila, hodila v gledališče, na plese, v kino in na romantične sprehode v park … to bi bila popolna ljubezenska zgodba, če je ne bi prekinjale novice o mrtvih in ranjenih v Barceloni, o Hitlerjevih pritiskih na Češko, o bombnikih, tankih in nemškem škornju, ki v neusmiljenem ritmu koraka po Evropi in nazadnje vkoraka tudi v Maribor. Pesnitev z novo postavitvijo, kjer na desni knjižni strani beremo o osebni zgodbi pesnikovih staršev, na levi pa bolj hladno izpisano občezgodovinsko dogajanje, dobi tudi novo dinamiko, ki še dodatno poudari usodno moč zgodovine, da usmerja potek posameznikovega življenja. Tako sta se mlada zaljubljenca znašla na vlaku in se oddahnila, ko je zavil južno, v izgnanstvo v Srbijo, in ne severno, v koncentracijsko taborišče Dachau. Končna postaja je bilo mesto Čačak ob Zahodni Moravi, ki je prišleke sprejelo z odprtimi rokami. Tam sta se Brvarjeva starša poročila, si našla stanovanje in delo ter si nazadnje ustvarila družino. Čeprav jih bojevanje ni doseglo, so občutili strah, ko so se med preletavanjem letal skrivali po zatohlih in vlažnih zakloniščih, še posebej pa so občutili pomanjkanje. Ker niso imeli dostopa do zdravil, sta Brvarjeva starša v pičlih treh mesecih izgubila dva otroka, najprej nekaj mesecev starega Petra, zatem še dve leti staro Marijanko. To je najbolj srce parajoč del pesnitve, saj beremo o nemoči, ki sta ju čutila mlada starša ob besedah zdravnika, ki bi ljudi lahko pozdravil, če bi le imel penicilin. Kljub temu pa zaključek ni temačen in črnogled, temveč pomirjujoč, v Brvarjevem slogu vitalističen in optimističen. Vojne je konec in rodi se nov otrok, pesnitev pa se zaključi z besedami: »Vse to – o nedoumljiva določenost naših življenj! – vse to se je očitno moralo, moralo zgoditi, da se je avgusta naslednjega leta rodil ta, ki je to napisal.« Z vzklikom »O nedoumljiva določenost naših življenj!« lahko povzamemo Brvarjevo poetiko, ki je polna čudenja nad življenjem. Gre za eksistencialno čudenje, kot pravi sam, do tega, da vse preprosto je in da je, kakršno je. Morda je to tudi razlog, da se pesnik ne zateka v abstrakcijo in metafore, temveč stvarnost opisuje neposredno. V pesnitvi ni patosa, kot tudi ne olepševanja, niti moraliziranja. Posamezne kitice delujejo kot besedne podobe, ki jasno in nedvoumno slikajo prizor za prizorom, in se nazadnje povežejo v tekočo pripoved brez zastranitev. Pripovednost sicer ni nujna sestavina pesmi v prozi, hibridne zvrsti, ki se izmika določitvam in omejitvam. A Andrej Brvar te pesniške oblike ni izbral po naključju, saj pesem v prozi vidi kot matrico sodobnega pesništva in se je v svoji poetiki zanjo zavestno odločil. Leta 2011 je izšla prva antologija slovenske poezije v prozi z naslovom Brez verzov, brez rim, ki jo je uredil prav Brvar in v njej postavil tudi trditev, da je poezija na poti v prozo, saj je trend sodobne poezije pripoveden, četudi je ta pripoved razsekana v navidezne verze. Njegova pesnitev Zgodba, ki se je morala zgoditi, ima navidezne kitice, ki so pravzaprav sklopi ali bolje prizori. Čeprav gre za pripoved, ni tistega epskega zamaha, ki bi te posamezne prizore povezal, ni psihologizacije oseb niti podrobnih opisov dogajanja. Pesnitev je odprta, zračna, bralcu je dopuščeno, da sam zapolni praznine in vrzeli. Še ena oblikovna posebnost knjige so fotografije, ki dodatno poudarjajo, da gre za zgodbo resničnih ljudi, za pesniško sublimirano resničnost, kot je v spremni besedi zapisala slovenistka, urednica in velika poznavalka Brvarjeve poezije Darka Tancer-Kajnih ter poudarila pomen osebnih zgodb za dojemanje velike svetovne zgodovine. Zgodba, ki se je morala zgoditi ne nosi sporočila samo o naši preteklosti, temveč tudi o naši sedanjosti. Vojna v Ukrajini, genocid v Gazi, zaostrovanje odnosov med svetovnimi velesilami in vse večje oboroževanje držav v Evropi in drugod po svetu … ob vsem tem, kar spremljamo v novicah, nas Brvarjeva pesnitev opominja, kako nenadno in usodno lahko dogodki, ki bodo krojili veliko zgodbo zgodovine, posežejo v male zgodbe naših življenj. Jubilejna izdaja Zgodbe, ki se je morala zgoditi je presežen knjižni izdelek, ki je nastal s sodelovanjem avtorja, oblikovalca Saša Urukala in urednice Milene Pivec. Z njo se je mariborska založba Pivec poklonila Andreju Brvarju, ki je Mariboru s svojim literarnim ustvarjanjem in drugim kulturnim delom veliko dal, s tem pa centralno pesnitev Brvarjevega opusa, ki prepleta zgodovinsko dogajanje z družinsko sago, ponudila tudi novi generaciji bralk in bralcev.

