Podcasts about studiu

Spomladi bodo redne državnozborske volitve, kampanja je že v teku. Pričakovati je, da bodo v prihodnjih mesecih vladajoči tarče še kakšne interpelacije, govori se tudi o več referendumih. V tokratnem Studiu ob 17ih politična analitika Boris Vezjak in Aleš Maver komentirata trenutna razmerja moči in dediščino oziroma zmote zdajšnje vladne koalicije. Odgovarjata tudi na vprašanje, kdo ima največ možnosti za prevzem oblasti. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Radijska tribuna. Avtor oddaje je Dejan Rat.

Ani jsme se nestihli pořádně usadit do fanouškovských křesel a už máme za sebou první dva divoké týdny základní části NFL. Pro někoho přinesly oči plné, někdo naopak nemůže smazat z tváře úsměv. Kdo je největší překvapením úvodu sezóny? Kdo se dokáže oklepat z negativní bilance? A kdo je největší smolař? To vše a mnohem více si jako vždy projdeme v našem youtubovém Studiu ve středu 17. 9. od 17:45. Přijďte se na nás podívat živě!

V tokratnem Studiu ob 17ih o spremembah, ki se obetajo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so namreč pripravili zakonodajne spremembe. Pedagoška stroka nekaterim predlaganim rešitvam ostro nasprotuje. Zakaj se število učencev in učenk z dodeljeno dodatno strokovno pomočjo zadnja leta povečuje? Kaj predlagane spremembe prinašajo učencem, ki imajo na primer avtizem ali motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, in kaj učencem, ki imajo učne težave ali so priseljenci? Bo dodatna strokovna pomoč otrokom po novem bolj ali manj dostopna? Gostje: dr. Natalija Vovk Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na zavodu za šolstvo; dr. Milena Košak Babuder, profesorica za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleksandra Valančič, ravnateljica Osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi potrebami; Sara Rotar, socialna pedagoginja in članica izvršilnega odbora Društva šolskih svetovalnih delavcev. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.

În prima ediție de după vacanța de vară vorbim despre un subiect care ne privește pe toți: digitalizarea școlii românești. Tablete, laptopuri, platforme educaționale, dar și provocări precum lipsa de echipamente, decalajul dintre rural și urban sau temerile legate de dependența copiilor de tehnologie.Un studiu recent realizat de Ipsos pentru Edge Institute arată că 70% dintre români cred că digitalizarea e un lucru bun, dar și că școala de azi primește nota 6,7 atunci când vine vorba de integrarea tehnologiei. Ne uităm, așadar, la școala de azi și la școala viitorului, așa cum și-o imaginează românii în 2030. Alături de Marian Hurducaș au fost două invitate cu perspective complementare:Melany Pașca, Director of Public Policy and Legal Affairs la EDGE Institute și doctorandă în drept european la Sorbona, cu experiență în formularea de politici publice și reforme legislative.Ioana Veghes, Account Manager la Ipsos, cu peste 25 de ani de experiență în cercetare, coordonând proiecte atât în zona B2C, cât și B2B.Împreună au încerct să înțeleagă unde este România acum, ce bariere are de depășit și, mai ales, cum putem transforma digitalizarea educației dintr-un plan pe hârtie într-o realitate pentru elevi, profesori și părinți.

Polletno poročilo o smernicah zlonamerne programske opreme in ranljivostih kaže na jasno prevlado državnih akterjev, ki kibernetske napade uporabljajo za strateške in geopolitične cilje. Klasične kriminalne združbe pa izkoriščajo različne ranljivosti predvsem za izsiljevalske napade, krajo podatkov in goljufije. Njihove metode so manj prefinjene od kibernetskih operacij, v ozadju katerih so države, so pa bolj množične. Kako odkrivati te napade, jih preiskovati in se zavarovati pred njimi, v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Piškur, Zveza potrošnikov Slovenije; Uroš Svete, direktor vladnega urada za informacijsko varnost; Gorazd Božič, direktor SI-CERTA; David Gracer, kriminalistični inšpektor v Upravi kriminalistične policije na GPU. Avtor oddaje Robert Škrjanc.

