Podcasts about ministrstvo

V petek se zaključuje javna obravnava predloga novele Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago, s katero bi stanovanjske skupine postale dom uporabnikov in ne več podaljšek institucij. Ministrstvo za solidarno prihodnost se je za to odločilo po tem, ko smo tik pred božično-novoletnimi prazniki in še po novem letu spremljali sago uporabnikov Doma na Krasu, ki jim je gradbeni inšpektor odredil izselitev iz stanovanjskih skupin. Kaj prinaša novela in kaj o njej pravi največja nevladna organizacija s področja duševnega zdravja pri nas, ki kljub 30-letnim izkušnjam s stanovanjskimi enotami, ni sodelovala pri pripravi sprememb zakona?

Danes so v Narodni galeriji v Ljubljani predstavili rezultate projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga izvaja Geodetski inštitut Slovenije, financira pa Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Gre za enega izmed ključnih državnih projektov za razvoj podpore mobilnosti oziroma dostopnosti za invalide in druge ranljive skupine, ki poteka že deseto leto. V projektu sodelujejo 104 občine, letos se projekt razširja na 25 novih občin in na društva invalidov, ki vsak dan poročajo o stanju na terenu. Prispevek Petre Medved.

V nasprotju z napovedmi se pogovori med ukrajinsko in rusko delegacijo v Turčiji še niso začeli, diplomatske igre v ozadju pa se nadaljujejo. Turški viri poročajo, da začetek pogovorov še ni določen. Ukrajinski predsednik Zelenski je ob prihodu dejal, da se bodo o nadaljnjih korakih odločili po njegovem srečanju s turškim predsednikom Erdoganom. Dejal je, da je Ukrajina na pogovore poslala svoje najvišje uradnike, rusko delegacijo pa je označil za dekorativno. Več po teh poudarkih oddaje: - Zunanji ministri Nata o zvišanju obrambnih izdatkov - Skrčenje bruto domačega proizvoda - Ministrstvo za delo na pomoč turškim delavcem v Postojni

Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

Mestna občina Ljubljana že leta ne skriva interesa, da bi postala lastnica tudi tistega dela Križank v Ljubljani, kjer domuje Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. V tokratnih osnutkih proračunov za prihodnji dve leti so za to predvidena tudi sredstva za odkup državnega dela. Namera v srednji šoli vzbuja strah pred negotovo prihodnostjo. Kaj se obeta in kako se je odzvalo Ministrstvo za šolstvo? O tem ravnateljica šole Apolonija Simon.

Zdravo. Tokrat začnemo z modrostjo, da vam nihče ne more toliko dati, kot vam mi lahko obljubimo, nadaljujemo z še večjo modrostjo, da v prihodnosti delal' ne bomo več, ker prihaja dvelovnik. A ne skrbite, ne da bomo imeli samo ministrstvo za prosti čas, mi bomo imeli tudi ministrstvo za dolgčas. Rešitev imamo tudi za dvomljivce tipa ja kdo bo pa delal: obvezno služenje mladine v storitvenem sektorju. Na mladih svet stoji. Rešitev imamo tudi za regeneracijo in za brezskrbno pot domov: leteči avti, robotski pomagači še marsikaj. Tudi o miljarderjih, ki imajo svojo religijo govorimo, da ne bo kdo rekel, da nismo nič o veri.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek danes gosti turškega kolega Abdulkadirja Uralogluja. Ogledala sta si dela na trasi drugega železniškega tira Divača-Koper, ki jih izvaja gradbeni konzorcij Kolektor CPG s turškima partnerjema Özaltin in Yapi Merkezi. Družba Yapi Merkezi ima hude finančne težave, blokirane račune in visoke dolgove do slovenskih podizvajalcev. Velik del gradbišča je zato zapustila, operativno ga je prevzel Kolektor. V oddaji tudi: - Ministrstvo od SeneCure pričakuje pojasnila o domnevni prodaji domov za starejše. - Izrael ne bo dovolil dobav pomoči v Gazo, izraelska vojska za zdaj ostaja tam. - Kijev: pogajanja z Washingtonom o izkoriščanju ukrajinskih surovin hitro napredujejo.

Ljubljansko univerzo bo tudi prihodnja štiri leta vodil zdajšnji rektor Gregor Majdič, ki ga je na to funkcijo predlagala Fakulteta za veterino. V današnjem drugem krogu volitev je dobil nekaj več kot 54 odstotkov glasov, njegova protikandidatka Irena Mlinarič Raščan s Fakultete s farmacijo pa dobrih 45 odstotkov. Majdič med prednostnim nalogami navaja skrb za ohranjanje avtonomije univerze glede študijskih vsebin in reševanje problematike nastanitev študentov. V oddaji tudi: - Turški izvajalec Yapi Merkezi ostaja v projektu drugi tir. - Ministrstvo za javno upravo: sklepa o nezaupnici bovškemu županu in razpisu posvetovalnega referenduma sta nezakonita. - Evropska komisija s predlogom prvega seznama varnih izvornih držav.

