Podcasts about evropo

⏰ Ofsaaaajd! Žiga tako not padel, da sva še Ofsajd kresnila po Zicu. In to na dan Zemlje. In na dan, no, tri dni po dnevu Damjana Boharja. Nazaj je, kaj pa razpon! Pa o Celju, jasno, ki ima svojo pesem, ker ja. V kakšni formi pa je Žiga Kos!

Sredozemsko morje ostaja najbolj smrtonosna migrantska pot na svetu – kljub temu da se je število nezakonitih prihodov v Evropo močno zmanjšalo. Samo lani je med poskusom prečkanja umrlo 2.333 migrantk in migrantov. Identifikacija trupel je pogosto nemogoča, številni ostajajo pogrešani. Od leta 2014 je v Sredozemlju izginilo ali izgubilo življenje več kot 31 tisoč ljudi. Pri reševanju pomagajo številne nevladne humanitarne organizacije. Ena od njih je Emergency. Na krovu njihove ladje Life Support je marca deset dni preživel novinar Primorskega dnevnika Martin Poljšak.

Dunajski dvor je na začetku aprila 1875 izdal zakon, s katerim je natančno predpisal ukrepe proti širjenju trtne uši, ki so jo vinogradniki prinesli v Evropo z uvozom sadik ameriških vrst trte. Na vinogradniškem inštitutu v Klosterneuburgu pri Dunaju so junija 1880 potrdili pojav trtne uši na vzorcu, ki so jim ga poslali iz občine Piran. Takoj so izkrčili skoraj 130.000 trsov, zemljo pa razkužili z ogljikovim sulfidom. Trtna uš je v nekaj letih skoraj v celoti uničila prvotno evropsko vinogradništvo, ki se je pozneje obnovilo z izdatno državno podporo sajenju cepljenih vinskih trt, kar je ostala praksa vse do današnjih dni.

Danes so začele veljati še višje dodatne carine na uvoz blaga v Združene države. Za Evropsko unijo je stopnja dodatnih carin po novem 20-odstotna. Carine za uvoz iz Kitajske pa skupaj z že predhodno uveljavljenimi po novem znašajo kar 104 odstotke. Ameriški predsednik Donald Trump je prepričan, da gre za pravilno odločitev, češ da je njihova prednost pred vsemi, da so velik trg. Članice povezave bodo medtem danes odločale o prvem naboru povračilnih ukrepov, povezanih s 25-odstotnimi dodatnimi carinami na uvoz jekla in aluminija v Združene države. Drugi poudarki oddaje: - Po uveljavitvi plačne reforme v več delih javnega sektorja razočarani. Začenjajo se pogajanja o nagrajevanju delovne uspešnosti. - Obetajo se spremembe pri nadomestilih za brezposelnost. - Visoka zmaga Arsenala proti Realu v prvi četrtfinalni tekmi lige prvakov. Inter slavil proti Bayernu.

Ameriški carinski udar vzbuja bojazni pred trgovinsko vojno. Za Kitajsko so začele veljati kar 104-odstotne carine, ki jih Donald Trump označuje za vzajemne, za Evropsko unijo 20-odstotne. Povezava bo danes sprejela prve povračilne ukrepe, še vedno pa ostaja odprta za pogajanja. Drugi poudarki oddaje: - Minister Han: Trgovinska vojna bi pokopala tako Evropo kot Ameriko. - Zduženi narodi obsojajo izraelsko zadrževanje človekoljubne pomoči za Gazo. - Mesta za vpis še na vseh srednješolskih programih, tudi gimnazijskih.

Dobre štiri mesece že vztrajajo protestniki na ulicah Tbilisija. Štirje od petih Gruzijcev podpirajo evropsko perspektivo, vlada pa je lani odločila, da proces približevanja Uniji ustavi oziroma prekine. Vodilni stranki Gruzijske sanje, ki državo usmerja na pot zbliževanja z Rusijo, utrujeni protestniki očitajo, da se je po več kot desetletju na oblasti pri vzvodih moči obdržala s krajo volitev. Zahtevajo demokracijo, pravno državo, delujoče šolstvo in zdravstvo, izpustitev političnih zapornikov. V Vročem mikrofonu z aktivisti, zgodovinarji in novinarji tudi o pomenu dogajanja v Gruziji za Evropo.Sogovorniki: Rusiko Kobakhidze, zgodovinarka, profesorica in raziskovalka sovjetskega obdobja, Mariam Nikuradze, fotografinja, novinarka, soustanoviteljica in izvršna direktorica pri OC Media, Natia Bukia, galeristka, Ilia Ghlonti, aktivist, protestnice in protestniki na ulicah Tbilisija.

