Podcasts about najbolj

Če želimo ohraniti možnost, da meje globalnega segrevanja ne presežemo za več kot stopinjo in pol, kot je zapisana v pariškem sporazumu, bi morali izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 skoraj prepoloviti glede na leto 2019. Toda v nasprotju s temi cilji izpusti še vedno naraščajo. Optimizma pa ne zbujajo niti razmere v svetu niti v domači politiki, kjer vlada zavlačuje s sprejemom že tako ne dovolj ambicioznega podnebnega zakona. Zaskrbljenost nad odlašanjem obravnave zakona je v tem tednu izrazil tudi podnebni svet, posvetovalno telo vlade za podnebno politiko. Ob današnjem svetovnem dnevu podnebnih sprememb smo se pogovarjali s klimatologinjo doktorico Lučko Kajfež Bogataj.

Piše Andrej Lutman, bereta Maja Moll in Igor Velše. Nova pesniška zbirka Jurija Hudolina Mediteranski vrt sledi eko-naturalističnim tendencam v sodobni slovenski ustvarjalnosti, kakršne je že pred mnogimi leti začrtal pesnik Iztok Geister Plamen z reklom: naprej k naravi. Njegovo reklo je povsem naraven zasuk od klica nazaj k naravi, ki je bil zaznamoval usmeritev, znano kot naivnost, celo kot upor zoper vse, kar naj bi bilo sprto z naravo. Seveda se ob takšnem premišljevanju pojavlja tudi reklo: vse je naravno, a to bi bilo vsebinsko presplošno za pesmi v zbirki Mediteranski vrt. Zbirka vsebuje enainpetdeset vrtnin. Nekatere izmed pesmi so posevki, nekatere že odrasle rastlinice z zametki zrnc, kar zrnc resnice, za kar je odličen primer povrtnina številka štiriinštirideset: „Zelo sem se daroval rdeči zemlji in veliko pridobil.“ Seveda je treba izpostaviti, da so vse pesmi oštevilčene. Niso pa oštevilčene ilustracije Tilna Žbona, ki je prispeval nekaj čez deset slikarij; verjetno pod vplivom beneške Akademije za likovno umetnost in seveda ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Tilen Žbona pravzaprav ključno prispeva k temu, da vrtnine na vrtu Jurija Hudolina res dobro uspevajo, saj se likovniku pozna, da je tudi kot prejemnik naziva univerzitetni doktor dodobra spoznal video in nove medije. Njegove slikarije so upodobitve skritih semen, kalečih v pogled. A če ostanemo pri pesnikovi izreki: Hudolinove vrtne nameščenke imajo neko lastnost, ki se ji reče neinvazivnost. O tem govorijo vitice, ki jih prinese številka 33: „Pisati o bridkostih življenja, / o bolečini, tragediji, smrti in / kar se bolj ali manj nagiba v / dolino solz in defetizma, / je najbolj pogosto jalovo početje.“ Sledi sklep: pisati o vsem, kar ni našteto. Kajti vrt in njegove vrtnine niso zapriseženi jalovosti. Najboljšo vzporednico pesnjenju Jurija Hudolina predstavlja pesnjenje Ivana Dobnika, vendar slednji opeva odprt prostor v naravi ali kar naravo samo, Jurij Hudolin pa pazi na negovanost svojih rastlinic precej načrtneje, tehtneje, saj se stalno primerja z njim. Odnos med pesnikom in vrtom, je pravzaprav ljubezenski, skorajda spolnosten. Odnos med vrtom in pesnikom je pravzaprav odnos para, v katerem en del introspekcijsko zre vase, drugi del pa le poganja. Poganja tako rastlinice kot pesmi in tudi pesnika, a ga kljub poganjanju ne spusti. Trditev, da je pesnik vrtnar, ob zbirki Mediteranski vrt ne pije vode. Pesnik v Mediteranskem vrtu je azilant, ki na svojem popotovanju in sočasnem vrtnarjenju najde skupek gredic, skupek površin, vsebujočih potencial. Nastale pesmi so izraz odmika, sprijaznjenja, počitkov med pisarijami drugačnega sloga in sporočila. Izraz takšnega odnosa je vrtnina pod številko 28: „Opazujem vrt in si / mislim, da sem devica, / ki pogosto gleda, kako se / drugi ljubijo, mene pa le / božajo in mi šepetajo nežne / besede.“ Mnoge pesmi so ugodnejše v vršičkih izreke, spominjajo na aforizme, redkejše pesmi preveva dvom o veličinah, ki se jim je v stebla naselila votlost, številne pesmi so kar preredko posajene, pomemben pa ostaja pomen zemlje, ki je v središču. Za zalivanje pa je poskrbela družba omejenih odgovornosti Dana. Žetev se bliža.

Informacije o dogodkih po svetu redko pridejo do vseh ljudi. Vseeno smo izvedeli kaj se je zgodilo v Parizu, kaj se dogaja po svetu. So tudi dogodki, ki jih ne moremo zaslediti v medijih. Vedno znova je potrebno pomagati človeku, da bi svoje hrepenenje po sreči prav udejanjil v svojem življenju. Dogodki zadnjih let kažejo, koliko ljudem je to ukradeno ali celo uničeno. Ob beguncih smo postali prestrašeni, skušali smo se temu izogniti. Pri sprejemanje beguncev na obalah otoka Lampedusa v Sredozemlju je zdravnik Petro Bartolo naredil vse kar je lahko. Vsak je prinesel s seboj svojo zgodbo. Najbolj pretresljive so bile zgodbe otrok. Tihotapili so jih za prodajanja njihovih organov. Potem so jih odvrgli na smetišče. Veliko dogodkov niti ne pride v medije. Teh dogodkov ne vidimo in o njih ne slišimo. Vse to je življenje danes. Odprte človeške oči opazijo propadanje civilizacije, ki je storila veliko dobrega za vse človeštvo. Kaj se dogaja? Mislim, da nas pritegne govorjenje o pravici do sreče. Do nje skušamo priti preko raznih oglaševalcev, ki nam s svojimi izdelki zagotavljajo pravo pot k sreči. In mi temu verjamemo! TODA! Sreča sama po sebi ne obstaja. Vedno je povezana z ljudmi okoli nas. Zaprti v svoje lastne želje in trenutne občutke sreče, začnemo propadati. Nikakor ne moremo priti do obljubljene sreče in veselja. Zakaj nihče o tem ne govori? Zakaj nihče ne usmerja ljudi v pravo smer. NAPAKA! Veliko ljudi govori o svoji poti, o svojem zgrešenem pojmovanju življenja in o pravih vrednotah. Med njimi je uspešen mlad poslovnež Jean – Marc Potdevin, ki sam o sebi pravi, da je pri 40 letih imel vse kar si človek želi: imel je dobro službo, imel je dovolj denarja, imel ugled v družbi, privoščil si je lahko vse kar si je zaželel. Ob tem je prišel do spoznanja, da mu zavidanja vreden uspeh ni potešil globlje želje, želje po sreči. Spremenil je svoje življenje. Postal je svoboden, ker je imel pogum zapustiti lažno svobodo iz oseminšestdesetih let – pravzaprav suženjstva razpuščenih nagonov (tako sam pravi). Vedno znova potrebujemo spodbude, zglede, ki bi nas usmerjali v pravo smer. Vprašanje je ali vidimo te zglede? Polnost sreče ne najdemo v trenutkih veselja, polnost sreče najdemo v prizadevanju za druge, za srečo in veselje drugih. Potrebno je veliko odpovedovanja, premagovanja samega sebe. Na tej poti hitro omagamo, zato so potrebni ljudje, ki nas spodbujajo in nam stojijo ob strani. Vsak izmed nas lahko postane opora in zgled za druge. To je odločitev za življenje, za kulturo življenja, to je odločitev za srečo. Odločitev je naša!