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično s Quelle katalogi, ki so pustili globlje sledi, kot si je marsikdo lahko predstavljal. Ker Peli ne najde dotičnega kataloga, vas prosimo, da nam sporočite, če ga morda imate. Nadaljujemo z debato o Berlinu pred II. svetovno vojno, medtem ko Ministrstvo za resnico že kuka iz bližnje prihodnosti. Prihodnost bo očitno kombinacija Huxleyjevih, Orwellovih in Atwoodinih vizij, mi pa se elegantno preselimo med parkirne angele, obdelamo javni prevoz (predvsem metroje) v Londonu, nato pa skočimo na vesoljsko ladjo, kjer Ford besno nakupuje s kartico brez limita in modruje o ljubezni … in to najstnici. Zaključimo z majhnim opozorilom: če so najstniki prijazni, najbrž nekaj hočejo.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je te dni izdalo navodila, kako ravnati, če se srečamo z medvedom. Poudarili so, da se medved praviloma umakne človeku, da pa se srečanja lahko končajo tudi neprijetno, če srečamo medvedko z mladiči ali če medveda presenetimo ob hranjenju ali na mestu, kjer nima ne časa, ne prostora za umik. Sabrina Mulec se je pogovarjala z upokojenim dolgoletnim vodjem Lovišča s posebnim namenom Jelen Antonom Marinčičem, ki je najprej povedal, kje v Sloveniji lahko srečamo medvede. Foto: Bobo

Ob gradnji velikega Potniškega centra v Ljubljani železniško postajo čaka celovita prenova. Ministrstvo za infrastrukturo namerava odstraniti notranjo ureditev železniške postaje, ki je bila izvedena po arhitekturni rešitvi ateljeja arhitekta Marka Mušiča. Stavba glavne železniške postaje Ljubljana v bidermajerskem slogu je bila zgrajena leta 1848 in je druga najstarejša v Evropi. Železniška postaja je ponos vsakega mesta, ki mu je mar za lastno preteklost. Tako denimo tudi razred za umetnost SAZU posegom nasprotuje, zapisali so: 'Odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta, zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem namenjen prostor.' Foto: BOBO

Marca so se na Ptuju razkrili najmanj trije primeri medvrstniškega nasilja. Minuli konec tedna so po spletu zaokrožili posnetki, ki naj bi sicer izvirali iz decembra oziroma konca februarja, in na katerih skupina mladih huliganov večkrat oklofuta in celo obrca enega od vrstnikov. Ker se primera nista zgodila na šolskih tleh, šole zoper mladoletne huligane ne morejo ukrepati. Pa tudi če bi lahko, imajo po kazenski zakonodaji za mladoletnike in tudi po šolski zakonodaji precej zvezane roke. Kot se je pokazalo po incidentu 13. marca na osnovni šoli Mladika, ko sta dva osmošolca grozila več učiteljem in ptujski županji, ukrepov zoper mlade nasilneže skorajda ni, in zdi se, da to ti dobro vedo. S Ptuja Gabrijela Milošič.

Slovenija je kolesarska Meka. Da o naši deželi tako menijo številni tujci, so zaslužni Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi slovenski poklicni kolesarji. Pa je res tako? Zaradi omenjenih kolesarskih zvezdnikov je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi ljubiteljsko kolesarjenje. Po državi v zadnjem obdobju, predvsem z evropskimi sredstvi, pospešeno gradijo nove kolesarske steze. Marsikje pa ne gre brez zapletov. O tem, kdaj in zakaj je država resno začela graditi kolesarsko omrežje, koliko kolesarskih stez je in jih še namerava zgraditi v bližnji prihodnosti, kje bo dobila denar, ko bo presahnila evropska vreča, kakšna je naša kolesarska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kaj ta prinaša ali odnaša ter kaj bi veljalo še storiti na tem področju, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jernej Pavlin, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstvo za infrastrukturo; Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinjska; Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Socialni partnerji danes navkljub pričakovanjem niso podpisali izjave o usklajenosti dogovorjenega za pokojninsko reformo. Največjo oviro predstavljajo višine prispevnih stopenj. Ministrstvo za delo pa naj bi danes po naših informacijah predlagalo uvedbo zimskega dodatka za upokojence. Druge teme: - Pomanjkanje medicinskih sester vse bolj žgoče, med prvimi ukrepi lažje zaposlovanje kadra iz tujine - Ameriški predsednik Trump: dogovor o redkih rudninah z Ukrajino dosežen, podpis sledi kmalu - Visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas: Unija ne vidi prihodnosti, v kateri bi v Gazi vladal Hamas

