Podcasts about studiu

Teď vyrazíme za sportem a představíme vám hradecké Dragons, kteří fungují už od roku 2016 a hrají třetí nejvyšší soutěž amerického fotbalu v Česku. Domácí zápasy i tréninky mají na Slávii, v posledních letech pravidelně bojují o finále a rádi by se posunuli do vyšší ligy.

Pozveme vás do Lázní Bělohradu na výstavu Ostrovy Svatopluka Hrnčíře, která připomíná 100. výročí narození tohoto bělohradského rodáka, redaktora dětských časopisů a spisovatele, který mimochodem stál i u zrodu legendárního časopisu Ohníček.

Način in raven komuniciranja v slovenski politiki se že dolgo znižujeta. V zadnjih letih smo videli in slišali že marsikaj. Od neprimernih besed, napotitev na ginekološki pregled, mišk, do dvigovanja krila. Tako, kot nazadnje, predsednik državnega zbora Zoran Stevanovič z opazko o pocestniškem vedenju nekaterih poslank, so že mnogi šli do roba primernega ali celo čez. Janez Janša je bil zaradi zapisa o odsluženih prostitutkah obsojen. Ali je v političnem pogovoru res dovoljeno vse? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Ljudmila Novak, nekdanja poslanka državnega zbora in parlamenta EU, nekdanja ministrica in predsednica stranke NSi; dr. Milan Brglez, prof. mednarodnih odnosov, nekdanji predsednik državnega zbora; dr. Matej Avbelj, ustavni pravnik; dr. Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik in prof..

Slovenke in Slovenci smo odlični varčevalci, bistveno manj pa vlagamo. V bankah imamo nakopičenih več kot 40 milijard evrov prihrankov, ki so praktično neobrestovani. Po drugi strani se izogibamo investiranju na borzi, češ da je preveč tvegano in nevarno. Rešitev je v finančnem opismenjevanju, s katerim lahko spremenimo to konservativnost in si pomagamo pridobiti donose, nujne tako za dopolnitev pokojnin prebivalstva kot financiranje podjetij in ne nazadnje zadolževanje države doma namesto v tujini. O vsem tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Podlogar, predsednik uprave NLB skladi; Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav skladi in predsednik upravnega odbora slovenskega združenja družb za upravljanje; Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How in ambasadorka finančne pismenosti.

Vrcholí přípravy na letošní už 3. ročník slavného triatlonového závodu Ironman, který se bude konat od pátku 14. srpna do neděle 16. srpna v Hradci Králové. Pořadatelé představili novou sadu krásných medailí, o které budou závodníci bojovat ve vodě, na kole i na běžecké trati. Hlavní závod vypukne v neděli 16. srpna, ale i sobota bude v Hradci velkolepá.

Slovenija je junija praznovala 35 let samostojnosti. Za našo državo pravimo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Antiša Korljan, politični analitik Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije.

Teď zamíříme na divokou vodu a představíme vám jednu z nejvýraznějších tváří nové generace českého vodního slalomu, Olgu Samkovou, která nebojácně prohání světovou elitu v kajak krosu. Olga je v peřejích jako doma a moc dobře ví, že divoká voda nic neodpouští.

Dnes zavítáme s Hradečáky první republiky do lázní Velichovky. Protože, jak sděloval dobový reklamní slogan: Velichovky jsou z nejdokonaleji vybavených a nejmoderněji zařízených lázní rašelinných a vodoléčebných. Voda, vzduch slunce!

Královéhradecký policista Miroslav Zapletal, instruktor zásahové jednotky Policie České republiky, dosáhl dalšího mimořádného sportovního úspěchu. Tentokrát se stal mistrem Evropy v dynamické střelbě, které se letos konalo v Maďarsku. Jeho letošní evropský triumf navazuje na dlouhou řadu předchozích významných úspěchů.