Ajda Osolnik in Tim Rozman sta najboljša mlada voznica in mladi voznik letošnjega leta. V centru varne vožnje na Vranskem sta danes zmagala na finalnem izboru, kjer se je po 10 mladih voznic in voznikov pomerilo v spretnostni vožnji, vožnji v naselju in praktičnemu preizkusu poznavanja prve pomoči. Tekmovanje je že deveto leto zapored pripravila Avto-moto zveza Slovenije.

Ko na nekem parfumu piše, da vsebuje vrtnico, jasmin, mošus - koliko teh snovi je zares prisotnih? Kaj res vsebuje parfum, kako izbrati pravega zase, kje najdemo avtentične, unikatne vonje, kako vonj vpliva na naše počutje in ali so naravni parfumi varnejši in kakovostnejših od sintetičnih? V sredinem Svetovalnem servisu bo na vprašanja o parfumih odgovarjala certificirana aromaterapevtka in parfumerka Nina Medved. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali nas pokličite med oddajo.

Prvomajske počitnice so pri koncu. Sončno in vroče pomladno vreme je predvsem k morju zvabilo številne turiste, iz smeri Hrvaške proti Avstriji pa se zdaj vijejo dolge kolone pločevine. Najbolj obremenjena je primorska avtocesta, daljši zastoji so tudi na mejnih prehodih s Hrvaško. Ostali poudarki oddaje: - Putin prepričan o razpletu vojne v Ukrajini po ruskih željah. - Izrael pripravlja odgovor na napade jemenskih hutijevcev. - Slovenija ob dvigovanju izdatkov za obrambo želi krepiti domačo obrambno industrijo.

Najboljši kolesarji sveta so včeraj končali tekmovalni spored bojev v Ardenih, v katerih so se pomerili na dirki Liege-Bastogne-Liege. Zadnja preizkušnja v Ardenih sodi med največje enodnevne klasične dirke, tudi na tej pa je bil v središču pozornosti Tadej Pogačar. Košarkarji Olimpije pa se bližajo končnici Jadranske lige. V predzadnjem kolu rednega dela sezone so v Stožicah gostili beograjskega Partizana.

Najboljši kolesarji sveta so včeraj končali tekmovalni spored bojev v Ardenih, v katerih so se pomerili na dirki Liege-Bastogne-Liege. Zadnja preizkušnja v Ardenih sodi med največje enodnevne klasične dirke, tudi na tej pa je bil v središču pozornosti Tadej Pogačar. Košarkarji Olimpije pa se bližajo končnici Jadranske lige. V predzadnjem kolu rednega dela sezone so v Stožicah gostili beograjskega Partizana.

V finalni seriji državnega prvenstva v hokeju na ledu sta se še drugič pomerili ekipi Olimpije in Jesenic. Zmaji so v Tivoliju potrdili prevlado na domačih ledenih ploskvah in se veselili 20. naslova državnih prvakov. Najboljši kolesarji sveta pa se pripravljajo na jutrišnjo zadnjo preizkušnjo v Ardenih, ki sodi med peterico največjih enodnevnih dirk.

Najboljši kolesarji sveta se bodo danes pomerili na drugi enodnevni klasiki v Ardenih, na tako imenovani Valonski puščici, ki se tradicionalno konča z vzponom na sloviti Mur de Huy. Osrednji favorit za zmago je vnovič prvi kolesar sveta Tadej Pogačar, ki je dirko dobil pred dvema letoma. V finalu državnega prvenstva v odbojki pa sta se še tretjič pomerili moštvi ACH Volleyja in Alpacema iz Kanala. Ljubljančani so včeraj v Tivoliju potrjevali četrti zaporedni, sicer že 21. naslov državnih prvakov.

Najboljši kolesarji sveta se bodo danes pomerili na drugi enodnevni klasiki v Ardenih, na tako imenovani Valonski puščici, ki se tradicionalno konča z vzponom na sloviti Mur de Huy. Osrednji favorit za zmago je vnovič prvi kolesar sveta Tadej Pogačar, ki je dirko dobil pred dvema letoma. V finalu državnega prvenstva v odbojki pa sta se še tretjič pomerili moštvi ACH Volleyja in Alpacema iz Kanala. Ljubljančani so včeraj v Tivoliju potrjevali četrti zaporedni, sicer že 21. naslov državnih prvakov.

Najboljši motokrosisti sveta so se včeraj pomerili na VN Švice. Na trdi podlagi proge v Frauenfeldu sta se dobro znašla oba slovenska predstavnika, predvsem Tim Gajser, ki uspešno odbija napade tekmecev in ostaja vodilni v svetovnem prvenstvu.

Najboljši motokrosisti sveta so se včeraj pomerili na VN Švice. Na trdi podlagi proge v Frauenfeldu sta se dobro znašla oba slovenska predstavnika, predvsem Tim Gajser, ki uspešno odbija napade tekmecev in ostaja vodilni v svetovnem prvenstvu.

Letošnji prejemnik Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo je Milan Ramšak Marković za besedilo Trilogija o mestih in ljudeh. Z nagrajencem smo se pogovarjali o njegovem besedilu, metodi pisanja, odnosu do uprizoritve in položaju sodobne dramatike v slovenskem prostoru. Grumovo nagrado so to leto podelili šestintridesetič, poleg nagrajenca pa so bile nominiranke za nagrado še Varja Hrvatin (Vile v Sloveniji), Nina Kuclar Stiković (morska deklica) in Maša Pelko (Für Ofelija (Mitologija utapljanja)).