Voditelji Evropske unije na izrednem vrhu v Bruslju razpravljajo o nadaljnji podpori Ukrajini in okrepitvi obrambnih izdatkov. Premier Robert Golob je ob prihodu na zasedanje poudaril, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda zvišati pred letom 2030. Slovenija naj bi scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Svet Evropske centralne banke je petič zapored znižal obrestne mere v evrskem območju za četrtinko odstotne točke. Ob tem so v svetu pojasnili, da denarna politika s temi znižanji postaja manj omejevalna. Državni zbor je sprejel predlog za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade. Poslanke in poslanci so danes tudi začeli obravnavati predlog zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Ministrstvo za gospodarstvo do leta 2030 načrtuje povečanje konkurenčnosti in dodane vrednosti slovenskih lesnih izdelkov s poudarkom na trajnostnem in digitalnem prehodu panoge.

Gost v oddaji je Elvis Štemberger, dipl. inž. el. - tehnični direktor v podjetju IBE d.d., član UO siBIM, koordinator siBIM foruma, ... preveč, da bi našteli vse. Pogovorjamo se o novem gradbenem zakonu GZ-1 in še posebej o delu zakona, ki se nanaša na uporabo BIM pristopa za pripravo projektne dokumentacije za objekte za katere je za izdajo dovoljenj, odločb in evidentiranje pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v javno razpravo dalo osnutek Strategije ohranjanja in upravljanja volka v Sloveniji in osnutek Akcijskega načrta za upravljanje volka v Sloveniji za obdobje do leta 2034. Na KGZS opozarjajo, da trenutno objavljena strategija in akcijski načrt ne upoštevata postopka spremembe zakonodajnega okvira in celo predpostavljata nadaljnje strogo varstvo volkov, kar je ravno nasprotno od vsebine minulih pogovorov s pristojnim ministrom.

Kako bo robove skupnega slovenskega kulturnega prostora krepilo ministrstvo za kulturo? Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša akcijski načrt, ki naj bi ga vlada sprejela v kratkem, pojasnjuje državni sekretar Marko Rusjan. Skupaj s Slovenci v Italiji se poklonimo Francetu Prešernu. »Mestoma« je bil naslov njihove osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili v Kulturnem domu v Gorici. Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, pojasni, kako so s turističnimi projekti okrepili svoje gospodarstvo. Jožko Hudl iz Pliberka, zdaj predsednik Slovenskega društva upokojencev, pa spregovori tudi o Kulturnem domu, zelo pomembnem ne le za Pliberk, temveč za celotno Podjuno.Foto (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu): "Mestoma" - osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku

Evropske voditelje zaposluje grožnja ameriških carin, kakršne so že prizadele Kitajsko. Washingtonu ponujajo pogovore, a opozarjajo tudi, da so pripravljeni na nasprotne ukrepe. Luksemburški zunanji minister Xavier Bettel meni, da bo ameriški predsednik Donald Trump sicer konstruktiven, a naporen sogovornik Bruslja. Druge teme: - Medijski zakon bo koalicija najverjetneje še dopolnjevala. - Ministrstvo za delo od SDH pričakuje pomoč pri ustavitvi likvidacije CSS. - Koprska Agraria po decembrskem požaru odpušča delavce.

Krovni Zakon o kmetijstvu in še šest zakonov s tega področja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za zaprtimi vrati brez sodelovanja kmetov, trdijo na KGZS. Predlagana zakonodaja prinaša več birokracije in nova bremena, kako naj se mladi odločajo za kmetovanje, če jim za vrat natikajo nove zanke?

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine. Predlog zakona je objavljen na portalu eDemokracija. K pogovoru smo povabili ddr. Vereno Perko, arheologinjo, muzejsko svetnico, ki je pojasnila ozadje in predvsem izpostavila mesta nujnih popravkov in dopolnitev.