Turčija je na razpotju med demokracijo in avtokracijo. V državi, ki se razprostira med Evropo in Azijo, vse bolj vre. Po aretaciji carigrajskega župana Ekrema Imamogluja, največjega tekmeca turškega predsednika Erdogana, so izbruhnili protesti. Ljudje branijo demokracijo, ne pustijo si vzeti svobode. Kako trdna je oblast dolgoletnega voditelja Turčije v času nepredvidljivih razmer v državi in na svetu? Kako pomembna za Evropo je druga najmočnejša vojska v zvezi NATO?

Kakšno priljubljenost Donald Trump uživa med Nemkami in Nemci? Ne samo Trumpova carinska politika, Evropo vznemirja tudi umik ameriških partnerjev iz skupnih raziskav, sofinanciranja znanosti in deljenja informacij s področja medicine. Američani prek svojih ambasad v Evropi pošiljajo pisma podjetjem, ki nastopajo na ameriškem trgu, naj opustijo programe raznolikosti, enakosti in vključevanja. V Hamburgu odpirajo eno največjih nakupovalnih središč v Evropi, gradnja je stala 2,5 milijarde evrov in pet človeških življenj!

Nova epizoda oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija, bo tako kot ves svet pod vplivom nove trgovinske vojne. Kako bo ta vplivala na svet in Evropo, bo v studiu ugotavljal Marcel Štefančič s številnimi gosti, od Slavoja Žižka do Ursule von der Layen. Uroš Slak pa se bo z Urško Klakočar Zupančič, Matejem Lahovnikom in Alešem Hojsom pogovarjal o možnih rešitvah za Slovenijo. Izvedeli bomo še, kaj na carinski upravi počneta Serpentinšek in Martelanc in kako bodo ljubljanske nutrije pomagale pingvinom, Zvezdana se bo z Matjažem Hanom pogovarjala o pomembni življenjski prelomnici. Preverili pa bomo tudi, v katerih športih se bodo lahko domači politični akterji spopadli na Lažijadi 2025. Vesna Milek bo gostila Zorana Predina, Igor Bergant Tanjo Fajon in Aleksandra Vučića, Franc Kangler pa vam ponuja par receptov za uspešno švercanje čez mejo. Vse to, razen tistega, za kar bo zmanjkalo časa, v petek dopoldan na Prvem.

⏰ Driiiiiiing! Ofsaaaajd 410! Tokrat v torek, verjamem, da ste se zeeeeelo načakali, hvala za potrpljenje in razumevanje. Upava, da upravičiva zaupanje in potrpljenje. Ker po derbiju? Ob taki bitki za obstanek? O tem, kje je kdo v času derbija? Je pestro, zelo.

Štěpán Křeček a Lukáš Richtár tentokrát rozebírají první týdny spolupráce Donalda Trumpa a Elona Muska, volby v Německu, které vyhrála unie CDU/CSU a pokračovali v tématu posledního OFFLINU Štěpána Křečka, kterým bylo bydlení v Česku. Celý díl najdete na Herohero a Forendors.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je po sinoči končanem evropskem vrhu v Bruslju ocenil, da je Evropska unija kos izzivu, da zgradi Evropo obrambe in stoji ob strani Ukrajini. Potem ko so soglasno podprli okrepitev evropskih vojaških zmogljivosti, je finančni minister Klemen Boštjančič povedal, da je zaradi varnostnih razmer prisiljena ukrepati tudi Slovenija.

Z napovedjo, da se začenja zlata doba Amerike, je ameriški predsednik Donald Trump verjetno razveselil le Vladimirja Putina in Benjamina Netanjahuja, voditelja, nad katerima je Mednarodno kazensko sodišče razpisalo priporni nalog. Precej manj veselja, zato pa veliko več negotovosti, prinaša novi stanovalec Bele hiše od ruskih napadov porušeni Ukrajini in od izraelskih bomb opustošeni Gazi, četudi si je tam zamislil bogataško riviero. V stiski se je znašla tudi Evropa, zibelka civilizacijskih dosežkov, zlasti po obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Ovalni pisarni Bele hiše, ki se je sprevrgel v prepir. Trump je po nenavadnem fototerminu Ukrajini odtegnil vojaško pomoč in pod vprašaj pa postavil 5. člen Severno-atlantske pogodbe, ki članicam Nata zagotavlja kolektivno obrambo. Evropska unija je v paniki in strahu pred nepredvidljivo Rusijo začela snovati milijardna vlaganja v obrambo, na paradoksalnost trenutka pa nas je spomnil poljski premier Donald Tusk, da 500 milijonov Evropejcev moleduje 300 milijonov Američanov, da nas obranijo pred 140 milijoni Rusov. Izjava, ki ironično sporoča, kako je za Evropo napočil nov dan in da se mora Trnuljčica na stari celini prebuditi. Labirinte sveta premierno v novi zvočni podobi raziskuje Aleš Kocjan!

