Podcasts about Ptuj

V Minoritskem samostanu na Ptuju se jutri začenja 36. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki ga v navezi z Mestno občino Ptuj pripravljajo Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v sodelovanju z vsemi območnimi kmetijsko gozdarskimi zavodi. Čeprav se festival uradno odpre opoldne, ga bodo tradicionalno začeli dopoldne ob 9.00 s posvetom na temo združevanja in povezovanja za skupno trženje pridelkov in izdelkov s kmetij, pravi vodja festivala Peter Pribožič.

Na gradu Dobrovo bo do 5. septembra na ogled druga od treh razstav Zorana Mušiča, ki sodijo med osrednje dogodke Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica. Med razstavljenimi deli bodo tudi slike iz pretresljivega cikla Nismo poslednji, s katerim se je Mušič zapisal med umetniške velikane 20. stoletja. Novi roman Aleša Štegra Ogenj je nastal po motivih življenja Ptujčanke, umetnostne zgodovinarke, etnologinje, kustosinje in direktorice Pokrajinskega muzeja Ptuj Štefke Cóbelj. Avtorja je še posebej zanimala kolektivna pozaba ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti.

Ostali poudarki: - Po kazalnikih zdravja je v Podravju več raka želodca in prebavil, kot je slovensko povprečje - V Šmarjeških Toplicah lahko končno nadaljujejo komunalno opremljanje industrijske cone Kronovo - Šolski center Ptuj z gimnazijo in dijaškim domom prihodnje leto čaka temeljita energetska prenova - V Arboretumu vabijo osebe z demenco in njihove spremljevalce na 'Pot za spomin' - Na Krasu se začenja tradicionalni Festival Kraška gmajna - Prvi praznik cvetenja japonskih češenj obeležujejo ne prav daleč, v Kočevju..

V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bodo uprizorili Županovo Micko, prvo slovensko dramsko besedilo iz leta 1789, ki ga je Anton Tomaž Linhart napisal po nemški predlogi, na tržaškem odru pa bo postavljeno v petdeseta leta prejšnjega stoletja med kras, morje in večkulturni Trst. Pa še o dveh premierah: V Mestnem gledališču Ptuj nas čaka Kar je bilo in kar bo – mož in žena se odpravita v gledališče, tam pa ugotovita, da v predstavi v bistvu nastopata sama. Zazreta se v svojo zgodovino, ob tem pa še dilema: si želita pogledati tudi v svojo prihodnost? In še v Slovensko ljudsko gledališče v Celju gremo, na arktično tragikomedijo Kokkola, ki na duhovit in mestoma ciničen način problematizira centralizacijo, mrtvost malih krajev in izgubljenost mlajše generacije.

Najnovejše, 25-odstotne na uvoz avtomobilov v Združene države bodo začele veljati jutri. Unija bo odgovorila odločno, je v nagovoru Evropskemu parlamentu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kot pravi, bodo carine plačevali državljani, prizadele bodo podjetja in Američane, ki kupujejo živila in farmacevtske izdelke. Okrepile bodo inflacijo, ogrozile delovna mesta in vzpostavile carinsko birokratsko pošast. Ob tem je ponovila, da se je Evropa pripravljena pogajati. Ostali poudarki: V izraelskem napadu na libanonsko prestolnico Bejrut ubit visoki predstavnik Hezbolaha V Mjanmaru teden žalovanja za smrtnimi žrtvami petkovega potresa; umrlih že več kot 2 tisoč 700 Dom upokojencev Ptuj nenehno išče kadre, zaposlovanje tujcev neuspešno

Ostali poudarki: - Z izkupičkom od prodaje zamaškov je Ptujčan pomagal že kakim 30-im otrokom - Še vedno se do konca meseca lahko pridružite akciji zapisovanja spominov - Mineva 30 let od najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem - S sprehodom Po poteh užitnih dreves v Mariboru začenjajo Festival sprehodov - Nagrajena zgledna prenova Hiše na Purgi pri Svetem Vidu nad Cerknico.

Prodajalci in kupci, ki prodajajo blago prek spletnih oglasnikov in tudi kar tako prek družbenih omrežij so lahko tudi goljufi. Svoje samo za ta namen ustvarjene spletne profile lahko po goljufiji preprosto izbrišejo in tako izbrišejo vse sledi za seboj. Tako je prejšnji teden Ptujčanka, ki je prodajala kos pohištva, zaupala neznanki, ki ga je želela kupiti in ji je posredovala obrazec, v katerega je vpisala občutljive podatke o svoji plačilni kartici, da bi ji lahko nakazala kupnino. Seveda ji je odtujila denar z bančnega računa in izginila s spletnega vesolja. Nekaj podobnega se je zgodilo Mariborčanu, ki je hotel kupiti orodje, ga plačal in po pošti prejel ničvreden paket. Kljub temu so spletni oglasniki in neposredni nakupi od priložnostnih prodajalcev lahko varni, če se zavedamo pravil, ki se jih je pri tem početju treba držati. O tem v novi epizodi serije oddaj Spletne prevare. Cirila Štuber se je pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay

Letošnji program 27. Festivala dokumentarnega filma bogatita dva filma o živalih. Gre za film Nočni obiskovalci, ki je posvečen biodiverziteti moljev in vešč, ter film Med volkovi, ki nam približa življenje volkov in divjih živali. V Kinu Šiška je danes mogoče obiskati dogodek ZVO.ČI.TI Akuzmonij Okta- Fuzija, v okviru katerega zvočni umetniki predstavljajo svoja nova in arhivska dela. Na festivalu Fabula danes zvečer gostuje Francis Fukuyama, politični mislec in avtor nove knjige Liberalizem in njegove tegobe. V Galeriji mesta Ptuj pa bo odprtje skupinske razstave Narava osebno. Vabljeni k poslušanju!