Predstavniki kmetov niso navdušeni nad predlaganim svežnjem sedmih zakonov na področju kmetijstva, hrane in gozdov. Še posebej jih razburja predlog o prenosu javne službe kmetijskega svetovanja s kmetijske zbornice na ministrstvo, kar razumejo kot politizacijo. Predsednik zbornice Jože Podgoršek ob tem opozarja, da z večino predlogov doslej niso bili vsebinsko seznanjeni, časa za poglobitev vanje pa nimajo dovolj. Drugi poudarki oddaje: - Agencija za energijo preučuje možnost sprememb obračunavanja omrežnine - Nemški parlament sprejel poziv vladi, naj zapre meje prosilcem za azil - Mariborski klinični center bo v treh letih od države dobil 180 milijonov evrov za širitev

Morija v Gazi se bo po 15-ih mesecih - kot kaže - vendarle končala. Vrstijo se namreč informacije, da sta Izrael in Hamas sprejela dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in izmenjavi izraelskih talcev za palestinske zapornike. Drugi poudarki oddaje: - Odstop generalnega direktorja policije Jušića v koalicijske vrste prinesel olajšanje. - Ministrstvo za delo preverja možnost razveljavitve likvidacije invalidskega podjetja CSS iz Škofje Loke. - Z območja zrušitve strehe športne dvorane Vrbanska v Mariboru začeli odvažati odpadni material.

Izrael in palestinsko gibanje Hamas sta po 15-ih mesecih morije v Gazi dosegla dogovor o prekinitvi ognja. Njegovo sklenitev je med drugim potrdil ameriški predsednik v odhodu Joe Biden. Dejal je, da bo sporazum, ki bo začel veljati v nedeljo, med drugim omogočil dobavo humanitarne pomoči palestinskim civilistom. Druge teme: - Odstop generalnega direktorja policije Jušića v koalicijske vrste prinesel olajšanje. - Okoljsko ministrstvo: opozorila Bruslja glede Agencije za energijo razumljiva - Ministrstvo za delo preverja možnost razveljavitve likvidacije invalidskega podjetja CSS iz Škofje Loke.

Odstopil generalni direktor Policije Jušić. Se notranji minister Poklukar lahko obdrži na položaju?Koprska stolnica tarča vandala. Na steni žaljiv napis, uperjen proti pravoslavnim vernikom.Leto dni zdravniške stavke: Na vladni strani ni volje, da bi speljala rešitve, ki bi omogočile dostojno delo, ocenjujejo v sindikatu Fides.Medijski zakon po mnenju Požarja politično-ideološki projekt celotne koalicije.Ministrstvo za šolstvo in Študentska organizacija predstavila ukrepe za reševanje bivanjske problematike študentovNov obsežen napad Rusije na ukrajinsko energetsko omrežje, dobava elektrike začasno prekinjena.Vreme – pooblačilo se bo, ponekod bo občasno naletaval sneg. V petek spet več sonca.

Trendi pobiranja javnofinančnih prihodkov so bili tudi lani ugodni, finančna uprava jih je pobrala za dobro desetino več kot leto prej, skupno več kot 25 milijard evrov. Davkov na dohodek in dobiček je bilo kar za petino več. V državnem proračunu je bilo kljub temu za 800 milijonov primanjkljaja, to je 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Finančno ministrstvo je z izkupičkom zadovoljno, fiskalni svet pa bi si ob tako ugodni gospodarski in siceršnji situaciji želel presežek. V oddaji tudi: - Z marcem naj bi se zvišal prispevek za zdravstveno zavarovanje, višina še ni znana. - Množični protesti ob robu kongresa skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo. - S potopom v reko Krko odprli potapljaško sezono v Sloveniji.

Ministrstvo za okolje in Eles bosta predstavila predloge sprememb obračunavanja omrežine. Eles predlaga uvedbo treh časovnih blokov namesto petih in odpravo razlikovanja med višjo in nižjo sezono. Sklepe bi lahko sprejela tudi vlada. Drugi poudarki oddaje: - Zasedenost zaporov več kot 130-odstotna, vlada bo podaljšala odlok o prekinitvi prestajanja kazni - Ognjeni pekel v Los Angelesu - razmere vse hujše, požarov je šest, smrtnih žrtev najmanj pet - Tamara Zidanšek se je uvrstila na glavni turnir odprtega teniškega prvenstva Avstralije.