Filip Černý je frontmanem pražské kapely Good Times Only a zároveň hudebním dramaturgem a moderátorem Radia Wave. V On Air mluví o nové, dosud nejotevřenější desce Tohle mi ještě nikdy nikdo nedělal, psaní osobních textů, proměně kapelního zvuku i o tom, jak se jeho vlastní muzikantská zkušenost potkává s prací člověka, který každý den vybírá hudbu pro rádio. Jak těžké je posuzovat tvorbu ostatních, když sám stojí na pódiu? A pozná hudební dramaturg hit dřív než běžný posluchač? A v jakém stavuj je podle něj současná rapová a klubová scéna? ON AIR je talk show hudebního publicisty Pavla Kučery s hudebníky a lidmi z hudební branže. Nový díl je uveřejněn každý týden na YouTube kanálu kytary.cz.

Teď si budeme povídat s ředitelkou organizace Vlaštovka Michaelou Váňovou, která je divadelní herečkou, režisérkou, učí na DAMU, ale je také průkopnicí paliativního divadla a herní péče v Česku, jako herní specialistka se věnuje nemocným dětem i ve Fakultní nemocnici Hradec Králové, kam přináší hru, smích a pomáhá nejen pacientům, ale i zdravotníkům.

Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že 440-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V tokratnem Studiu ob sedemnajstih, ki bo v živo potekal z Jezerskega, bomo govorili o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. Gostje: Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije; Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske; Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Teď si budeme povídat o hudbě a představíme vám Kateřinu Andršovou z Univerzity Hradec Králové, která se odborně věnuje romské hudbě a kultuře, což je zároveň její velká záliba, kterou sdílí i s rodinou. S manželem i s dcerou si občas prý klidně popovídá romsky a společně si také všichni zamuzicírují.

Čeká nás cesta do pravěku a povíme si o 67 milionů let staré kostře dinosaura, která se v červenci v New Yorku prodala v dražbě v přepočtu za rekordní miliardu korun. Tyrannosaurus rex, kterému se přezdívá Gus, je jedním z nejzachovalejších a největších exemplářů. Jméno nového majitele zatím není známé, ani to, co s ní chce udělat a jestli bude kostra přístupná pro další bádání.

V Hradeckých minutách se v několika následujících dílech budeme věnovat lázeňské tematice, povíme si, do kterých lázeňských letovisek v období první republiky Hradečáci jezdili, a jaké pozdravy z lázní psali.

Milí posluchači, několik posledních Hradeckých minut jsme zaměřili na třicetiletou válku, během níž se ve městě usadili v roce 1636 jezuité. Minule jsme začali sledovat obdivuhodnou činorodost jezuitů, kteří vedle rezidence začali budovat i jezuitské gymnázium. Své vyprávění jsme zakončili v roce 1639.

Hráčka na bicí Kristýna Sibinská, rodačka ze Šenova, má za sebou třetí rok studia na prestižní Berklee College of Music v Bostonu. Co jí přinesl nebo naopak vzal?Všechny díly podcastu Host Českého rozhlasu Ostrava můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Ochotnické divadlo je od loňského roku na seznamu nehmotného kulturního dědictví UNESCO. Mezi ty, kteří tradici udržují, patří i Krocani v troubě. Soubor, který dokazuje, že i klasika může mít mladou energii, rychlé tempo a plné hlediště. Z absolventů dramatického oboru Základní umělecké školy Dobruška vznikl soubor, který v Opočně a okolí uvádí Moliéra i Gogola.

Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici: 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja uvrščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra.

Podíváme se do archivu a představíme vám práci archiváře. Našeho dnešního hosta nejvíce přitahují obory, jako je textilní průmysl, hornictví nebo sklářství. Roman Reil pochází z česko-německé rodiny z Radvanic na Trutnovsku, archivářem je přes 35 let a Státní okresní archiv v Trutnově vede už více jak 32 let.

Teď nás čeká návštěva lesa, představíme vám myslivkyni a spisovatelku Jitku Vaňkovou Přibylovou z Dolní Radechové u Náchoda, která svůj život pevně spojila s přírodou, lesem a tradicemi. Jako malá se chtěla stát veterinářkou, pak ale vystudovala střední ekonomickou školu, aby se po čtyřicítce zase zpátky k přírodě jako myslivec vrátila.