Še nekateri vsebinski poudarki iz oddaje: - Na sadjarskih dnevih v Artičah opozorili na skrb vzbujajoče razmere v panogi. - Kljub številnim opravilom se pomurske kmetice rade družijo na vsakoletnem srečanju. - Ptuj že v znamenju 65-ega Kurentovanja. V mestni hiši na ogled tematska filatelistična razstava. - Trajna zapuščina EPK v Novi Gorici in Gorici bo tudi brezmejno igrišče.

Pediatri in šolski zdravniki ZD Ljubljana so konec januarja opozorili na izjemno povečano število virusnih okužb med predšolskimi in šolskimi otroki. Staršem dojenčkov, ki imajo starejše sorojence, so svetovali, da ti začasno nehajo obiskovati vrtec. O aktualnem stanju in sezonskih obolenjih bomo govorili tudi v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo asist. Jakob Zapušek, dr. med., spec. ped., predstojnik oddelka za pediatrijo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Poročali smo o odprtju coworking prostora na Ptuju, prenovi ledene dvorane na Bledu, nosprotovanju novim načrtom za umeščanje hidroelektrarn na reki Muri, nerešenih vprašanjih v zvezi z upravljanjem Vintgarja in več zahtevah mariborske krajevne skupnosti Kamnica v zvezi z urejanjem prometa.

Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

Poročali smo o naložbi Term Snovik, radijskem obisku Doma starejših v Kamniku, začetku kurentovanja na Ptuju, več dogodkih ob obletnicah v Slovenskih Konjicah, praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Kranju ter državnem ocenjevanju in razstavi štrukljev v Mirni Peči.

Sedemdeset let Pomurskega muzeja Murska Sobota; v njem so odprli novo stalno razstavo Ljudje ob Muri. Prejemnik zlate plakete Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je letos Tomaž Faganel. V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje prejemnice Prešernove nagrade Dragice Čadež, v Galeriji mesta Ptuj pa razstava Mirka Rajnarja. V Cankarjevem domu v Ljubljani so ob 30-letnici genocida v Srebrenici odprli razstavo Vesti, ki niso zbudile vesti. V slovenskem prevodu Miklavža Komelja so izšli Pizanski Cantos. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Vjekoslav Mikez, redakcija Staša Grahek.

Za nami je leto rekordov na trgu dela – med te spada tudi najmanjše število brezposelnih v zgodovini samostojne Slovenije, ob tem je število zaposlenih preseglo milijon. Kaj bo prineslo to leto? Napovedi so optimistične, a nekoliko previdnejše. Vpliv nemške avtomobilske krize je pri nas že občutiti – je zato pričakovati odpuščanja? Na drugi strani pa v javnem sektorju, kljub zvišanju plač, še vedno vlada veliko pomanjkanje delovne sile. O teh aktualnih vprašanjih, povezanih z dogajanjem na trgu dela, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; Tilen Prah,izvršni direktor Skupine Kariera; Tomaž Žirovnik, vodja Območne službe Zavoda za zaposlovanje Ptuj.

Slovenski gledališki inštitut letošnje leto v celoti posveča režiserju in dramatiku Dušanu Jovanoviću. V sodelovanju s Cankarjevim domom so tako pripravili prvo pregledno razstavo z naslovom Dušan Jovanović – kulturni terorist. Pri založbi Črna skrinjica je izšla knjiga Vse je eno vse je vseeno, knjižni prvenec Hannah Koselj Marušič, interdisciplinarne umetnice, pesnice, kantavtorice, igralke in filmske ustvarjalke. Nekaj besed namenjamo tudi Evropski prestolnici kulture, v Galeriji mesta Ptuj pa napovedujemo odprtje razstave Koprena svetlobe in barv slovenskega akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Zaključujemo z novico, da sta letošnji Slovenski paviljon na 19. beneškem arhitekturnem bienalu zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov.Vabljeni k poslušanju!