Hamas je skladno z dogovorom za mir v Gazi izpustil vse zajete izraelske talce, Izrael pa postopno izpušča palestinske zapornike in pripornike. V Izraelu so medtem slovesno sprejeli ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ob prihodu v izraelski parlament je ponovil, da gre za velik dan brez primere in potrdil: vojne je konec. Drugi poudarki oddaje: - Rutte v Ljubljani zbrane parlamentarce članic Nata opozoril na vse večje varnostne grožnje. - Zaradi obtožb o fizičnem in psihičnem nasilju odstopa poslanec SD Jani Prednik. - Nobelova nagrada za ekonomijo trojici, ki je raziskovala vpliv novih tehnologij na trajnostno gospodarsko rast.

V Egiptu se je začelo vrhunsko srečanje, na katerem so podpisali dogovor o miru v Gazi. V skladu s prvo fazo ameriškega načrta je Hamas danes izpustil vse žive izraelske talce in začel predajati posmrtne ostanke ubitih, Izrael pa je izpustil skoraj 2 tisoč palestinskih zapornikov. Kot je dejal ameriški predsednik Donald Trump, se je začela druga faza načrta in dodal, da so te med seboj sicer prepletene. Druge teme: - Generalni sekretar Nata: Slovenija ima verodosten načrt zviševanja obrambnih izdatkov. - Policija z Leonardom podpisala pogodbo za nakup reševalnih helikopterjev. - Ob začetku sezone gripe pozivi k cepljenju proti njej, predvsem za rizične skupine.

Premirje v Gazi je doslej zdržalo, v zraku je pričakovanje o izmenjavi talcev in zapornikov, pa tudi vprašanje, ali je možen tudi dolgotrajen mir. Sprte strani bodo v naslednjih dneh morale doreči nadaljnje korake, kako uveljaviti ameriški načrt za Gazo, ki za zdaj obstaja le v teoriji. V Egiptu bodo jutri na to temo zasedali voditelji več kot 20ih držav na čelu z vseprisotnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom Druge teme: - Kitajska vztraja, da ne namerava popustiti v trgovinskih bojih z ZDA - Lokalne volitve na Kosovu tokrat tudi s srbsko udeležbo - V Trstu vse nared za začetek 57-te Barcolane

Dogovor, ki sta ga včeraj v egiptovskem Šarm el-Šejku ob posredovanju ZDA sklenili pogajalski skupini Izraela in gibanja Hamas, je ponoči ratificiral tudi kabinet Benjamina Netanjahuja. S tem je izraelska vlada potrdila prvo fazo mirovnega načrta za Gazo, ki ga je pripravil ameriški predsednik Donald Trump in v kateri bo prekinitev ognja uresničena v 24-tih urah, v naslednjih 72-tih urah pa bo Hamas izpustil vse talce. Hkrati bo v Gazo začela prihajati mednarodna pomoč. Trump je v izjavi v Beli hiši zatrdil, da nihče od prebivalcev Gaze ne bo prisiljen zapustiti enklave. V oddaji tudi o tem: - Od danes do ponedeljka bo na ljubljanskem gospodarskem razstavišču zasedanje Parlamentarne skupščine zveze Nato - Ekonomsko-socialni svet med drugim o izhodiščih za božičnico in predlaganih proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti - Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja stroka poudarja pomembnost dostopa do pomoči in informacij

Izraelska vlada ratifikovala je sporazum o primirju i razmjeni talaca, čime je otvoren put za obustavu neprijateljstava u Gazi. Nobelovu nagradu za mir dobila venecuelanska političarka Maria Corina Machado.