Danes je državni praznik, dan priključitve Primorske k matični domovini. Primorsko že v imenu zaznamuje morje. Ali spoštujemo resolucijo o pomorski usmeritvi, če je država s prodajo in neustrezno zakonodajo dovolila propad Splošna plovbe? Kaj likvidacija ladjarske družbe pomeni za dragoceno pomorsko znanje in dediščino? Kdo naj postane novi ladjar? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Duška Žitko, muzejska svetnica, kustosinja za umetnostno zgodovino Pomorski muzej Sergej Mašera Piran; Jadran Klinec, direktor Uprave za pomorstvo; Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle.

Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Avtorica oddaje Metka Pirc.

Jak se říká, první hrací týden je lhář. Ale určité trendy v NFL už nám první zápasy určitě odhalily. Kolotoč toho nejkvalitnějšího amerického fotbalu na planetě se roztočil a my se chystáme pořádně zanalyzovat veškeré zápasy nadcházejícího kola. Jako vždy v našem youtubovém Studiu ve středu 10. 9. od 17:45. Přijďte se na nás podívat živě!

Pozveme vás do Galerie Kinský na Novém zámku v Kostelci nad Orlicí, kde můžete spatřit výstavu výtvarníka Michala Tomka s názvem Výběr z děl. Expozice je to veliká, obsahuje na 130 obrazů, a proto je také rozdělena do několika tematických celků.

Nova Evropska komisija si od decembra 2024 prizadeva, da bi bila Evropa močnejša in odpornejša. Poleg krepitve gospodarstva želi poglabljati globalna partnerstva, prevzeti večjo odgovornost za svojo obrambo in še naprej podpirati Ukrajino. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu, bo v rednem letnem nagovoru predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen. O prihodnjih načrtih Evropske unije v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Radek Stejskal z Nákla je pedagog, dlouholetý táborový vedoucí a koordinátor a nadšený dobrovolník, učitel Vyšší odborné a střední průmyslové školy elektrotechnické v Olomouci.

Krajské dožínky, každoroční slavnost na ukončení žní, zaplní v pátek a v sobotu hradecké Šimkovy sady. Zemědělci a regionální potravináři se pochlubí vším, co se letos povedlo vypěstovat a vyrobit. Navíc královéhradecké krajské dožínky slaví letos 20 let a čeká nás opravdu krásný a pestrý program.

Civilna iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih in Združenje zasebnih vrtcev Slovenije napovedujeta protestni shod ta petek pred državnim zborom. Razlog je novela zakona o vrtcih, ki predvideva ukinitev financiranja zasebnih vrtcev iz javnih sredstev, ki izvajajo javni kurikulum, torej enakega kot javni vrtci. Ali omenjeni predlog ogroža zasebno pobudo na področju predšolske vzgoje pri nas? Ali bodo zasebne vrtce lahko obiskovali le otroci iz premožnih družin? Novela zakona o vrtcih prinaša še druge novosti. O vsem tem z gosti v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj; vodja Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje MU MOL Marija Fabčič; ravnateljica Vrtca Medvode in predstavnica združenja ravnateljev Romana Epih; ravnateljica zasebnega Vrtca Bambi Taja Steblovnik; ustanovitelj in vodja iniciative staršev otrok, ki obiskujejo zasebni vrtec, Gregor Bezenšek. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Různé názory na referendum spustily v Partii Terezie Tománkové na CNN Prima NEWS ostrou výměnu názorů. Europoslankyně Danuše Nerudová (STAN) se pustila do šéfky SOCDEM Jany Maláčové kvůli tomu, že je na stejné kandidátce s členy KSČM. „Totální pokrytectví,“ řekla směrem k lídryni pražské kandidátky Stačilo!. Maláčová se hájila minulostí prezidenta Petra Pavla. „Jste jako zaseklá deska,“ vmetla rovněž Nerudové.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Fenomenální operní pěvkyně a herečka Soňa Červená by 9. září 2025 oslavila své 100. narozeniny. Ve své vzpomínkové knize mimo jiné napsala: Kniha Stýskání zakázáno, to jsou mé začátky i konce. A to je i Hradec Králové, já jsem hrdá Hradečanka.

Teď vás pozveme za smíchem, který každý rok, a to už od roku 1978, doprovází Festival komedie v Novém Městě nad Metují. Letošní 47. ročník odstartuje v neděli 14. září a celý příští týden nabídne divákům až do soboty nejen soutěžní filmy, ale i krásný doprovodný program.