Na norveškem otočju Svalbard je 130 metrov globoko v permafrostu shranjenih 1,3 milijona vzorcev semen. »Globalna genska banka rastlinskih semen« obstaja, da bi zagotovila temelj za zaloge hrane v prihodnosti. Norveško Ministrstvo za kmetijstvo in hrano, regionalna genska banka NordGen in mednarodna neprofitna organizacija Crop Trust so soustanovitelji »Svalbard Global Seed Vaulta«, nekakšnega skladišča za shranjevanje dvojnikov vzorcev semen, ki jih sicer že hranijo običajne genske banke po državah. V oddaji sodeluje Åsmund Asdal, koordinator pri omenjeni banki, zaposlen pri NordGenu, čigar delo je komuniciranje z genskimi bankami, organizacija pošiljk semen do Svalbarda, dejanski prenos semen in posodabljanje baze podatkov. Informacije je priskrbel tudi Luis Salazar iz Crop Trusta, edine tovrstva organizacije na svetu, ki ji je zaupana naloga ohranjanja diverzitete pridelkov z namenom ohranjanja svetovne prehranske varnosti.

V tokratni epizodi podcasta Kulturosfera bomo prisluhnili okrogli mizi na temo predlaganih sprememb temeljnega zakona, ki v republiki Sloveniji ureja področje kulturne politike. Vodja pisarne je z zanimivimi gosti, med katerimi je tudi ministrica a kulturo Asta Vrečko, obdelala nekatere največje predlagane spremembe in kaj te pomenijo za področje nevladne kulture. Projekt Kulturosfera podpira Ministrstvo za kulturo.

Status samozaposlenega je eden najpomembnejših a hkrati najslabše razumljenih institutov slovenske kulturne politike. V tokratni epizodi podcasta Kulturosfera bomo prisluhnili okrogli mizi, ki je v sklopu delavnice o statusu in njegovi pridobitvi potekala v galeriji DobraVaga. Sogovorniki so pregledali položaj samozaposlenih, največje probleme statusa in možne spremembe ureditve. Projekt Kulturosfera podpira Ministrstvo za kulturo.

Na uredništvo Domovine se je obrnila skupina slovenskih podjetnikov in obrtnikov, ki želijo ostati anonimni in opozarjajo na stalne zamude pri razpisih Javna agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT), ki deluje pod taktirko Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport oz. je izvajalska institucija pri sklepih javnega razpisa. Nedopustno se jim zdi, da se pod ministrom Matjažem Hanom ministrstvo in njihove službe ne držijo rokov, zaradi česar mnogim podjetjem že nastaja velika poslovna škoda. Ministrstvo krivijo, da se podjetja posledično ne razvijajo, ne optimizirajo in niso več konkurenčna na trgu dela. Ker ne zaposlujejo novih ljudi, škoda nastaja tudi državi.

Edini zakon, ki v praksi omogoča neodvisno življenje zunaj ustanove tudi tistim s težjimi oblikami invalidnosti, je Zakon o osebni asistenci, ki je v postopku prenove. V tokratnem Studiu ob 17.00 o spremembah, ki jih prinaša nov predlog. Kako bo osebna asistenca opredeljena po novem? Kdo bodo upravičenci? Kaj to pomeni za najtežje invalide in kako bo potekalo vnovično ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence? Gostje: mag. Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Mateja Toman, predsednica Sveta za invalide Republike Slovenije; Midhet Huskič, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije; Špela Šušteršič, strokovna vodja dejavnosti osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije; Klaudija Poropat, predstavnica YHD, Društva za teorijo in kulturo hendikepa.

Ekonomsko-socialni svet je danes šele ob koncu obsežne razprave prišel do zakona o evidentiranju delovnega časa, ki močno razdeljuje delodajalce in sindikate. Ministrstvo za delo zdaj predlaga, da ne bi več evidentirali odmora med delovnim časom, bi pa popisovali ure v posebnih pogojih dela in neenakomernem delovnem času. Ostali poudarki oddaje: - Romunsko vrhovno sodišče razveljavilo izide prvega kroga predsedniških volitev in odredilo ponovitev. - Islamistični uporniki v Siriji napredujejo proti jugu; Rusija svoje državljane poziva k odhodu iz države. - Podjetje Kostak še naprej zanika kakršne koli nepravilnosti v ravnanju z odpadki; inšpektorji iščejo dodatne informacije.

Kot po vsej Evropi in po svetu je tudi pri nas problematika uporabe nedovoljenih drog največja v urbanih središčih. V Ljubljani se proti posledicam uporabe nedovoljenih drog s preventivnimi in rehabilitacijskimi programi bojujejo nevladne organizacije v sodelovanju z mestno občino in državo; še vedno pa prestolnica nima varne sobe, ki bi omejila problematiko uporabe drog na javnih mestih ter omogočila higiensko in varno okolje za manj škodljivo uporabo drog pod nadzorom zdravstvenega osebja. Ali se uporaba nedovoljenih drog v Ljubljani povečuje ali pa je le bolj vidna? Katere droge so med uživalci najbolj prisotne, kako poskrbeti za brezdomne uživalce drog in kako za ženske in mladostnike? In navsezadnje: kdaj bo Ljubljana dobila varno sobo po vzoru Nove Gorice? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Jože Hren, Ministrstvo za zdravje; Borut Bah, društvo Stigma; Hana Košan, Kralji ulice; Tanja Hodnik, MOL.

