Podcasts about ministrstvo

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je nedavno predstavilo novo spletno in mobilno aplikacijo eLastovka, ki je namenjena slovenskim državljanom na potovanjih in začasnem bivanju v tujini. Aplikacija uporabnikom omogoča hiter dostop do ključnih informacij za varno potovanje, med drugim do potovalnih nasvetov in ocen tveganja za posamezne države, kontaktnih podatkov diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije ter nujnih številk v tujini. Še več podrobnosti je predstavil vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Viktor Mlakar.

Ko posamezniki opazijo družbene probleme, ki jih sistem spregleda ali zanje nima ustreznih rešitev, je to lahko prvi korak k sistemskim spremembam. Kako zmanjšati družbeno izključenost določene skupine ljudi, tveganje, da bodo posamezniki podvrženi nasilju, kako olajšati prehod v šolo otrokom beguncem in kako slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim omogočiti sodelovanje v kulturnem življenju? Projekti družbenih inovatorjev nastajajo iz konkretnih potreb lokalnih skupnosti, njihov pomen pa prepoznava nagrada SozialMarie, ki je najstarejša evropska nagrada za družbene inovacije. Letos so jo podelili že dvaindvajsetič, med nagrajenci pa je tudi slovenski projekt Kino brez ovir.

Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je blagodejno vplivala na cene nafte. Te so vnovič v zelenem, postopno bi lahko popustili tudi drugi negativni učinki. Druge teme: - V Srbiji protest proti obsežnim kadrovskim menjavam v neodvisnih medijih. - Ministrstvo za zdravje ustavno odločbo o omejevanju zdravniške stavke razume kot potrditev prizadevanj za zaščito pacientov. - Ob svetovnem dnevu Romov pozivi k njihovi večji vključenosti v družbo.

Ustavno sodišče je do končne odločitve začasno zadržalo izvrševanje 8-ega člena tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki omogoča davčno izvršbo na denarno socialno pomoč. V Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je vložila pobudo za začasno zadržanje, so izrazili upanje, da bo sodišče prepoznalo neustavnost zakona. Drugi poudarki oddaje: - Napoved znižanja DDV na hrano kot mogočega ukrepa vlade za zanesljivo preskrbo doživela dober odziv partnerjev v verigi. - Ministrstvo za solidarno prihodnost s prvim aprilom prilagodilo pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo, ki jih zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje domovom. - Posledice iranske vojne in zaprtja Hormuške ožine že zdaj čuti večina sveta, z vsakim dnem pa bo kriza večja.

Ministrstvo za kulturo je lani poleti objavilo javni razpis Povezani s kulturo, namenjen podpori kulturnim dejavnostim romske skupnosti. Z razpisom želijo okrepiti znanje in možnosti romskih organizacij za pripravo kulturnih dogodkov ter spodbuditi medkulturni dialog in večjo socialno vključenost. Izbrani prijavitelji so z aktivnostmi začeli januarja, Sandi Horvat je obiskal tiste v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti.

Prebivalci občin na severu države naj bi danes zaradi nevarnosti močnega vetra prejeli obvestilo SI-Alarm, civilna zaščita poziva k previdnosti.Sova: Svetu za nacionalno varnost smo predstavili dokaze o vmešavanju tujih agentov v slovenske volitve. Janša: kot bi bili na tiskovni konferenci Nike Kovač.Združenje novinarjev in publicistov opozarja na neuravnoteženo poročanje RTV Slovenija ob volilni noči.Fiskalni svet: Nova oblast naj zaveze uskladi z javnofinančnimi zmožnostmi.Iran pravi, da se ne pogaja z ZDA, Trump trdi nasprotno. Ministrstvo za naravne vire in prostor potrdilo sporno zadnje gradbeno dovoljenje za kanal C0.Naziv najuglednejši delodajalec 2025 si je spet prislužila farmacevtska družba Lek.ŠPORT: Planiški skakalni praznik se je začel s kvalifikacijsko zmago Laniška pred Prevcem.VREME- padavine bodo slabele, pihal bo močan severni veter. Oblačno in vetrovno tudi jutri.

Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je eden ključnih nacionalnih projektov na področju izboljšanja dostopnosti in mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi ter drugih ranljivih skupin. Projekt poteka že enajsto leto, vodi in financira ga Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, izvaja pa Geodetski inštitut Slovenije, ki je za projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi na Dunaju februarja letos je prejel eno najuglednejših svetovnih priznanj na področju inovativnih rešitev izboljšanja življenja oseb z invalidnostjo Zero Project Award 2026, ki predstavlja pomemben korak k bolj dostopnemu in vključujočemu prostoru za vse. Danes so v Narodni galeriji v Ljubljani predstavili rezultate projekta. Več v prispevku Petre Medved.

Odprla so se volišča za predčasno glasovanje. Je njihova legitimnost zagotovljena?Ministrstvo odpovedalo za danes napovedan sestanek s kmeti. Ti napovedujejo stopnjevanje pritiska.O korupciji v zdravstvu z zobozdravnikom Krištofom Zevnikom.VREME: Ponoči bodo padavine zajele vso državo, meja sneženja bo nad 600 metri nad morjem. Padavine bodo jutri dopoldne povsod ponehale, popoldne se bo počasi jasnilo. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 15 °C.

Prvo letalo s Slovenci, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu, je na poti v domovino. Na zunanjem ministrstvu se trudijo organizirati tudi naslednje polete. Vodja konzularnega sektorja Viktor Mlakar je povedal, da pripravljajo drug polet, predviden za večerne ure. Druge teme: - Izraelske in ameriške sile peti dan napadajo tarče v Iranu. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth zagotavlja, da ZDA zmagujejo.Po njegovih besedah si bodo vzeli toliko časa, kolikor ga potrebujejo, da bodo zagotovili uspeh. - Delnice zdravstvene zavarovalnice Vzajemna od danes kotirajo na Ljubljanski borzi. Finančni minister Klemen Boštjančič njihovo uvrstitev na borzo vidi kot pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju slovenskega kapitalskega trga. - Število prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje se je zmanjšalo, a v nekaterih panogah še vedno primanjkuje kadra. Prehajanje zaposlenih k drugim delodajalcem je v teh razmerah postalo eden ključnih izzivov podjetij.

Vera Maršič, Andrejka Selan Vombergar in Jelisava Dobovšek Sethna so slovenske učiteljice iz Clevelanda, Buenos Airesa in z Japonske. V teh dneh so se udeležile strokovnega seminarja, ki sta ga zanje pripravila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

V Ljubljani se je v teh dneh zaključil seminar za učiteljica in učitelje, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini v čezoceanskih državah. Udeležilo se ga je 19 udeležencev iz Argentine, Brazilije, Združenih držav Amerike in Japonske. Seminar, namenjen osvežitvi in poglobitvi znanja ter metod poučevanja, hkrati pa izmenjavi izkušenj in mreženju, sta organizirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, strokovni program pa je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove. Gostje: mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame. Avtorica oddaje Sabrina Mulec.