Bolezen modrikastega jezika povzroča množične, od 30- do 40-odstotne pogine in gospodarsko škodo ter pušča dolgoročne posledice v panogi ovčereje. Razmere so ponekod katastrofalne, rejci in veterinarji pa nemočni, saj primanjkuje zaščitnih sredstev, kopičijo se tudi trupla poginulih živalih. Najbolj sta prizadeta južni in zahodni del države, zato so tam v minulih dneh že odprli dodatne zbirne centre za hitrejše odvažanje trupel. O aktualnih razmerah na terenu, programu cepljenja in pomočeh države rejcem; pa tudi o tem, ali nam pretijo še kakšne hude nalezljive bolezni, ki ogrožajo živinorejo pri nas, v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Vida Znoj, generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Aleš Hvalc, predstavnik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije; Tomo Wankmuller, Veterinarska zbornica. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Sloužil přes třicet let u jesenických hasičů, končil jako velitel čety. Velkolepě. Mokrý byl od hlavy k patě, stříkající hadici měl pod košilí i v kalhotách.

Horská služba České republiky slaví kulaté jubileum. Letos je to totiž 90 let, co horští záchranáři pomáhají v horách a bdí nad všemi, kteří se do horské přírody vypravují za sportem či relaxovat. V pátek a v sobotu se bude ve Špindlerově Mlýně v Krkonoších slavit tohle úžasné výročí.

Tyto obchody nabízely svým zákazníkům sortiment z exotických a vzdálených zemí - kolonií evropských států. Dala se koupit nejen káva, kakao, koření nebo citrusové plody, ale také cukr, mák, ořechy, petrolej či nejrůznější suroviny potřebné pro vaření. Specifikem těchto obchodů bylo rozvažování. Sortiment byl obchodníkovi dodáván pouze ve velkoobchodním balení.

Milí posluchači, i dnes se v našem povídání dotkneme moru z roku 1599. Zpráva o proběhlé morové epidemii byla připsána k morové písni, kterou písař Tobiáš Dačický složil v noci po pohřbu hradeckého primase Martina Cejpa z Peclinovce, výrazné soudobé autority, jejíž smrt jakoby do města vnesla beznaděj.

Představíme vám jednu z velkých nadějí MMA zápasů, devatenáctiletého amatérského zápasníka Adama Černého, který se zařadil mezi ostře sledované talenty české bojové scény. Zápasí většinou na domácích turnajích pod hlavičkou České asociace smíšených bojových umění a letos v červnu se podíval na světový šampionát do Brazílie, kde ve své kategorii získal bronzovou medaili.

Pozveme vás na pozoruhodnou výstavu s názvem Moderní Hradec Králové: architektura ve fotografiích Jiřího Zikmunda. Ta bude od příštího týdne k vidění v Galerii U Přívozu Studijní a vědecké knihovny v Hradci Králové. A na pondělní vernisáži bude představena i stejnojmenná kniha historika umění Ladislava Jacksona.

Je to tady! To, na co se jsme čekali celou dlouhou offseason, teď právě nastává. Už v noci ze čtvrtku na pátek se odehraje první utkání NFL ročníku 2025. Můžeme se těšit na spousty nečekaných výsledků, zápletek a samozřejmě na skvělou a dramatickou podívanou. My se na celý průběh prvního hracího týdne podíváme jako vždy v našem youtubovém Studiu ve středu 3. 9. od 17:45. Přijďte se na nás podívat živě!

Pred nami je Nacionalni mesec skupnega branja 2025, ki je namenjen spodbujanju branja in okrepitvi bralne kulture pri nas. Tokrat bo v središču glasno branje in pripovedovanje. Strokovnjaki ugotavljajo, da beremo več kot kdaj prej, pa imamo kljub temu vedno več težav z razumevanjem in sprejemanjem informacij. Zato ne presenečajo izsledki raziskav, ki razgrinjajo upad bralne pismenosti celotne populacije. Kako jo izboljšati? Kakšna je pri tem vloga izobraževalnih ustanov, tudi knjižnic? Kako na bralno pismenost vpliva branje na digitalnih platformah? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Alenka Štrukelj, Nacionalna koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja 2025; dr. Gaja Kos, predsednica Bralne značke Slovenija; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in predsednica Bralnega društva Slovenije. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Do Sigmy Olomouc přišel tak mladý, že ho můžeme brát za odchovance. Rodáka z Mikulovic přivedl k fotbalu tatínek, kterému dělá radost až dodnes.