Odkar je Donald Trump prevzel oblast v Združenih državah, mednarodne okoliščine pa postajajo vse bolj nepredvidljive, je Evropa nenadoma ugotovila, da se lahko zanese le sama nase. Usodo Ukrajine Rusija in Združene države Amerike snujejo ne le brez upoštevanja Evrope, pač pa tudi v njeno škodo in škodo Ukrajine. Kako nevarne so razmere? Je ta osamitev lahko priložnost za evropske države, da vendarle stopijo skupaj in pokažejo politično enotnost? Koliko Evropo res ogroža Trump, koliko pa sama sebe? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mitja Žagar, FDV Univerze v Ljubljani in znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja; Polona Fijavž, nekdanja dopisnica RTV iz Nemčije, odgovorna urednica informativnega programa na TV Slovenija; Branko Soban, novinar, nekdanji dopisnik iz Moskve.

Evropo razburja odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ustavi vojaško pomoč Ukrajini. Zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila načrt za vnovično oborožitev Evrope. Kot je dejala, bi ta lahko skupno mobiliziral do 800 milijard evrov. Državam članicam povezave bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe v obrambo. Poudarila je, da je Evropa pripravljena močno povečati svoje obrambne izdatke, med drugim, da bi lahko podprla Ukrajino in prevzela večjo odgovornost za svojo obrambo. Drugi poudarki oddaje: - Ostri odzivi na ameriško uvedbo carin na uvoz iz Kanade, Mehike in Kitajske - V srbskem parlamentu izbruhnil pretep, opozicija odvrgla dimne bombe - Na Pokljuki letos strožji pogoji za izvedbo tekem svetovnega pokala v biatlonu

Od nástupu Donalda Trumpa sledujeme rozpad světa, jak jej známe. Vlastně nemine den, aby na nás z médií nevyskočila nějaká neuvěřitelnost.

Od nástupu Donalda Trumpa sledujeme rozpad světa, jak jej známe. Vlastně nemine den, aby na nás z médií nevyskočila nějaká neuvěřitelnost.Všechny díly podcastu Ranní úvaha můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let. Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah. Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote. Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah.

Vojna v Ukrajini in varnost v Evropi ostajata v središču pogovorov večjega dela svetovnih voditeljev. Francoski predsednik Emmanuel Macron je na današnje neformalno srečanje prek videopovezave povabil tudi premirja Roberta Goloba. Posebni odposlanec Združenih držav Keith Kellogg pa je na uradnem obisku v Kijevu poudaril pomen razumevanja ukrajinske potrebe po varnostnih zagotovilih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je medtem odzval na poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa k volitvam v Ukrajini, češ da Zelenski uživa nizko podporo javnosti. Kot je dejal, Trump živi v prostoru dezinformacij. Podrobnosti sledijo po teh poudarkih oddaje: - Slovenska vojska v luči varnostnih razmer krepi oboroževanje, a poglaviten izziv ostajajo kadri. - Obrestna mera druge ljudske obveznice bo 2,75 odstotka. - Šolarji z vzhoda države v počitniških dneh med drugim vijugajo po snežnih strminah.

Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel, dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Delegaciji Združenih držav in Rusije sta se danes sešli v savdski prestolnici Rijad. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je po srečanju miril Bruselj in Kijev, da ne bosta izključena iz pogajanj o Ukrajini. Kot je dejal, mora biti konec konflikta sprejemljiv za vse, tudi za Ukrajino, Evropo in Rusijo, mir pa mora biti pošten in vzdržen. Ni jasno, kako bo to mogoče ob odkritih željah Washingtona po otoplitvi odnosov z Moskvo in ohlajevanju odnosov s tradicionalnimi zaveznicami, medtem ko ruski predstavniki v zahtevah do Ukrajine ne popuščajo. V oddaji tudi o tem: - Pokojnine se bodo z redno uskladitvijo še ta mesec zvišale za 4,5 odstotka - GZS s svojimi predlogi za razbremenitev plač; vladi očitajo, da za to ni naredila ničesar - V jeklarski družbi SIJ menijo, da se bo letos začelo okrevanje panoge

Juta Harako je Japonec, ki je pri 35 letih prvič obiskal Evropo. V oddaji razloži, nad čim je v avstrijski prestolnici, kjer je preživel mesec dni, najbolj začuden in česa pri Evropejcih ne razume. Deli pa tudi zgodbo o tem, kako je rešil življenje svoji mami in kako mu je to pomagalo najti življenjsko poslanstvo.

Američani so uvedli carine na Kitajsko blago, Kitajci vračajo udarec, ki je precej bolj mil in premišljen, kot je bil leta 2018. Donald Trump vnaša zmešnjavo tudi na Bližnjem vzhodu - prilastil bi si Gazo in razselil Palestince. Kdaj bo s carinami udaril Evropo? Evropa je (menda) pripravljena. Pred mikrofonom: Sašo Šmigić, član uprave, Generali Investments

⏰ Ofsaaaaaajd! Štiristošesti po vrsti. Ofsajd, ki dočaka teden, ko se dočaka spet - fuzbal! Ja, nazaj bo 1. SNL! Je hitro minilo? Ja, je. Je pa že tisti fuzbalski žgečkljiv občutek? Ne še, ne še čisto, ampak bo.