Poslanke in poslanci bodo na zadnji redni seji v tem mandatu, ki se je začela danes, poskušali zapreti nekaj pomembnih kadrovskih vprašanj. Primož Dolenc bo najverjetneje postal novi guverner Banke Slovenije. Prav tako naj bi dobili tri nove ustavne sodnike. Dve tretjini glasov pa za imenovanje na funkcijo varuhinje človekovih pravic potrebuje Simona Drenik Bavdek. Vsi so dobili podporo mandatno-volilne komisije. Tri kandidate za ustavne sodnike in kandidatko za varuhinjo je podprla tudi opozicijska Nova Slovenija. Državni zbor bo o kandidatih glasoval prihodnji teden v torek. Ostali poudarki oddaje: - Bo država dosegla poravnavo s turškim gradbincem na drugem tiru? Ministrstvo zahtevek za 330 milijonov evrov označuje kot neutemeljeno izsiljevanje. - Bančnih in poštnih poslovalnic po državi vse manj in s krajšimi delovnimi časi, posledice čutijo zlasti starejši občani in digitalno slabo pismeni. - Ameriška javnost, tudi s protesti, vse bolj pritiska na vlado predsednika Trumpa, naj Agencija za priseljevanje in carino opusti racije.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.

Tjaša Pureber, Ministrstvo za kulturo

Tjaša Pureber, Ministrstvo za kulturo

Tjaša Pureber, Ministrstvo za kulturo

Ministrstvo za solidarno prihodnost je danes v javno obravnavo poslalo predlog nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje do leta 2035. Cilj je v desetih letih zgraditi približno 20 tisoč dodatnih dostopnih stanovanj. Prav toliko jih ta trenutek na trgu tudi primanjkuje. V oddaji boste slišali tudi: - Nadomestilo za brezposelnost bo odslej vezano na višino minimalne plače. - Delavska svetovalnica poziva k ureditvi pokojninske reforme na invalidskem področju. - Ob nadaljevanju vojne v Ukrajini ponekod narašča nestrpnost do ukrajinskih beguncev.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v javno obravnavo poslalo predlog državnega stanovanjskega programa za obdobje do leta 2035. Med drugim vključuje ukrepe za več cenovno dostopnih najemnih in lastniških stanovanj ter aktivacijo praznih enot. Druge teme: - Župani se bojijo morebitnega prepočasnega izvajanja načrta za protipoplavno ureditev Spodnje Savinjske doline. - Rusija nadaljuje zavzemanje ukrajinskega ozemlja in obsežne napade na energetsko omrežje. - Policija opozarja na previdnost pred vlomi v stanovanjske in poslovne objekte.

Pogledali bomo v slovenski film leta 2025 in se vprašali, kako raznoliko govori o svetu, v katerem nastaja. Skozi izbor igranih, dokumentarnih in kratkih filmov, med katerimi je posebna pozornost namenjena filmom Kaj ti je deklica, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, Fantasy, avtorica Tina Poglajen raziskuje, komu je danes zaupana filmska perspektiva, kako se spreminja filmski jezik in kako se (če se) rahlja dolgo prevladujoč enoten pogled. Gre za kritični premislek o sodobni filmski produkciji pri nas, ki odpira vprašanja onkraj posameznih filmov. Besedilo Med enoglasjem in raznolikostjo: slovenski film v letu 2025 je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.

Projekt Transport je omnibus šestih lutkovnih miniaturk in povezuje šest gledališč iz Slovenije, Poljske, Estonije, Litve in Češke. Pod vodstvom avtorja in režiserja Tina Grabnarja ustvarjalci preiskujejo trajnostni pristop h gledališču, tako v vsebinskem kot produkcijskem smislu ter raziskovanje uprizoritvenih strategij združujejo s tehnološko inovativnostjo. O projektu razmišlja gledališka kritičarka in publicistka Nika Arhar. Refleksijo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v okviru spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Vabimo vas k poslušanju! foto: Miha Fras, lgl.si, izsek