Mateusz Morawiecki pod ostrzałem dawnego obozu. W programie "Poranek TOK FM” Mariusz Błaszczak, przewodniczący klubu parlamentarnego PiS, wskazał trzy możliwe scenariusze dla politycznej przyszłości byłego premiera. Dostało się również liderowi Konfederacji, Sławomirowi Mentzenowi!

Kako vseprisotnost angleškega jezika v naših vsakdanjih življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa tudi na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet? Ali sredi anglofonega medijskega morja, v katerega smo na temeljito globaliziranem planetu potopljeni, sploh še znamo slovensko? Odgovori vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Marko Stabej, jezikoslovec in predavatelj na Oddelku za slovenistiko FF UL; Ina Poteko, mlada raziskovalka na Oddelku za slovenistiko FF UL; dr. Seta Knop prevajalka in komparativistka z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF UL; dr. Luka Culiberg, sociolog kulture in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije FF UL.

Česko čeká v srpnu mimořádná nebeská podívaná. Výjimečné zatmění Slunce sice nebude úplné, ale vzhledem k tomu, že se odehraje těsně před západem Slunce, tak to bude jistě zajímavé.

Představíme vám odbornou ředitelku hradecké neziskové organizace Prostor Pro Gabrielu Lepkovou, která nedávno získala cenu ČASovaná bota za dlouhodobý přínos v oblasti práce s ohroženými dětmi. Gabriela Lepková v Prostoru Pro pracuje už 16 let a spolu s kolegy podporuje teenagery na jejich někdy velmi složité cestě dospíváním.

Kaj je narobe z državo, v kateri hišo zgradimo hitreje, kot zanjo pridobimo gradbeno dovoljenje, inovativne rešitve lažje prodamo v tujini kot doma, kapital pa še vedno prevečkrat miruje na bančnih računih? Slovenski gospodarstveniki vse glasneje opozarjajo, da največja ovira razvoja niso pomanjkanje idej, znanja ali podjetnosti, temveč sistem, ki je pogosto prepočasen, preveč birokratski in premalo razvojno naravnan. O poslovnem okolju, konkurenčnosti, digitalizaciji in prihodnjih izzivih Slovenije so v podkastu Srce bije za posel razmišljali direktor in lastnik družbe Lumar Marko Lukič, predsednik uprave in lastnik borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger, direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc ter direktor družb Plan-net Solar in Plan-net Avto Marko Femc. Čeprav prihajajo iz različnih panog, jih povezuje podobno sporočilo: svet se spreminja hitreje, kot se mu zna prilagajati Slovenija. Nekaj njihovih najbolj zanimivih razmišljanj smo zbrali v tokratnem Studiu ob 17.00.

Američani so na začetku meseca praznovali 250 let samostojnosti. Ko so se pred četrt stoletja uprli britanski kroni, so svojo odločitev za osamosvojitev filozofsko utemeljili v Deklaraciji o neodvisnosti, kjer so med drugim zapisali, da smo vsi ljudje enakopravni in da ima prav vsakdo pravico do življenja, svobode ter zasledovanja sreče. To je gotovo smela, revolucionarna misel, ki že dolgo razgibava borce za svobodo, enakost in bratstvo po vsem svetu. Nerodno pa je, da Američanom samim potem ni uspelo ustvariti družbe, ki bi bila zares na ravni idealov, izraženih v Deklaraciji. Zakaj neki ne? O vlogi, ki so jo ZDA doslej igrale v svetovni zgodovini, pa tudi o izzivih in težavah, s katerimi se Amerika sooča danes, vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Blaž Kosovel, kulturolog; dr. Irena Šumi, antropologinja; dr. Blaž Vrečko Ilc, politolog.

