Podcasts about najbolj

Piše Anja Radaljac, bere Eva Longyka Marušič. Najboljše šele pride je romaneskni prvenec Petre Julie Ujawe, izdan pri Cankarjevi založbi, v knjižni zbirki Razmerja, ki skuša v slovenski kulturni prostor uvajati žanr, ki je doslej ostajal na založniški margini; ljubezenski roman. Če zapišemo, da je obstajal na margini, mislimo s tem zelo dobesedno; v slovenskem literarnem prostoru je namreč dolgo obstajala vzporedna »literarna scena« samozaložniških izdaj, nezaupnica slovenskim založniškim hišam (ki za ta žanr niso imele interesa). A predano bralstvo je rado posegalo po teh v samozaložbah izdanih romanih, ki so na obrobju bržkone pristali prav zaradi svoje žanrske strukture, ki je skladna s tem, kar družba povezuje z »ženskimi« interesi, to je z ljubeznijo in odnosi. Pomenljivo pri tem je, da je bila kriminalka kot žanr, ki ga temeljno določajo kriminal, policijska država in/ali druge oblike nadzora, v kulturnem prostoru, ki je seveda tudi del establishmenta, legitimirana veliko prej. Najboljše šele pride je dokaj pravoveren urbani sodobni ljubezenski roman, ki ne meša žanrov in vsebine ne podlaga s težjimi tematikami; ostaja lahkotno branje, ki je – podobno kot kriminalka, ki si prizadeva za razrešitev kriminalnega primera – osredotočeno na ključno žanrsko premiso: pripeljati junakinjo Kristino in junaka Janusa do izpolnjujoče ljubezenske zveze. Pri tem se jima na pot postavljajo različne ovire, pretežno psihološke narave in izhajajoče predvsem iz njunih individualnih notranjih dinamik. Besedilo romana ne ponuja zunanjih preprek, ki bi ljubimca ohranjala narazen, niti ne predpostavlja kakšnih ovir, ki bi bile objektivne, četudi notranje narave, kot je denimo bolezen. Psihologija likinje in lika v romanu Najboljše šele pride je sicer izrazito ploska, konflikt pa je zaradi tega toliko šibkejši. Deli besedila se spočetka dogajajo v preteklosti, kasneje preskakujejo po več dni, včasih celo tednov – ali cel mesec, leto. S tem nastaja ohlapna struktura, v kateri se zdi, da se avtorica trudi povedati samo »najbolj pomembno«, s čimer pa ne pride do dinamičnega odnosa med likinjo in likom (druge literarne osebe so zastavljene še bolj površinsko) kakršen je za ljubezenski roman ključen, ne pride do romantične napetosti med njima, ampak se roman razpoloženjsko nekako vleče skozi situacije, ki bi bile zelo preprosto rešljive že z drobcem odprte komunikacije. Redki so tudi pogovori med likinjo in likom, ki bi lahko dali romanu nekaj več specifičnosti, morda kaj značilne, individualne medosebne dinamike. Pogosto avtorica denimo opisuje, da sta se junak in junakinja sprehajala v tišini, ali pa napiše, da sta govorila po telefonu, a pogovora ne poda. Zgodba tako teče z velikimi preskoki, med katerimi ni razdelane pripovedi, junak in junakinja sta, v nasprotju z eno od zakonitosti žanra ljubezenskega romana, večinoma ločena in tako se odnos med njima ne razvije pred bralstvom – bralstvo dobi predvsem nekakšno pojasnilo, obvestilo, ko se premakne kaj večjega. Praznine, kjer naj bi se razvijal odnos med likom in likinjo, so napolnjene z relativno nezanimivim dogajanjem okoli junakinjine poklicne poti, čeprav je tudi na tem mestu smiselno zapisati, da se roman trudi slediti žanrski konvenciji, da junakinja počne nekaj, kar je v podporo ženskam (odpre avtomehanično delavnico za ženske, ki zaposluje samo ženske). Tudi v njeni precej generični družini ni nobenih resnih trenj ali česarkoli, kar bi ustvarjalo napetost; vsi se imajo radi, se podpirajo, vse je ena sama skladnost ali, bolj v slogu romana, praznovanje, saj z velikimi dogodki praznujejo vse mogoče, med drugim vsak god vsakogar v družini. Toda morda najbolj nevarna avtoričina odločitev je, da za zbližanje junakinje in junaka uporabi komo nekega drugega lika v romanu; vse skupaj izpade nerealistično, posebej pa ni v skladu z emocionalnim lokom odnosa, ki ga (ne) zgradita do tiste točke. Najboljše šele pride Petre Julie Ujawe je torej roman, ki poskuša v eni od osrednjih založb vnesti v slovenski prostor žanr sodobnega urbanega ljubezenskega romana in vidno sledi večini vodil žanra, a odpove prav na mestih, kjer jim ne sledi, in naposled ne zgradi dinamične, atmosferično močne ljubezenske zgodbe.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Najboljši paket T-2 in telefon:https://www.t-2.net/cas-je-za-vec-izberite-najboljsi-t-2-paket-telefonFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Ptice so izjemno raznovrstne živali. V Sloveniji živi malo manj kot 400 različnih. Pred kratkim je v slovenščini izšel prevod enega najbolj znanih priročnikov ljubiteljev ptic z naslovom Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Urednik te izdaje in direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije Tilen Basle je govoril o položaju ptičjih vrst pri nas in po svetu. Najbolj ogrožene so ptice kulturne krajine, predvsem zaradi krčenja njihovih habitatov. Število ptic po svetu se zmanjšuje, nekatere vrste pa se podnebnim in drugim spremembam uspešno prilagajajo.

Vstopili smo v odločilni teden 112. kolesarske dirke po Franciji. Da je Slovenija kolesarska velesila, ni potrebno poudarjati, saj se uspehi kar vrstijo. Vlada je sprejela sklep o nameri, da organizatorju predlaga začetek kolesarske dirke po Franciji v Sloveniji. Če bo kandidatura uspela, bo Slovenija postala gostiteljica enega največjih in najbolj spremljanih športnih dogodkov na svetu leta 2029. Kakšni so komentarji poslušalk in poslušalcev?