„Budeme se moct kochat Měsícem, jak bude pomaličku stoupat nahoru,“ popisuje Martin Cholasta z Hvězdárny a planetária v Hradci Králové.

V neděli 7. září večer nás čeká možnost pozorování poměrně dlouhého úplného zatmění Měsíce. Proto jsme pozvali do studia Martina Cholastu z Hvězdárny a planetária v Hradci Králové, abychom zajímavé úkazy na obloze probrali a pověděli, na co se tedy můžeme těšit.

Po več kot dvajsetih letih bomo – kot kaže – vendarle dobili nov zakon o medijih. Državni zbor naj bi namreč zakon na jutrišnji izredni seji dokončno potrdil. Krovni medijski zakon med drugim uvaja državne pomoči za medije. Med ključnimi cilji je tudi pregled nad medijskim lastništvom in omejevanje medijske koncentracije. Predlog novega zakona med drugim prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva. Bodo državne pomoči medijem, ki so na robu preživetja, omogočile nadaljnji obstoj? Ali zakon s prepovedjo sovražnega govora res uvaja cenzuro? Bomo o zakonu o medijih odločali tudi državljani na referendumu? Več o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Alenka Jeraj, poslanka Slovenske demokratske stranke; dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Zabukovec, Sindikat novinarjev Slovenije. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.

Letošnji 20-ti Blejski strateški forum poteka pod naslovom Pobegli svet, kar se zdi zelo primeren opis razmer v svetu številnih žgočih in tlečih konfliktov, spodkopavanja mednarodnega prava in vseh pravil, vzpostavljenih v zadnjih desetletjih, ter stopnjevanja podnebne krize. Kako se znajti v tem vse bolj negotovem svetu? Kako ubrati pravo pot v odločanju med etiko in pragmatizmom? Kje se je izgubila Evropa in kakšna je vloga Slovenije? O tem v tokratnem Studiu ob 17h z Bleda. Gostje: Mirko Cigler, publicist in nekdanji diplomat; dr. Marko Lovec, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Ana Klemen, udeleženka strateškega foruma mladih, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Avtorica oddaja Špela Novak.

Razmere na ljubljanskem oddelku za nujno medicinsko pomoč so neznosne, je ta teden opozorilo združenje za dostojno starost Srebrna nit. Podobno je na drugih urgencah po državi. Strokovnjaki pravijo, da to ni slovenska posebnost, ampak težava zdravstvenih sistemov številnih evropskih držav. Kako ukrepati kratkoročno in katere sistemske rešitve bodo predlagali, da ljudje ne bodo čakali na zdravstveno oskrbo na urgenci deset ur in še več, v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Jak může vypadat studium politologie a co je to greenfluencing? Rozárie Haškovcová, která na Radiu Wave moderuje společně s Ondřejem Šebestíkem a Prokopem Pithartem ekologickou talkshow Spory, přiblížila svoje čerstvě ukončené studium na Univerzitě Karlově i působení na sítích.

Poletna turistična sezona bo odlična, kažejo številke. To tudi pomeni, da se povečujejo že znane in še nerešene težave glavnih turističnih destinacij. V tokratnem Studiu ob 17-tih se bomo sprehodili skozi zgodovinsko zgodbo slovenskega turizma in preverili, kako uspešne so bile različne turistične zvrsti letos. Ob tem ne bo manjkalo niti izzivov za prihodnost. Vabljeni k poslušanju! Avtorji Katja Arhar in dopisniki.

Predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih ureja tudi področje agrofotovoltaike. Gre za inovativno rešitev sočasnega izkoriščanja sončne energije in kmetijskega zemljišča za hkratno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in kmetijsko pridelavo. Gre za izrabo kmetijskih zemljišč za doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije ,ali so paneli nad nasadi idealna zaščita rastlin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi? Za investitorje pa so privlačni predvsem pričakovani donosi dvojne rabe. O pasteh, zadržkih in prednostih agrofotovoltaike v tokratnem Studiu ob 17-ih s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike; Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Šola - beseda, ki je nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta zagotovo velikokrat izrečena beseda v družinah s šoloobveznimi otroki. Kako pripraviti bodočega prvošolca na pouk, kako to storiti pri starejših učencih in dijakih? Zakaj je šola polje tolikšnega števila frustracij za šolarje in njihove starše? O vsem tem pred začetkom novega šolskega leta v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Adriana Gaberščik, učiteljica razrednega pouka na OŠ Miška Kranjca Ljubljana; Anja Vidmar, psihologinja na Gimnaziji Ledina; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Hana Kolendo, dijakinja, članica predsedstva Dijaške organizacije Slovenije; dr. Uroš Ocepek, prof. matematike in računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje.