Pogovor o je bil tokrat namenjen dogajanju čez veliko lužo. Donald Trump se je po štirih letih vrnil v Belo hišo. Po slovesni prisegi je administracija novega predsednika ZDA že zavihala rokave. Kakšne spremembe se obetajo sami novi celini? Kaj lahko pričakuje Evropa? Se bodo zaostrili odnosi Washingtona s Kitajsko? Ali bodo Trumpove poteze vplivale na večja vojna žarišča po svetu? Vse to so vprašanja, ki smo jih pretresali s sogovornikoma v studiu. Z nami sta bila diplomat dr. Božo Cerar in strokovnjak za mednarodne odnose dr. Bogomil Ferfila.

V velenjskem rudniku se po sinočnjem vdoru glinene gmote, ki je bil usoden za rudarja, nadaljuje iskanje še dveh pogrešanih. Proizvodnjo so ustavili, je povedal direktor Premogovnika Marko Mavec, ter ob tem zavrnil navedbe o neustrezni varnosti. Premier Robert Golob je napovedal državno pomoč družinam ponesrečenih. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor o interpelaciji ministra Poklukarja: Ni še znano, ali ga bodo podprli poslanci SD in Levice. - Mesec: Invalidsko podjetje CSS je treba ohraniti ali prezaposliti delavce, sicer likvidacije ne bo - Evropo v novem Trumpovem mandatu skrbi njegov odnos do evro-atlantskih povezav

Korporacija Meta, pod okrilje katere sodijo digitalne platforme Facebook, Instagram, WhatsApp (tri izmed štirih po številu uporabnikov največjih spletnih platform), je pred tednom dni ukinila preverjanje dejstev na svojih platformah v Združenih državah Amerike. Gre za pomenljiv obrat in jasen signal, da se opušča aktivna prizadevanja za zmanjševanje širjenja dezinformacij, zavajanj in laži na socialnih omrežjih. Zadnje desetletje je – vsaj od afere s Cambridge Analytico naprej – na različne načine nazorno pokazalo, da so številne vsebine, ki se najbolj viralno in tudi ciljano širijo po spletu, izrazito škodljive, tako za posameznike in posameznice kot za družbo v celoti; za našo zmožnost, med drugim, da se kvalitetno informiramo o dogajanju in na tej podlagi sprejemamo svoje odločitve, tudi politične. V prvi vrsti so žvižgači razkrivali, da platforme prek svojih algoritmov spodbujajo vsebine, s katerimi bi čim dlje zadržale uporabnike na omrežjih, ne glede na potencialno spornost vsebin, in zavračajo mehanizme, ki bi njihovo širjenje vsaj nekoliko omejili. Sledil je pritisk, tudi v obliki zakonodaje, kot je v Evropski uniji Akt o digitalnih storitvah, da morajo tehnološki velikani, ki so med najbogatejšimi podjetji na svetu, z različnimi pristopi aktivno zmanjševati količino problematičnih vsebin na svojih platformah. Med drugim s preverjanjem dejstev. In prav to se zdaj ukinja. Če sodimo že po izjavi šefa Mete, Marka Zuckerberga, se s tem podjetje zgolj vrača k svojim koreninam. Nobena skrivnost sicer ni, da je ta odločitev neposredni odgovor na vrnitev Donalda Trumpa na čelo ZDA, ki je moderiranju vsebin in preverjanju dejstev, ki je njega samega redno postavljalo na laž, pač izrazito nenaklonjen. Meta in številna druga podjetja se zdaj prilagajajo novi politični realnosti, to pa bo imelo daljnosežne posledice. Kaj se torej obeta v digitalnem prostoru in pri pogojih za objektivno poročanje in preverjanje dejstev, za profesionalno novinarsko delo? Na kakšne načine bodo te spremembe zadele Evropo, kaj pomenijo za demokracijo in kakšne strategije bi bile v teh spremenjenih pogojih smiselne, to bodo teme v središču tokratne Intelekte. Gostje v studiu danes so prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ustanoviteljica in odgovorna urednica centra za preiskovalno novinarstvo Oštro Anuška Delić, doc. dr. Jernej Kaluža s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in dr. Aleš Mendiževec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU.

Anton Codelli, vizionarski slovenski plemič in izumitelj, je bil pionir na področju avtomobilizma, radijskih komunikacij in televizijske tehnologije. Njegovo najpomembnejše delo je bilo vodenje izgradnje revolucionarne radijske postaje Kamina v nemški koloniji Togo, ki je omogočala komunikacijo med Afriko in Evropo. Njegov življenjski opus zajema tudi razvoj prvih radijskih postaj v Ljubljani, pionirsko delo na področju mehanske televizije ter pomemben prispevek k zgodnji filmski produkciji v Afriki.