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Aleksander Golja. Primož Mlačnik je kulturolog in pisatelj, zaposlen kot docent na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Poleg številnih znanstvenih člankov je avtor znanstvene monografije z naslovom Poročilo o melanholiji: primer Kafka (2020), kratkoprozne zbirke Šarm (2017) in romana Otok psov (2022), za katerega je bil pred dvema letoma nominiran za nagrado kresnik, in romana Surferski dnevi. Poleg lucidnega kolaža na zeleni naslovnici nas k branju zgodbe o dogodivščinah surferske druščine privabita tudi ilustracija zemljevida večine znamenitosti iz knjige in opis glavnih junakov na začetku romana. Roman Surferski dnevi je sestavljen iz dveh delov, napisanih iz vidika dveh glavnih junakov – prvi del iz prvoosebne perspektive portugalskega surferja Homerja Fernandeza, drugi del pa iz tretjeosebnega vidika prekarnega detektiva in nekdanjega policista Caetana Assunta, ki preiskuje smrt prvega in ves čas upa, da mu bodo podaljšali enomesečno pogodbo. Čeprav lahko roman beremo kot kritiko prekarnih delovnih razmerij, v katere so ves čas vpeti skorajda vsi surferji v zgodbi, saj zaradi manka začasnih del ne morejo uravnotežiti finančne neodvisnosti in svobode, ki jo prinaša ocean z velikanskimi valovi, ga lahko beremo tudi kot kritiko bogatih in nadutih surferjev, ki izkoriščajo revne surferje za to, da na njihovih plečih doživijo pet minut slave. Surfanje je tako že na začetku romana predstavljeno kot metafora za dvig iz revščine in iniciacija v zrelo dobo materialne in čustvene neodvisnosti. Mali Fernandez, ki ga oče njegovega najboljšega prijatelja skupaj s Fernandezovo mamo deložira iz skromne hiške v bližini obale, saj v nekem trenutku ne zmoreta plačevati vedno višje najemnine, izreče presunljivo misel, v kateri strne surfersko filozofijo: “Surfanje je postalo fantazija o dvigu iz revščine. Zaživeti neki drug lajf … Ampak nisem znal ali hotel zaživeti drugega lajfa. Znal sem samo surfati, ničesar drugega si nisem želel. Ničesar, absolutno ničesar. To je postalo problem. Večkrat. Videl sem skozi slike in strategije, s katerimi nas je družba reveže želela prisiliti, da sodelujemo. Že zgodaj sem zasovražil pozerje. Tudi pozerje, ki so dobro surfali. Malo teže, a brez resnih problemov celo šminkerje, ki so imeli dobro srce, a so v mladosti nasedli istim surferskim revijam kot jaz. Ameriška Surfer, portugalske Surf Portugal, Onfire, Splash – brez teh revij ne bi bil enak, ampak v njih sem prebral toliko pozerskih intervjujev s portugalskimi wannabeji, ki so surfanje popularizirali, a tudi pokvarili. Najprej so bili potepuhi in uporniki, nato so hoteli postati sponzorirani športniki.” Nekaj, kar na začetku deluje kot uporniška in romantična surferska subkultura, se tako v očeh bralca postopoma razkriva kot nepravičen kastni sistem, na dnu katerega so utrjeni, a zaradi nenehne menjave del tudi utrujeni in podplačani deskarji, ki čakajo na orjaški val svojega življenja, na vrhu pa je kasta bogatih deskarjev, ki se izživlja nad siromašnimi in jim ponuja različne življenje ogrožajoče projekte. Mlačnik v prvem delu lepo opisuje družbeno diskrepanco med različnimi “kastami”, utrjevanje socialnih statusov in surferskih simbolov ter prvinsko hrepenenje po preseganju vsega zemeljskega v neskončnem čakanju na val, ki bo odtehtal vse muke. Mali Fernandez ima tako že od vsega začetka smolo, saj ga obkrožajo ljubosumni in povzpetniški prijatelji, ki ga za nameček vodijo v svet alkohola, droge in nasilja. Čeprav iz policijskega, toksikološkega in obdukcijskega poročila, ki vznikne proti koncu romana, ne izvemo več kot to, da verjetno ni šlo za samomor ali nesrečen splet okoliščin, temveč za umor, nas pisatelj po drugi strani drži v šahu tudi z osebnima zgodbama detektiva Caetana in forenzične kriminologinje Glorie Esteves, ki imata hudičevo dober razlog, da ne zaključita prehitro z domnevami, saj potemtakem ne bi dobila podaljšane delovne pogodbe pa tudi nadaljnjih priložnosti za medsebojno flirtanje ne. V prvem delu romana Mlačnik zelo duhovito in spontano razvija psihološke like, v drugem delu pa mu povzročata težave preskok med preteklostjo in sedanjostjo ter kronološki način podajanja informacij, kjer se vse vrti okrog detektiva in njegovih osebnih strahov in ambicij. Čeprav na koncu romana izvemo, kdo je ubil malega Fernandeza, občutek nedokončanosti in opeharjenosti nekako obvisi v zraku, saj med branjem ne dobimo manjkajočega koščka v mozaiku dogodkov zadnjo noč pred umorom. Morda bi dramaturški manko pisatelj lahko nadoknadil, če bi v prvi del romana uvrstil še eno poglavje, ki bi razodelo dogajanje v zadnjih urah pred smrtjo glavnega junaka in razkrilo stopnjujočo se napetost med njim in morilcem. Tako pa se nam zdi smrt mladega Fernandeza, ki je tik pred tem, da ujame val svojega življenja, vsaj dvojno krivična – tako iz vidika zastopanja surferske etike kot iz vidika čakanja na zadoščenje. Na zadoščenje zaradi krivične deložacije, metanja polen pod noge s strani ostalih surferjev in potrjevanja kvalitetne in suverene drže v oceanu plenilcev. Odlika romana Surferski dnevi je torej v tem, da nam Primož Mlačnik pokaže, kako je meja med plenilcem in plenom, žrtvijo in morilcem, trenutkom in neskončnostjo med surferji zabrisana in kako na koncu dneva ostane le boj za golo preživetje: “Vsi smo surferski detektivi. Raziskujemo ocean, preiskujemo obzorje, razlikujemo med dobrimi in slabimi valovi ter odrejamo pravico. V naših očeh je največji zločin neposurfan val. Naša naloga je, da ga najdemo. Napadamo kot morski psi, v drsenju uživamo kot delfini. Iščemo največjo hitrost, nesmrten trenutek negibnosti in ustavljenega časa. Ko se znajdemo sredi sikajočega pršenja, vsak vesel ali žalosten življenjski dogodek presojamo skladno s tem veličastnim trenutkom. Najbolj nasilni valovi postanejo nam naklonjena nesebična dobrota oceana, medtem ko se kopensko življenje spremeni v niz zločinskih incidentov.”