Teme: - Prešernova nagrajenca in nagrade Prešernovega sklada - nagrade Ivane Kobilca - razstava Victor Vasarelyj v odmevu - razstava Pozabljeni kozmopolit: razstava slovenskega karikaturista Ladislava Kondorja - razstava TA-LUMETNOST, Mestna galerija Ptuj - 5. izdaja festivala erotične ilustracije in skupinske razstave Velvet: Užitek – sanjska pokrajina - pregledna razstava del kiparja Franca Bernekerja v Koroški galeriji likovnih umetnosti Avtorji prispevkov: Staša Grahek, Žiga Bratoš, Sanja Rejc, Maja Derčar, Brigita Mohorič, Matija Mastnak, Metka Pirc; bralec prevodov: Igor Velše; glasbena opremljevalka: Tina Ogrin; tonski mojster: Vjekoslav Mikez; redaktorstvo in vodenje: Tina Kozin.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V Bovcu še vedno čakajo na vladno pismo o nameri vlaganja v krožno kabinsko žičnico na Kaninu - Tudi Mestna občina Koper se po novem ponaša z nazivom "občina po meri invalidov" - V Slovenj Gradcu prenovili strelišče, na območju Celjskega gradu tri nove tematske poti - Novo mesto tudi letos privablja z bogatim adventnim programom

Spregovorili smo o opravljenem delu v prvi polovici mandata v Občini Slovenj Gradec, gradnji stanovanj za starejše na Ptuju, dobrodelnem koncertu za družino v stiski na Ponikvi, zaključeni obnovi župnijske cerkve v Lendavi, adventnem sejmu in razstavi jaslic v Stiškem samostanu ter praznični okrasitvi Mozirskega gaja.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Proračun mariborske občine naj bi prihodnje leto dosegel rekordne višave. - V Sežani postavljajo prvo skupnostno sončno elektrarno. - Radovljica se na turističnem zemljevidu vse bolj uveljavlja kot mesto doživetij. - Planinska koča na Snežniku je ena od redkih pri nas, do katere planinci peš znosijo vse potrebno za preskrbo.

V ptujski knjižnici poteka cikel predavanj antropologa Dana Podjeda o prednostih in slabostih pametnih telefonov in elektronskih naprav. V knjižnici Ivana Potrča Ptuj namreč že deseto leto zapored pripravljajo cikel predavanj Na poti k sebi. Vsakič skušajo z več predavanji osvetliti kakšno od aktualnih družbenih tem. Tri letošnje novembrske sredine popoldneve tako Ptujčanom predava Podjed, ki ne skriva, da po njegovem v Sloveniji že zamujamo z zakonsko omejitvijo elektronskih naprav v šolah. Po prvem predavanju se je z njim pogovarjala tudi naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič.

Na ljudski univerzi Ptuj se trenutno 18 kosovskih Albank v tečaju Začetna integracija priseljencev uči slovenskega jezika. Rade bi se ga naučile zlasti zaradi vsakodnevnih opravkov, denimo obiska zdravnika in drugih ustanov, pomoči otrokom v šoli, pa tudi, da bi si našle delo. Kot denimo vzgojiteljica Dila.

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno in krstno uprizorili besedilo Nejca Gazvode z naslovom Radost; uprizoritev je režiral avtor besedila sam, nastala pa je v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj – tam je bila premiera teden prej. Vtise po ljubljanski premieri je strnila Staša Grahek. Radost, 2023 Drama Krstna uprizoritev Premiera: 10. oktober 2024 (4. oktober 2024 v Mestnem gledališču Ptuj) Režiser Nejc Gazvoda Dramaturginja Eva Mahkovic Scenografka Urša Vidic Kostumografka Katarina Šavs Avtor glasbe Igor Matković Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistentka kostumografke Pia Gorišek Vokal na posnetkih: Saša Vipotnik in Gregor Strasbergar – Štras Za pomoč pri odrskem gibu se zahvaljujemo Lari Ekar Grlj. Nastopajo Mirjam Korbar, Matej Puc, Klara Kuk, Diana Kolenc k. g., Mojca Funkl, Nina Rakovec, Jernej Gašperin Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/radost/

V oddaji tokrat malce več o razstavi Naša last, slovenska protestna fotografija 2020–2022, ki jo bodo drevi odprli v galeriji Jakopič. Združuje prek 250 barvnih ali črno-belih fotografij izbranih 38ih fotografov, ki so dokumentirali protestne in aktivistične dogodke v času pandemije. Fotografije so razporejene tematsko, dopolnjuje jih koledar dogajanja tega obdobja. V Galeriji mesta Ptuj je na ogled gostujoča razstava Mestne galerije Nova Gorica Risomanija, ki združuje 13 avtorjev. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pa je v Miheličevi galeriji predstavil retrospektivni pregled del akademskega slikarja in profesorja Zdenka Huzjana z naslovom Življenje je krog.

Trgatve so v vseh vinorodnih okoliših skoraj pri koncu, saj so jih zaradi visokih poletnih temperatur začeli prej kot običajno. Pridelka bo bistveno manj kot sicer, po kakovosti pa vinarji upajo na odličen letnik. Vinogradniki poročajo o še enem zahtevnem pridelovalnem letu, a ne zgolj zaradi posledic podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi vse težjih razmer na vinskem trgu. Prav o tem bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda; Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj; Mitja Herga, vinogradnik; Maksimiljan Jarc, vinogradnik; Petra Leber, vinogradnica; Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ptuj, Ljubljana in Ajdovščina so mesta, na katera najbrž najprej pomislimo, ko govorimo o antični dediščini starega Rima. Morda malo manj znano, a najdišče izjemnega pomena, pa leži med hrušiškimi gozdovi ob cesti Col–Kalce. Z graditvijo te ceste so si Rimljani skrajšali pot med Ljubljano takratno Emono in Akvilejo oziroma Oglejem v Italiji. Na Hrušici so zgradili tudi utrdbo Ad Pirum, ki je bila del obsežnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum; ta je segal vse od Posočja do Reke. Danes je tam arheološki park z muzejsko zbirko Narodnega muzeja Slovenije, ki obiskovalce seznani s tem obsežnim obrambnim sistemom trdnjav

Poročali smo o poteku sanacije po poplavah v Poljanski dolini, obisku mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla na Koroškem, zelo dobri solinarski sezoni, vzpostavitvi tematskega parka v občini Velika Polana in obujanju zgodovine na Ptuju.