Slovenski žičničarji si želijo boljšo zimsko sezono od prejšnje. Po obsežnih 80-milijonskih naložbah v infrastrukturo in ponudbo gorskih centrov si smučišča, tudi srednje velika in manjša, želijo sistemske pomoči države. Ministrstvo za infrastrukturo naj bi za vzdrževanje žičnic to sezono namenilo nekaj več kot 3 milijone evrov. Negotovost upravljalcev je povečalo spremenjeno obračunavanje omrežnin, ki bo vplivalo na poslovanje. Smučišče na Starem vrhu sta občini lastnici začasno zaprli, reševanje Kanina je obstalo, težave imajo tudi manjša smučišča. Več v tokratnem Studiu ob 17-ih. Janez Janša, podpredsednik Združenja žičničarjev Slovenije in direktor RTC Krvavec Duška Godina, direktorica Agencije za energijo Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije.

Podnebna konferenca v Bakuju se je končala z dogovorom o novem finančnem cilju za podnebne ukrepe v državah v razvoju. Te dogovor kritizirajo, saj 300 milijard dolarjev letno nikakor ne zadošča za ukrepe prilagajanja podnebni krizi, zaradi katere so še posebej prizadete najrevnejše in male otoške države. Po treh letih podnebnih pogajanj se izpusti toplogrednih plinov še vedno povečujejo, povečujejo pa se tudi neenakosti v svetu. O tem, kako storiti odločilne korake naprej, v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Ajda Cafun, Umanotera; dr. Mitja Žagar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Tomaž Grušovnik, Pedagoška fakultete Univerze na Primorskem; Tina Kobilšek, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, glavna slovenska podnebna pogajalka.

#umetnostlenarjenja #davidzupancic #podkast #sanjarozman #zasvojenost Sanja Rozman je zdravnica, psihoterapevtka in avtorica devetih knjig na temo zasvojenosti. Že več kot 30 let se kot terapevtka posveča ljudem, ki okrevajo od nekemičnih zasvojenosti in travm. V sklopu projekta Slovenija piha 0,0, ki ga podpira Ministrstvo za zdravje, sem jo povabil na pogovor o tematiki, ki je za našo državo žal "slon v sobi". Nisva pa govorila le o alkoholizmu - Sanja se namreč ukvarja pretežno z nekemičnimi odvisnostmi, med drugim je tudi certificirana terapevtka za zasvojenost s spolnimi odnosi. Je prijetna in strokovna sogovornica, ki s svojim znanjem in pragmatičnim pristopom do zasvojenosti vztrajno pomaga ljudem v hudih stiskah in spreminja svet na lepše. Vabim vas, da spremljate projekt Slovenija piha 0,0, na Facebooku: https://www.facebook.com/slovenijapiha00 Sanjine knjige najdeš na: https://www.spremembavsrcu.si/shop Vodeno meditacijo "Varen prostor", ki jo omenjava v pogovoru, najdeš na: https://www.youtube.com/watch?v=e_URbpw78BM Med pogovorom omenjava zbirko poezije Nezbrani komadi (ur. Andrej Ilc) in knjigo Notranji pir (Miha Šalehar). Omenjava podkast epizodo Umetnost Lenarjenja z Mitjo Ožbolom na temo fantazijskih iger in stresa: https://spotifycreators-web.app.link/e/9cYIBkdyEOb