V svojem celovečernem prvencu Fantasy režiserka Kukla vzpostavi svet, ki hkrati obstaja in ne obstaja: topografija slovenske periferije je predrugačena prek vizualne logike postjugoslovanskega prostora, čas pa razpada v preplet anahronizmov in sodobnih tehnoloških sledi. Rezultat je urbanistična krajina, ki ni ne Ljubljana ne Makedonija, kjer so film deloma posneli, temveč nekakšen hibridni teritorij; ta se izkaže za idealen prostor za zgodbo, ki običajna razmerja med realističnim in fantastičnim zamenja za liminalno. S tem film še pred vzpostavitvijo pripovedi uokviri svoje osrednje zanimanje: identiteta kot neprestano uprizarjanje, kot fluidnost, kot večno nastajanje. V ospredju so tri prijateljice: Mihrije (Sarah Al Saleh), Sina (Mina Milovanović) in Jasna (Mia Skrbinac). Film jih ne obravnava toliko kot psihološko zaokrožene celote, temveč bolj kot vektorje družbenega pritiska. Patriarhalnost priseljenskih okolij, ekonomska ranljivost in generacijska določenost so vanje nekako vtisnjene: zdi se, da maskulinizirani performansi boksa, trenirke, vožnja z motorji … ne govorijo toliko o zavestno izbrani spolni identiteti kot o performansu spola, kot strategiji preživetja. V tej konfiguraciji vstop Fantasy, transspolne ženske, deluje kot nekakšna motnja – ne pripovedna, temveč ontološka. Fantasy v izvedbi Aline Juhart, kot namiguje že njeno ime, ves čas lebdi med fantazijo in osebo. Prav to je tisto, zaradi česar liku grozi, da bo ostal na ravni transspolne različice tropa »Manic Pixie Dream Girl«: to je filmski lik, običajno ženske, ki v zgodbo vstopi predvsem zato, da s svojo prikupno čudaškostjo, drugačnostjo in energijo sproži osebno preobrazbo glavnega junaka, običajno moškega, pri čemer njeno lastno notranje življenje ostaja v ozadju. Ko je preobrazba končana, pa iz pripovedi izgine. Tudi Fantasy, transspolna ženska, je v pripovedi je nameščena kot katalizator notranje preobrazbe Mihrije, cisspolne ženske. Je lik, ki deluje kot »iz drugega sveta«. To potrjuje njena estetika – rožnata oblačila, čaj z listi vrtnic v rožnatih skodelicah, bleščice – in njena ekscentričnost – stanovanje, okrašeno z ikebanami, ukradenimi s pokopališča, ki imata v tem smislu skoraj simbolistično funkcijo. Šele pozneje film modulira pogled in nakaže razpoke: Fantasy ima lastno zgodovino, lastno ranljivost, posebno tisto, povezano z nesprejetostjo v družini. Napetost med subjektom in tropom pa vendarle ostane del filmske arhitekture. Najbolj izrazita odlika Fantasy je njegova formalna fluidnost, ki vzporedno z idejo spolne fluidnosti razpira tudi meje filmske forme. Kukla prehaja med videospotovsko estetiko in klasičnim igranim filmom s pretanjeno lahkotnostjo, ki je v slovenskem prostoru izjemno redka. Videospotovski segmenti, zaznamovani z ritmizirano kamero Lazarja Bogdanovića, zamolklo, a nasičeno barvno paleto in glasbenimi poudarki Relje Ćupića, delujejo kot notranji monologi ali kot polja čustvenega odmeva likov. Realistični prizori delujejo kot kontrapunkt: zgoščeni, anksiozni, omejeni v prostoru. Ta dvojnost ni dekorativna, temveč deluje kot strukturni princip, s katerim film oblikuje ambivalentnost identitet, ki so ujete med normativnostjo in željo. Če so realistični prizori izraz družbenih omejitev, so videospotovski trenutki izraz možnosti, potencialnosti. V uvodnem prizoru stolpnice odtrgane lebdijo v zraku, s čimer se film ne odpove resničnosti, temveč razširi njen okvir – in vanj vpiše subjektivna stanja svojih likov. Prostor ima pri tem ključno vlogo. Brutalistična arhitektura, pografitirani zidovi in razkrojene betonske površine niso samo ozadje, temveč del dramaturgije. Kukla jih ne uporablja naturalistično, temveč grafično: kot masivne strukture, ki delujejo kot vizualni poudarki. Jugoslovanski modernistični spomenik je v filmu posnet kot avtonomna forma, kot nadrealistična, skoraj fantastična prezenca v enem izmed prizorov, ki so za protagonistko čustveno najintenzivnejši. Poleg tega pa se film zasidra v kulturnem imaginariju, ki presega nacionalne meje. V tem smislu Fantasy deluje kot film regije, ne države. Tematsko vstopa tja, kjer slovenski film pogosto okleva: v preplet spolne identitete, migracijskih izkušenj in razrednega položaja. Vendar Kukle ne zanima naturalizem, niti sociološki: svoje like oblikuje ne skozi njihove družbene vloge, temveč skozi njihove izmike. Morda zato delujejo manj kot psihološko zaokrožene osebnosti in bolj kot nosilke različnih oblik subverzije. Od gledalke, gledalca je odvisno, ali bosta to videla kot primanjkljaj, ali kot nekaj skladnega s filmsko logiko, ki svojo energijo črpa iz estetike, ne iz pripovedne izčrpnosti. Fantasy tako ni film, ki bi ga merili po konvencijah pripovednosti, temveč po oblikovni inovativnosti. Njegov največji dosežek je vzpostavitev vizualnega sistema, v katerem postane spolna fluidnost prepoznavna ne le na ravni likov, temveč v sami zgradbi filmskega jezika. Ko film neprisiljeno prehaja med realistično in fantazijsko ravnjo, med videospotom in fikcijo, med notranjim in zunanjim, hkrati prehaja med identitetami. Kuklin prvenec je v kontekstu sodobnega slovenskega filma prelomen ne toliko zaradi tematske drznosti, temveč zaradi formalne suverenosti, s katero to temo prevede v vizualno, in v izrazito osebno obliko filmskega jezika. Tekst je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti z naslovom »Med enoglasjem in raznolikostjo: slovenski film v letu 2025«, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.

Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje; Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Avtorica oddaje Katja Arhar.

Papež pri maši v Bejrutu: Libanon, vstani! Bodi hiša pravičnosti in znamenje miru.-Številni stanovalci domov za starejše čakajo na prevedbene odločbe o vstopu v nov sistem dolgotrajne oskrbe, veljati začela tudi pravica do denarnega prejemka.Koalicija stavi na nov zakon za predajo nezakonitega orožja, opozicija pa napoveduje skromen učinek.Ob poostrenih varnostnih nadzorih Romi obljubljajo, da bo v prazničnem času streljanja čim manj. Kako vidijo razmere v civilni iniciativi?Novo poslabšanje gospodarske napovedi za Slovenijo.Ruske in ukrajinske sile okrepile spopade, v Moskvi pogovori o mirovnem načrtu.Vreme- oblačno bo, ponekod bo rahlo rosilo.Mladi v zdravstvenih poklicih potrebujejo več spodbude, boljše pogoje dela, možnost napredovanja in boljše plačilo.Ministrstvo za okolje v kampanji spodbuja k trajnostni potrošnji ter ponovni uporabi.Šport: Neža Klančar na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih z novim državnim rekordom v polfinale

V drugi epizodi mednarodne konference, ki jo je Društvo Asociacija organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, raziskujemo, kako lahko umetnost prispeva k boljšemu počutju na delovnem mestu. Panelna razprava, ki jo je povezovala Urška Jež (Mesto žensk), je prinesla raznolike pristope – od upravljanja zvoka na koncertih, skrbi za zdravje sluha glasbenikov, premagovanja izgorelosti z umetniškimi praksami, do uporabe koreografskih metod za organizacijsko preoblikovanje in pomenjenja (mattering) v delovnih okoljih.V razpravi so sodelovali strokovnjaki in praktiki iz Francije, Romunije in Slovenije, ki so svoje izkušnje in znanje povezali z evropskimi in lokalnimi konteksti, ter refleksije prof. dr. Metode Dodič Fikfak, Goran Lukića, Dana Juvana in Ane Benavides Otero, ki so osvetlile širše sistemske in politične vidike podpore dobremu počutju pri delu.Epizoda poudarja, da umetnost ponuja konkretna orodja za razbremenitev, povezovanje in transformacijo delovnih okolij, ter odpiranje novih možnosti za ustvarjanje zdravih in ustvarjalnih delovnih praks.Konferenco so finančno podprli Ministrstvo za javno upravo, Mestna občina Ljubljana in Evropska unija (program Ustvarjalna Evropa). Vsa mnenja in izjave govorcev so osebna in ne odražajo nujno stališč organizatorjev, partnerjev ali financerjev konference.