Poročali smo o težavah z vodovodom v občinah Črenšovci, Odranci in Dubrovnik, peti obletnici odprtja Poti med krošnjami, arheoloških najdbah na območju Ptuja in naravnih slamicah, ki jih izdelujejo v Zgornji Kungoti.

Na vrhu ptujske panorame so arheologi izkopali obrambni zid s stolpom in temelje stavbe, za katero domnevajo, da je svetišče. O tem sta v Kulturnih utrinkih spregovorili znanstvena svetnica Jana Horvat in namestnica vodje izkopavanj in specialistka za najdbe Ana Kovačič.

Enrico Antonello"Love - Hate"A cura di Sabino Maria FrassàMercato Centrale, Via Sammartini, MilanoMostra aperta fino al 27 agosto 2024www.amanutricresci.com“Enrico Antonello fa dell'ossimoro” spiega il curatore Sabino Maria Frassà “la vera materia della propria ricerca di questo inedito progetto artistico, in cui ha progettato e realizzato personalmente, utilizzando la stampa 3D, dei box luminosi nei quali si possono leggere due parole opposte a seconda del punto di vista da cui le si osserva. Frontalmente, invece, è il caos, una voragine letterale che non permette alcuna lettura, obbligando lo spettatore a muoversi per riuscire a comprendere la scritta. Così come Brunelleschi selezionava con cura il punto di vista dal quale osservare la cattedrale di Santa Maria del Fiore per interpretare la sua realtà attraverso le regole della prospettiva, questo ciclo di lavori invita lo spettatore a scegliere un punto di vista preciso per la fruizione dell'opera, della quale non si potrà mai avere una visione completa. Le parole selezionate sono deliberatamente scelte tra i più comuni e stereotipati nella lingua inglese, sempre scritte in maiuscolo (qui nell'ordine del punto di vista dell'artista): OPEN – CLOSE, CLEAN – DIRTY, TRUE – FALSE, INSIDE – OUT, LIFE – DEATH, SOFT – ROCK, LOVE – HATE, GOOD – BAD, VICTORY – DEFEAT, SWEET – BITTER. Questa scelta mira a non fornire risposte definitive o formulare teorie rigide, bensì a stimolare l'immaginazione personale dello spettatore attraverso il “bombardamento” di ossimori, anche visivi, che possono essere interpretati in un numero infinito di modi, da altrettanti punti di vista. D'altronde, l'ordine tra i due elementi dell'ossimoro è mobile e fissato solamente nel titolo dall'artista. Questo libro, esso stesso opera d'arte nella e della stessa opera, è una testimonianza del personalissimo “point of view” di Enrico Antonello in un preciso e irripetibile momento.”Enrico Antonello si è diplomato con lode in Pittura presso l'Accademia di Belle Arti di Venezia nel 2019. Nel 2017 è stato cofondatore di Default, un progetto culturale dedicato alla promozione di esposizioni ed eventi artistici. Nel 2021 ha partecipato alla residenza In-Edita 2 a Porto Marghera (VE) e al Premio Cardazzo a Trieste, ottenendo una menzione speciale. Nel 2020, ad Agropoli (SA), ha partecipato al premio Artkeys2 vincendo nella sezione installazione. Nel 2019 ha preso parte al Festival Art Stays a Ptuj in Slovenia. Nello stesso anno è stato selezionato per la XIV edizione del Premio Nazionale delle Arti delle Accademie Italiane a Torino e ha vinto il primo Premio Salvi a Sassoferrato (AN). Tra il 2021 e il 2022 ha svolto una residenza presso la Bevilacqua La Masa, con mostra finale a Piazza San Marco curata da Eva Comuzzi. Nel 2022, ha presentato la sua prima personale presso il LAMB all'interno del progetto più ampio della Marina Bastianello Gallery, con cui continua a collaborare. Nel 2023 è arrivato terzo classificato nella sezione “New Media” al concorso Artefici del Nostro tempo promosso dal Comune di Venezia; nello stesso anno ha partecipato ad altri progetti, risultando finalista al premio Combat. Infine, nel 2024 ha vinto il premio “Cramum” e ha presentato una bipersonale con Edoardo Ongarato a cura di Simone Ceschin presso “Universo Factory” a Vittorio Veneto.La sua ricerca artistica si concentra principalmente su luce, suono e movimento. Le sue installazioni multimediali esplorano il mondo del settore industriale, con riferimenti estetici e funzionali presenti nelle correnti architettoniche del Decostruttivismo e del Brutalismo. Nella sua ricerca, l'artista riflette sul significato della pittura contemporanea, esplorando non solo la sua bidimensionalità ma anche l'uso innovativo dei mezzi espressivi tradizionali.Cramum è un progetto senza scopo di lucro che, dal 2012, sostiene i talenti artistici in Italia e nel mondo. Il nome è stato scelto proprio perché significa "crema", la parte migliore (del latte) in latino, lingua da cui deriva l'italiano e su cui si è formata la cultura di Cramum. Cramum ha sostenuto più di 100 artisti e 50 esposizioni, ottenendo numerosi riconoscimenti, tra cui la Medaglia del Presidente della Repubblica Italiana nel 2015. https://www.instagram.com/cramum/ IL POSTO DELLE PAROLEascoltare fa pensarewww.ilpostodelleparole.itDiventa un supporter di questo podcast: https://www.spreaker.com/podcast/il-posto-delle-parole--1487855/support.