Bomo prvega januarja 2027 – čez manj kot pol leta – dobili novo, specializirano, sodišče za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala? Bo takrat z delom začelo tudi preoblikovano specializirano tožilstvo, ki bo preganjajo tovrstna kazniva dejanja? Kaj bo prinesel zakon o tako imenovanem SKOK-u? Učinkovitejši pregon korupcije je sicer ena najpomembnejših zavez aktualne vlade. Pa so predlagane spremembe prava rešitev? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Gosta: Mihael Zupančič, minister za pravosodje; Boštjan Penko, nekdanjim direktorjem vladnega urada za preprečevanje korupcije in državnim tožilcem, danes odvetnikom. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Svetovni nogometni prvak je znan. Za nami je prvenstvo, ki je že pred uvodno tekmo napovedovalo, da bo nekaj posebnega: največje doslej, z rekordnim številom gledalcev na stadionih - več kot 6,25 milijona - pa tudi novim tekmovalnim formatom in skoraj popolnoma zapolnjenimi tribunami. Toda ob vrhunskem nogometu so ga zaznamovale tudi razprave o visokih cenah vstopnic, sodniških odločitvah, vlogi tehnologije, spremembah tekmovalnega ritma ter vse izrazitejšem vplivu komercialnih interesov na največji športni dogodek na svetu. Je bilo to prvenstvo prelomnica za prihodnost nogometa ali predvsem potrditev, da postaja svetovno prvenstvo vse bolj tudi svetovni poslovni projekt? Dan po finalu smo v Studiu ob 17.00ih potegnili črto in ocenili, kaj nam bo poleg novega svetovnega prvaka najbolj ostalo v spominu. Gostje: Valter Birsa, nekdanji slovenski reprezentant in udeleženec svetovnega prvenstva; Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing; Marko Cirman, športni novinar in komentator; Tine Zupan, nogometni komentator.

V Piranski zaliv bo letos priplulo 50 potniških ladij, s katerih naj bi na kopno prišlo približno 15 tisoč turistov. Slovenske obmorske občine lahko od januarja za potniške ladje zaračunavajo dnevno pavšalno turistično takso. Koper se ladijskemu turizmu posveča že dve desetletji, o tem razmišljajo tudi v Izoli. Čeprav je skupek vseh obiskov potniških ladij pri nas malenkosten v primerjavi z ekonomijo križarjenja v Sredozemlju, prihodi takih ladij v slovensko morje zanimajo tako občane kot turistične delavce in nenazadnje tiste, ki jih skrbi okoljski vidik te vrste turizma. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mia Botter Marasović, urad za gospodarski razvoj na Občini Piran; dr. Anton Gosar, Fakulteta za turizem Turistica; Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo; Robert Turk, svetnik občine Izola in dolgoletni vodja enote zavoda za varstvo narave. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle.

V Sloveniji običajno s pšenico zasejemo nekaj manj kot 30 tisoč hektarjev površin, polovico od tega v Pomurju, kjer na približno 6 tisoč 500 hektarjih raste še ječmen, nekaj površin pa je namenjenih tudi drugim žitaricam. V naši žitnici je letošnja žetev končana, morda je le tu in tam še kakšna manjša nepospravljena njiva. Letošnja žetev se je zaradi vremenskih razmer začela kar kakšna dva tedna prej kot običajno. Pridelovalci so pričakovali slabšo letino, zadovoljni so predvsem s kakovostjo zlatega zrnja, nekoliko manj s količino, nikakor pa ne tudi z odkupnimi cenami, ki ne dosegajo niti lanskih. Mlinarji se izgovarjajo zlasti na velike zaloge v evropskih kaščah, potrošniki pa se upravičeno sprašujemo, ali bomo jedli še dražji kruh in ali bo ta sploh pečen iz domače moke? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev; Matjaž Ošlaj, Panvita kmetijstvo; Boštjan Ferenčak, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.

Poletni meseci so čas sproščenega druženja, počitnic in glasbenih festivalov, na katerih se mladi veliko družijo in so tudi bolj spolno dejavni. V zadnjem desetletju se povečuje število zaznanih spolno prenosljivih primerov bakterijskih okužb, razlog pa je neuporaba kondoma kot zaščite pred prenosom bolezni. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo posvetili tej problematiki, pozabili pa ne bomo niti na virus HIV. Pred dnevi je namreč minilo natanko 40 let, odkar je AIDS v Sloveniji zahteval prvo smrtno žrtev.