Tretja epizoda konferenčne serije podcasta Kulturosfera prinaša poglobljen vpogled v skupnostne pristope k zdravju, s poudarkom na socialnem predpisovanju in vlogi umetnosti pri krepitvi dobrega počutja, medgeneracijskih vezi in socialne vključenosti.V pogovoru, posnetem na mednarodni konferenci, ki jo je društvo Asociacija med 9. in 11. septembrom 2025 organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, spoznamo raznolike evropske in slovenske prakse, ki združujejo kulturo, zdravje in skupnostno delo.Slišali boste prispevke strokovnjakinj in ustvarjalk z Danske, Francije, Španije in Slovenije — od umetnosti na recept, podpore oskrbovalcem in skupnostnih umetniških laboratorijev do projektov, ki povezujejo generacije, razvijajo medkulturni dialog in skozi umetniško ustvarjanje opolnomočajo posameznike.Epizodo zaokrožajo refleksije predstavnikov socialnega dela, pedagogike in javnega zdravja, ki razgrnejo izzive in priložnosti pri vključevanju umetnosti v skrbstvene in podporne sisteme.Konferenco so finančno podprli Ministrstvo za javno upravo, Mestna občina Ljubljana in Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Predstavljena mnenja so izključno osebna stališča govorcev.

Celovečerni prvenec Ester Ivakič, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, delno nadaljuje izrazito domišljijsko, igrivo in hkrati surovo estetiko, ki jo je režiserka začrtala v svojih kratkih, sicer veliko bolj eksperimentalnih filmih, s katerimi je pokazala, da jo že lahko uvrščamo med najbolj samosvoje in prepoznavne ustvarjalce pri nas. Priredba zbirke kratkih zgodb Noben glas Suzane Tratnik, ki sta jo Ester Ivakič in scenaristka Nika Jurman za film nekoliko preoblikovali, ohranja geografski in delno časovni okvir prekmurskega podeželja konec 20. stoletja, vendar ga ne uporablja povsem kot realistično kuliso, temveč tudi kot polje za senzorično in asociativno pripoved. Ida odrašča v tesnem družinskem krogu: s staro mamo slabega zdravja, očetom, ki – kot je pregovorno značilno za slovensko podeželje – v nedogled gradi novo hišo, in mamo, katere preteklost je prežeta s temnejšimi toni. Ido – kot je morda pri otrocih njene starosti pogosto – nedoumljivost smrti hkrati privlači in plaši, vse močnejša je tudi slutnja, da bo prav stara mama prva, ki jo bo izgubila. Osrednji motiv izgube je prisoten na več ravneh, vendar film v tem smislu ne stremi k enotnemu emocionalnemu vrhuncu. Izguba se namesto tega pojavlja kot niz razpok v otroškem svetu domišljije in hkrati kot neizgovorjena konstanta sveta. Ta razpršenost postane logičen del poetike, ki raje vzpostavlja občutke kot dramske poudarke. Filmu se občasno pozna epizodičnost literarne predloge: posamezni motivi so izjemno močni, toda med njimi ni vedno popolne kohezije. Subtilni kvirovski podtoni iz kratkih zgodb o deklici, ki se začne zavedati svoje drugačnosti od okolja, v katerem odrašča, v filmu izginejo, to pa bi morda zlahka speljali na samocenzuro ali heteronormativizacijo pripovedi, vendar se zdi, da je odločitev delno tudi simptomatična za polje režiserkinega zanimanja: osredinjenje na fantastični, delno nadrealistični register ter zasledovanje čustvene in senzorične logike prizorov, ne pa psihološke ali identitetne strukture likov. Najizrazitejši intervencijski moment filma je v tem smislu uvedba magičnorealističnega motiva, utelešenega v žalobni, neopredeljivi navzočnosti sester Idine mame Ívane, ki delujeta kot odmev velike izgube. Ta ni izpeljan kot šok ali žanrski zasuk, temveč kot preprost, notranje konsistenten del sveta, v katerem smrt še nima trdnih kontur. Na tej točki film najjasneje razgrne svojo logiko: ne gre za vzpostavljanje dramatičnih poudarkov, temveč za ustvarjanje prostora, kjer se težko razumljive izkušnje preoblikujejo v magično-realistične elemente, ki skupaj z otroško predstavo o resničnosti določajo ton pripovedi. V tem kontekstu je pomembno sanjsko, megličasto vzdušje filma, ki ga Ester Ivakič gradi s kombinacijo zvoka, glasbe, fotografije in scenografije. Počasni delci svetlobe, ravnice in pokrajina, ki je hkrati odprta in utesnjujoča, ustvarjajo svet, ki ni povsem realističen niti povsem fantastičen, temveč liminalen prostor, kjer čarobno in vsakdanje sobivata brez potrebe po razmejitvi. Ta senzorična plast je eden najbolj izraznih in svojevrstnih elementov filma, ki z estetiko nepretencioznosti ključno soustvarja pomen. Podobno so igralske interpretacije minimalistične, zadržane in pogosto nedramatične. Lik stare mame je nekoliko prepoenostavljen na simbol starosti in minevanja, mladi igralki (Liza Muršič v vlogi Terezke in predvsem Lana Marić v vlogi naslovne Ide) pa ohranjata izrazito opazovalno držo, ki psihološko poglobitev nadomešča z občutkom otroške prisotnosti in zavedanja. Minimalizem čustveno izraznost zmanjša, vendar se to po drugi strani ujema z estetiko pripovedi, v kateri liki tu in tam niso toliko osebnosti kot bolj funkcije vzdušja. Motiv petja in religiozna motivika delujeta podobno. V naslovu film petje povzdigne v mitsko prvino, v pripovedi pa se pojavlja v nerafinirani, domačni, otroški obliki. Ida nima posluha; njeno petje nima zdravilne moči, kot si domišlja sprva, temveč je zaradi njega le tarča posmeha. Glasba in besedila, napisani za film, delujejo zavestno odmaknjeni od klasične glasbene produkcije. Gre za dosledno avtoričino strategijo, pri kateri film ne želi zveneti »filmsko«, temveč ohraniti vtis, da bi lahko te pesmi nastale v otroški sobi, med igro, brez ambicije po estetizaciji. Devica Marija ni prikazana toliko kot sakralna figura, ampak bolj kot objekt domišljije, nekakšen vsakdanji artefakt magičnega mišljenja dveh deklic. Kontrast med tem igrivim, neinstitucionalnim odnosom do religije in represivnimi pedagoškimi prijemi šole v času pozne Jugoslavije se ne razvije v kritiko sistema, temveč v še en primer preproste strategije Ester Ivakič, v kateri svet odraslih obstaja kot okvir, ne kot tema. Tem motivom se pridruži tudi nadrealistična prisotnost psičke, to je motiv, ki ga režiserka razvija že od kratkega filma Assunta naprej. Tudi tam ima žival – pes – simbolno in skoraj arhetipsko vlogo: kot prinašalec nečesa, kar presega razum odraslih in seže v otroško doživljanje sveta, kjer se naravno, čudežno in grozljivo ves čas prepletajo. Zdi se, da to, kar bi lahko poimenovali naivizem ali estetika nepretencioznosti, stopa v ospredje kot osrednji del avtorskega izraza Ester Ivakič; ker pa je igrani celovečerni film vendarle drugačna forma od poudarjeno avtorskih kratkih eksperimentalnih filmov, je bilo upravičeno pričakovati, da bo ta okvir vsaj delno avtorsko svobodo tudi omejil. Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo kot polnokrvni celovečerni prvenec ni film, pri katerem bi bila v ospredju izoblikovanost, temveč film z dušo, ki izraža in napoveduje eno najizrazitejših avtorskih prezenc pri nas. Recenzijo je napisala Tina Poglajen. Tekst je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti z naslovom »Med enoglasjem in raznolikostjo: slovenski film v letu 2025«, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.