Simbol boja za pravičnost, svobodo in demokracijo. Tako na Zahodu odmeva razglasitev letošnje Nobelove nagrajenke za mir. To je vodja opozicije v Venezueli Maria Corina Machado. 58-letnica, ki se zaradi pritiskov skriva, trdi, da je to priznanje celotnemu gibanju za spremembe v Venezueli. Druge teme: - V Beli hiši trdijo, da bi moral Nobelov odbor nagraditi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi zaradi prekinitve ognja v Gazi. Izraelske sile v enklavi se taktično umikajo. Boj s Hamasom ni končan, trdi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki vztraja pri demilitarizaciji Gaze. - Predlog božičnice je vnesel razdor med socialne partnerje. Predstavniki delodajalcev so protestno zapustili današnjo sejo.Vodja obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je dejal, da niso pristali na to, da bi se pogajali o brezkompromisnem predlogu vlade. Minister Luka Mesec zavrača, da bi bila vlada rigidna v svojih stališčih. - Damjan Petrič od danes vodi policijo s polnimi pooblastili. Želi povečati ugled policije v javnosti, tudi z doslednimi ukrepi za večjo varnost ob uporabi prisilnih sredstev, se pravi da osebam ob uporabi prisilnih sredstev čimprej nudijo ustrezno zdravniško pomoč.

Izrael in Hamas sta - kot kaže - dosegla dogovor o premirju. Da sta se strani na pogajanjih v Egiptu ponoči sporazumeli, je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je predlagal mirovni načrt. Po njegovih besedah bi lahko vse izraelske talce v domovino vrnili v ponedeljek. Drugi poudarki oddaje: - Evropski poslanci danes o dveh nezaupnicah Evropski komisiji, ki sicer naj ne bi dobili zadostne podpore. - O sistemu dolgotrajne oskrbe danes matični odbor, nato še na posvetu pri premieru Golobu. - Nov zamik začetka graditve mariborske Infekcijske klinike, ki deluje v povsem neprimernih prostorih.

Po več kot dveh letih vojne in številnih neuspešnih diplomatskih poskusih doseganja premirja v Gazi je iz Egipta danes končno prispela dobra vest. Dogovora med Izraelom in Hamasom o izvedbi prve faze premirja so se najbolj razveselili Palestinci, ujeti v opustošeni enklavi. Ostali poudarki oddaje: - Evropski parlament pričakovano zavrnil oba predloga nezaupnice Evropski komisiji, slovenski poslanci glasovali različno. - Nobelova nagrada za literaturo letos madžarskemu pisatelju Laszlu Krasznahorkaiju. - Predsednik KPK premierja in preostale nosilce najvišjih funkcij poziva k dostojni komunikaciji in spoštovanju neodvisnih nadzornih institucij.

Počela primena američkih sankcija prema Naftnoj industriji Srbije, Vučić najavio tešku situaciju po Srbiju i njene građane. Hrvatska zainteresovana za kupovinu NIS-a. Tramp izjavio da su Izrael i Hamas potpisali prvu fazu sporazuma o Gazi. Sarajlije pesmom odale počast Halidu Bešliću.

Vlada se je lotila ključnih točk za prihodnost Šaleške doline in opuščanje uporabe premoga. Zakon o zapiranju premogovnika Velenje želi sprejeti še ta mesec. Usklajen je z vodstvom premogovnika, ne pa s sindikati. Kot poudarja sindikalist Simon Lamot, so med drugim sporne zadeve glede predčasnega upokojevanja rudarjev. V oddaji tudi o tem: - Vzajemna začela postopno izplačevati premijo dopolnilnega zavarovanja - Evropska komisija predlaga ukrepe za zaščito evropskega jeklarstva - V Egiptu nadaljevanje pogajanj o končanju vojne v Gazi

Dvije godine nakon napada Hamasa na Izrael, svijet se i dalje suočava s posljedicama sukoba koji je započeo 7. listopada 2023. godine. U Izraelu se obilježavaju godišnjice napada i odaje počast žrtvama, dok u mnogim zemljama, uključujući Australiju, tisuće ljudi izlaze na ulice s pozivima na prekid rata u Gazi.