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Najboljši paket T-2 in telefon:https://www.t-2.net/cas-je-za-vec-izberite-najboljsi-t-2-paket-telefonFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

V Franciji je skupno več kot 1200 muzejev z zelo različnimi področji interesa. Najbolj znan in verjetno tudi eden najbolj obiskanih muzejev na svetu je pariški Louvre, ki hrani več kot 35.000 umetnin, tudi da Vincijevo Mono Liso in Miloško Venero.A v Franciji lahko najdemo tudi druge zanimive ali pa nenavadne muzeje, na primer posvečene kajenju, sivki, parfumom, veliko je tudi takih, ki so posvečeni zgodovini medicine. Prav tej temi hkrati pa tudi pisatelju Gustavu Flaubertu je posvečen muzej v Rouenu, in to ne brez razloga. Gre namreč za rojstno hišo pisatelja, ki je bila del bolnišnice, v kateri je kot glavni kirurg služboval Achille-Cléophas Flaubert, oče slavnega pisatelja. Pred hišo je še vedno vrt z amfiteatrom, skoraj popolnoma enak, kot je bil v času, ko je v njem oče pred študenti opravljal avtopsije in ko se je na vrtu igral mali Gustave. "Kot otrok je Gustave Flaubert skupaj s sestro pogosto opazoval očeta pri opravljanju avtopsij. Pozneje je večkrat dejal, da se spomni, kako je vedno, ko je videl muhe na truplih, pomislil, aha, to so iste muhe, ki jih bomo pozneje našli v kuhinji in jedilnici. Ko je odrasel, pa je rekel, da kadarkoli vidi lepo žensko, si ne more pomagati, da ne bi pomislil, kako bi bila videti mrtva." Sogovornica:  Lisa Concato, turistična vodnica po Rouenu 

Najboljša pot k sreči obeh je velika nesebičnost obeh; nikoli ne bodita jezna oba hkrati; nikoli ne kričita drug drugemu, razen če gori hiša; ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zakisljevanje oceanov je preseglo kritično planetarno mejo. To pomeni, da so oceani najmanj za 20 odstotkov bolj kisli kot v predindustrijski dobi, še mnogo slabše pa je stanje na Arktiki in okoli Antarktike. To tudi pomeni, da smo prekoračili že sedmo od devetih planetarnih kritičnih mej, znotraj katerih lahko Zemlja zagotavlja varne pogoje za življenje, kakršnega poznamo.Najbolj so ogroženi koralni grebeni, ki jih že tako ali tako uničujejo pretoplo morje in vročinski valovi. Zaradi bolj kisle vode zdaj tudi korale vse težje gradijo svoja ogrodja, ta postajajo bolj krhka in ranljiva. Toda najmočnejše je zakisljevanje v hladnejših predelih oceanov. Prekisla voda uničuje ličinke ostrig in rakovic ter načenja lupine in s tem odpornost pomembnega dela zooplanktona. S tem se maje pomemben člen v prehranjevalni verigi, od katerega so odvisne številne vrste. »V zadnjih 300 milijonih letih ni bilo tako hitrih sprememb pogojev za življenje, kot se odvijajo danes,« pravi oceanska biologinja dr. Nina Bednaršek, raziskovalka na Institutu Jožef Stefan in na Oregonski državni univerzi, ena od avtoric raziskave, ki je pokazala, kako močno je že zakisljevanje in kako občutno so se zato spremenili pogoji za življenje. Soavtor raziskave dr. Richard Feely z Laboratorija za pacifiško morsko okolje v Seattlu pri ameriški Agenciji za oceane in atmosfero NOAA, ki že petdeset let raziskuje zakisljevanje in kemijo oceanov, pa opozarja, da bi se lahko do konca stoletja kislost povečala od 30 pa vse do 150 odstotkov, odvisno pač od količine CO₂, ki ga bomo še spustili v ozračje.

Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da so v Sloveniji največ knjig prebrali mladi in starejši odrasli, v starostni skupini med 45 in 64 let pa jih je bralo le 42 odstotkov. Vendar pa je branje pomembna veščina, ki jo moramo razvijati vse življenje. O tem, katere knjige so najbolj brane in katere priporočajo knjigarnarji in bibliotekarji, je poizvedela Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.

Poslanci so opravili razpravo o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki sledi volji volivcev, saj so ti na posvetovalnem referendumu izrazili željo, da se ta pravica zakonsko uredi. Razprava je bila zaznamovana z izražanjem verskih prepričanj in filozofskih stališč, pri čemer koalicija trdi, da zakon uzakonja dostojno smrt, pri čemer poudarjajo, da evtanazija ni več del zakona, opozicija pa, da legalizira usmrtitev. Najbolj burno razpravo je v državnem zboru sicer sprožil amandma k 19. členu zakona, ki so ga vložili v NSI. V oddaji tudi o tem: - Medtem ko izraelska vojska pustoši po Gazi, mirovna pogajanja v Katarju doslej niso prinesla preboja - Washington naj bi uslišal prošnje Kijeva po dodatnih dobavah orožja - V Vitanju si po petkovem neurju želijo državne pomoči pri odpravljanju škode

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Najboljši paket T-2 in telefon:https://www.t-2.net/cas-je-za-vec-izberite-najboljsi-t-2-paket-telefonFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Potem ko je Bernarda Petelinšek prestala preizkus z Drakulo, prevodom črno-belega filma iz leta 1931 po tonskem zapisu, je bila pred več kot tridesetimi leti sprejeta med podnaslovne prevajalke na TV Slovenija. Prevedla je več kot tisoč celovečernih igranih filmov in dokumentarcev. Najbolj pa se je uveljavila s prevodi kultnih ameriških in britanskih pravniških serij ter detektivk. Pri njihovem prevajanju se je povezala s poklicnimi forenziki, njene prevajalske rešitve so se uveljavile v slovenskem pravosodju, iz vsega pa je na koncu ustvarila še Forenzični terminološki slovar. Bernardi Petelinšek je za njen prispevek v več kot tridesetletnem delu Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo.

Letošnji junij bo najbolj ekstremen šesti mesec leta v zgodovini meritev. Po podatkih Agencije za okolje bo mesec, ki se danes končuje, najtoplejši, najbolj suh in najbolj sončen po letu 1950, ko so začeli meritve po vsej državi. Obenem smo priče enemu najbolj zgodnjih in najdaljših vročinskih valov - predvidoma bo trajal do petka, skupno 12 dni. Vročinski val je zajel tudi velik del južne Evrope, kjer ponekod divjajo še gozdni požari. Drugi poudarki: - V Zvezi svobodnih sindikatov podpirajo zakon o dolgotrajni oskrbi. - Medletna inflacija ta mesec znova nad dvema odstotkoma. - Izrael krepi napade na Gazo, od jutra ubitih 13 ljudi med čakanjem na pomoč.