Teddy, s teorijami zarot obseden čebelar, s pomočjo avtističnega bratranca Dona ugrabi direktorico farmacevtskega podjetja Michelle, za katero verjame, da je Nezemljanka, ki škoduje naravi, izvaja globalni nadzor in načrtuje uničenje planeta. Toda bojevita Michelle se ne prepusti kar tako vlogi žrtve ... Bugonija je novi celovečerni film Yorgosa Lanthimosa, v katerem pionir »grškega čudaškega vala« po fantazijsko-zgodovinski satiri Nesrečna bitja iz leta 2023 ponovno sodeluje z avtorskim izzivom naklonjeno Emmo Stone. Najprej se seveda postavi vprašanje, zakaj sploh delati priredbo popolnega filma – Bugonija namreč s svojim pripovednim lokom, mračnim humorjem in končnim preobratom povsem zvesto sledi južnokorejski znanstvenofantastični mojstrovini Save the Green Planet! (Rešimo zeleni planet) iz leta 2003. Izvirnik je režiral Jang Joon-hwan. Jang je bil resda predviden tudi za režiserja ameriške različice, a je krmilo prevzel Yorgos Lanthimos in snov po svoje pregnetel. Divjaško, punkersko energijo izvirnika, ki se kljub nizkoproračunskemu srcu B-filma ponaša z mojstrskimi režijskimi rešitvami in številnimi cinefilskimi posvetili, je nadomestil s svojim prepoznavnim šik minimalizmom, podmazanim z visokim proračunom. Lanthimosov slog filma je hladen, odmaknjen, nadzorovan, hkrati pa ves čas ustvarja napetost, tako z nelagodno sopostavitvijo slike in glasbe, ki uglajenim mizanscenskim rešitvam nasprotuje, kot s svojim pristopom do likov, ki bi ga lahko v skladu z vodilnim motivom označili za entomološkega – nastopajoče osebe namreč avtor opazuje kot žuželke (z njim pa seveda to počnemo tudi mi kot gledalci). Skratka, filmski organizem v obeh inačicah poganja dinamika nasprotij. Na prvi pogled so očitne družbene razlike med direktorico in delavcem za tekočim trakom v istem podjetju. Lanthimos je spremenil in poudaril spolne vloge – v korejskem izvirniku je šlo za par moškega in ženske, ki ugrabita vzvišenega direktorja; dvajset let pozneje dva moška, sostanovalca iz razreda revnih zaposlenih, ugrabita toksično šefico, pasivno-agresivno ultrabogatašinjo. Toda mojstrstvo filma je v tem, da v resnici nič ni prav zares fiksirano. Domnevno preprost Teddy kot predstavnik dobrega in domnevno sofisticirana Michelle kot predstavnica zla se v dialoškem dvoboju izkažeta za enakovredna borca. »Laž, resnica … kakšna je sploh razlika?« vpraša Michelle in s tem čudovito povzame postresničnostni duh časa. Film vzpostavlja tudi nasprotje med lažnim jezikom korporativnega komuniciranja in osebnim, človeškim aktivizmom, a hkrati sam Teddy priznava, da je »99,9 odstotka tega, čemur rečemo aktivizem, samo osebno izpostavljanje in prikrito vzdrževanje blagovne znamke«. Gre za izjavo leta. V primerjavi s korejskim izvirnikom imajo čebele v Bugoniji precej pomembnejšo vlogo, večpomenski naslov filma namiguje med drugim na antično prepričanje, da se lahko čebele rodijo iz kadavrov goveda. Čebele simbolizirajo ciklično naravo življenja, smrti in ponovnega rojstva, kozmosa in časa, s posnetkom čebel se Bugonija tudi začne in konča. Po eni od teorij naj bi se z njihovim pojavom pred 60 milijoni let evolucijsko uveljavilo spolno razmnoževanje – da bi se tej komponenti izognila, se Teddy in Don pred svojim podvigom kemično kastrirata, kar je, ob spremenjenih spolnih vlogah v primerjavi z izvirnikom, interpretacijsko precej zgovorno. Čebele so tudi simbol zdravja in varuhinje preživetja, a so vseeno podvržene boleznim in nevarnosti samouničenja, kot izpostavi film, ki tudi pokaže, da je nespametno in celo nevarno vzpostavljanje vzporednic glede družbenih ureditev čebel in ljudi. Korejski izvirnik je bil dogajalno postavljen na rob propadlega rudnika in po svoje nadaljuje z rudarjenjem tudi Lanthimos, namreč po bogatem nahajališču tem. Kljub temu, da je svojo predlogo na prvi pogled dodobra oklestil, ni v ničemer zmanjšal vsebinskega izobilja in množice drobnih detajlov. Če kaj, se je kvečjemu poklonil vizionarstvu svojega predhodnika, ki je pred desetletji napovedal algoritemske mehurčke, v katerih živimo danes, zapredke teorij zarot, ki včasih niti ne dohajajo dejanskih družbenih norosti, pa politične napetosti, ki izvirajo tudi iz navezave ekonomsko-okoljske problematike, sebičnost in nečloveškost in zlorabe, ki se skrivajo pod iluzijo normalnega teka življenja … Bugonija z jezikom črne komedije oziroma mračne satire, ki postaja vedno bolj grenka, bolj ko o njej razmišljaš, natančno zariše duha časa in apokaliptično vzdušje konca. Toda jedko posmehljiv film je preveč inteligenten, da bi ga lahko uokvirili s poenostavljenimi frazami. Za svoj moto bi si lahko vzel tudi misel Fredrica Jamesona, da si je lažje predstavljati konec zemlje oziroma narave kot zlom poznega kapitalizma. A hkrati lahko gledamo Bugonijo prav kot kritiko tega našega fantaziranja o koncu sveta … Baladni vodilni song korejskega izvirnika, Somewhere Over the Rainbow, je Lanthimos nenazadnje zamenjal s podobno otožno, a krožno odprto Where Have All the Flowers Gone? Skratka, razumevanja zapletenosti časa, v katerem živimo, ne moremo doseči brez razumevanja vseh paradoksov sobivanja nasprotij. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Dejan Kaloper. Tekst je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti z naslovom »Medžanrsko prehajanje v štirih sodobnih kinematografskih filmih«, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.