Zeleni prehod savinjsko-šaleške regije in popoplavna obnova zaznamujeta vladni obisk v tem delu države. Slišati je opozorila, da sanacija poteka prepočasi. Premier Golob je obiskal družine, ki so se morale preseliti in kot ključno izpostavil zagotovitev zemljišč. Drugi poudarki oddaje: - Minevata dve leti od Hamasovega napada na Izrael. V njem je bilo ubitih tisoč 139 ljudi, od takrat v Gazi najmanj 67 tisoč. - Nemško politiko deli morebitno sodelovanje vojske pri sestrelitvi sovražnih dronov. - Večina učiteljev pri nas je s svojim delom zadovoljna, z ugledom svojega poklica precej manj.

Delegaciji Izraela in palestinskega gibanja Hamasa sta na poti v Kairo, kjer se danes, dan pred drugo obletnico Hamasovega napada, začenjajo pogajanja o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Strani naj bi se dogovorili o izpustitvi talcev in umiku izraelskih sil iz dela enklave. Medtem se obstreljevanje Gaze nadaljuje, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa vztraja pri razorožitvi Hamasa. V oddaji tudi o tem: - Predsednica Evropske komisije von der Leyen se bo spoprijela z dvema nezaupnicama - Poslanci danes na treh izrednih sejah - o prihodnjih proračunih, vrtcih in stanovanjski problematiki - Pod Toscem nadaljujejo iskanje še dveh pogrešanih hrvaških planincev, ki ju je zasul plaz

V Kairu se dan pred drugo obletnico napada na Izrael začenjajo doslej najresnejša pogajanja med judovsko državo in palestinskim gibanjem Hamas za končanje vojne v Gazi. V ospredju pogovorov, ki potekajo prek posrednikov, naj bi bila najprej izpustitev izraelskih talcev v zameno za palestinske zapornike. Medtem se obstreljevanje palestinske enklave nadaljuje, izraelski premier Netanjahu pa vztraja pri popolni razorožitvi Hamasa. Več o Trumpovem mirovnem načrtu in aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17ih.

Pogajalci za mir v Gazi so na poti v Egipt, kjer naj bi se jutri začele razprave o umiritvi napetosti na Bližnjem vzhodu. Izraelske sile se bodo po koncu mirovnih pogajanj nemudoma umaknile na začetne položaje, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Tel Aviv medtem upa, da bodo preostali izraelski talci, ki jih še zadržuje Hamas, že v naslednjih dneh na svobodi. Za tem sledi razoorožitev omenjenega palestinskega gibanja. Drugi poudarki oddaje: V Siriji danes prve parlamentarne volitve po padcu al Asadovega režima, ki pa ne bodo neposredne. Češko desno populistično gibanje napoveduje ustavitev pobude Prage glede streliva za Ukrajino. Ob svetovnem dnevu učiteljev poudarek na njihovem pomenu za boljšo prihodnost.

Slovenijo je v zgodnjih jutranjih urah prešla izrazita hladna fronta, ki je prinesla močne padavine in veter, ponekod tudi sneg. Vremenoslovci opozarjajo, da so razmere izjemno zahtevne v višje ležečih predelih. Te so presenetile tudi tri hrvaške planince, ki jih je pod pod vrhom Tosca v Julijskih Alpah odnesel plaz. Reševalna akcija poteka, v njej sodeluje več kot 60 gorskih reševalcev. Druge teme: - V Kairu v pričakovanju pohajanj za premirje v Gazi. Izrael kljub temu nadaljuje napade. - Mineva 25 let od padca režima Slobodana Miloševića. Takrat za Srbijo prelomni trenutek. - Opozorila ob svetovnem dnevu učiteljev: šolski sistem z leta v leto z večjo kadrovsko krizo.