Slovenska odbojkarska reprezentanca končuje nastope na turnirju lige narodov v Bolgariji. V Burgasu se bodo odbojkarji v zadnjem krogu drugega letošnjega turnirja pomerili še z Japonci, ki so bili doslej trn v peti naše reprezentance. Na atletskem stadionu Poljane v Mariboru pa bo danes padel zastor nad ekipnim evropskim prvenstvom v atletiki druge skupine. Najboljše tri reprezentance bodo ob koncu tekmovalnega dne napredovale v najvišji razred evropske atletike.

Predstavljamo vam Gajo Riga, finalistko Elle Talentov v kategoriji frizer.Gaja verjame, da je ključ do uspeha poslušanje. Te dragocene lekcije se je naučila pri svojem delu.Celoten intervju si lahko preberete tukaj.⁠⁠Gostja: Gaja Rigahttps://www.instagram.com/hair.gaja/Voditeljica: Petra Windschnurer⁠https://www.instagram.com/windschnurer/⁠Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:⁠⁠YOUTUBE⁠⁠  / ⁠⁠FACEBOOK⁠⁠ / ⁠⁠INSTAGRAM⁠⁠ / ⁠⁠TIKTOK⁠⁠ / ⁠⁠ELLE.SI

S kvalifikacijami na balvanih se je začela tekma svetovnega pokala v športnem plezanju. Prvič v sezoni med svetovno elito nastopa tudi dvakratna olimpijska prvakinja Janja Garnbret. V oddaji ponudimo tudi del najnovejše epizode kolesarskega podkasta Tour 202, v kateri so bili gosti starši prvega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja, ki bo na dirki po Franciji vnovič v vlogi osrednjega favorita za zmago.

S kvalifikacijami na balvanih se je začela tekma svetovnega pokala v športnem plezanju. Prvič v sezoni med svetovno elito nastopa tudi dvakratna olimpijska prvakinja Janja Garnbret. V oddaji ponudimo tudi del najnovejše epizode kolesarskega podkasta Tour 202, v kateri so bili gosti starši prvega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja, ki bo na dirki po Franciji vnovič v vlogi osrednjega favorita za zmago.

V poletnem času se marsikdo odloča za prenovo strehe in zamenjavo strešnikov. Zaradi nestrokovnega svetovanja si lahko naročnik nakoplje nepotrebne stroške. Kako torej poteka prenova ostrešja in kako izboljšati toplotno izolacijo? Katere strešnike izbrati, da bo streha kljubovala različnim vremenskim razmeram? O vsem tem v Svetovalnem servisu, ko na vprašanja odgovarja krovec Igor Zbičajnik.

Medtem ko je do konca šolskega leta še en teden, so se počitnice že začele za devetošolce, ki so minuli teden končali svoje šolanje v osnovni šoli. Za nekaj devetošolcev iz Radovljice pa je bilo to šolsko leto še nekoliko bolj posebno tudi zato, ker so sodelovali v projektu radijskih novinarskih delavnic v oddaji HUDO, zmagali s svojim tekmovalnim posnetkom o svojem kraju in včeraj doživeli pravo dogodivščino. Odšli so namreč na izlet v dolino reke Kolpe, kjer jih je čakal ogled gradu Kostel in čolnarjenje po Kolpi. Kaj so doživeli in kakšne ima načrte za počitnice, smo izvedeli od Mateja Novaka.

Martina Orožen je bila naša najboljša poznavalka razvoja slovenskega jezika – svoja spoznanja in poglede na pot skozi slovenski jezik in njegovo spreminjanje je prepričljivo strnila v petih monografijah, ki bodo v zavesti Slovencev ohranjale jezikoslovne dosežke njenega dolgoletnega znanstvenoraziskovalnega dela, je zapisal prof. dr. Marko Jesenšek. Njena znanstvena bibliografija obsega več kot 500 enot. Zasl. prof. dr. Martina Orožen je v maju umrla v 94. letu starosti, danes pa sta Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravila žalno sejo. Martina Orožen je bila večkrat tudi gostja naše oddaje. Prisluhnili bomo pogovoru o Skalarjevem rokopisu, ki smo ga pred desetimi leti posneli na njenem domu.

Pet podatkov, povezanih z Valom 202, iščemo napačnega!

Človeško stopalo je sestavljeno iz 26 kosti, 33 sklepov in več kot 100 mišic. Prečni in vzdolžni lok ter oprijemljivost prstov nam omogočajo stabilno podlago za hojo, tek, skakanje. Najbolj naraven način hoje je bosonoga hoja, ki pa se je seveda ne moremo posluževati vedno in povsod. Stopala je potrebno zaščititi z obutvijo, prav neprimerna obutev pa je razlog za večino težav s stopali in mnogo poškodb tega dela našega telesa. Petkov Svetovalni servis bomo zato posvetili izbiri primerne obutve ter bosonogi obutvi. Z nami bo ortoped, mag. Andrej Prlja, dr. med. iz Splošne bolnišnice Jesenice.

Slovenska gastronomija v zadnjih letih dosega številne uspehe in naši kuharski mojstri so vse bolj znani in iskani tudi v tujini. Za to zadnjih šest let skrbi tudi Michelinov vodnik, 'rdeča biblija kulinarike', ki je pomembno prispeval k večji prepoznavnosti in obisku ter dvigu kakovosti naših restavracij. Včeraj so na Brdu pri Kranju razkrili tiste, ki so jih letos Michelinovi ocenjevalci ocenili kot najboljše. V Michelinov vodnik za leto 2025 je tako uvrščenih kar 72 restavracij, 9 več kot lani in 20 več kot leta 2020 ob vstopu Michelina v Slovenijo. 51 restavracij je letos na seznamu tistih z Michelinovim priporočilom, 12 jih je prejelo znak Bib Gourmand, ki je priznanje za odlično razmerje med kakovostjo in ceno, 9 pa zeleno zvezdico, ki poudarja zavezanost trajnostnemu delovanju in odgovorni gastronomiji. Najbolj svetle pa so seveda tako zelo zaželene Michelinove zvezdice, letos jih je prejelo 9 restavracij. Podrobnosti pa v reportaži s podelitve, ki jo je spremljala Andreja Čokl. Foto: Slovenska turistična organizacija 

Diego Reyes je Gvatemalec, ki že 8 let živi v Estoniji. Iz Gvatemale se preselil pri 24 letih najprej na Finsko, potem v Latvijo, nazadnje pa ga je pot pripeljala v Estonijo, kjer danes živi in dela. V tej baltski državi najbolj ceni varnost in umirjenost, vseeno pa pogreša dogodivščine, ki jih, kot pravi, lahko doživiš samo v Gvatemali in ostalih državah Latinske Amerike. Prepričan je, da bo ostal v Talinu vsaj na papirju, potovati pa si želi po vsej Evropi. Če pa se bo že preselil, pa bi izbral Slovenijo.Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

V Avstriji po krvavem strelskem pohodu v Gradcu začetek tridnevnega žalovanja. Varnostni strokovnjak Perne o tem, ali bi morijo lahko preprečili.Komentar Aleša Primca na nezakonito ustno obravnavo o gradbenem dovoljenju za nevarno in nezakonito garažno hišo pod ljubljansko tržnico.Trump: trgovinski dogovor med ZDA in Kitajsko, dosežen.ŠPORT: Belgijec Evenepoel dobil kronometer na dirki po Dofineji. Pogačar četrti.VREME: Jutri in v soboto sončno, s temperaturami do 30°C. Najbolj vroče bo na Primorskem, kjer bo pihala šibka burja.