Svet se spreminja pred našimi očmi, gospodarstvo in ekonomija pa z njim. Kako geopolitična svetovna trenja vplivajo na Slovenijo, kako hitro napredujeta Kitajska in Indija, je v svetovni ekonomiji še kaj prostora za Evropo? Slovenska vlada v letu 2025 napoveduje uvedbo nepremičninskega davka, pokojninsko reformo, zdravstvena reforma ostaja javnofinančna neznanka. Ob začetku leta in novega proračunskega obdobja se Nataša Zanuttini o aktualnih ekonomskih in gospodarskih vprašanjih pogovarja z ekonomistom dr. Mojmirjem Mrakom.

Novo leto prinaša uveljavitev novega plačnega zakona v javnem sektorju, ki bo 190 tisoč javnim uslužbencem prinesel višje plače in odpravil nepravilnosti, ki so se pojavile v zadnjih 15-tih letih. Spremembe plačnega sistema bodo v naslednjih treh letih državo stale skoraj milijardo evrov in pol. V oddaji tudi o tem: - Na centrih za socialno delo vzpostavljajo vstopne točke za oceno upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe - Konec dobav ruskega plina v Evropo. Slovaška svari pred drastičnimi posledicami - Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

Kaj pomeni za EU padec sirskega režima, ali bodo migrantske poti v Evropo manj obljudene? Kako močno dogodki na Bližnjem vzhodu vplivajo na Evropo? Kaj se bo zgodilo januarja prihodnje leto, po inavguraciji Trupma za ameriškega predsednika? Je mogoče napovedati, da bo leto 2025 boljše za Bližnji vzhod?

Čeprav so se najpomembnejše in najusodnejše zgodbe leta 2024 spisale na Bližnjem vzhodu in v Združenih državah Amerike, je bilo letošnje leto zelo pomembno - morda celo prelomno - tudi za Evropo. Še več držav se je nagnilo v desno, v Franciji in Nemčiji sta Nacionalni zbor in Alternativa za Nemčijo postali prva in druga najmočnejša stranka. Ob koncu leta je v Nemčiji padla vlada Olafa Scholza, nemško gospodarstvo je v težavah. Na ravni Evropske unije je vse več zavedanja, da institucije in države članice potrebujejo konsenz in enotnost, da bi se soočili z izzivi sodobnega sveta. Preseganje delitev in iskanje soglasja bo naloga evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. O najpomembnejših poudarkih evropske politike in družbe smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Markom Lovcem.

V Bruslju je zadnji letošnji vrh Evropske unije in prvi pod vodstvom novega predsednika Evropskega sveta Antonia Coste. Ta je glede vojne v Ukrajini, ki je ena izmed glavnih tem zasedanja, dejal, da so na kocki univerzalna načela, zapisana v Ustanovni listini Združenih narodov. Po njegovih besedah v tej vojni ne gre le za Ukrajino in Evropo, temveč za mednarodno pravo, ki mora zmagati, ruska invazija pa mora biti premagana. V oddaji tudi: - Noveli zakona o dolgotrajni oskrbi se obeta podpora - Poslanci Svobode ostro nad naslovnico tednika Demokracija - Objavljen razpis za brezplačne meritve radona, tega je več na jugu države

Avgusta 1961 je Nemška demokratična republika v Berlinu čez noč postavila zid, ki je razdelil Evropo. Kako je zid, za katerega se je zdelo, da bo stal večno, 10. novembra 1989 padel, s čimer se je začelo novo obdobje Evrope, piše angleški publicist Richard Bassett v knjigi z naslovom Zadnji dnevi v stari Evropi. Anglež Richard Bassett je v prelomnem obdobju evropske zgodovine kot radoveden intelektualec pa tudi kot dopisnik londonskega Timesa spremljal dogajanje v spreminjajoči se Evropi. V enem od poglavij knjige, ki jo je prevedla Staša Grahek in je izšla pri Cankarjevi založbi, je živo popisal dogajanje v tedanjih Nemčijah v tednu, ko je padel Zid. Bere Igor Velše, ton in montaža Vjekoslav Mikez.

Evropski voditelji so na včerajšnjem neformalnem srečanju v Budimpešti sklenili nov evropski dogovor o konkurenčnosti, ki med drugim vsebuje predloge ukrepov za zmanjšanje visokih cen energentov in preobsežne birokracije. Premier Robert Golob je kot ključne navedel tudi spremembe na področju visokotehnoloških podjetij. Kot je po srečanju sporočil madžarski premier Viktor Orban, so se voditelji strinjali, da je treba Evropo spet narediti veliko. V oddaji tudi: - Zmaga Trumpa prinaša tudi gospodarske težave za Kitajsko, ta bo poglobila vpliv na globalnem jugu. - V Berlinu praznovanje ob 35-ti obletnici padca zidu; letošnje geslo je: CENITE SVOBODO! - Ob martinovanjih policija poziva k ničelni toleranci do alkohola za volanom in poostreno nadzoruje promet.