Piše Jože Štucin, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Marko Pišljar je poezijo začel pisati dokaj pozno. Glede na njegov poklic – več mandatov je bil predstojnik Psihiatrične bolnišnice Idrija, predava pa tudi na Univerzi na Primorskem – je to razumljivo, saj psihiatrija zagotovo terja od človeka popolno predanost drugim, seveda pa tak poklic prej ali slej zahteva tudi pogled vase, v svoja stremljenja, upanja in razmisleke. Knjiga Šepet križpotij ima sedem tematskih enot: Na poti, Več podob je v tebi, Izgubljeni v kaosu križpotja, V tišini praznine, Kjer tišina in veter se bratijo, Gora in Beseda. Naslovi so pomensko premišljeni in dokaj jasno opredeljujejo vsebinski fokus posameznih sklopov. Najbližje liriki in osebni izpovednosti, kjer sta literarni subjekt in avtor tesno povezana, je cikel Več podob je v tebi. V teh pesmih je razkrita intimna vez med pesnikom in njegovo drago, vez med bitjema, ki sta se nekoč davno srečala v študentskem domu. Takole pravi v pesmi Na stopnišču: "Presenetila si me tisti večer / na stopnišču študentskega doma. / Srce s pogledom si razkrila, / odstrla meglico spoznanja z mojega obraza. // Slišal sem tvoje besede, / ki so naselile se v meni. / Tvoje misli so spregovorile mojim / v novi harmoniji najinih globin." Rojstvo ljubezni je rojstvo sveta in življenja. Vse drugo je megla, sivina in nič. Samo ljubezen, v kakrši koli podobi že, je agens hrepenenja, je gibalo biti in razodetje upanja. Le z ljubeznijo izstopimo iz sebe in se zbližamo z drugim, postanemo več kot zgolj numerična enota človeštva, postanemo subjekt, ki ima neskončno zaledje smisla. Ali kot v nadaljevanju pesnik neposredno pove v pesmi Sestop k tebi: "Prekinil sem hitenje, / preveč sem bil zadihan. / Umíril sem misli / in srce. // Začutil sem žar sonca, / zagledal odsev gozda, / pobožal z nogo preprogo v sobi, / zaslišal dih tvoje pripovedi." Kirurško natančno, bi lahko komentirali, je tu ponazorjena vsa silna moč ljubezni, ki človeka vrne k sebi, ga obdari z možnostjo, da potem "iz sebe" uzre vse lepote "zunanjega sveta" in drugega, začuti sonce, občuduje odsev gozda, predvsem pa "zasliši dih njene pripovedi"; jaz se splete v dva jaza. Jaz ni več sam, ampak je sam z njo v novi celoti, v novi podobi razširjene biti. V drugih ciklih, ki so pomensko raznorodni – večinoma se dotikajo eksistencialnih tem – izstopa sklop Izgubljeni v kaosu križpotja. Nehote se mi je v to stavčno strukturo vrinila beseda "brezpotje"; torej nekaj takega kot človek v puščavi, kjer ni nobene poti, hkrati pa so vse smeri na široko odprte. Iskanje smisla v tej "vrženosti v svet", ki si ga nismo izbrali sami – kar je edino, ko o subjektu odločajo samo in izključno drugi – porodi vprašanja kam, zakaj, kdo in kako ... Kako narediti svojo podobo resnično, kako ji dati pomen in smisel, (za)vest o sebi, kako uzreti resnico in se okopati v spoznanju odrešitve. Poti, kot rečeno, je neskončno, križpotje pri Pišlarju pa sugerira iskanje Boga, iskanje ljubezni do drugega, odprtost za čudež stvarstva, ki ti je dan v upravljanje. V pesmi Prepletajoča se pota takole strne: "Nebo se mi je odmikalo. / Za trenutek sem včasih začutil svoj čas, / prepoznal najina prepletajoča pota, / ki so se razdvajala in zopet približevala. // Tiho polzi čas v preteklost, / razdiralna odsotnost uničuje skupna pota. / Zastrte v kopreno otožnosti se budijo želje, / da v kaosu našla bi pot in se srečala." In spet smo pri temelju. Če smo malo provokativni, je ljubezen kar pesnikova draga in Bog je njeno utelešenje. Vstajenje dveh bitij iz kaosa križpotja v objemu Duha, ki ju vodi v enost, pravo romanje dveh samot do ene duše, ki je radostno spoznanje. Življenje kot potovanje k Njej in Njemu. Podobno kot popotnik na 56. strani, kjer se cikel bivanja spet vrne v stanje nemoči, v odhod, ki ga človek sicer lahko nadzira in celo realizira, ne more pa mu pobegniti. Fatalnost rojstva in smrti je najpopolnejša kategorija biti: "Prišel je na konec. // Potovanje je zadišalo po jeseni (...) Zagledal se je v reko, / ki je odtekala, / reko, brez obzorja." V zbirki Marka Pišljarja Šepet križpotij je tudi nekaj angažiranih pesmi, ki govorijo o trpljenju in nesmiselnih smrtih nedolžnih; tak je pač svet, včasih krut, včasih krasen, pogosto gluh, velikokrat kot pesem blag ... Najbolj strašne rane pa beremo v pesmi V viharju nasilja: "Združila jih je smrt, / obnemogle in sestradane v koncentracijskih taboriščih, / postavljene pred strelski vod." Kje je tu Bog, človeka spreleti dvom, kje je tu rešilna ljubezen, kje sta pravica in sočutje? Tema je tudi luč brez fotonov, se tolažimo, pesnik pa svojo tolažbo odkrije v meditaciji: "Sedim pred hišo / in gledam / v mogočen Kanin. / Spremljam potovanje oblakov iznad Soče, / poslušam prve deževne kaplje / in ptice zgodnjega pomladanskega gozda. / Prepuščam se objemu okolja. / Dotikam se zemlje. / Bivam. / Sem doma."

Najboljši kolesarji sveta so se včeraj pomerili na enodnevni dirki Pariz–Roubaix, ki zaradi tlakovanih odsekov velja za najzahtevnejšo. Na severu Francije je prvič nastopil tudi Tadej Pogačar, ki je bil v najožjem krogu favoritov za zmago. Ob tem, kako se je izkazal slovenski kolesarski zvezdnik, izveste še, kako uspešna je bila v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo slovenska ženska rokometna reprezentanca. O potnicah v Nemčijo in na Nizozemsko, ki bosta gostili letošnje prvenstvo, je odločala včerajšnja tekma proti Srbkinjam.

Najboljši kolesarji sveta so se včeraj pomerili na enodnevni dirki Pariz–Roubaix, ki zaradi tlakovanih odsekov velja za najzahtevnejšo. Na severu Francije je prvič nastopil tudi Tadej Pogačar, ki je bil v najožjem krogu favoritov za zmago. Ob tem, kako se je izkazal slovenski kolesarski zvezdnik, izveste še, kako uspešna je bila v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo slovenska ženska rokometna reprezentanca. O potnicah v Nemčijo in na Nizozemsko, ki bosta gostili letošnje prvenstvo, je odločala včerajšnja tekma proti Srbkinjam.