Premier Robert Golob se je zadržano odzval na opozorila Evropske komisije, da bi bil lahko slovenski proračun za prihodnje leto v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili. Na finančnem ministrstvu napovedujejo, da bodo vnovič pregledali rast očiščenih izdatkov. Ekonomisti ob opozorilih Bruslja poudarjajo, da so na javnofinančne pasti opozarjali še pred začetkom sprejemanja proračuna za prihodnje leto. Razlog pa so manjši prihodki in podcenjeni finančni učinki reforme plač v javnem sektorju. Slovenija ta trenutek še ne krši evropskih fiskalnih pravil, a je blizu tega, opozarjajo ekonomisti. V oddaji tudi o tem: - Finančno ministrstvo opozorila Bruslja glede proračuna jemlje resno. - Država bo stanovanjske projekte še naprej sofinancirala z viri evropskih bank. - Nova ravnateljica ljubljanske Drame bo Ivana Djilas.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nastaja projekt Platforma rabljenih materialov. Gre za ponovno uporabo različnih začasnih konstrukcij, ki so bile del razstav, gledaliških scenografij ali drugih struktur in so po zaključku programa končale v skladiščih. Na predstavitvi so prikazali instalacijo Materiali, elementi, prototipi, ki je nastala med tritedensko delavnico študentov arhitekture pod mentorstvom gostujočih arhitektov Jureta Groharja in Matica Vrabiča. Projekt Platforma rabljenih materialov, ki ga izvaja Ministrstvo za kulturo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, bo za uporabnike zaživel spomladi 2026.

Ministrstvo za delo je pripravilo nov zakon o osebni asistenci. Pomembnih novosti je več: spreminja se definicija osebne asistence, ocenjevanje o upravičenosti prenašajo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nadzor je opredeljen bolj natančno. Poleg tega predlog zakona povečuje pravice osebnih asistentov na področju plač. Socialni partnerji podpirajo predlog, neuradno pa imajo zadržke na finančnem ministrstvu. V oddaji tudi o tem: - V senci številnih svetovnih konfliktov vse glasnejši pozivi h krepitvi samozadostnosti, tudi prehranske - Po podpori ameriškega kongresa bi se lahko predlog zakona o objavi vseh Epsteinovih dokumentov že danes znašel na mizi predsednika Trumpa - Ob koncu kvalifikacij za nogometno svetovno prvenstvo so si nastope zagotovile Škotska, Španija, Avstrija in Belgija

Rjavi medved ni plišasta igrača. V izogib konfliktov mora biti upravljanje z medvedom nujno v rokah stroke in premišljeno. Toda z odstrelom se zapleta zaradi tožbe. V javnosti je peticija vladi za vrnitev strokovnega upravljanja z medvedom, na Biotehniški fakulteti UL pa so prejšnji teden organizirali tudi novinarsko konferenco o tem, ali bomo rjave medvede začeli množično sterilizirati, jih zapirali za ograje in prepovedovali nadzor populacije? Prisotni strokovnjaki so opozorili, da se sistem upravljanja z rjavim medvedom, ki je bil dolga leta evropski zgled, vse bolj odmika od znanstvenih temeljev in da se v prakso uvajajo ideološko motivirani in neučinkoviti pristopi, ki ogrožajo tako ljudi kot medvede. Kaj se dogaja z odločbo o odstrelu in kaj s strategijo upravljanja rjavega medveda, smo preverili tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer zatrjujejo, da se število konfliktov ne povečuje in da se v Sloveniji strokovno upravlja z medvedom. Sogovorniki: dr. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta UL dr. Gorazd Vengušt, Veterinarska fakulteta UL Mateja Blažič, Ministrstvo za naravne vire in prostor

Evropska unija želi z Aktom o umetni inteligenci spodbuditi zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne človekove pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Nova zakonodaja naj bi v celoti začela veljati prihodnje leto. Kje je Slovenija na poti regulacije, kaj pomeni za regulacijo iniciativa »Stop-the-Clock«? Kateri sistemi umetne inteligence države že uporabljajo in zakaj bi potrebovali register umetne inteligence? Kako avtomatizacija vpliva na življenja ljudi in ali je visokotehnološki kapitalizem združljiv z demokracijo in varovanjem človekovih pravic? Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Intelekta. Gostje: Jasmina Ploštajner, Inštitut Danes je nov dan; Darja Petric Štrbenk, Ministrstvo za digitalno preobrazbo; dr. Ana Sobočan, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani; dr. Blaž Vrečko Ilc, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Urška Henigman.

Novo epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija začenjamo v hotelu "Pr Hojsar", kjer Janez praznuje rojstni dan skupaj s prijatelji. Vodenje oddaje tokrat prevzemata prvaka nacionalne in komercialne televizije Marcel Štefančič in Uroš Slak, ki bosta skupaj poizvedovala, zakaj Robert Golob potuje na Finsko in kdo bo vodil novo Ministrstvo za božič. Vse o dogodku dan brez denarja, o novem projektu, ki ga bo predstavil Luka Mesec, kako je potekal Trumpov obisk v Angliji, kaj je Elon Musk sporočil Ruparjevim protestnikom in zakaj Serpentinšek goji azijske sršene, verjetno izveste v petek dopoldan na Prvem.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Začetek jubilejnega Blejskega strateškega foruma je zaznamoval tudi protest proti izraelskemu genocidu v Gazi. Udeleženci so Evropi očitali sokrivdo. Zunanja ministrica Tanja Fajon se strinja, da bi Unija lahko naredila več, zaradi neukrepanja in dvojnih standardov pa pogosto izgublja kredibilnost. Druge teme: - V ameriške načrte o palestinski enklavi po vojni ne verjame niti Izrael ter nadaljuje njeno obstreljevanje in stradanje prebivalstva. Medtem svetovni mediji danes opozarjajo tudi na poboje novinarjev v Gazi. Obsodbam smo se pridružili tudi pri nas. Predsednik Društva novinarjev Gašper Andrinek je dejal, da če bo izraelska vojska še naprej s takšno hitrostjo ubijala novinarje v Gazi, kmalu ne bo več nikogar, ki bi nas lahko obveščal. - Prvi šolski dan so v Srbiji zaznamovali protesti, pri nas pa tradicionalno poostren nadzor prometa v okolici šol, veliko veselje v tistih, ki prvič prestopajo šolski prag, in žal delno tudi grožnja z napadom. Policija je našla osumljeno osebo. Ravnateljica s Ptuja Helena Ocvirk meni, da so taki ljudje gotovo v stiski in bi bilo prav, da poiščejo pomoč. - Razpis za novo infekcijsko kliniko v Mariboru je razveljavljen. Ministrstvo za zdravje se je tako odločilo, ker je bila ponudba milijon evrov dražja od graditve enake klinike v Ljubljani. Direktor edinega ponudnika za mariborsko Blaž Miklavčič trdi, da gre za različna projekta, da je mariborska klinika bistveno bolj moderno in bogato sprojektirana kot ljubljanska.