Jak se změní americká zahraniční politika s návratem Donalda Trumpa do Bílého domu? Jaké budou dvoustranné vztahy mezi USA a Českem? Jak čelit obcházení protiruských sankcí středoasijskými zeměmi? A jaké jsou momentálně vztahy mezi Prahou a Bratislavou? Vladimír Kroc se zeptal ministra zahraničních věcí Jana Lipavského (nestraník).

Jak se změní americká zahraniční politika s návratem Donalda Trumpa do Bílého domu? Jaké budou dvoustranné vztahy mezi USA a Českem? Jak čelit obcházení protiruských sankcí středoasijskými zeměmi? A jaké jsou momentálně vztahy mezi Prahou a Bratislavou? Vladimír Kroc se zeptal ministra zahraničních věcí Jana Lipavského (nestraník).Všechny díly podcastu Dvacet minut Radiožurnálu můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Oči svetovne javnosti so uprte v Združene države Amerike, kjer izbirajo novega predsednika oziroma predsednico. Bo to demokratka Kamala Harris, ki bi bila z izvolitvijo prva ženska na tem položaju, ali znova republikanec Donald Trump, je težko napovedati, saj naj bi se obetal izjemno tesen izid. Volitve predvsem v luči vojne v Ukrajini pozorno spremljajo tudi v Bruslju in Moskvi. Druge teme: - SDS z osmo interpelacijo v tem mandatu, tokrat se bo v državnem zboru zagovarjal finančni minister Klemen Boštjančič. - Daljinsko ogrevanje v Ljubljani zaradi nižjih cen energentov do konca leta cenejše za 12,4 odstotka. - Sredi meseca začetek prenove vipavske hitre ceste, promet bo prihodnji dve leti zelo zgoščen.

Gost letošnjega festivala Vilenica je bil italijanski pisatelj, novinar in potopisec Paolo Rumiz. Slovenci ga že dolgo dobro poznamo, saj je Matej Venier že leta 2016 prevedel njegov roman Kot konji, ki spijo stoje, leta 2021 pa pripoved v verzih Kutina iz Carigrada. Sicer je avtor številnih knjig, posebno pozornost je zbudila knjiga Canto per Europa - Spev za Evropo izpred treh let. Prevajalec Matej Venier je Paola Rumiza povabil v studio Radia Slovenija in se za oddajo Razgledi in razmisleki s pisateljem dotaknil številnih tem, ki so v središču njegovega pisanja. Bere Renato Horvat.