Romi so največja etnična manjšina v Evropi, hkrati pa tudi ena najbolj marginaliziranih skupin prebivalstva. Zveza Romov Slovenije na svetovni dan Romov opozarja, da je položaj Romov pri nas v primerjavi z drugimi državami v EU relativno dober, vendar pa naraščata sovražni govor in anticiganizem v družbi. O izzivih romske skupnosti pri nas v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije; Darko Rudaš, predsednik Forumaromskih svetnikov; Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Ana Komac, v. d. direktorice urada za narodnosti; mag. Gregor Macedoni, župan Novega mesta in predsednik Skupnosti občin Slovenije.

Na kolesarski dirki po Flandriji, ki sodi med peterico najznamenitejših enodnevnih dirk na svetu, sta se drugič v sezoni pomerila Tadej Pogačar in Mathieu van der Poel. Najbolj vroča kolesarja v karavani bosta ta konec tedna znova tekmeca, in sicer na dirki Pariz–Roubaix. Ob kolesarstvu se posvetimo še rokometu in koncu domačega pokalnega tekmovanja, ki ga je gostila športna dvorana na Kodeljevem.

Najboljši kolesar sveta Tadej Pogačar je danes pokazal, zakaj že nekaj let nosi ta naziv. Na dirki po tlakovcih Flandrije je v svojem slogu z nenehnimi napadi lomil tekmece, odločilni udarec pa je zadal slabih 20 kilometrov pred ciljem. Takrat pokleknil tudi lanski zmagovalec in veliki konkurent Mathieu van der Poel, Pogačar pa se je odpeljal naproti svoji drugi zmagi na dirki po Flandriji. V oddaji tudi: - Bela hiša: od uvedbe carin več kot 50 držav želi trgovinska pogajanja - V Parizu shod skrajne desnice v podporo Marine Le Pen - Ministrica za zdravje: čakalne dobe v zdravstvu so zapletene

Neki kralj je imel v službi dvornega norčka, ki mu je napolnjeval dneve s šalami in domislicami. Nekega dne...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo in se obdržali kot narod.

V prvi epizodi nove rubrike Derry King se s Petro Juilo Ujawe pogovarjava o Stephenu Kingu. Obe sva namreč veliki ljubiteljici njegovega pisanja, Julia pa tudi velika poznavalka njegovih del in adaptacij le teh. Epizoda služi kot nekakšen uvod v naslednje epizode, v katerih bomo obravnavali posamezna dela, filme, serije ... Petra Julia Ujawe je pred dnevi izdala tudi svoj prvi roman, Najboljše šele pride. Na IG jo najdete na profilu Nora na knjige

Dolina pod Poncami je kljub slabšemu vremenu privabila številne ljubitelje smučarskih poletov, ki so ob vihtenju zastav stiskali pesti za svojo ekipo. Najboljša je bila avstrijska, slovenski orli so končali na tretjem mestu. Že jutri, ko naj bi letalnico obsijal tudi kakšen sončni žarek, pa bo nova priložnost za zmage na tekmi 30-ih najboljših skakakalcev sezone. Drugi poudarki: - Potres v Mjanmaru še zaostril že tako resne humanitarne razmere - Turške oblasti skušajo proteste zatreti z aretacijami in utišanjem medijev - Ljubljanski klinični center in Univerza tudi formalno združujeta moči

V Mjanmaru se zvišuje število žrtev davišnjega potresa z magnitudo 7,7. Najbolj prizadeto je 1,5-milijonsko mesto Mandalay v osrednjem delu države. Član tamkajšnje reševalne ekipe je dejal, da je škoda velikanska, število žrtev pa bi se lahko povzpelo na več sto. Poškodovane so tudi številne zgradbe na Tajskem. V Bangkoku izpod ruševin stolpnice, ki so jo še gradili, poskušajo rešiti več kot 80 delavcev. V oddaji tudi: - Premier Golob: vlada rešuje zdravstvo, ki je delovalo kot divji zahod. - Mariborski vrtci bodo od aprila znova dražji. - V Planici vse pripravljeno na posamično preizkušnjo letalcev.

Ta epizoda je nastala iz praznine.Tiste vrste praznine, ko si rečeš, da nimaš nič pametnega za povedati – a ravno takrat se v mislih skriva nešteto zanimivih stvari. Tistih, ki odprejo prostor za opazovanje, počasnost in drugačno ustvarjanje.Če ti je tak ritem misli blizu, te povabim, da se mi pridružiš na Substacku Radovednice.Če se naročiš na Radovednice, boš vsako nedeljo prejela nove zapise neposredno v svoj e-nabiralnik. Lahko izbereš brezplačni ali plačljivi dostop – s katerim podpreš moje delo in ustvarjanje. Trenutno so vse vsebine odprte za vse.

Ali je regrat uporaben samo za solato, ali ga lahko uporabimo še na kakšen drug način, smo vprašali sestro Nikolino. Najbolj koristno je, če naredimo solato, je odgovorila. Tako ohranimo rudnine in vitamine. Lahko pa ga pripravimo v drugih jedeh, kot pripravljamo špinačo, koprive in podobno. Za solate ga operemo, odcedimo, tudi narežemo ter zabelimo. Najbolj običajne so marinade (sol, kis, olje), zelo se poda s kuhanim krompirjem (dodamo mlačnega) ali z narezanim kuhanim jajcem ali ga zabelimo z vročimi ocvirki ali zaseko. Za uporabo v drugih jedeh ga kratko zblanširamo, narežemo in pripravimo bodisi za juho, omako, narastek ...