Izrael je okrepil napade na mesto Gaza, kjer humanitarne razmere postajo čedalje hujše. Nenehno bombandiranje tega gosto poseljenega območja, je znova prisililo tisoče Palestincev v beg. Eden od mnogih prebivalcev, ki so zapustili svoje domove, je razmere kot katastrofalne. Pojasnil je, da se zaradi neprekinjenih napadov celotne ulice rušijo na prebivalce, nihče pa ne odstranjuje ruševin, ne išče preživelih in ne poskrbi za trupla umrlih. V oddaji tudi: - Ameriški predsednik Trump načrtuje preimenovanje Ministrstva za obrambo v Ministrstvo za vojno. - Celovška cesta spet normalno prevozna, odprti vsi štirje priključki predora Šentvid. - Slovenski košarkarji po porazu s Francijo danes v dvoboju proti Belgiji. - Sončno bo, več oblačnosti le v Prekmurju.

Poslanci so tik pred odhodom na počitnice sprejeli podnebni zakon. Ta predstavlja pravni okvir za boj proti podnebnim spremembam; njegovo besedilo je med javno obravnavo in medresorskimi usklajevanji prestalo številne spremembe, tako da zdaj predstavlja kompromis, ki mu okoljevarstveniki očitajo izgubo prvotnega naboja in ambicioznosti. Zakon uvaja tudi širitev evropske sheme trgovanja s kuponi na promet in stavbe, ki začne veljati čez leto in pol, pri čemer so številna vprašanja še odprta. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andrej Gnezda, generalni direktor direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja; Antonija Božič Cerar, direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Avtorica Erna Strniša.

Vlada je danes sprejela več ukrepov za izboljšanje stanja v zdravstvu. Med najpomembnejšimi je, da bo izračun cen za storitve akutne bolnišnične obravnave odslej temeljil na dejanskih stroških, kar bo zvišalo cene nekaterih storitev. Ministrstvo s tem želi izboljšati dostopnost, saj je bilo za slabše plačane programe med izvajalci doslej manj zanimanja. Drugi poudarki oddaje: - Humanitarne organizacije ob vse hujši lakoti v Gazi opozarjajo na neukrepanje sveta. - Ukrajinci na ulicah nasprotujejo krnitvi neodvisnosti protikorupcijskih organov. - Dars začenja obnovo enega izmed ključnih ljubljanskih vozlišč, razcepa Zadobrova.

Radiotelevizija Slovenija je pred velikimi izzivi. Finančni položaj javnega zavoda namreč ostaja zahteven. Ministrstvo za kulturo je prejšnji teden dalo v javno razpravo dolgo pričakovano novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki med drugim predvideva, da bi se RTV-prispevek letno usklajeval z inflacijo. Bo to rešilo finančne težave zavoda? Zakaj se javna RTV že vrsto let ne more izkopati iz finančnih težav? Kateri ukrepi so nujni za stabilizacijo največjega medijskega in kulturnega zavoda v državi? Kaj načrtuje uprava? O tem v tokratnem Studio ob 17-ih. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec ministrice za kulturo za medije; Natalija Gorščak, predsednica Uprave RTV Slovenija; Goran Forbici, predsednik Sveta RTV; dr. Marko Milosavljević, Katedra za novinarstvo na FDV Univerze v Ljubljani.

Zdravo. Tokrat začnemo z modrostjo, da vam nihče ne more toliko dati, kot vam mi lahko obljubimo, nadaljujemo z še večjo modrostjo, da v prihodnosti delal' ne bomo več, ker prihaja dvelovnik. A ne skrbite, ne da bomo imeli samo ministrstvo za prosti čas, mi bomo imeli tudi ministrstvo za dolgčas. Rešitev imamo tudi za dvomljivce tipa ja kdo bo pa delal: obvezno služenje mladine v storitvenem sektorju. Na mladih svet stoji. Rešitev imamo tudi za regeneracijo in za brezskrbno pot domov: leteči avti, robotski pomagači še marsikaj. Tudi o miljarderjih, ki imajo svojo religijo govorimo, da ne bo kdo rekel, da nismo nič o veri.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek danes gosti turškega kolega Abdulkadirja Uralogluja. Ogledala sta si dela na trasi drugega železniškega tira Divača-Koper, ki jih izvaja gradbeni konzorcij Kolektor CPG s turškima partnerjema Özaltin in Yapi Merkezi. Družba Yapi Merkezi ima hude finančne težave, blokirane račune in visoke dolgove do slovenskih podizvajalcev. Velik del gradbišča je zato zapustila, operativno ga je prevzel Kolektor. V oddaji tudi: - Ministrstvo od SeneCure pričakuje pojasnila o domnevni prodaji domov za starejše. - Izrael ne bo dovolil dobav pomoči v Gazo, izraelska vojska za zdaj ostaja tam. - Kijev: pogajanja z Washingtonom o izkoriščanju ukrajinskih surovin hitro napredujejo.

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično s Quelle katalogi, ki so pustili globlje sledi, kot si je marsikdo lahko predstavljal. Ker Peli ne najde dotičnega kataloga, vas prosimo, da nam sporočite, če ga morda imate. Nadaljujemo z debato o Berlinu pred II. svetovno vojno, medtem ko Ministrstvo za resnico že kuka iz bližnje prihodnosti. Prihodnost bo očitno kombinacija Huxleyjevih, Orwellovih in Atwoodinih vizij, mi pa se elegantno preselimo med parkirne angele, obdelamo javni prevoz (predvsem metroje) v Londonu, nato pa skočimo na vesoljsko ladjo, kjer Ford besno nakupuje s kartico brez limita in modruje o ljubezni … in to najstnici. Zaključimo z majhnim opozorilom: če so najstniki prijazni, najbrž nekaj hočejo.