Coprnica Ursula je sedela na vrhu Slivnice, servisirala metlo, vkuhavala ozimnico in poskušala sestaviti Evropsko komisijo. Na srečo so bile po Evropi poplave, ki tradicionalno povečujejo njeno priljubljenost, na nesrečo pa se je sestavljanje komisije zapletlo, kar povečuje njeno nejevoljo. Namreč coprnica Ursula je bila kljub vsem magičnim napojem, čarovni palici, urokom in coprnijam že nekaj dni prek roka, v katerem bi morala komisijo predstaviti. In nič ni kazalo, da ji bo v kratkem uspelo. Kajti eno so coprnije, druga pa je aritmetika. In ta zadnja je neusmiljena, kar je coprnico tako jezilo, da je v slepi jezi malo priredila podatke o gospodarski rasti v Evropi. Poglejmo natančno številke, ki jezijo coprnico Ursulo.Kandidati, ki bodo sestavljali komisijo, na čelu katere bo jezdila na svoji metli, morajo imeti nekatere lastnosti, ki so sicer za večino ljudi manj pomembne, za bruseljsko coprniško smetano pa bistvene. Lastnosti kandidata, med katerimi se mora odločati coprnica Ursula, so naslednje: - kandidat je lahko moški ali ženska,- kandidat je lahko politično levi ali desni,- s kandidatom je lahko zadovoljna Ursula, ne pa vlada, ki ga predlaga,- s kandidatom je lahko zadovoljna vlada, ki ga predlaga, ne pa Ursula. Možnost, da bi bili s kandidatom zadovoljni tako vlada posamezne države kot tudi coprnica Ursula praktično ni, možnost, da bi bila s kandidatom nezadovoljna tako vlada kot Ursula, pa se zdi bedasta celo za Bruselj. Tako se mora torej coprnica Ursula pri vsakem kandidatu odločiti med šestnajstimi možnostmi. Se pravi; kandidat je lahko politično levi moški kot politično leva ženska, ali pa politično desna ženska in politično desen moški … in tako naprej in tako nazaj po skrivnih hodnikih coprniške statistike. In če število možnosti pri posameznem kandidatu, med katerimi se mora odločati coprnica Ursula, pomnožimo s številom kandidatov, ki naj bi sestavljali Evropsko komisijo, dobimo neverjetno število 432 kombinacij, ki jih mora upoštevati coprnica Ursula, da sestavi komisijo. Zato pa je bila coprnica Ursula slabe volje, ko je na gori Slivnica servisirala metlo in vkuhavala ozimnico. Ampak za trenutek pustimo coprnico samo z njenimi kadrovskimi akrobacijami in se posvetimo še nekaterim drugim zanimivim vidikom izbire kandidatov za evropske komisarje, ki se zdijo nekoliko skrivnostni in zaviti v coprniško meglo. Sprijaznili smo se, da v Bruslju uporabljajo posebno vrsto demokratičnega napoja, po katerem državljani Evrope nimamo nobenega vpliva na to, kdo bodo komisarji, ki nam bodo rezali "kruha tankega, da se vidi skoz njega"! In kljub temu se evropska komisija vodi kot demokratično izbran organ. Čeprav se vzorno udeležimo evropskih volitev – ki se kažejo kot en velik karierni sejem za elito – je na koncu jasno, da se naša evropska usoda, vsaj glede upravljanja z Evropo, v resnici reže na državnozborskih volitvah. Se pravi, da bi bilo pošteno, če že ne demokratično, ako bi stranke, ki tekmujejo na državnozborskih volitvah, pri nabirki obljub, načrtov, strategij in programov jasno povedale tudi, kdo bo njihov kandidat za evropskega komisarja. Če Evropo dojemamo količkaj resno in če resnično menimo, da je povezava politično-gospodarski koncept, ki nas bo popeljal v svetlejšo prihodnost, potem je takšna obljuba skoraj nujna. Po drugi strani pa spet nepotrebna, saj je jasno, da bo kandidat za komisarja eden izmed nacionalnih supermanov ali super žensk. Teh pa tudi v teh ekstra potentnih časih v posameznih državah članicah ni ravno v izobilju. Kako drugače, kot da pošiljamo za kandidata vsevednega multipraktika, si predstavljati dejstvo, da imamo evidentirane kandidate prej, preden izvemo, kateri resor bomo dobili. Samo kot teoretični model; Marta Kos, ki se trenutno kuha v kotlu coprnice Ursule, bi lahko dobila tako ribištvo kot človekove pravice. Ali pa širitev. Tako pričakujemo od nje, oziroma vemo, da se spozna na migracijske navade polenovk kot na zakonodajo političnega azila ali urejenost javnih financ v Črni Gori. In ko smo prej naštevali kriterije, po katerih coprnica Ursula izbira svoje kandidate, je neverjetno, kako kvalifikacij oziroma usposobljenosti za posamezno področje sploh ni med njimi. Se pravi, da so kriteriji spola, politične opredelitve in osebne presoje tako vlade, kot Ursule pomembnejši od strokovne primernosti posameznega kandidata. Prejšnji poskus Slovenije je bil računovodja. Ker nismo vedeli, kateri resor je namenjam Sloveniji, bi se mu lahko mirno zgodilo, da bi mu bil dodeljen resor "spodbujanje evropskega načina življenja"! Kaj pa si računovodje mislijo o Evropskem načinu življenja, pa je tako ali tako jasno iz evropskega načina življenja, ki ga živimo trenutno. Coprnica Ursula je zavzdihnila in v lonec z ozimnico zamešala še nekaj mačje dlake. Potem se je odločila, da bo komisijo izbrala s coprniškim urokom, ki se zmeraj obnese.Stopila je po čarobno palico in z mogočnim glasom začela kriliti po zraku: "Am, bam, pet podgan, štiri miši, v uh me piši!" Ko je končala in smo Evropejci dobili komisijo, se je spravila k načrtom, kako se maščevati velikemu vešču iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki ji je povzročil vse te težave.

Število smrtnih žrtev katastrofalnih poplav, ki so zajele srednjo Evropo, je naraslo na 15. Ob obilnem deževju je pričakovati, da se bo gladina nekaterih rek še višala, zato so oblasti z nekaterih območij tudi evakuirale prebivalce. Na Češkem, Slovaškem in Poljskem so vrata zaprla nekatera podjetja in šole, poljska vlada je zaradi razmer na jugu države razglasila izredne razmere. Druge teme: - Novi francoski kandidat za evropskega komisarja po umiku Thierryja Bretona Stephane Sejourne. - Obsodbam novega poskusa atentata na Donalda Trumpa se je pridružil Volodimir Zelenski, v Kremlju incident razumejo kot znak zaostrovanja ameriške predvolilne kampanje. - Vlada je med drugim določila besedili zakonov o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in o pravici po prebolelem raku.

Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?