In this episode, Dr. Noah Charney talks about festivals in Slovenia. In fact, he claims that Slovenia is a land of festivals and that he had heard this from everyone he had interviewed for this episode . Listeners are treated to an exploration of this festival landscape through engaging conversations with key figures behind some of Slovenia's most iconic cultural events.One of the festivals highlighted is the Lent Festival in Maribor, expertly described by Vladimir Rukavina, its longtime director. Rukavina details how the Lent Festival has grown from its inception over three decades ago to become a sprawling event that encompasses multiple smaller festivals within it. Switching gears, Svetlana Slapšak sheds light on the City of Women Festival in Ljubljana, a testament to Slovenia's progressive cultural ethos. Originating in 1995, this festival initially faced challenges due to its focus on women's art and culture, challenging prevailing social norms. However, Slapšak proudly notes how it has evolved into a respected platform that champions feminist discourse through art exhibitions, performances, and debates. Kristina Koršič then transports listeners to Ptuj, Slovenia's oldest town, where The Days of Wine and Poetry captivate audiences against the backdrop of historic architecture and scenic landscapes. Koršič highlights how this festival seamlessly blends the art of poetry with Slovenia's rich winemaking traditions, offering a sensory experience that celebrates both local culture and international creativity. Finally, Darko Brlek, Director of Festival Ljubljana, shares insights into one of Slovenia's longest-standing and most prestigious cultural events. Established in 1952, Festival Ljubljana has grown to encompass world-class performances in classical music and jazz, drawing renowned artists and orchestras from around the globe. Brlek reflects on the festival's evolution, from its humble beginnings to its current status as a cornerstone of Slovenia's summer cultural calendar.This episode not only showcases the diversity and depth of Slovenia's festival scene but also reveals how these events enrich the country's cultural landscape. From Maribor to Ljubljana, Ptuj to international stages, Slovenia's festivals offer a dynamic blend of tradition and innovation, inviting visitors to immerse themselves in the country's artistic vibrancy and community spirit. Whether you're drawn to folklore, contemporary art, poetry, or classical music, Slovenia's festivals promise an unforgettable experience that celebrates creativity, heritage, and the spirit of community. Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.Sound Production: Urska Charney For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

Drugi poudarki: - Krški svetniki polemično o pobudi za DPN, povezan z JEK2 - V Kranju so slovesno odprli park dr. Janeza Bleiweisa - Ilirskobistriški gimnazijci rabljenim elektronskim napravam dajejo novo upanje in življenje - Ptuj ta konec tedna v znamenju 35. festivala Dobrote slovenskih kmetij, Metlika pa 42. Vinske vigredi

Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.

Premiera v PG Kranj 27. 3. 2024 NAPOVED: Boj na požiralniku je eno izmed osrednjih besedil Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Sinoči je bilo uprizorjeno na odru Prešernovega gledališča v Kranju kot otvoritvena predstava 54. Tedna slovenske drame. Režiser Boja na požiralniku je Jernej Lorenci, dramaturginja je bila Marinka Poštrak, koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek. Predstava je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj. Sinočnjo predstavo si je ogledala Tadeja Krečič. Režiser Jernej Lorenci Koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek Dramaturginja Marinka Poštrak Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Belinda Radulović Avtor glasbe in zvoka Branko Rožman Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Nejc Plevnik Oblikovalca zvoka Matija Zelič, Stefan Gladović Oblikovalec maske Matej Pajntar Asistent dramaturginje Tilen Oblak Asistent avtorja glasbe in zvoka Jure Žavbi Igrajo Darja Reichman Živa Selan Gregor Luštek/Blaž Setnikar Branko Jordan k. g. Pesem Zdaj smo delo dokončali na posnetku pojeta Varja Mihajlović Cerar in Daša Selan.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Logatcu nov prizidek k zdravstvenemu domu; v Piranu manj ambulant popoldne. - Komunalno podjetje Ptuj kljub lanskemu dobičku predlaga 5-odstotno podražitev vode v 16-ih občinah spodnjega Podravja. - Domova za starejše v Žalcu in Polzeli skušata ublažiti dvig cen z energetskimi naložbami. - Krepitev zavedanja o pomenu Škofjeloškega pasijona.