Skoraj 65 tisoč študentk in študentov vstopa v novo študijsko leto. Fakultete jih pričakujejo z dobrodošlicami. Sveže študijsko leto z novim zakonom o visokem šolstvu prinaša tudi številne novosti. Druge teme: - Trump Hamasu postavil ultimat glede njegovega načrta za končanje vojne v Gazi: imate tri oziroma štiri dni časa, da se odzovete. - Voditelji članic Unije na neformalnem zasedanju v Koebenhavnu o ukrepanju glede incidentov z brezpilotnimi letalniki v več državah članicah. - Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu prihodnje leto v Sloveniji

Socialni partnerji imajo na mizi proračunske dokumente, s katerimi niso zadovoljni. Gospodarstvo skrbi previsoka poraba; sindikati pa so višje izdatke pričakovali, a zahtevajo pogajanja. Druge teme: - Trump pred današnjim srečanjem z izraelskim predsednikom Netanjahujem izrazil veliko optimizma glede dogovora za končanje vojne v Gazi. - Zmagovalka parlamentarnih volitve v Moldaviji vladajoča proevropska Stranka akcije in solidarnosti. Volitve zaznamovali številni incidenti, tudi kibernetski napadi. - Tadej Pogačar na kolesarskem svetovnem prvenstvu v Ruandi ubranil mavrično majico. Karavani pobegnil več kot 60 kilometrov pred ciljem.

Nuri Sağlam ile Gazi Paşa'ya Suikast ve Kurt Kanunu kitabını konuşuyoruz.

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je bil včeraj ključni dan, s katerim se je začel 80-ti sklic Generalne skupščine Svetovne organizacije. Zbrane državnike z delegacijami je nagovoril ameriški predsednik Donald Trump, kot prva evropska državnica pa je skupščino nagovorila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Drugi poudarki: - Državni zbor po izglasovanem vetu znova o zakonu o gostinstvu. - Na železniških postajah in vlakih do nedelje poostren nadzor policistov. - Košarkarji Olimpije osvojili prvo domačo lovoriko sezone.

Na 80-em zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku se danes začenja splošna razprava z govori svetovnih voditeljev, ki se bodo vrstili do konca tedna. Prvi dan bo največ pozornosti namenjene govoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kot prva voditeljica iz Evrope pa bo nastopila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Po pričakovanjih bo v ospredju govorov voditeljev dogajanje v Gazi, enako kot na včerajšnji konferenci o rešitvi dveh držav - Izraela in Palestine. Drugi poudarki: - Zaradi pojava neznanih dronov je bilo začasno zaprto letališče v Köbenhavnu, zračni prostor je zaprlo tudi letališče v Oslu. - Gospodarstveniki zaskrbljeni glede napovedane obvezne božičnice; danes naj bi bilo znano, ali bo razprava o tem sploh uvrščena na sejo socialno-ekonomskega sveta. - V Ljubljani podražili enkratne vozovnice za mestni avtobus na evro in pol, cena terminskih ostaja nespremenjena.

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se tretji teden v septembru tradicionalno začenja t. i. teden na visoki ravni, ko se novega sklica generalne skupščine udeležujejo predsedniki držav in vlad članic, ministri in druge visoke osebnosti. Svetovna organizacija letos praznuje 80-letnico, obenem pa je prišla do preloma. Svet zaznamujejo kršitve mednarodnega prava in opuščanje multilateralizma, kar se odraža tudi v finančnih težavah OZN, kajti številne članice ne plačujejo prispevkov. Ustanovni sklic 80-te generalne skupščine se sicer začenja s predznakom vojne v Gazi in priznavanja države Palestine. V oddaji tudi o tem: - Med poslanskimi vprašanji premierju Robertu Golobu tudi eno o vse višjih življenjskih stroških - Na današnji dan brez avtomobila nekatere občine omogočajo brezplačno uporabo mestnih avtobusov - Slovenske odbojkarje v današnji osmini finala svetovnega prvenstva na Filipinih čakajo Američani

Tudi letošnji mednarodni dan miru, ki ga zaznamujemo danes, poteka v senci nemirov in vojn, med drugim tudi v Gazi; tam je bilo v ofenzivi izraelske vojske na istoimensko mesto včeraj ubitih več 10 ljudi. Tarča so bili vnovič tudi šotori razseljenih Palestincev in zatočišča, urejena v prostorih nekdanjih šol. Drugi poudarki oddaje: - V ZDA bodo začele veljati visoke pristojbine ob izdaji vizumov za visoko kvalificirane tuje delavce. - Zaradi kibernetskega napada na nekaterih letališčih pričakujejo težave tudi danes. - Izboljšanja razmer na cestah ne bo brez dviga prometne kulture, opozarjajo pristojni.