Ljubljančani bodo v nedeljo na lokalnem referendumu odločali o spornem četrtem členu odloka o urejanju prometa, ki uvaja plačljivo parkiranje in dovolilnice v ljubljanskih soseskah. Vladajoča koalicija v mestnem svetu je, potem ko je postalo jasno, da so pobudniki zbrali dovolj podpisov za referendum, sicer umaknila odlok, a civilna iniciativa in del opozicije sta prepričana, da je bil umik odloka nezakonit, zato vztrajajo pri referendumu. V tokratnem Studiu ob 17h se bodo soočili predstavniki civilne iniciative, mestne občine in opozicije v ljubljanskem mestnem svetu. Gostje: Borut Hočevar, predstavnik iniciative CILJ/Štepanjsko naselje; Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana; Gregor Rigler, sodelavec Službe za organiziranje dela Mestnega sveta Ljubljana. Avtor oddaje Peter Močnik.

Na tokratnem vrhu Nata v Ankari si je generalni sekretar zavezništva Mark Rutte želel enotnosti in usklajenosti, pa tudi praznovanja dosežkov v preteklem letu, torej postopnega višanja obrambnih proračunov. Zaveze po večjih izdatkih z lanskega vrha se na ravni zavezništva uresničujejo, a tudi to, kot kaže ne more preprečiti jeze ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Slednji je, nezadovoljen zaradi pomanjkanja evropske podpore ob napadu na Iran, dal vedeti, da bo srečanje v Ankari izkoristil tudi za novo oštevanje evropski zaveznic. O tem, kakšni so zares transatlantski odnosi in kaj ob naraščanju obrambnih proračunov Evropa in Slovenija sploh potrebujeta, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Erik Kopač, državni sekretar na ministrstvu za obrambo; Iztok Prezelj, katedra za obramboslovje FDV Univerze v Ljubljani; Igor Jurič, posebni poročevalec RTV SLO iz Ankare.

Vsakega od nas prizadenejo prizori čakajočih pred zdravstvenim domom, ker se želijo opredeliti pri novi družinski zdravnici ali zdravniku. Je to naša nova realnost? Se lahko v obdobju dokler se družinska medicina kadrovsko ne popolni, temu izognemo z boljšo organizacijo? Kako izgleda dostopnost do zdravnika na geografsko raznolikih terenih? O vsem tem v Studiu ob 17.00, ki smo ga sredi junija organizirali v Filmskem gledališču v Idriji. Gostje: mag. Tomaž Glažar, nekdanji direktor Zdravstvenega doma Idrija; Miloš Simov, pediater v Zdravstvenem domu Idrija; Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic; Primož Uršič, direktor Zdravstvenega doma Tolmin. Avtorica oddaje Katja Arhar. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Smo sredi prvega letošnjega vročinskega vala, ki kar ne pojenja. Po Evropi padajo temperaturni rekordni, število smrti povezanih z vročino se povečuje. V tokratnem Studiu ob 17tih preverjamo, kakšno je stanje pri nas. Kako se zavarovati pred vročino, kako je potrebno poskrbeti za delavce, za živali in kako se pravilno ohladiti, da to ne bi ogrozilo vašega zdravja.

[AUTOPROMOCJA] Pełnej wersji podcastu posłuchasz w aplikacji Onet Audio. Kryzys, który jeszcze niedawno wydawał się chwilowym zgrzytem, dziś urasta do rangi najpoważniejszego załamania relacji polsko-ukraińskich od dekad. Decyzja o odebraniu Orderu Orła Białego Wołodymyrowi Zełenskiemu uruchomiła lawinę – od dyplomatycznych napięć, przez ostrą kampanię wizerunkową, aż po realne ryzyka dla bezpieczeństwa i współpracy wojskowej. W podcaście prowadzący bez złudzeń diagnozują sytuację: obie strony okopały się na swoich pozycjach, a konsekwencje mogą sięgnąć znacznie dalej niż spór o historię. Czy Polska straci wpływy w regionie, a Ukraina zacznie omijać Warszawę w kluczowych rozmowach? I czy ten konflikt to efekt jednej decyzji – czy raczej trzydziestu lat narastających błędów?