11 dni je še do začetka novega šolskega leta, v katerem se obeta kar nekaj novosti, predvsem na področju vzgojnega delovanja šol. Učitelji bodo med drugim lahko pregledovali šolske torbe in osebne predmete otrok v šoli, uporaba mobilnih telefonov bo mogoča le z odobritvijo učitelja za potrebe pouka. O spremembah po celotni vertikali, od vrtcev do srednjih šol, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; Nives Počkar, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije. Avtor oddaje Jure Čepin.

Poslanci so tik pred odhodom na počitnice sprejeli podnebni zakon. Ta predstavlja pravni okvir za boj proti podnebnim spremembam; njegovo besedilo je med javno obravnavo in medresorskimi usklajevanji prestalo številne spremembe, tako da zdaj predstavlja kompromis, ki mu okoljevarstveniki očitajo izgubo prvotnega naboja in ambicioznosti. Zakon uvaja tudi širitev evropske sheme trgovanja s kuponi na promet in stavbe, ki začne veljati čez leto in pol, pri čemer so številna vprašanja še odprta. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andrej Gnezda, generalni direktor direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja; Antonija Božič Cerar, direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Avtorica Erna Strniša.

Izraelska vojska še naprej neusmiljeno napada območje Gaze in se pripravlja na popolno vojaško zasedbo istoimenskega mesta, od koder namerava izseliti palestinsko prebivalstvo. Čeprav se krepita protestno gibanje v Izraelu in pritisk mednarodne skupnosti, nastaja vtis, da se izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja nikakor ne da zaustaviti. Tudi usoda več 10 izraelskih talcev v rokah Hamasa ostaja negotova. Več o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17ih z Blažem Ermencem in njegovimi gosti obramboslovko dr. Jeleno Juvan, mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom in vodjo urada Republike Slovenije v Ramali Vojkom Kuzmo.

V sobotu 16. srpna se v Pěčicích u Mladé Boleslavi uskutečnil druhý ročník festivalu Sanatorium Sonorum zaměřený na zvukové umění a experimenty. Na akci s mezinárodní účastí se představily umělecké projekty, které vznikly přímo v místě konání při rezidenčních pobytech. „Co do pocitu zanoření se sám do sebe to pro mě byla zatím úplně nejlepší rezidence,“ prozrazuje v rozhovoru Oliver Torr, jeden z letošních vystupujících s projektem Headstock Comforts – Portal Open.

V tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga ponavljamo, se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen je tudi pri nas. Pristojni opažajo povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem čaka na začetek zakonodajnega postopka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v ponovitvi v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir, Inštitut Utrip; Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC, Marko Verdenik, Združenje DrogArt.

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. To je bil najsmrtonosnejši oboroženi konflikt v človeški zgodovini, posledice katerega je bilo več deset milijonov smrtnih žrtev, od tega večina civilnih, grozote holokavsta, številni vojni zločini in velikansko uničenje. Vse te strahote so prinesle tudi streznitev in spoznanje, da je vsekakor treba preprečiti ponovitev česa podobnega. Toda ob tem, ko praznujemo obletnico konca ene velike vojne, se hkrati pripravljamo na naslednjo. Močno so se zamajali tako svetovna družbena ureditev kot prizadevanja za mir. Že bližnja prihodnost je zelo negotova. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00, ki ga ponavljamo. Gostje: dr. Ksenija Vidmar Horvat, profesorica sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Božo Repe, profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Petra Roter, profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbe vede Univerze v Ljubljani.