Ker se je svet tako veličastno razletel, nekoč združeni danes ugotavljamo, da se je najbolje zanesti kar sam nase. V našem primeru to pomeni, da se Slovenci zanesemo na Slovence in v manjši meri, da se Slovenci zanesemo na Slovenijo. Bodimo konkretni. Če hočemo biti siti in neodvisni od uvožene hrane, se je dobro oskrbeti sam. Temu pravimo samooskrba. Če hočemo biti zaščiteni, se je dobro zaščititi sam. Temu pravimo samozaščita. Če hočemo biti varni, ne smemo računati na Nato in Trumpa, temveč se moramo pripraviti, da se bomo branili sami. Temu pravimo samoobramba. In na koncu. Če hočemo biti v Sloveniji zadovoljni, se moramo zadovoljiti sami. Temu pravimo samozadovoljevanje. Govorimo torej o povečanju izdatkov za obrambo. Debata je vroča in vsi analitiki se strinjajo, da bo v prihajajoči predvolilni kampanji še bolj vroča. Vendar poglejmo na orožje in oboroževanje tudi z druge strani … Najbolj nas skrbi in večina prepirov se vrti okoli tega, da bomo do leta 2030 ali celo prej žrtvovali dva odstotka BDP za obrambo. Ampak hec je v tem, da se stroški za obrambo povečujejo že ves čas. Od lani na letos s približno 1,3 odstotka na 1,5 odstotka, naslednje leto pa še za desetinko odstotka več. Se pravi, da medtem ko se prepiramo o dveh odstotkih, se jim v tišini počasi približujemo. Hočemo povedati, da se bomo leta 2029, ko bomo tiho prišli do 1,97 odstotka BDP-ja, namenjenega za obrambo, glasno prepirali, kako bo, ko bomo na dveh odstotkih. Kot da bi se vsa država prepirala o neobstoječih gradovih v oblakih, nihče pa ne bi opazil marmornih stopnic, ki jih gradimo do tja. Ampak do zdaj smo se že naučili, da pri oboroževanju in žrtvovanju BDP-ja zanj ne gre za resnične varnostne potrebe nekega naroda, temveč gre za investicijski cikel, ki je potreben, da kapitalistična utvara, podmazana z javnim denarjem, teče naprej. Lep primer sta nemška avtomobilska industrija, ki je v krizi, in nemška orožarska industrija, ki cveti. Se pravi, ko delavec, ki sestavlja golfe, zaradi krize na avtomobilskem trgu izgubi službo, se naslednji dan zaposli v Rheinmettalu, kjer sestavlja tanke, ker vojna panoga trenutno cveti. Kot medklic: vsak, ki pozna skrite ovinke učiteljice zgodovine, bi moral zašpičiti ušesa ob novici o cvetoči nemški orožarski industriji … Če bomo zvišali izdatke za obrambo, beri orožje, ne bomo nič bolj varni. Kot nas uči zgodovina vojn, v konfliktih praviloma ne zmaguje orožje, temveč ljudje, ki ga uporabljajo. Izgubljajo pa ne tisti z manj orožja, temveč tisti, ki se jim za vojno fučka … Vsaj tako nas učijo obramboslovci. In še drugi medklic … V troboju med legendarnimi katedrami rajnke FSPN, se pravi med novinarji, politologi in obramboslovci, so ti zadnji absolutni zmagovalci tranzicije. Tako po številu, kot po vplivu. Kakorkoli: obramboslovje uči, da je eno največjih zagotovil zmage v vojaškem konfliktu motiviranost vojaštva. In kot lep primer navajajo slovensko osamosvojitveno vojno, ko se je slabše opremljena in številčno inferiorna slovenska stran uspešno uprla mogočni jugoslovanski ljudski armadi. Ampak časi so se spremenili in danes se zdi, da bi se Slovenci s puško v roki sovragu uprli le še pri obrambi lokalnega Hoferja. Druga možnost pa so vsemogoči droni, ki bi na Slovenskem končno odgovorili na večno vprašanje, kaj se dogaja za sosedovim plotom. Ampak če smo začeli, pa še končamo z javkanjem o nesmiselni porabi državnega denarja … Dva odstotka BDP-ja, ki bosta šla za orožje, nista težava. Težava je 98 odstotkov BDP-ja, ki gre za vse ostalo.

V novi epizodi podkasta SOS-odmev se ukvarjamo s kolesarstvom. Analiziramo dirko Milano-Sanremo, kjer je Tadej Pogačar po številnih napadih osvojil tretje mesto, razmišljanja pa so delili Domen Novak, Andrej Hauptman in Matej Mohorič. Primož Roglič ta teden dirka po Kataloniji, prisluhnite krajšemu pogovoru pred to dirko. Poglavja: 00:00:44 Milano-Sanremo: uvod 00:12:42 Izjava Domna Novaka 00:26:38 Ocena Andreja Hauptmana 00:38:45 Izjava Mateja Mohoriča 00:45:02 Primož Roglič pred Katalonijo 00:56:40 Zanimivost 175

Piše Tonja Jelen, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Poezija pesnice in urednice portala Pesem.si Ane Porenta je v zbirki zaTišje blizu prav tistemu, s čimer je poimenovala knjigo: zatišju in tišini. Skozi pesmi se lahko sprehajamo po drobnih spominskih motivih, reminiscencah na otroštvo in pretekle trenutke. Vse manj so otipljivi, a vedno bolj živi v spominu. Ena ključnih tem je vračanje v različne lege otroštva, v zidove doma oziroma domačije. A to ni seganje v tradicionalne okove, temveč preseganje dopuščene svobode. Kako ne lomiti in si preprosto vzeti, lahko preprosto, verz za verzom, najdemo med branjem. A hkrati obstaja zanka – subjektka oziroma kaj okoli nje na trenutke mirno razpada in se spet vrača in sestavi nazaj. Fizičnimi premiki vedno najdejo kaj novega in prav aktivnosti – na primer pospravljanje ali hoja – pesmim dajejo živost. Ta večna telesna prisotnost in čuječnost pa ves čas silita k premisleku o tu in zdaj. Kako zelo pomembno je najti vsak detajl in ga vtkati v pesem, najsi bodo to spomini na otroštvo subjektke ali njenih otrok, družine ali psa. Slednji je pomembno gonilo in je eden izmed presežkov v zbirki. Motivika psa je povezana z njegovim življenjem, radostjo in umiranjem, a tudi slednje ne izniči njegovega mesta v prostoru; še vedno ga je treba prestopiti. Subtilnost teh pesmi je močna, prav tako izraznost. Sobivanje s človekovim najboljšim prijateljem je zavezniško in kaže, kako pomemben člen je v skupnosti. Zanimivo mesto imajo še motivi drugih živali, najbolj presenetljivo je sobivanje z muho: »Postajam nevretenčar z drgetajočim / zvokom, ki dviguje prah s tal. / Muha pa je vse tišja, / kot sprijaznjena z nočjo.« Vse pa se veže na minljivost, kakor koli in o čemer koli spregovorijo pesmi. V presunljivi zbirki Deklice je Ana Porenta pomembno mesto dajala ženskam, v zbirki zaTišje pa se večkrat postavi nazaj in se umika svetu. Kot da bi se kot ustvarjalka na podeželju, kot mama v sindromu praznega gnezda in kot človek na samotnem pohajkovanju čutila nepomembno. Ta tihi upor proti vrvežu življenja in antropocentrizmu veje iz večine pesmi. Verz »Ni dovolj biti človek« s tem preseže idejo pesniškega jaza. Čeprav je ta vpet v odnose, odhode, opazovanje in pomoč, je tukaj in zdaj še veliko drugega. To je obče gledano narava, ki jo opazovalka v njej opazuje in občuduje. Najbolj skozi prizmo razvijanja podobe, v njej pa je najti še več pesniških tropov. Domiselnih, dobro izpeljanih in dodelanih. Posebnost je v rabi velikih črk sredi besede, posebej če so ob njih predpone. Tak je že naslov, torej zaTišje, pa praBit, dvoGovor. To lahko povežem z verzoma: »Orjaške črke so se mi zarile / v čelni reženj.« Jezik Ane Porenta je gibek in izbran. Humorja je manj kot v njenih prejšnjih pesniških delih in prvič pesmim ni namenila naslova. Opaziti pa je veliko grenkobe, zlasti v zaključkih. Ti včasih odgovarjajo celotni pesmi, kot na primer »Moja mama ima hribček na dlani«. Pesmi Ane Porenta v zbirki ZaTišje se zanimivo ukvarjajo s stapljanjem sveta in z negacijo subjektke same. Veliko je zrelih premišljevanj o medgeneracijskem prenašanju bolečine, sprejemanju drugačnih pogledov in kritičnosti o tempu sodobnega življenja. A glavni umik ostaja pisanje, ki je nenehen proces: »Ošiliti moram pisavo, / vrstice zarobiti, / jih izostriti, obtrgati.« Zbirke ponuja veliko možnosti za poglobljeno razmišljanje o vsakem delčku. Ničesar ni dobro prezreti, saj ima vse lahko svoj smisel.