Za Slovenijo lahko po 35 letih samostojnosti rečemo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Antiša Korljan, politični analitik Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian sta podpisala mirovni sporazum, ki med drugim prinaša konec spopadov med državama, odprtje Hormuške ožine in sprostitev finančnih omejitev Irana. Zdaj naj bi se začela ključna 60-dnevna pogajanja o iranskem jedrskem programu. Ali bo tokratni sporazum resnično prinesel mir na Bližnji vzhod ali gre le za predah pred novim konfliktom? Več o aktualnem dogovoru in razmerah v tej nemirni regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Faris Kočan, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mirko Cigler, nekdanji diplomat, publicist; Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Blaž Ermenc.

Vsakega od nas prizadenejo prizori čakajočih pred zdravstvenim domom, ker se želijo opredeliti pri novi družinski zdravnici ali zdravniku. Je to naša nova realnost? Se lahko v obdobju dokler se družinska medicina kadrovsko ne popolni, temu izognemo z boljšo organizacijo? Kako izgleda dostopnost do zdravnika na geografsko raznolikih terenih? O vsem tem tokrat Studiu ob 17.00 iz Filmskega gledališča v Idriji. Oddajo sooblikujejo tudi občinstvo. Gostje: mag. Tomaž Glažar, nekdanji direktor Zdravstvenega doma Idrija; Miloš Simov, pediater v Zdravstvenem domu Idrija; Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic; Primož Uršič, direktor Zdravstvenega doma Tolmin. Avtorica oddaje Katja Arhar. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

David Rozehnal má úctyhodnou sbírku fotbalových trofejí. Získal bronz z mistrovství Evropy, s jednadvacítkou ho dokonce vyhrál, jako vítěz si sáhnul hned dvakrát na francouzský pohár, také belgický a italský, navíc byl první v belgické i francouzské lize. A stále válí za Kožušany. Nejen o fotbalové kariéře, ale i o mistrovství světa jsme si s Davidem Rozehnalem povídali.

Slovenija je konec prejšnjega tedna ukinila nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Od 12. junija naprej pa moramo – tako kot druge članice Evropske unije - v celoti izvajati tudi pakt o migracijah in azilu. Gre za povsem nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite. Pakt naj bi omogočil učinkovit nadzor zunanjih meja Unije in enotno evropsko upravljanje migracij. Kakšne so trenutne migracijske razmere pri nas? Kako smo v Sloveniji pripravljeni na izvajanje migracijskega pakta? Kako potekajo postopki na meji po novem? Katere migrante bomo vračali po hitrih postopkih? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Peter Skerbiš, Uprava uniformirane policije; Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja; dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Avtorica Lucija Dimnik Rikić.

Pochází z Loučné nad Desnou, stavbu přečerpávací elektrárny tak vnímal zblízka od dětství. Pracovat v ní začal v roce 1993 jako elektrikář. Vypadala prý v podstatě stejně jako dnes. „Samozřejmě nějaké zásahy jsme provedli, např. oběžná kola jsou vylepšená a mají větší účinnost. Dělali jsme převíjení statorového vinutí, a taky dost vyrostly stromy okolo,“ vzpomíná vedoucí provozu Ludvík Štrobl.

Emeritní profesor Katedry anglistiky a amerikanistiky Filozofické fakulty Univerzity Palackého zemřel ve středu 10. června 2026 po krátké nemoci ve věku 96 let.