Ob 10. uri je v znamenje žalovanja zastala vsa Avstrija; oglasili so se tudi zvonovi.Strokovnjak za varnost Boštjan Perne po pokolu v Avstriji: Treba je ravnati preventivno ter zaznati in ustrezno razrešiti stiske posameznikov.Ustna obravnava o garaži pod tržnico prekinjena; protest opozoril na nepravilnosti.V NSi z novelo za nižje najemnine za mlade in boljše pogoje za samostojne podjetnike. Direktor ZPIZA o pokojninski reformi - pričakovali smo, da bo treba delati 42 let, tako pa je ostalo pri številki 40.Slovenska demokratska stranka opozarja na demografsko zimo in poziva k ukrepanju.Prihaja prvi vročinski val. Najbolj vroče bo na Primorskem; Arso izdal rumeno opozorilo.ŠPORT: Naši vaterpolisti po zmagi nad Veliko Britanijo uvrščeni na evropsko prvenstvo.Slovenski nogometaši v zadnji pripravljalni tekmi premagali Bosno in Hercegovino.Vreme: Danes in jutri večinoma jasno; nocoj bo na severu in vzhodu več oblačnosti.

Piše Nada Breznik, bere Eva Longyka Marušič. V Piškotih s sporočilom Uroš Zupan ponuja svojevrsten kolaž dragocenih premislekov, spominov, subjektivnega doživljanja telesne bolečine ob neizogibnem zavedanju ranljivosti in minljivosti, pa esejev o literaturi in popularni glasbi, s katerima je organsko zraščen, saj sta sestavni deli njegovega intimnega sveta. Ob njiju je rasel, zorel, se navduševal in navdihoval. Ko v esejih navaja najljubše avtorje na področju literature in najljubše izvajalce in skladbe popularne glasbe, gre še dlje, saj pogosto izpisuje besedila pesmi, jih razčlenjuje in opozarja na ključna mesta, v glasbo pa bralca uvaja tako kot to besedni ustvarjalec zna, in sicer z izvrstnimi poetičnimi, subtilnimi opisi, ki se dotikajo posameznih instrumentalnih delov, vokalnih izvedb, različnih nivojev in plasti glasbe, vse tako privlačno, da si bralec zaželi te skladbe še sam ponovno ali na novo zavrteti in se vanje potopiti z novim uvidom, z novo, čeprav izposojeno izkušnjo. Pesnikov izbor literatov ne preseneča, a Zupan ga osvetljuje z izborom posameznih pesmi, kolikor jih obseg njegovega dela dopušča. Njegova najljubša pesnica je Nobelova nagrajenka Wisława Szymborska, najljubši pesnik je Czesłav Miłosz, najljubši nemški pesnik pa Gotfried Benn. Ne izogne se niti ameriški pesnici, Nobelovi nagrajenki novejšega datuma Louisi Glück. Dolgo, navaja avtor, je bil njegov najljubši roman, kultno delo Aleksandrijski kvartet Lawrenca Durrela. Pesnik ima gotovo na zalogi še mnogo imen in mnogo kriterijev po katerih izbira, a že navedeni avtorji so jagodni izbor iz svetovne literature. Zanimivo in resnično je njegovo razmišljanje o branju poezije, o uvidu vanjo. Niso vse pesmi vedno odprte našemu razumevanju, kar ne govori o kvaliteti pesmi. Pesem mora imeti svoj čas in bralec svoj trenutek, da jo sprejme, prepozna v njej sebe in svoje izkušnje, ali nove, neznane izkušnje, jo ponotranji in posvoji. Popularna glasba je v času socializma prihajala k nam z zamikom, po različnih kanalih, vendar so jo ljubitelji in med njimi je bil tudi avtor Piškotov s sporočilom, cenili toliko bolj, kolikor težje so do nje prišli. Mnoge skladbe so bile povezane z avtorjevim razpoloženjem in čustvi, z določenim obdobjem ali dogodkom in tako so ostali zapisani v spominu in tako jih ob poslušanju vedno znova izvabljajo. Zupan je kot samouk na tem področju prebiral vse, kar je bilo o popularni glasbi napisanega, ustvarjal je lastne zbirke in v pričujoči knjigi ponudil tudi sezname svojih najljubših plošč devetdesetih, osemdesetih in sedemdesetih let, zadnji dve veljata za zlato dobo, klasiko tedaj še ne priznane glasbe. Zupan tako v Piškotih s sporočilom ponuja malo enciklopedijo popularne glasbe in glede na vse v knjigi napisano, mu gre, poznavalcu, res zaupati. Najbolj oseben in iskren del te zbirke je zajet v zapisih o bolečem soočenju s telesnimi omejitvami zaradi obrab, ki nas doletijo v času, ko se telo začne starati. Na pragu šestdesetih, pogosto v bolečinah, ki filtrirajo njegova občutja, ki reducirajo njegove aktivnosti na osnovno, na hojo, ugotavlja, da je tudi s hojo pretiraval, v želji, da se priklene na zemljo in tako podaljša svoj vek na njej. Da podaljša bivanje ob svojih bližnjih, kajti misel, da jih ne bo več videl, je neznosna. Vračanje v otroštvo je značilno za to obdobje, vračanje k preprostim deškim igram, v rodne Trbovlje, v čas, ko je bilo vse skromno in sivo, ko je le domišljija barvala vsakdanjost in jo delala vznemirljivo. A čas se je neusmiljeno vrtel, komaj izmišljene igre so zastarevale, menjavali so se vzorniki, menjavale so se vrednote, preizkusiti je bilo treba razne omame, potovati in od blizu doživeti čarobnost oddaljenih in opevanih pokrajin in tujih mest. O vsem tem piše avtor in med prozne tekste dodaja ne samo pesmi priznanih avtorjev, temveč tudi svoje lastne pesmi. Zanimiv, širen svet nam ponuja v Piškotih s sporočilom, zanimiva doživetja, preplet proze in poezije, pisan z neko novo, za Uroša Zupana neznačilno ponižnostjo in tiho melanholijo.