Slovenija je kolesarska Meka. Da o naši deželi tako menijo številni tujci, so zaslužni Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi slovenski poklicni kolesarji. Pa je res tako? Zaradi omenjenih kolesarskih zvezdnikov je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi ljubiteljsko kolesarjenje. Po državi v zadnjem obdobju, predvsem z evropskimi sredstvi, pospešeno gradijo nove kolesarske steze. Marsikje pa ne gre brez zapletov. O tem, kdaj in zakaj je država resno začela graditi kolesarsko omrežje, koliko kolesarskih stez je in jih še namerava zgraditi v bližnji prihodnosti, kje bo dobila denar, ko bo presahnila evropska vreča, kakšna je naša kolesarska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kaj ta prinaša ali odnaša ter kaj bi veljalo še storiti na tem področju, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jernej Pavlin, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstvo za infrastrukturo; Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinjska; Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Voditelji Evropske unije na izrednem vrhu v Bruslju razpravljajo o nadaljnji podpori Ukrajini in okrepitvi obrambnih izdatkov. Premier Robert Golob je ob prihodu na zasedanje poudaril, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda zvišati pred letom 2030. Slovenija naj bi scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Svet Evropske centralne banke je petič zapored znižal obrestne mere v evrskem območju za četrtinko odstotne točke. Ob tem so v svetu pojasnili, da denarna politika s temi znižanji postaja manj omejevalna. Državni zbor je sprejel predlog za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade. Poslanke in poslanci so danes tudi začeli obravnavati predlog zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Ministrstvo za gospodarstvo do leta 2030 načrtuje povečanje konkurenčnosti in dodane vrednosti slovenskih lesnih izdelkov s poudarkom na trajnostnem in digitalnem prehodu panoge.

Ministrstvo za okolje in Eles bosta predstavila predloge sprememb obračunavanja omrežine. Eles predlaga uvedbo treh časovnih blokov namesto petih in odpravo razlikovanja med višjo in nižjo sezono. Sklepe bi lahko sprejela tudi vlada. Drugi poudarki oddaje: - Zasedenost zaporov več kot 130-odstotna, vlada bo podaljšala odlok o prekinitvi prestajanja kazni - Ognjeni pekel v Los Angelesu - razmere vse hujše, požarov je šest, smrtnih žrtev najmanj pet - Tamara Zidanšek se je uvrstila na glavni turnir odprtega teniškega prvenstva Avstralije.

Edini zakon, ki v praksi omogoča neodvisno življenje zunaj ustanove tudi tistim s težjimi oblikami invalidnosti, je Zakon o osebni asistenci, ki je v postopku prenove. V tokratnem Studiu ob 17.00 o spremembah, ki jih prinaša nov predlog. Kako bo osebna asistenca opredeljena po novem? Kdo bodo upravičenci? Kaj to pomeni za najtežje invalide in kako bo potekalo vnovično ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence? Gostje: mag. Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Mateja Toman, predsednica Sveta za invalide Republike Slovenije; Midhet Huskič, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije; Špela Šušteršič, strokovna vodja dejavnosti osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije; Klaudija Poropat, predstavnica YHD, Društva za teorijo in kulturo hendikepa.

Kot po vsej Evropi in po svetu je tudi pri nas problematika uporabe nedovoljenih drog največja v urbanih središčih. V Ljubljani se proti posledicam uporabe nedovoljenih drog s preventivnimi in rehabilitacijskimi programi bojujejo nevladne organizacije v sodelovanju z mestno občino in državo; še vedno pa prestolnica nima varne sobe, ki bi omejila problematiko uporabe drog na javnih mestih ter omogočila higiensko in varno okolje za manj škodljivo uporabo drog pod nadzorom zdravstvenega osebja. Ali se uporaba nedovoljenih drog v Ljubljani povečuje ali pa je le bolj vidna? Katere droge so med uživalci najbolj prisotne, kako poskrbeti za brezdomne uživalce drog in kako za ženske in mladostnike? In navsezadnje: kdaj bo Ljubljana dobila varno sobo po vzoru Nove Gorice? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Jože Hren, Ministrstvo za zdravje; Borut Bah, društvo Stigma; Hana Košan, Kralji ulice; Tanja Hodnik, MOL.

Slovenski žičničarji si želijo boljšo zimsko sezono od prejšnje. Po obsežnih 80-milijonskih naložbah v infrastrukturo in ponudbo gorskih centrov si smučišča, tudi srednje velika in manjša, želijo sistemske pomoči države. Ministrstvo za infrastrukturo naj bi za vzdrževanje žičnic to sezono namenilo nekaj več kot 3 milijone evrov. Negotovost upravljalcev je povečalo spremenjeno obračunavanje omrežnin, ki bo vplivalo na poslovanje. Smučišče na Starem vrhu sta občini lastnici začasno zaprli, reševanje Kanina je obstalo, težave imajo tudi manjša smučišča. Več v tokratnem Studiu ob 17-ih. Janez Janša, podpredsednik Združenja žičničarjev Slovenije in direktor RTC Krvavec Duška Godina, direktorica Agencije za energijo Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije.

Kako bo vlada rešila zadnji zaplet na poti do plačne reforme v javnem sektorju? Sindikati državne uprave pred podpisom kolektivne pogodbe namreč želijo boljše ovrednotenje dela zaposlenih. Ministrstvo za javno upravo na drugi strani meni, da glede na predlagana zvišanja plač ni povsem jasno, zakaj sindikati nočejo podpisati kolektivne pogodbe. Drugi poudarki oddaje: - Slovenska trgovina bo ob ohlajanju gospodarstva letos očitno beležila upad prihodkov. Trgovci ob tem razmišljajo predvsem, kako in na kakšen način najti oziroma zadržati potrošnike. - Napovedi, da bo med člani administracije novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa tudi poslovnež Elon Musk, so bile pravilne. Najbogatejši zemljan bo vodil novoustanovljeno ministrstvo za vladno učinkovitost. - V Cankarjevem domu se danes začenja 35-ti Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe. V uradnem tekmovalnem programu bodo prikazali 10 filmov, od tega so jih šest režirale ženske, kar se po besedah programskega direktorja Simona Popka kaže tudi v temah filmov. Do 24-ega novembra bodo na festivalu predvajali 91 celovečernih in tri sklope kratkih filmov.

Zaradi poglabljanja krize v nemški avtomobilski industriji se na odpuščanja pripravljajo tudi pri nas. Dve tretjini podjetij v panogi naj bi razmišljalo o zmanjševanju števila zaposlenih. Delodajalci pozivajo vlado k subvencioniranju čakanja na delo in krajšega delovnika. Ministrstvo za delo je pripravilo nabor ukrepov, uveljavitve pa ni pričakovati pred novim letom. Drugi poudarki oddaje: - Izrael prepovedal delovanje agencije Združenih narodov za pomoč Palestincem - Za koliko se bodo zaradi plačne reforme v javnem sektorju zvišali stroški občin? - Dobitnika Jenkove nagrade prvič dva pesnika - Miljana Cunta in Robert Simonišek - Prestižna zlata žoga španskima nogometašema Rodriju in Aitani Bonmati