Po več kot štirih letih od ruskega napada na Ukrajino v mirovnih pogajanjih ni opaziti napredka. Združene države Amerike so bolj zaposlene z Iranom in Bližnjim vzhodom. Medtem naj bi Ukrajina počasi vzpostavila ravnotežje na bojišču, z vsakodnevnimi napadi na rusko vojaško in energetsko infrastrukturo pa sprva simbolična škoda postaja vse bolj realna. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo poskusili odgovoriti na vprašanje ali se mir v Ukrajini oddaljuje ali vseeno približuje in kakšno vlogo lahko v tem procesu odigra Evropa. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Denis Mancevič, kolumnist in analitik; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Način in raven komuniciranja v slovenski politiki se že dolgo znižujeta. V zadnjih letih smo videli in slišali že marsikaj. Od neprimernih besed, napotitev na ginekološki pregled, mišk, do dvigovanja krila. Tako, kot nazadnje, predsednik državnega zbora Zoran Stevanovič z opazko o pocestniškem vedenju nekaterih poslank, so že mnogi šli do roba primernega ali celo čez. Janez Janša je bil zaradi zapisa o odsluženih prostitutkah obsojen. Ali je v političnem pogovoru res dovoljeno vse? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Ljudmila Novak, nekdanja poslanka državnega zbora in parlamenta EU, nekdanja ministrica in predsednica stranke NSi; dr. Milan Brglez, prof. mednarodnih odnosov, nekdanji predsednik državnega zbora; dr. Matej Avbelj, ustavni pravnik; dr. Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik in prof.. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Letos minevajo tri desetletja od sprejetja prvega pravilnika službe nujne medicinske pomoči, temeljnega za nadaljnji organiziran razvoj sistema, ki odločilno vpliva na preživetje in potek bolezni najbolj ogroženih bolnikov in poškodovanih. Kako se je razvijala in spreminjala služba, zakaj je vse manj zanimanja za urgentno medicino, kaj bodo prinesli satelitski urgentni centri in kako pomembni so v nujnih stanjih tudi prvi posredovalci? Urgentni centri in zaposleni so vse bolj obremenjeni, kot tudi ambulante nujne medicinske pomoči. Po dostopnih podatkih je kar 60 odstotkov oskrb v urgentnih centrih nenujnih. Več v Studiu ob 17ih, kjer bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj nujna medicinska pomoč organizacijsko potrebuje samostojno institucijo. Gostje: dr. Gregor Prosen, predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor; dr. Mitja Mohor, spec. urgentne medicine, Zdravstveni dom Kranj; Denis Kordež, poznavalec nujne medicinske pomoči. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Ob imenovanju nove vlade Janeza Janše je Slovenija tarča očitkov o poslabšanih gospodarskih napovedih ter opozoril o preseženem javnofinančnem primanjkljaju. Našo državo kot majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo so zares močno prizadele geostrateške spremembe in vojna žarišča v svetu. Dodatno se doma že dlje časa spopadamo z nekonkurenčnostjo in premajhno produktivnostjo. V zaostrenih razmerah je zato ključno, ali bodo napovedani vladni ukrepi, kot so davčne razbremenitve in brzdanje javne porabe, zadostovali, ali pa bi za gospodarsko stabilnost in razvoj potrebovali še kaj. O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve; Goran Novkovič, odgovorni urednik Podjetne Slovenije. Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.

Predlog sprememb zakona, ki ukinja samodejno odtegovanje sindikalne članarine prek delodajalcev, je sprožil ostre odzive. Sindikati opozarjajo na napad na organizirano zastopanje delavcev in na odmik od dozdajšnjih standardov socialnega dialoga. Predlagatelji odgovarjajo, da gre zgolj za odpravo administrativnega bremena delodajalcev ter za večjo neodvisnost sindikatov od države in delodajalcev. Ob tem se odpira širše vprašanje: ali je problem v načinu pobiranja članarine ali pa v dejstvu, da sindikati že več let izgubljajo člane in vse težje nagovarjajo mlajše generacije zaposlenih? Se slovenski sindikati spoprijemajo predvsem s političnim pritiskom ali z nujo svoje lastne prenove? Bi sprememba lahko oslabila finančno moč sindikatov ali pa jih bo prisilila, da članom ponudijo več in se zanje bolj dejavno potegujejo? In kaj bi takšne spremembe pomenile za prihodnost socialnega dialoga v Sloveniji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Gungl, poslanec Nove Slovenije; Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva ter podpredsednica konfederacije sindikatov javnega sektorja; prof. dr. Luka Tičar s katedre za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.