Poročali smo o novem Biotehnološkem stičišču, pridobitvi dodatnih prostorov Osnovne šole IV. v Murski Soboti, vojaškem strelišču v Apačah, razširjenosti divjadi in zveri na Gorenjskem ter razvoju vinogradništva in turizma v Halozah.

Drugi poudarki iz oddaje: Promet od hrvaške meje se skozi Ormož in Ptuj iz leta v leto povečuje V pomanjkanju prostora so tudi v gorenjskih domovih za starejše, kdaj je pričakovati dva nova domova - v Žirovnici in Kamni Gorici V Novi Gorici prenapolnjena zunanja parkirišča, garažna hiša pa sameva

Poročali smo o sporočilu pusta in z njim povezanih običajih, prihajajočih informativnih dnevih, tudi na katoliških izobraževalnih zavodih, priljubljenosti uporabe koles za izposojo v Mariboru, varnosti v gorah in sporu glede pobiranja parkirnin v občini Bohinj.

V Mestnem gledališču Ptuj je bila sinoči premiera predstave Severni sij. Marjetica v režiji Primoža Ekarta, ki je nastala kot dramatizacija romana Severni sij Draga Jančarja. Ogledal si jo je Miha Zor. Drago Jančar, avtor romana Severni sij Primož Ekart, avtor uprizoritvenega besedila po motivih dramatizacije Alje Predan Maja Cerar, lektorica Primož Ekart, režiser Maja Kunšič, igralka Nika Rozman, igralka Vid Drašler, glasbenik, Silence (Boris Benko in Primož Hladnik), avtorja glasbe Meta Grgurevič, scenografka Tina Kolenik, kostumografka Rosana Hribar, koreografka Vesna Vega, oblikovalka videa Andrej Hajdinjak, oblikovalec svetlobe Jure Vlahovič, oblikovalec zvoka Matej Povše, snemalec in fotograf Sašo Vollmaier, pianist Matej Kirbiš, izdelava scene

Leta 1938 je severni sij obarval nebo nad Evropo, v Mariboru pa se je zgodil brutalni umor ženske. Ta dva dogodka sta izhodišče za roman Draga Jančarja Severni sij. Kdo bi bila lahko resnična ženska, ki je bila umorjena? Kako je živela? Kako so na splošno živele ženske v tistem času? Zakaj bi bila lahko umorjena? Kakšne vrste zločin je bil to? Ta vprašanja pa so izhodišče za predstavo Severni sij. Marjetica, ki jo bodo premierno uprizorili v Mestnem gledališču Ptuj. V oddaji tudi o knjižnih novostih Cankarjeve založbe in koncertni premieri dua harfistke Sofie Ristić in tolkalke Petre Vidmar v našem komornem studiu.

Na upravnih enotah Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Nova Gorica, Jesenice, Ptuj in Ruše ter na njihovih krajevnih uradih danes stavkajo. Delo je okrnjeo, izvajajo le nujne upravne storitve. Z enodnevno stavko želijo opozoriti na nevzdržen položaj zaradi nizkih plač, pomanjkanja kadra in preobremenjenosti. V oddaji tudi: - Premier Golob si bo v Sneberjah ogledal obnovo po avgustovskih poplavah. - Izraelske sile preiskale bolnišnico v Gazi, ki naj bi jo uporabljal Hamas. - Motorna vozila morajo biti od danes opremljena z zimsko opremo.

Zaposleni na sedmih upravnih enotah bodo jutri stavkali. Gre za enote Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Nova Gorica, Jesenice, Ptuj in Ruše ter za njihove krajevne urade. Današnji sestanek med predstavniki sindikatov in ministrom za finance namreč ni prinesel preboja, so se pa vsi zavezali k nadaljnjemu reševanju nakopičenih težav. Drugi poudarki oddaje: - Policija je predlagala podaljšanje nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko še za 20 dni; Italija ga bo odpravila, ko bodo omogočale razmere. - Premier Robert Golob je po srečanju z italijansko kolegico Giorgio Meloni v Rimu poudaril pomen sodelovanja na področjih obrambe in energetike. - Izraelska vojska trdi, da je v mestu Gaza zasedla poslopja ustanov palestinskega gibanja Hamas, ki vlada enklavi.

This episode is dedicated to a unique tradition in Slovenia—Kurentovanje. This ancient pagan festival features friendly demons who chase away winter and invite in the spring. Kurents' door-to-door rounds are one of the best-known carnival traditions in Slovenia, and Kurent is one of the most common and popular carnival characters, which was first documented in 1880. In 2017, UNESCO added door-to-door rounds of Kurents/Korants to its Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity. Their favorite haunt is Ptuj in northeastern Slovenia, where tourists flock to see them every February. To learn more about this striking festival, with locals dressed literally in monster costumes, we spoke with experienced photographer and travel writer who follows carnivals around Europe, Rudolf Abraham; Ann Abel, an American travel writer and editor at Forbes, and Uros Cajnko—a local who, every year, dons one of the Kurent costumes and helps chase winter away from Slovenia and invite in the spring.So, what better day to publish the episode than on the first day of spring? We invite you to read about another heart-warming tradition held in Slovenia to welcome spring: St. Gregory's Day, celebrated in March, is not only the Slovenian version of St. Valentine's Day, but also the holiday that celebrates the arrival of spring. Places with a long-standing tradition of crafts and trade believed that St. Gregory “tosses the lamp into the water” as the days have become longer and artificial light is no longer needed in workshops. For more inspiring stories and ideas for spring getaway in Slovenia, visit www.slovenia.info.Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.Sound Production: Urska Charney For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