Najboljši kolesarji sveta so se pomerili na eni od največjih enodnevnih dirk v letu. Na skoraj 300 kilometrov dolgi dirki med Milanom in San Remom je Tadej Pogačar osvojil tretje mesto. V dopoldanskih športnih minutah več tudi o popoldanski tekmi rokometašic Krima, ki bodo na prvi tekmi dvoboja za uvrstitev v četrtfinale Lige prvakinj gostovale v Nemčiji, kjer se bodo pomerile z lanskimi finalistkami, rokometašicami Ludwigsburga.

Najbolj prometno letališče v Evropi, londonski Heathrow, kjer so davi zaradi izpada elektrike prekinili vse lete, je še vedno zaprto in bo predvidoma ves dan. Gasilci zatrjujejo, da je ogenj na tranformatorski postaji, ki je povzročil izpad električnega omrežja, pod nadzorom. Britanski minister za energijo Ed Miliband sporoča, da vzrok požara še ni znan. Takšnega dogodka v omrežju še ni bilo, motnja v letalskem prometu je zelo neugodna za potnike. Je pa minister zavrnil domneve, da je bil ogenj morda podtaknjen. V oddaji tudi o tem: - Makedonski zunanji minister hvaležen Sloveniji za pomoč po požaru v Kočanih - Podpisana 150-milijonska pogodba za nakup 30-ih električnih lokomotiv - Ob mednarodnem dnevu gozdov pri nas številne čistilne akcije

V tokratni oddaji ponujamo najnovejšo epizodo nogometnega podkasta Žoga je okrogla. V njem valovski športni novinarji analizirajo zadnji odigrani krog domačega prvenstva, v katerem je bilo doseženih veliko zadetkov. Mariboru je uspel preobrat po zaostanku z 2 : 1 proti Kopru, za nove tri točke se je moralo potruditi tudi evropsko Celje, ki se je med tednom uvrstilo v četrtfinale konferenčne lige. V tem bo nasprotnik Fiorentina, ki je v osmini finala izločila Panathinaikos, za katerega igra Adam Gnezda Čerin. Slovenski reprezentant je povedal, da italijansko moštvo iz Firenc ni nepremagljivo. Najbolj napeta tekma pa je bila med Bravom in Domžalami, ki se je končala z neodločenim izidom 3 : 3.

POVABILO – LIKOVNI NATEČAJ ZVERINICE Prvi program Radia Slovenija vabi vrtce, šole in posameznike k sodelovanju v likovnem natečaju ZVERINICE Prisluhnite epizodam na našem Podkastu in z malo domišljije narišite svojo zverinico. Risbice nam pošljite na elektronski naslov programzamlade@rtvslo.si ali po pošti na naslov Radio Slovenija, Program za mlade, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Od majhnih do velikanskih, od morskih do kopenskih, od tistih na tleh do tistih v zraku. Kako se prehranjujejo, kako si gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter, kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno-igrani seriji in podkastu Zverinice. Poslušajte posamezne zgodbe in prepustite otroke njihovi ustvarjalnosti in domišljiji ter jih spodbudite, naj narišejo svojega dolgonogega noja, mogočnega orangutana, velikega slona ali nadležnega komarja. Likovni natečaj poteka do petka, 25. aprila 2025. Najboljše skupine in posameznike bomo nagradili. Namen serije Zverinice je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj znanem živalskem svetu. Serija, ki nastaja v koprodukciji s francoskim radiem, tako odstira živalske pustolovščine, z njimi pa bodo najmlajši tudi z odgovori na vprašanja, zastavljena v oddaji, spoznali njim manj znana dejstva o različnih živalskih vrstah. Ob pomoči serije Zverinice se bodo otroci podali na raziskovanje sveta, ki ga vsak dan srečujejo, vendar ga v resnici ne poznajo dovolj, z likovnim natečajem pa želimo spodbuditi tudi njihovo ustvarjalnost in domišljijo. S sodelovanjem na natečaju dovolite, da so poslani izdelki objavljeni na družabnih omrežjih ali spletnih straneh RTV Slovenija. Najbolj živalske zgodbe za otroke!

Najbolj množični čarovniški procesi se v Evropi niso dogajali v t. i. »mračnem srednjem veku«, temveč v 17. in prvi polovici 18. stoletja. Katoliška cerkev je v srednjem veku, še posebno pa od pravnega dokumenta Canon Episcopi, starodavno vero v moč čarovništva razlagala kot praznoverje in je po večini preganjala »krivoverce«, 16. stoletje pa npr. s kazenskim zakonikom cesarja Karla V. čarovništvo vsebinsko navezuje na demonologijo, torej na povezavo pripadnic in pripadnikov teh praks s pojmom hudiča. In tu se začenja obdobje čarovniških procesov, ki je doseglo vrh v 17. in trajalo do srede 18. stoletja. V arhivih je ostalo precej gradiva iz tistih časov. Pozornosti je vreden opis delovanja zgodovinske osebnosti Janeza Jurija Hočevarja (v virih Ioannes Georgius Gottsheer I. U. D. – doktor teologije in prava), od. l. 1695 krvnega sodnika dežele Kranjske, ki je bil poleg tega tudi ustanovni član akademije delovnih – Academie Operosorum Labacensium – z nazivom Candidus, torej »čisti«. Poleg tega, da je bil glasbeni vodja jezuitskega gledališča v kranjskem glavnem mestu, je bil tudi član l. 1701 v takratnem mestu Lublana (nemško Laibach) ustanovljene družbe Academia Philo-Harmonicorum. Na podlagi ohranjenih virov smo tako dobili še eno zgodovinarsko delo o značilnem tovrstnem procesu v Ribnici leta 1701, namreč knjigo »Demonski ples na Kleku«, v kateri zgodovinar dr. Matevž Košir, tokratni gost v pogovoru, opisuje njegov zgodovinski okvir. Avtor je trenutno vodja Sektorja za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov v Arhivu RS v Ljubljani. FOTO: Naslovnica Naslovnica in hrbtna stran dela »Demonski ples na Kleku« VIR: Program Ars