Sloveniji najverjetneje prej, kot je pričakovala, grozi prekinitev dobave ruskega plina. Ukrajinske sile so namreč v okviru ofenzive ne rusko regijo Kursk prevzele nadzor nad mestom Sudža, ki je glavna točka za transport ruskega plina v Evropo. Druge teme: - Izrael podprl nov ameriški predlog za premirje v Gazi, Hamas obtožil Washington podpiranja genocida - V Chicagu se je začela demokratska konvencija, Biden opisal Harrisovo kot prihodnost stranke - Objavljen bo seznam prostih mest za drugi rok vpisa v dodiplomske študije, čas za prijavo do torka

Ameriški zunanji minister Antony Blinken bližnjevzhodna mirovna prizadevanja nadaljuje v Kairu, kjer se bodo predvidoma še pred koncem tedna nadaljevala pogajanja za prekinitev ognja v Gazi. Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je po srečanju dejal, da je čas za končanje vojne, in posvaril pred širjenjem konflikta na Bližnjem vzhodu. Druge teme: - Nekdanja poljska vladajoča stranka v osmih letih poneverila 23 milijard evrov. - Dodatne carine za uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske v Evropo bodo za nekatere nižje. - Ob prvem slovensko-mongolskem predsedniškem srečanju tudi gospodarski forum.

V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija. Obiski Kijeva, Moskve, Pekinga in Floride so na noge spravili voditelje evropskih držav in skupnih institucij, saj Orban za tako pobudo ni imel nobenega mandata in ni bila usklajena z drugimi članicami. Mnogi izmed voditeljev so hitro v izjavah za medije in na družbenih omrežjih pojasnjevali, da Orban ne govori v imenu celotne EU. A kako se evropske institucije in voditelji sploh lahko odzovejo v takem primeru? Kakšne ukrepe lahko sprejmejo proti politiku, ki ne sledi usklajenim stališčem zveze, a trenutno zaseda viden položaj v ustroju EU? Gosta: Szabolcs Panyi, madžarski raziskovalni novinar, dr. Peter Verovšek, politolog, Univerza v Groningenu

Na letališču v Ankari je potekala največja izmenjava zapornikov po koncu hladne vojne. Rusija in Belorusija na eni strani ter Združene države Amerike in njene zaveznice na drugi so izmenjale 26 ljudi. V Rusijo se je sinoči vrnilo 10 ruskih državljanov, tudi mladoletna otroka vohunov, ki so ju prijeli in obsodili v Sloveniji. Pričakal jih je predsednik države Vladimir Putin. Druge teme: - Po izraelskih atentatih še manj možnosti za dogovor o premirju v Gazi in izpustitev talcev. - V novem sistemskem zakonu tudi o povrnitvi škode po ujmi, če ni dosežen prag za državno pomoč. - Nogometaši Olimpije in Maribora v tretji krog kvalifikacij konferenčne lige, Bravo končal pot v Evropo.

Kakšne spremembe prinaša nova sestava Evropskega parlamenta? Kako se bo oblikovala nova Evropska komisija, katere bodo njene prednostne naloge, kako bo na oblikovanje politik vplival vzpon skrajne desnice v več evropskih državah? Po koncu volitev v Evropski parlament se lahko vprašamo tudi, kakšne politične spremembe prinašajo znotraj posameznih držav in kakšen bo vpliv njihovih voditeljev v Evropski uniji.

V tokratni epizodi oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija nam bosta Slavko Bobovnik in Uroš Slak, skupaj s strokovnimi komentatorji in Martinom Strelom, predstavila vseh enajst strank, ki kandidirajo na letošnjih evropskih volitvah. Iz sedežev strank se bodo javljali Marcel Štefančič, Vesna Milek, Bojan Požar in mnogi drugi, ki bodo gostili vse prvake slovenske politike in tudi Branka Grimsa, seveda pa ne bodo manjkale politične astrološke napovedi vedeževalca Blaža. Znane slovenske glasbenike smo ujeli med debato o nošenju kril, v Cankarjevem domu bomo s Borutom Pahorjem zamenjevali "Knjige za Cash", pa seveda promet s Kanglerjem in Rožmarinom in še kom, vse to v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.

Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ni ugodilo slovenskim ribičem glede hrvaških kazni, ki jih prejemajo zaradi ribolova v Piranskem zalivu. Evropo je pretresel atentat na predsednika slovaške vlade Roberta Fica. Storilec je znan, a sovražno ozračje v politiki, medijih in družbi kar kliče po vsaj delni porazdelitvi krivde. Prva pot po inavguraciji je ruskega predsednika Vladimirja Putina vodila v Peking. V tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Darjo Groznik predstavljamo še trenutne gospodarske razmere in napovedi za Slovenijo ter se posvetimo še boju proti nasilju na spletnih omrežjih ter širše v družbi.

Evropo, pro tebe všecko. Nebo ne? Diskuse eurokomisařky Věry Jourové, ministra pro evropské záležitosti Martina Dvořáka a poslankyně Marie Pošarové. https://www.ceskatelevize.cz/porady/1126672097-otazky-vaclava-moravce/224411030500505/ Změny v důchodech. Přežijí tuto vládu? Hosty ekonom Filip Pertold a důchodový expert odborů Vít Samek. https://www.ceskatelevize.cz/porady/1126672097-otazky-vaclava-moravce/224411030510505/