Statisíce stromů v lesech Mendelovy univerzity před rokem vyvrátila z kořenů vichřice. Výzkumníci toho využili – na některých plochách veškeré padlé dřevo odvezli, jinde nechali jen větve a někde nechali vše bez zásahu. Deset let budou sledovat, jaký bude rozdíl v obnově těchto tří typů lokalit. A data začínají sbírat právě teď.

Prometna varnost se je v letošnjem letu v primerjavi s preteklimi leti pri nas poslabšala; samo v preteklem tednu je na naših cestah umrlo 9 oseb, skupaj letos že več kot 60. Po podatkih Agencije za varnost prometa se pri nas največ nesreč z najhujšimi posledicami zgodi prav v poletnih mesecih, od junija do septembra, ko so naše ceste zaradi dopustov in počitnic po vsej Evropi najbolj obremenjene. O razlogih za poslabšanje prometne varnosti in o ukrepih, s katerimi bi lahko ta negativen trend obrnili, se bomo v torkovem Studiu ob 17.00 pogovarjali z gosti: Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi; Erik Logar, vodja področja varna mobilnost na AMZS; Kaja Kobal, programski vodja na zavodu Varna pot.

V archivu máme například jednu o tropických papoušcích, kteří žijí svobodně leckde po Německu. Z korun stromů přejdeme sto metrů pod zem, a to v Krušných horách, kde leží zásoby celé řady hornin i kovů. Z další archivní reportáže se dozvíme, že ve Východním Frísku jsou doslova závislí na pití čaje, na který přišli ještě dlouho před Angličany. Popovídáme si s pánem, který tak dlouho sbíral plnicí pera, až je začal sám vyrábět, a podíváme se do hodinářské dílny, kde se hodinky vyrábějí převážně ručně.

Evropska unija in Združene države Amerike so s političnim dogovorom sklenile začasni trgovinski mir. Kdo bo največji zmagovalec in kdo poraženec trgovinskega sporazuma? Kakšne bodo posledice za paradni evropski panogi, farmacijo in avtomobilizem? Na kakšen način bo Evropa izpolnila obljube o povečanju nakupov ameriških energentov in orožja? Je to začetek konca svobodne trgovine? Zdi se, da je vprašanj po sklenjenem sporazumu bistveno več kot odgovorov. Na nekaj izmed njih bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen tudi pri nas. Pristojni opažajo še povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem na začetek zakonodajnega postopka čaka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir Inštitut Utrip; Andrea Margan Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC-ju; Marko Verdenik Združenje DrogArt. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Vse daljši zastoji na cestah otežujejo življenje ter povzročajo veliko gospodarsko in okolijsko škodo. Promet, ki se povečuje sorazmerno z gospodarsko rastjo, je že zdavnaj presegel cestne zmogljivosti. V zadnjih 20-ih letih ni bilo skoraj nobene posodobitve in širitve zmogljivosti prometne infrastrukture, čeprav gospodarstvo zahteva tretji pas okoli Ljubljane in na vseh vpadnicah, saj prek Slovenije potekata dva pomembna koridorja. Kje je v prihodnje pričakovati najdaljše zastoje, kaj lahko naredimo z mehkimi ukrepi, kdaj bo javni potniški promet postal konkurenčen in ali širitve avtocest res izzovejo dodaten promet? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Andrej Ribič, direktor uprave DARS; Darko Trajanov, generalni direktor direktorata za prometno politiko na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Gregor Pretnar, prometni strokovnjak, PNZ; Slovenko Henigman, direktor Združenja za svetovalni inženiring na Gospodarski zbornici; Blaž Cvar, predsednik OZS.

Pred tremi leti se je več kot tisoč 500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev spopadalo z največjim požarom v zgodovini samostojne Slovenije. Goreči Kras je zaposloval še veliko drugih služb iz sistema zaščite in reševanja, na delu so bili prostovoljci, gozdarska stroka je še danes vpeta v sanacijo. Tri leta pozneje nas na kraški požar opomnita pogled na pokrajino ter spraševanje, kaj bo drugače, če se ponovi. O novostih in pridobitvah, ki so posledica kraškega požara, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Leon Behin, generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje; Mitja Vidmar, vodja Sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka; Simon Vendramin, poveljnik Gasilske enote Nova Gorica; Matej Kravanja, območna enota Zavoda za gozdove Sežana; Boris Budal. namestnik direktorja Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle

V tokratnem Studiu ob 17.00 se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.