V nedeljski kmetijski oddaji smo med drugim objavili razmislek o prihodnosti slovenskega kmetijstva, ki ga je pripravil dr. Matjaž Turinek, ki skupaj z ženo in družino kmetuje na Ekološki in biodinamični Kmetiji Zlate misli iz Jareninskega dola. Ta je kot težavo posebej izpostavil nepredvidljivost in spreminjanje pravil igre, hkrati pa je slikovito opozoril na paradoks pogleda družbe na kmetijstvo…

Dela politične teoretičarke in nemške filozofinje judovskega rodu Hannah Arendt (1906–1975) so ključna referenčna točka za razmišljanja o politiki, družbi, moči, oblasti, demokraciji, totalitarizmu idr. Najbolj razvpiti njeni deli pa tudi petdeset let po njeni smrti ostajata Eichmann v Jeruzalemu (1963, slovenski prevod 2007, ponatis 2025), v katerem razgrne, kako običajni ljudje postanejo akterji v totalitarnih sistemih, in Izvori totalitarizma (1951, slovenski prevod 2003), v katerem totalitarizem definira kot proticivilizacijski politični pojav in opozori na pomen aktivnega državljanskega angažmaja. Več o življenju in delu Hannah Arendt pa z gostom. Sodeluje doc. dr. Gorazd Kovačič z Oddelka za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete, odličen poznavalec njene misli. Foto: Wikipedija

Najboljše slaščice pripravlja veverica Čopka. Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Ptice so izjemno raznolike živali. V Sloveniji jih živi malo manj kot 400 vrst. Pred kratkim je v slovenščini izšel prevod enega od najbolj znanih priročnikov ljubiteljev ptic z naslovom »Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja«. Urednik te izdaje in direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije Tilen Basle je spregovoril o stanju ptičjih vrst pri nas in po svetu. Najbolj ogrožene so ptice kulturne krajine, predvsem zaradi krčenja njihovih habitatov. Število ptic po svetu se zmanjšuje, nekatere vrste pa se na podnebne in druge spremembe uspešno prilagajajo.

Zadnji tekmovalni teden kolesarske dirke po Italiji prinaša peklenski spored etap. Najboljši v skupni razvrstitvi so se drugi dan zapored pomerili v Dolomitih. Današnja 17. etapa se je po 155 kilometrih končala v slovitem smučarskem središču v Bormiu. Brez Primoža Rogliča, čigar včerajšnji odstop še vedno odmeva v slovenski športni javnosti. Ob kolesarstvu minute namenjamo še evropskim klubskim tekmovanjem v nogometu. V finalu konferenčne lige se bosta nocoj na stadionu v Vroclavu pomerila Betis in Chelsea.

Mir v Ukrajini je dlje, kot se zdi. Carigrajski pogovori niso prinesli pričakovanega, Rusija je včeraj najbolj silovito doslej napadla Ukrajino. Bruselj meni, da je treba okrepiti pritisk na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: Več sredstev Evropske unije za konkurenčnost in varnost, morda tudi na račun kmetijstva in kohezije. Analiki opozarjajo, da bo vlada v povečanje obrambnih izdatkov težko vključila projekte za dvojno rabo. Bo Primož Roglič nadaljeval Giro? Odločitev je v rokah zdravniške ekipe.

Piše Anja Radaljac, bere Sanja Rozman. Obronki, pesniški prvenec Nike Gradišek, je ob upoštevanju trenutnega položaja poezije v slovenskem literarnem prostoru kontekstualno mogoče razumeti tudi kot pesniško pojasnilo, zakaj se poezija, občedružbeno, morda zdi enostavno odveč. Zbirka se namreč zaključuje z verzoma: »Tu ni prostora za pesmi, ker je naju dovolj«. Brati bi ju bilo mogoče tudi prispodobično, kot izpolnitev, ki nastopi po koncu samskosti, v zaljubljenosti, a struktura zbirke vendarle napotuje tudi na to, da ju beremo kot svojevrsten literarni – in politični – ključ, ki razkriva nekaj bistvenega o idejni ravni Obronkov. Za precej pesmi v zbirki se zdi, da površinsko uspešno razumejo medij poezije; napisane so pretežno v sodobnem jeziku, ne posegajo po eksplicitno izžetih podobah, večinoma imajo soliden potek in so obrtniško dokaj izdelane, vendar inovativnost v njih bolj ali manj umanjka. Toda če pesmi pogledamo bolj plastično – če jih beremo onkraj podob in osnovne rabe jezika – se zdi, da so pisane obrazčasto. Ob pregledu medbesedilnih referenc – poleg obvezne Sylvie Plath še Ivan Minatti in Tone Pavček –, daje poezija te zbirke vtis, da se poraja iz precej omejenega branja sodobne slovenske poezije; v njej se namreč na specifičen način srečujejo trendi sočasne revialno in spletno objavljene poezije ter zelo zamejene knjižne produkcije iz prejšnjega stoletja. Obronki večinoma segajo na površinsko raven utrinkov vsakodnevnosti, kar je še en pristop v poeziji, ki deluje vse bolj utrujeno; v svojih najbolj prepričljivih izrazih ta pristop obče ponuja visceralne, subjektivne uvide v bivanjske izkušnje pesniških glasov, v svoji najbolj razvodeneli obliki pa ne zmore vzdržati polnosti bivanjskega izkustva, ki ob nizanju podob terja vsaj še emocionalno, intimno in refleksijsko raven besedila. Tega večina pesmi v Obronkih ne zmore ponuditi. Poetska subjektivna izkušnja se ne izriše na kompleksen način, dokaj malo pesmi namreč zajame vse ravni besedila, ki bi bile za to potrebne. Prvi del zbirke tako popisuje rahlo rutinsko, a pretežno prijetno študentsko izkušnjo, ki mestoma opozarja na posamične stiske – npr. osamljenost, identitetno praznino – a emocionalno ne zgradi jasne podobe o notranjem svetu pesniških oseb. Bolj problematično je, da si pesmi na idejno-politični ravni za zapolnitev mankov, ki se na tej ravni sicer kažejo skozi večji del zbirke, ponekod sposojajo iz občega nabora perečih družbenih problematik, pri čemer pride do površinskih in problematičnih načinov upovedovanja določenih tematik. Takšen primer je na primer vzporejanje prostorskih stisk študentske pesniške populacije, »drogerašev« in brezdomcev – tako z vidika materialnih prostorov kot z vidika družbenih prostorov. V Obronkih ta vzporednica ni napravljena na politično odgovoren način, ki bi etiško odgovorno in idejno inovativno ter s težo, ki temu pritiče, prepoznaval eksistencialne stiske marginaliziranih skupin odvisniške in brezdomne populacije. Podobno suvereno, a površinsko Obronki segajo tudi po nekaterih ustaljenih ideologijah, kot je na primer specizem, in ne kažejo razumevanja za problematiko političnega položaja nečloveških bitij v sodobnih družbah; živali so, z izjemo krastač, ki jih v eni od pesmi nihče ni odnesel s ceste, razumljene kot metafore, kot prispodobe za pojme ali stanja v človekovi psihi ali medosebni človeški dinamiki; take postopke je seveda mogoče najti v stoletjih pesniške tradicije, na vsak način tudi pri Pavčku in Minattiju, kakšna sodobnejša perspektiva te tematike pa v Obronkih ni zaznana; v zbirki ni upoštevan niti velik premik, ki ga je v slovensko literarno poezijo tozadevno vnesel Jure Detela s svojim življenjskim projektom. Podobno je z razumevanjem medosebnih odnosov, ki imajo – zlasti z vidika zaključka zbirke – poudarjeno problematično noto, ki kaže na globljo patriarhalno strukturo v podtalju knjige. Pesmi sledijo opisanemu vzorcu beleženja vsakodnevnosti skozi pretežno površinsko prizmo, dokler v zbirko ne vstopita neimenovani on in tema ljubezni. Tukaj Obronki pridobijo nekaj emocionalne napetosti, a se slabše izogibajo zdrsom v ustaljene podobe; inovativnost tukaj še bolj umanjka. Najbolj problematičen je v tem kontekstu jedrni uvid zbirke: poezija je mašilo, orodje za spopadanje s trenutki osamljenosti, manka človekove bližine, pogosto pa kar za preganjanje dolgčasa; prostora za pesmi ni več, ko je dovolj njiju. Če pesmi prej mestoma nakazujejo praznost identitete pesniške osebe, pa vidimo, da do zapolnitve te praznine ne more priti prek umetnosti ali individuacije, temveč z zaljubljenostjo in zlitjem z drugim. Ni dovolj pesniška subjektka sama, temveč onadva, kar je precej konservativna poanta (ženska pravzaprav jedrno potrebuje moškega) in potem postanejo vse njene vsebine in umetniška prizadevanja nevredni beleženja. Zbirka Nike Gradišek Obronki naposled napotuje na vprašanje o prostoru, ki za poezijo (ne) obstaja; s čim in kako ta zamejeni prostor zapolnjujemo?