Kako bo vlada rešila zadnji zaplet na poti do plačne reforme v javnem sektorju? Sindikati državne uprave pred podpisom kolektivne pogodbe namreč želijo boljše ovrednotenje dela zaposlenih. Ministrstvo za javno upravo na drugi strani meni, da glede na predlagana zvišanja plač ni povsem jasno, zakaj sindikati nočejo podpisati kolektivne pogodbe. Drugi poudarki oddaje: - Slovenska trgovina bo ob ohlajanju gospodarstva letos očitno beležila upad prihodkov. Trgovci ob tem razmišljajo predvsem, kako in na kakšen način najti oziroma zadržati potrošnike. - Napovedi, da bo med člani administracije novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa tudi poslovnež Elon Musk, so bile pravilne. Najbogatejši zemljan bo vodil novoustanovljeno ministrstvo za vladno učinkovitost. - V Cankarjevem domu se danes začenja 35-ti Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe. V uradnem tekmovalnem programu bodo prikazali 10 filmov, od tega so jih šest režirale ženske, kar se po besedah programskega direktorja Simona Popka kaže tudi v temah filmov. Do 24-ega novembra bodo na festivalu predvajali 91 celovečernih in tri sklope kratkih filmov.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe krovnega zakona v kulturi. To je Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, s katerim želi prenoviti in modernizirati kulturni sektor. Zakon je bil sprejet pred 22 leti, odtlej je doživel številne popravke, tokratna sprememba pa je najobširnejša doslej, saj zajema približno tretjino zakona. Med glavnimi načrtovanimi spremembami sta prehod na dvoletno financiranje javnih zavodov v skladu z dvoletnimi proračuni in uvedba karierne dinamike za samozaposlene v kulturi. Predlog sprememb zakona je bil v javni obravnavi do 3. novembra. V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo, kako so spremembe sprejete med delavci v kulturi. V studiu gostimo ministrico za kulturo Asto Vrečko, predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Jurija Krpana in predsednika društva Asociacija Uroša Vebra. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Zaradi poglabljanja krize v nemški avtomobilski industriji se na odpuščanja pripravljajo tudi pri nas. Dve tretjini podjetij v panogi naj bi razmišljalo o zmanjševanju števila zaposlenih. Delodajalci pozivajo vlado k subvencioniranju čakanja na delo in krajšega delovnika. Ministrstvo za delo je pripravilo nabor ukrepov, uveljavitve pa ni pričakovati pred novim letom. Drugi poudarki oddaje: - Izrael prepovedal delovanje agencije Združenih narodov za pomoč Palestincem - Za koliko se bodo zaradi plačne reforme v javnem sektorju zvišali stroški občin? - Dobitnika Jenkove nagrade prvič dva pesnika - Miljana Cunta in Robert Simonišek - Prestižna zlata žoga španskima nogometašema Rodriju in Aitani Bonmati

Kaj storiti po končani javni razpravi o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti? Bo ministrica za zdravje vztrajala pri ostri ločnici med javnim in zasebnim delom v zdravstvu? Kako bodo zdravstvene delavce spodbudili, da bi ostali v javni bolnišnici in tam delali več? Se bodo uresničile grožnje zdravnikov o množičnih odhodih iz javnih zavodov? Bo treba zapirati oddelke? Kaj bo s koncesionarji? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje; Jasna Humar, direktorat za zdravstveno varstvo, Ministrstvo za zdravje; dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice; dr. Tatjana Mlakar, Zavod za zdravstveno zavarovanje.

Vse več učencev, dijakov in učiteljev pri pouku in doma za učenje uporablja umetno inteligenco. To odpira več izzivov: ali jo znajo smiselno uporabljati za bolj kakovostno pridobivanje znanja; kako doseči, da njena uporaba ne bi poglobila neenakosti med šolarji; in kako preprečevati zlorabe orodij umetne inteligence za šolsko delo? O vsem tem z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Herman Pušnik, ravnatelj Prve gimnazije Maribor, mag. Janja Jakončič, učiteljica matematike na Gimnaziji Bežigrad Ljubljana; dr. Igor Pesek, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; Anja Fras, dijakinja Prve gimnazije Maribor.

Povpraševanje po nepremičninah na trgu močno presega ponudbo, cene rastejo, cenovno dostopnih stanovanj je premalo. Največje pomanjkanje stanovanj je v mestih, najbolj kritično je v Ljubljani in na Obali. Krivca za tako stanje gre iskati v odsotnosti ustrezne stanovanjske politike v zadnjih 30 letih. Vlada namerava z novelo stanovanjskega zakona med drugim urediti sistemsko financiranje stanovanjskih skladov, to pa naj bi pospešilo zidavo javnih neprofitnih stanovanj. Kaj novela zakona še prinaša in kje so največje ovire pri njeni implementaciji, o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Slavka Janžekovič, JSS MOL; Maša Hawlina, Inštitut za študije stanovanj in prostora; dr. Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Po enem letu vojne v Gazi se na Bližnjem vzhodu napoveduje nova, tokrat med Izraelom in skrajnim šiitskim gibanjem Hezbolah. To bi bil še en korak k obsežnejšemu regionalnemu konfliktu, v katerega bi lahko posegli tudi Iran in Združene države Amerike. Izrael trdi, da je napade na cilje v Libanonu začel z željo zavarovati domove Izraelcev na severu države, ki so zaradi groženj raket Hezbolaha že leto dni zdoma. V beg pa so se zaradi izraelskih napadov zdaj trumoma podali prebivalci južnega Libanona. O novem zaostrovanju na Bližnjem vzhodu in posledicah, ki jih lahko prinese odprtje nove fronte, bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jelena Juvan, katedra za obramboslovje FDV UL; Tina Vodnik, Ministrstvo za zunanje zadeve; dr. Renato Podbersič, zgodovinar; Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Ministrstvo za zdravje je predstavilo strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Kot navajajo, ta postavlja temelje za celovit in usklajen pristop k izboljšanju primarnega zdravstvenega varstva. Strategija naslavlja spremenjena pričakovanja starajočega se prebivalstva, nove epidemije, naraščanje kroničnih bolezni, nespodbudno delovno okolje, preobremenjenost in pomanjkanje osebja. Kljub temu je slovenski model primarnega zdravstva vzor številnim državam, ne nazadnje ga kot vzorec priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