Slovenski rokometaši so vse bliže uvrstitvi na evropsko prvenstvo 2026. Včeraj so se v Kopru drugič pomerili s Severno Makedonijo, do konca kvalifikacij jih čakata še dvoboja proti Litvi in Estoniji. Najboljši motokrosisti sveta pa so se prvič v letošnji sezoni pomerili na evropskih tleh, in sicer za veliko nagrado Kastilje - Manče v Španiji.

Slovenski rokometaši so vse bliže uvrstitvi na evropsko prvenstvo 2026. Včeraj so se v Kopru drugič pomerili s Severno Makedonijo, do konca kvalifikacij jih čakata še dvoboja proti Litvi in Estoniji. Najboljši motokrosisti sveta pa so se prvič v letošnji sezoni pomerili na evropskih tleh, in sicer za veliko nagrado Kastilje - Manče v Španiji.

V Srbiji je pred današnjim novim velikim študentskim protestom v Beogradu napeto. Pol ure pred uradnim začetkom je središče mesta povsem polno in blokirano. Oblast, ki trdi, da je cilj opozicije nasilen prevzem oblasti, je prepovedala vstop v državo več novinarjem, predvsem iz Hrvaške, pa tudi našim kolegom s POP TV-ja. Predsednik Aleksandar Vučić zagotavlja, da bodo na, kot pravi, nezakonitem shodu storili vse za varnost udeležencev. V oddaji tudi: - Svetovni voditelji na virtualnem vrhu o namestivi vojske v Ukrajini in povečanju pritiska na Rusijo. - Ob močnem deževju Krka in Reka poplavljata, nekatere ceste so pod vodo. - Anamariji Lampič tretje mesto na Pokljuki, tekma skakalk v Vikersundu zaradi vetra preložena.

Med 12. in 19. marcem se bo v Ljubljani odvila 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma – med drugimi bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet s pomočjo reklamnih spotov iz tistega časa, pa Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. Letošnjim oskarjem se v oddaji tudi sicer posvečamo. Poleg tega razmišljamo o novem mladinskem filmu Urške Djukić Kaj ti je deklica, pa o zgodovinski drami Peti september, ki tematizira incident med poletnimi olimpijskimi igrami v Münchnu leta 1972, ko so teroristi zajeli izraelske športnike.

V Trondheimu na Norveškem se končuje tekma skakalk na srednji skakalnici svetovnega prvestva v nordijskih disciplinah. Naša najboljša Nika Prevc, vodilna po prvi seriji, se bo z odskočne mize pognala čez nekaj minut. Dogajanje bomo z našim športnim poročevalcem pospremili v živo. Druge teme: - Spirit razveljavil sporni razpis; gospodarstvo poziva k čimprejšnji objavi novega - Uskladitev socialnih transferjev bo nekoliko ublažila revščino, a potrebe ostajajo velike - Zelenski ima v Washingtonu malo možnosti za želena varnostna jamstva za Ukrajino

Najboljša skakalka letošnje zime Nika Prevc je vnovič dokazala vrhunsko formo. Osvojila je peto zaporedno zmago in deseto v letošnji sezoni. Tudi biatlonski navdušenci so danes trdno stiskali pesti. Slovenke so bile na štafetni preizkušnji do zadnjega streljanja v boju za medalje, a končale so na osmem mestu. Ostali poudarki oddaje: - Združene države Kijev vse bolj stiskajo v kot, v Moskvi ne skrivajo zadovoljstva. - Vseh šest talcev, ki jih je izpustil Hamas, že na izraelskem ozemlju. - Prvi celovečerec Urške Djukić Kaj ti je deklica nagrajen na prestižnem Berlinalu.

V epizodi podcasta Money-How tokrat o o meme kovancih, ki jih je izdal Trump in tudi prihodnosti meme kovancev na sploh. Se obeta mememanija? Omenjamo regulacijo v Evropi in deregulacijo v ZDA. Kaj to pomeni za evropske ponudnike? Sprašujemo se, ali in kdaj bodo države med svoje rezerve uvrščal bitcoin ter kdaj bodo podjetja del denarja in denarnih ustreznikov preusmerile v bitcoin? Katere kriptokriminalci je Trump pomilostil? Najbolj znan je ustanovitelj spletne tržnice Slik Road Ross Ulbricht. Sprašujemo se, do kam lahko prileze bitcoin? Kakšne so napovedi? Kjer je dim ,je tudi ogenj, prevaranti so na pohodu. Zato previdno! Pred mikrofonom: - Nejc Bizjak, Bitstamp - Peter Merc, Lemur Legal

Zdravo! V tokratni epizodi se najprej z nostalgijo ozremo na različne načine shranjevanja podatkov – od disket in papirja do sodobnih trdih diskov. Kmalu pa se spomnimo, da je prav danes »najbolj depresiven ponedeljek v letu« in upamo, da ga ob poslušanju naših (rahlo zmedenih) razglabljanj o življenju, vesolju in sploh vsem preživljate vsaj malce bolj veselo. Med drugim se poigravamo z idejo, ali bi prihodnje tehnologije morda lahko omilile negativna čustva ali celo pomagale pri zdravljenju depresije. Omenimo tudi smučarske skakalnice, solze, Marvina, pajke, metamorfoze, morje in še marsikaj. Če potrebujete pomoč ali le pogovor, se obrnite na nekoga, ki mu zaupate – in ne pozabite, da tudi na najsivšem dnevu lahko najdete kanček svetlobe.

Čuden teden je za nami. Zgodilo se je veliko prelomnega, široko odmevnega, a vse kar se je v njem zgodilo bo svojo vlogo in pomen pokazalo šele v naslednjih tednih in mesecih. Najbolj odmevna je bila tokrat novica o premirju, o miru, ki naj bi po 467 dneh končno zavladal v Gazi. Ko smo nehali upati, se je torej vendarle izkazalo, da optimizem ni vedno in povsod zgolj znamenje naivnosti.