Mednarodni dan miru tudi letos poteka v senci oboroženih spopadov po vsem svetu, je v poslanici dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Kot je povedal, smo priča eksploziji konfliktov, kršitvam mednarodnega prava, število beguncev pa je največje doslej. Ob dnevu miru je tako pozval vsakega posameznika, naj bo glas tistih, ki ga nimajo. Ostali poudarki oddaje: - Ob več deset žrtvah napadov v Gazi znova tudi smrti zaradi lakote. - Nizozemska policija po nasilnih protimigrantskih protestih v Haagu napoveduje nove aretacije. - Med spletnimi prevarami prevladuje fišing, veliko tudi zlonamerne programske opreme.

Članstvo Gibanja Svoboda se bo v Kopru zbralo na volilnem kongresu. Edini kandidat za predsednika stranke je njen aktualni prvak in premier Robert Golob. Na kongresu, namenjen predvsem pregledu opravljenega dela in spodbudi članstvu pred spomladanskimi državnozborskimi volitvami, bodo odločali tudi o 25 članih sveta stranke. Drugi poudarki oddaje: - Izrael stopnjuje napade v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu. - Bodo na Hrvaškem uvedli zaporne kazni za črnograditelje? - V Stični bo potekal festival Stična mladih z geslom Poglej gor.

Državni zbor je sinoči potrdil pokojninsko reformo, ki med drugim viša starostno mejo za upokojitev in odmerni odstotek ter daljša referenčno obdobje za pokojninsko osnovo. Koalicija izpostavlja dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninske blagajne, opozicija pa opozarja na slabšanje položaja upokojencev. Del sindikatov in civilnodružbenih organizacij je napovedalo zbiranje podpisov za razpis referenduma. V oddaji tudi o tem: - Washington z vetom na predlog resolucije varnostnega sveta Združenih narodov, ki zahteva takojšnje premirje v Gazi. - Izzivi in priložnosti slovenskega turizma: Kako ustvariti vrhunsko butično ponudbo za petične goste? - Slovenski hokejski as Anže Kopitar po 20-ih letih pri LA Kings napovedal upokojitev. Letošnja sezona njegova zadnja.

Začetek včerajšnje kopenske ofenzive Izraela na mesto Gaza so pospremile številne obsodbe. Vse glasnejše so tudi organizacije z dejstvi, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Združeni narodi v najnovejšem poročilu govorijo o dokazu naklepa - gre za pismo Netanjahuja vojski. Kot pravi nekdanji pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov Danilo Türk, je to bistvenega pomena. Drugi poudarki oddaje: Evropska unija napoveduje pospešeno opuščanje ruskih fosilnih goriv. V Celju se odpira mednarodni podjetniški sejem MOS: v ospredju trajnost in inovacije Letošnja lastovka v roke Nini Dragičević za humorno in slogovno iznajdljivo zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.

Ne bom kazal s prstom, odgovornost je moja, so magične besede, ki smo jih ta teden slišali od slovenskih voditeljev - a le športnih. Tudi evropska voditeljica Ursula von der Leyen je priznala, da je Evropa paralizirana in genocidu v Gazi namenila najostrejše besede doslej. Besede anonimnežev na spletu niso tako nedolžne kot se zdi, mi pa se z drsenjem po ekranih pogrezamo v kolektivno demenco.

V svetu se vrstijo obsodbe včerašnjega izraelskega napada na pripadnike Hamasa v Dohi v Katarju, v katerem je bilo ubitih 6 pripadnikov skrajnega palestinskega gibanja, med njimi naj ne bi bilo voditeljev gibanja. Katarske oblasti so napad ostro obsodile in vztrajajo, da bodo nadaljevale vlogo mirovnega posrednika za dosego premirja med Izraelom in Hamasom v Gazi. V oddaji tudi: - Prvič od začetka vojne v Ukrajini je zaradi kršitev poljskega zračnega prostora tam posredovala protizračna obramba zveze Nato. - Ursula von der Leyen bo v prvem nagovoru Evropskega parlamenta v drugem mandatu na čelu Evropske komisije začrtala njeno agendo. - Čeprav je pokojninska reforma med ključnimi zavezami koalicije, v postopku njenega sprejemanja ni naglice.