Branko Cestnik, pisatelj in duhovnik, zadnje čase izjemno veliko piše. Nedavno je predstavil novi roman Pogovori z njo, isto letnico: 2022, pa ima tudi roman Šesti pečat. Pred njima je napisal Sonce Petovione, knjigo, ki je bila med kandidatkami za nagrado kresnik. Ta dva romana zajetna romana – vsak ima več kot pet sto strani – sta prva dva dela trilogije, ki nastaja pod prsti Branka Cestnika, se pravi, da je tretji že v delu. Oba se posvečata prihodu krščanstva na Ptuj, kar je v književnosti tako rekoč neobdelana tema in zato svojevrsten novum, obe knjigi pa sta bogat vir zgodovinskih podatkov in različnih referenc. 12. januarja je Branko Cestnik nastopil na predstavitvi knjig z diskusijo Inštituta za patristične študije Victorianum na Teološki fakulteti v Ljubljani in je o teh dveh romanih ter o Viktorinu Ptujskem, grškem škofu, teologu, cerkvenem pisatelju, mučencu, cerkvenem učitelju in svetniku. Rodil se je okoli leta 250, umrl je 2. novembra leta 303. Viktorin Ptujski velja za prvega latinskega eksegeta Svetega pisma, poleg tega velja tudi za prvega pisatelja iz današnjega slovenskega ozemlja. Branko Cestnik je najprej razložil, kako se je sploh odločil za pisanje prvega romana.

V Münchnu se zaključuje 59. varnostna konferenca, ki je letos minila v znamenju iskanja predvsem vojaške podpore Ukrajini. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med drugim predlagala, da države z obrambno industrijo sklenejo vnaprejšnje pogodbe, s čimer bi spodbudili k povečanju proizvodnje. Voditelji bodo sicer danes razpravljali tudi o evropski varnostni infrastrukturi ter bližnjevzhodnem konfliktu. Druge teme: - Ruske sile prevzele nadzor nad vasjo blizu ključnega mesta Kupjansk - Kitajska kljub širjenju covida preklicala pandemijo - Na Ptuj, v Cerkno in Cerknico se po dveh letih znova vrača pustni karneval

Vzhod Štajerske se je prebudil ob plesanju kurentov in petju srbske dive Cece. In še dobro smo jo odnesli, kajti lahko bi bilo tudi obratno. Na kar nekaj ravneh lahko razumemo za mnoge sporni, za nas analitike banalnosti pa povedni uvod v letošnje kurentovanje. Najprej je tu slovenska zvestoba Balkanu. To, kar na turnejah med kajmakom in čevapi zahodnobalkanskim politikom tvezijo slovenski zunanji ministri, ni še nič. Namreč, kako je slovenska zaveza in pomoč pri vključitvi regije v evropske integracije neomajna. Dejansko imamo na širitev ničelni vpliv in tudi znamenito posredovanje med Evropo in Balkanom, za katerega bi naj bili eksperti, v realnosti ne obstaja. Še vedno recimo kosovsko vprašanje rešujejo Nemci in Francozi. Zato pa smo Balkanu neomajno zvesti državljani. Kar dokazuje naše navdušenje nad turbofolkom. Medtem ko se ob poletnih debatnih večerih sosedje zgražajo, kako se je njihova mladež med dopustom na Korčuli z domačini pogovarjala v angleščini, oni in njihov zarod redno polnijo hale, telovadnice in gasilska dvorišča, kadarkoli se pojavi katera balkanskih turbofolk zvezd. Množice znajo na izust cele opuse balkanske estrade in če smo se do predvčerajšnjim še omejevali na dalmatinske kancone ter ščepec sevdaha, smo danes do kolen zagazili v globok turbofolk osrednje Srbije. Tako Ceca ni prišla odpet nekega eksotičnega špila. Ne, Ceca je prišla domov. In medtem ko je vodilno srbsko glavoprsje in zadek zabavalo vodilni slovenski etnološki festival, se moramo vprašati naslednje vprašanje: "Kako se je to sploh lahko zgodilo?" Najprej opravimo z dušebrižniki. V glasbeno globaliziranem svetu so balkanski glasbeni ritmi vsaj toliko pomembni, kot so anglosaški, ki jih dnevno poslušate na našem programu, ali pa vsaj enakovredni kateri glasbenih zvrsti, ki so v trenutku dostopne na klik. Tako da zgražanje zaradi melodičnega vdora tujerodnosti med veliko terco slovenskega naroda ni na mestu. Bolj nas zanima argument, s katerim so organizatorji na kritike lakonično odgovorili, da si ljudje tega pač želijo. In ljudem je treba dati to, kar si želijo – še sploh, če se pri tem zasluži. Na tem mestu bi lahko na dolgo in široko razpravljali o slovenski kulturni politiki, ki je v mesta in urbana središča inštalirala vrhunsko kulturo z vrhunskimi ustvarjalci, ki jih je oboževala predvsem urbana in salonska liberalna politika, podeželje pa prepustila avstro-ogrskim veseloigram, Ceci in Severini. A danes za kaj takega ni ne časa, ne prave volje, saj smo pred kulturnim praznikom, ki naj bo veder, ne pa zatežen. Lahko se sicer pretvarjamo, da lahko zasebni organizator v goste povabi kogarkoli hoče, da ima vsak posameznik neodtujljivo pravico do svojega lastnega, tudi glasbenega okusa, a ostaja neizpodbitno, da je Cecin nastop pred nabito polno dvorano ekstatičnih obiskovalcev neposreden poraz slovenskih kulturnih politik, vzgojnih ustanov, javnih medijev in tolikanj opevane, a tako zelo hermetične slovenske ustvarjalnosti. A kar je pri vsej šaradi najpomembnejše in na nek način tudi najbolj žalostno, pa je dejstvo, da nastop Cece na ptujskem karnevalu pomeni dokončen propad te etnološke prireditve in upali bi si zatrditi, da tudi dokončni propad kurenta kot našega najbolj prepoznavnega in opevanega pustnega lika. Kurent je s pojavom "kurentomanije", kot strokovnjaki opisujejo njegovo delovanje izven konteksta pustovanja, že tako ali tako odšel na stranpota. Po mnenju nekaterih raziskovalcev, je odmik od kratkodlakega, grozljivega lika v prekrasno dolgodlako, medvedkasto pojavo pomenil pot v nasprotje lika kot takega, do banalnosti ponižan festival pa je z leti iz rok etnologov spolzel v roke gostilničarjev. Povedano drugače – vse velike besede o "mistični transformaciji človeka z masko", o "transcedentalnem bitju, ki presega človeško izkušnjo", so postale samo slabi izgovori, da se ga Ptujčani zatolčejo. Razumnemu je blizu teza, da so tradicije živ proces, a sodobni kurenti kršijo tudi tiste, ki so si jih izmislili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so s festivalom začeli! Da ne govorimo o tradicijah, ki segajo v temne globine praznovanja pomladnih obredij na Dravskem polju. Prva in nepreklicno zveličavna je tista, ki veleva, da so kurenti izključno neporočeni mladi moški. In če končamo z zdravim šovinizmom: ko je Ceca zapela, je posilila tradicijo in običaje in kulturno krajino ravno toliko, kot to počnejo ženske-kurenti.