Človekoljubna pomoč, ki jo je Izrael odobril pripeljati v Gazo, je le kaplja v morje, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Judovska država po njegovih besedah še vedno zadržuje večino pomoči. Kot je povedal, prebivalci enklave preživljajo morda najbolj okrutno fazo vojne. Izrael je skoraj 80 dni blokiral dostavo nujnih potrebščin, celotnemu prebivalstvu pa grozi lakota. Dodal je, da družine stradajo, svet pa to gleda v živo. V oddaji tudi o tem: - Kolesarska dirka po Italiji prihaja v Slovenijo. - Janezu Janši na kongresu SDS nov mandat na čelu stranke. - Ameriška vlada Evropski uniji zagrozila z dodatnimi carinami.

Ko na nekem parfumu piše, da vsebuje vrtnico, jasmin, mošus - koliko teh snovi je zares prisotnih? Kaj res vsebuje parfum, kako izbrati pravega zase, kje najdemo avtentične, unikatne vonje, kako vonj vpliva na naše počutje in ali so naravni parfumi varnejši in kakovostnejših od sintetičnih? V sredinem Svetovalnem servisu bo na vprašanja o parfumih odgovarjala certificirana aromaterapevtka in parfumerka Nina Medved. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali nas pokličite med oddajo.

Prvomajske počitnice so pri koncu. Sončno in vroče pomladno vreme je predvsem k morju zvabilo številne turiste, iz smeri Hrvaške proti Avstriji pa se zdaj vijejo dolge kolone pločevine. Najbolj obremenjena je primorska avtocesta, daljši zastoji so tudi na mejnih prehodih s Hrvaško. Ostali poudarki oddaje: - Putin prepričan o razpletu vojne v Ukrajini po ruskih željah. - Izrael pripravlja odgovor na napade jemenskih hutijevcev. - Slovenija ob dvigovanju izdatkov za obrambo želi krepiti domačo obrambno industrijo.

Romi so največja etnična manjšina v Evropi, hkrati pa tudi ena najbolj marginaliziranih skupin prebivalstva. Zveza Romov Slovenije na svetovni dan Romov opozarja, da je položaj Romov pri nas v primerjavi z drugimi državami v EU relativno dober, vendar pa naraščata sovražni govor in anticiganizem v družbi. O izzivih romske skupnosti pri nas v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije; Darko Rudaš, predsednik Forumaromskih svetnikov; Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Ana Komac, v. d. direktorice urada za narodnosti; mag. Gregor Macedoni, župan Novega mesta in predsednik Skupnosti občin Slovenije.

Ta epizoda je nastala iz praznine.Tiste vrste praznine, ko si rečeš, da nimaš nič pametnega za povedati – a ravno takrat se v mislih skriva nešteto zanimivih stvari. Tistih, ki odprejo prostor za opazovanje, počasnost in drugačno ustvarjanje.Če ti je tak ritem misli blizu, te povabim, da se mi pridružiš na Substacku Radovednice.Če se naročiš na Radovednice, boš vsako nedeljo prejela nove zapise neposredno v svoj e-nabiralnik. Lahko izbereš brezplačni ali plačljivi dostop – s katerim podpreš moje delo in ustvarjanje. Trenutno so vse vsebine odprte za vse.