Danes pa o temah, ki niso od tega sveta. Oziroma od tega planeta. Slovenija je te dni postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije Esa. Prireditev je potekala v Vitanju, karpomeni, da je morala slovenska elita na Googlovih zemljevidih najti Vitanje in kako se do tja pride. Ob slovenski politični eliti je bila prisotna še slovenska estrada, oboji z vesoljsko tematiko. S tem, da si težko ločil, kdo na prireditvi so resnični vesoljci, in kdo se za vesoljce samo izdaja. Prireditev je potekala pod geslom ali motom »Slovenija – majhna na Zemlji, velika v vesolju«. Kar je kljub PR-ovskemu presežku v sloganu debela laž. Oziroma vsaj ne ustreza dejstvom, za katere se v profesionalnih medijih borimo. Resnica je namreč ta, da je Slovenija na planetu Zemlja majhna država, še manjša, neznatna, skoraj znotraj statistične napake mičkena pa je Slovenija v vesolju. Kar niti ni nič tragičnega, kajti celo največje države na Zemlji so v primerjavi z vesoljem neznatne. Eno je vesolje, drugo pa so slogani kreativnih direktorjev. Kakorkoli; ob Hermanu Potočniku smo Slovenci imeli še nekaj pomembnih vesoljskih pionirjev. Recimo astronavte slovenskega rodu, pa tudi raziskovalce, kot je bil Dušan Petrač in nenazadnje umetnike, kot je Dragan Živadinov. Ampak to so obrobnosti. Poskusimo si predstavljati, z močjo vesoljske domišljije, kako bomo Slovenci čim bolj tvorno pomagali pri kolonizaciji vesolja. Najprej je treba priti gor. Tehnološke rešitve so sicer znane, a so izjemno drage. Nekateri v Sloveniji predlagajo, da si že z obiskom naših gora precej blizu, druga metoda, ki je sicer nekaj bolj ortodoksna, pa predlaga hitrorastočo fižolovko, s pomočjo katere je potem mogoče splezati na luno. Še ena metoda je, da sedemo na inflacijo ali življenjske stroške ali cene nepremičnin, saj so to vse kategorije, ki letijo v nebo; težava je le v tem, da je vesolje končno, dražénje našega življenja pa kot kaže brezmejno. Kakorkoli bomo že Slovenci prišli gor, ostaja glavno vprašanje, kaj bomo tam počeli. Govorci na uradnem sprejemu v evropsko vesoljsko druščino so se strinjali, da je vlaganje v vesoljsko industrijo, ki je bila lani vredna 604 milijarde evrov in raste z 9-odstotno letno rastjo, odlična priložnost za slovensko gospodarstvo. V veliki črnini naj bi bilo polno poslovnih priložnosti. Tako s civilnimi tehnologijami, ki delajo naše življenje na Zemlji znosnejše, kot tudi z obrambnimi tehnologijami, ki delajo naše življenje na Zemlji neznosnejše. Z drugo besedo; glavna naloga evropskih pa tudi ostalih vesoljskih agencij je v kozmos izstreliti kapitalizem. Ker kot vse na Zemlji, se mora tudi vesolje najprej splačati, da postane zanimivo. Kot nam kažejo vsakodnevne vesoljske aspiracije multimilijarderjev, je vesolje, ki je bilo na začetku vesoljske tekme ideološko bojišče, danes postalo tržišče. V vesolju od začetka časa veljajo osnovni fizikalni zakoni, zadnjih nekaj let pa še zakoni trga. Torej se je Slovenija, sklepamo, priključila Esi tako pozno zaradi tega, ker pred tem v vesolju ni bilo bog ve kaj profita. Bili so stroški in prestiž, se pravi kategorije, ki si jih Slovenci ne moremo ravno privoščiti. Čim pa je mogoče v vesolju služiti, smo zraven. Kar ni naključje, saj smo – če sklepamo po našem bleščečem kripto trgu, kripto inovacijah in kripto milijonarjih – Slovenci mojstri za delati denar iz nič, oziroma v primeru vesolja v nič. Najbolj nenavadno je, da evropski vesoljski umi, ter po novem tudi slovenska vesoljska terminologija, uporabljajo izraz »vesoljski sektor«. Kot da bi bilo vesolje del neke korporacije, ki ima oddelek za »človeške vire«, računovodstvo, »skupne službe« in pa »vesoljski sektor«. Je pa ravno obratno: vesolje ima »zemeljski sektor«, ki pa je nezanimiv, zaprašen in krvav, pozabljen v zadnjem predalu vesoljskega arhiva. Če smo že uničili naš domači planet, pa obstaja velika možnost, da nam vesolja ne bo uspelo uničiti. Kvečjemu se lahko zgodi obratno. Paradoks, s katerim se kapitalisti na čelu človeštva spravljajo v vesolje, je ta isti paradoks, ki je v vesolje že na začetku civilizacije inštaliral domovanja bogov, medtem ko so pokopališča ostala na Zemlji.

Zajček Hops praznuje svoj prvi rojstni dan. Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Zadnja oddaja v letu je dobra priložnost, da se ozremo k filmskemu dogajanju v letu 2024 – kateri filmi so prejeli nekaj najpomembnejših nagrad, kateri so bili najbolj kontroverzni filmi in kateri slovenski filmi so nas navdušili? Poleg tega smo pripravili nabor filmskih priporočil za silvestrski večer – nekaj del, ki tematizirajo minevanje časa in prehod v novo leto.

Zdravo, tokrat začnemo z Martinom Strelom in njegovimi "podvigi", a se kaj kmalu posvetimo božičnem in novoletnem spektaklu, ki v vaša ušesa prihaja v izteku letošnjega leta. Letošnja zadnji dve bosta očitno res nekaj posebnega, zato ju komaj čakamo tudi mi. Glasba. Ples. Odlične gostje, tudi gostje. Vrhunski voditelji. Gostujoči komiki. Po čudnem naključju se namesto o 4. poglavju 6. knjige (o njem letos že desetič) raje pogovarjamo o najboljšem zemeljskem približku pangalaktičnemu grlorezu, Aljo pove kako je bilo in kje je bilo to čudovito srečanje s kladivom (ne opeko, ampak blizu). Govorimo tudi o zmajskem dihu, kar pa zagotovo nima nobene zveze s Keithom Richardsom. Richards ne pride v novoletno oddajo. Mogoče Ronnie Wood. Mogoče.

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

V epizodi 159 je bil moj gost Luka Jezeršek, priznani kuhar, podjetnik in že od začetka sodnik pri MasterChef Slovenija. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: MasterChef resničnostni šov Spodbujanje kulinarike v Sloveniji Kulinarika in podjetništvo Zgodba družine Jezeršek in nastanek podjetja Družinsko podjetništvo in družinska ustava MasterChef je poslovna stvar; medijska pozornost Strast do dela in posest Taggenbrunn Lastnosti mladih kuharjev in delovne navade Lukova najboljša jed in MasterChef izkušnja Najboljše kulinarične izkušnje Lukovi poslovni plani ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/