September je v naši državi mesec skupnega branja, letos je v znamenju branja v javnem prostoru. Knjižnice, bralna društva, strokovna združenja in številni partnerji, ki sodelujejo v tej največji akciji bralne kulture, želijo to jesen branje pripeljati izza zidov domov, knjižnic in šol v galerije, muzeje, nakupovalna središča, parke, tudi v gozdove, in tako spodbujati prebivalke in prebivalce k branju in okrepitvi njihove bralne pismenosti. Ta pa - kot razgrinjajo raziskave - upada pri mladostnikih in odraslih. Zakaj? Kako motivirati otroke in odrasle k dolgoročnemu branju v digitalni dobi? O tem središčnem vprašanju bomo premišljevali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Saksida, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Petra Javrh, Andragoški center Republike Slovenije; Nada Požar Matijašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut; Alenka Urh, KUD Sodobnost International.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo zadnjo različico osnutka posodobitve nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki ga bo vlada predvidoma sprejela jeseni. Dokument iz leta 2020 je treba uskladiti z zavezami evropskega zelenega dogovora in bi ga morali v Bruselj poslati že do konca junija. Glavni novosti sta dve, in sicer prestavitev namenskosti podnebne dajatve ter - enako kot v predlaganem podnebnem zakonu - odlog odprave spodbud za fosilna goriva. Preostale novice: Divjanje vojn v Gazi in Ukrajini: nov krog pogajanj v Kairu, v Kijev kot posrednik indijski premier. Kamala Harris uradno predsedniška kandidatka ameriških demokratov. Obljublja nižjo obdavčitev srednjega razreda. Kvalifikacije za konferenčno ligo: med slovenskimi klubi v najboljšem položaju Olimpija.

Ministrstvo za delo je pripravilo spremembe pokojninskega zakona. Znan je predlog o postopnem zvišanju upokojitvene starosti na 67 let, drugi upokojitveni pogoj, to je 40 let delovne dobe, pa ostaja nespremenjen. Kakšne spremembe se obetajo, kakšna so pričakovanja in prvi odzivi? Kdaj se bomo torej upokojevali? Kolikšna bo višina pokojnin? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Valjavec in gosti: Državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialo in enake možnosti Igor Feketija Predsednica sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Mateja Toman

Kako dostopna bo oskrba na domu, ki se bo z zakonom o dolgotrajni oskrbi uveljavila prihodnje leto? Jo bo sploh mogoče zagotoviti, če je že danes pomoč na domu zaradi pomanjkanja kadra precej skromna, čakalne vrste pa so dolge? Kakšen bo vstopni prag, kdo bo do oskrbe upravičen in kaj bo z ljudmi, ki tega ne bodo dosegli ? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Mateja Nagode - (vd direktorice) Ministrstvo za solidarno prihodnost, Direktorat za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo Barbara Kobal Tomc- direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo Liljana Batič- direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana Bojan Kranjc, direktor koncesijskih domov Deos,

V Črnomlju so sinoči pripravili državno proslavo ob današnjem prazniku dnevu upora proti okupatorju. Prizorišče ni bilo izbrano naključno, saj je pred osmimi desetletji v Črnomlju potekal prvi kongres slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je vse do konca druge svetovne vojne predstavljal zakonodajni in izvršilni organ narodnoosvobodilnega gibanja. Slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da s praznikom zaznamujemo eno od temeljnih poglavij zgodovine slovenskega naroda. Druge teme oddaje: - Ministrstvo za zdravje: Dela na glavni stavbi UKC Ljubljana le delno ustavljena - Washington napovedal 6 milijard dolarjev vredno vojaško pomoč Ukrajini - Kamniške odbojkarice ubranile naslov državnih prvakinj