So, while Fani takes their BUNDLE OF JOY - ŽAKELJ SREČE, Max Conor, FOR A WALK - NA SPREHOD, Dave and the HISTORIAN - ZGODOVINAR, are exchanging ideas about local history. Dave learned how to give directions in Slovenian from his new wife, Fani. STRAIGHT AHEAD is NARAVNOST, ACROSS THE BRIDGE is ČEZ MOST, a ROAD SIGN is a PROMETNI ZNAK or “TABLA” and a ROUNDABOUT is a KROŽIŠČE. And cars in Slovenia do have INDICATORS – SMERNIKI or ŽMIGAVCI. How CONVENIENT - PRIKUPNO!

Izcedek iz nosu, kašljanje, zagnojene oči, bruhanje, driska – to so pogoste težave, s katerimi se v tem letnem času srečujejo starši majhnih otrok. Kako jim pomagati, da ne bodo več doma kot v vrtcu, če ga obiskujejo? Kako pomembna je preventiva? O jesensko-zimskih prehladnih obolenjih najmlajših v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami asist. Jakob Zapušek, dr. med., spec. ped. z Oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.

Cleveland is home to a large population of people with Slovenian Heritage and the place to learn more about this culture is at Cleveland Kurentovanje, an annual festival in the Superior-St. Clair neighborhood. Kurentovanje is sometimes called Slovenian Mardi Gras. It celebrates the coming end of a long winter and the arrival of Lent and springtime with food, drink, parades and the arrival of the Kurenti, mythical creatures who scare away winter with elaborate costumes and noise-making. We take a deep dive into this event with two organizers of the festival. Nicole Kusold-Matheo and Kathryn Zitko share the details of the 10th annual event, it's origins in Ptuj, Slovenia, and recount memories of their grandparents and the traditions of their culture. We also talk about places where you can find Slovenian food and wines, how the resourcefulness of the Slovenian immigrants is coming back into our collective consciousness, and why we should all be making "lucky soup." The Cleveland Kurentovanje takes place Feb. 26 and also offers a week of online events. Learn more at clevelandkurentovanje.com.

This year, the young folk entertainment ensemble Upanje won the Ptuj Festival, which is the most prestigious and oldest festival of folk music in Slovenia. The song Unreachable (Nedosegljiva) was composed by Peter Oset, Miha Vitovc and Franjo Oset. We spoke with the accordionist and leader Niko Zorko. - Mlad narodno-zabavni ansambel Upanje je letos zmagal na Ptujskem festivalu, ki je najprestižnejši in najstarejši festival narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Skladbo Nedosegljiva so ustvarili Peter Oset, Miha Vitovc in Franjo Oset. Ansambel je predstavil harmonikar in vodja Niko Zorko.