Ker se je svet tako veličastno razletel, nekoč združeni danes ugotavljamo, da se je najbolje zanesti kar sam nase. V našem primeru to pomeni, da se Slovenci zanesemo na Slovence in v manjši meri, da se Slovenci zanesemo na Slovenijo. Bodimo konkretni. Če hočemo biti siti in neodvisni od uvožene hrane, se je dobro oskrbeti sam. Temu pravimo samooskrba. Če hočemo biti zaščiteni, se je dobro zaščititi sam. Temu pravimo samozaščita. Če hočemo biti varni, ne smemo računati na Nato in Trumpa, temveč se moramo pripraviti, da se bomo branili sami. Temu pravimo samoobramba. In na koncu. Če hočemo biti v Sloveniji zadovoljni, se moramo zadovoljiti sami. Temu pravimo samozadovoljevanje. Govorimo torej o povečanju izdatkov za obrambo. Debata je vroča in vsi analitiki se strinjajo, da bo v prihajajoči predvolilni kampanji še bolj vroča. Vendar poglejmo na orožje in oboroževanje tudi z druge strani … Najbolj nas skrbi in večina prepirov se vrti okoli tega, da bomo do leta 2030 ali celo prej žrtvovali dva odstotka BDP za obrambo. Ampak hec je v tem, da se stroški za obrambo povečujejo že ves čas. Od lani na letos s približno 1,3 odstotka na 1,5 odstotka, naslednje leto pa še za desetinko odstotka več. Se pravi, da medtem ko se prepiramo o dveh odstotkih, se jim v tišini počasi približujemo. Hočemo povedati, da se bomo leta 2029, ko bomo tiho prišli do 1,97 odstotka BDP-ja, namenjenega za obrambo, glasno prepirali, kako bo, ko bomo na dveh odstotkih. Kot da bi se vsa država prepirala o neobstoječih gradovih v oblakih, nihče pa ne bi opazil marmornih stopnic, ki jih gradimo do tja. Ampak do zdaj smo se že naučili, da pri oboroževanju in žrtvovanju BDP-ja zanj ne gre za resnične varnostne potrebe nekega naroda, temveč gre za investicijski cikel, ki je potreben, da kapitalistična utvara, podmazana z javnim denarjem, teče naprej. Lep primer sta nemška avtomobilska industrija, ki je v krizi, in nemška orožarska industrija, ki cveti. Se pravi, ko delavec, ki sestavlja golfe, zaradi krize na avtomobilskem trgu izgubi službo, se naslednji dan zaposli v Rheinmettalu, kjer sestavlja tanke, ker vojna panoga trenutno cveti. Kot medklic: vsak, ki pozna skrite ovinke učiteljice zgodovine, bi moral zašpičiti ušesa ob novici o cvetoči nemški orožarski industriji … Če bomo zvišali izdatke za obrambo, beri orožje, ne bomo nič bolj varni. Kot nas uči zgodovina vojn, v konfliktih praviloma ne zmaguje orožje, temveč ljudje, ki ga uporabljajo. Izgubljajo pa ne tisti z manj orožja, temveč tisti, ki se jim za vojno fučka … Vsaj tako nas učijo obramboslovci. In še drugi medklic … V troboju med legendarnimi katedrami rajnke FSPN, se pravi med novinarji, politologi in obramboslovci, so ti zadnji absolutni zmagovalci tranzicije. Tako po številu, kot po vplivu. Kakorkoli: obramboslovje uči, da je eno največjih zagotovil zmage v vojaškem konfliktu motiviranost vojaštva. In kot lep primer navajajo slovensko osamosvojitveno vojno, ko se je slabše opremljena in številčno inferiorna slovenska stran uspešno uprla mogočni jugoslovanski ljudski armadi. Ampak časi so se spremenili in danes se zdi, da bi se Slovenci s puško v roki sovragu uprli le še pri obrambi lokalnega Hoferja. Druga možnost pa so vsemogoči droni, ki bi na Slovenskem končno odgovorili na večno vprašanje, kaj se dogaja za sosedovim plotom. Ampak če smo začeli, pa še končamo z javkanjem o nesmiselni porabi državnega denarja … Dva odstotka BDP-ja, ki bosta šla za orožje, nista težava. Težava je 98 odstotkov BDP-ja, ki gre za vse ostalo.

V novi epizodi podkasta SOS-odmev se ukvarjamo s kolesarstvom. Analiziramo dirko Milano-Sanremo, kjer je Tadej Pogačar po številnih napadih osvojil tretje mesto, razmišljanja pa so delili Domen Novak, Andrej Hauptman in Matej Mohorič. Primož Roglič ta teden dirka po Kataloniji, prisluhnite krajšemu pogovoru pred to dirko. Poglavja: 00:00:44 Milano-Sanremo: uvod 00:12:42 Izjava Domna Novaka 00:26:38 Ocena Andreja Hauptmana 00:38:45 Izjava Mateja Mohoriča 00:45:02 Primož Roglič pred Katalonijo 00:56:40 Zanimivost 175

POVABILO – LIKOVNI NATEČAJ ZVERINICE Prvi program Radia Slovenija vabi vrtce, šole in posameznike k sodelovanju v likovnem natečaju ZVERINICE Prisluhnite epizodam na našem Podkastu in z malo domišljije narišite svojo zverinico. Risbice nam pošljite na elektronski naslov programzamlade@rtvslo.si ali po pošti na naslov Radio Slovenija, Program za mlade, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Od majhnih do velikanskih, od morskih do kopenskih, od tistih na tleh do tistih v zraku. Kako se prehranjujejo, kako si gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter, kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno-igrani seriji in podkastu Zverinice. Poslušajte posamezne zgodbe in prepustite otroke njihovi ustvarjalnosti in domišljiji ter jih spodbudite, naj narišejo svojega dolgonogega noja, mogočnega orangutana, velikega slona ali nadležnega komarja. Likovni natečaj poteka do petka, 25. aprila 2025. Najboljše skupine in posameznike bomo nagradili. Namen serije Zverinice je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj znanem živalskem svetu. Serija, ki nastaja v koprodukciji s francoskim radiem, tako odstira živalske pustolovščine, z njimi pa bodo najmlajši tudi z odgovori na vprašanja, zastavljena v oddaji, spoznali njim manj znana dejstva o različnih živalskih vrstah. Ob pomoči serije Zverinice se bodo otroci podali na raziskovanje sveta, ki ga vsak dan srečujejo, vendar ga v resnici ne poznajo dovolj, z likovnim natečajem pa želimo spodbuditi tudi njihovo ustvarjalnost in domišljijo. S sodelovanjem na natečaju dovolite, da so poslani izdelki objavljeni na družabnih omrežjih ali spletnih straneh RTV Slovenija. Najbolj živalske zgodbe za otroke!

V Srbiji je pred današnjim novim velikim študentskim protestom v Beogradu napeto. Pol ure pred uradnim začetkom je središče mesta povsem polno in blokirano. Oblast, ki trdi, da je cilj opozicije nasilen prevzem oblasti, je prepovedala vstop v državo več novinarjem, predvsem iz Hrvaške, pa tudi našim kolegom s POP TV-ja. Predsednik Aleksandar Vučić zagotavlja, da bodo na, kot pravi, nezakonitem shodu storili vse za varnost udeležencev. V oddaji tudi: - Svetovni voditelji na virtualnem vrhu o namestivi vojske v Ukrajini in povečanju pritiska na Rusijo. - Ob močnem deževju Krka in Reka poplavljata, nekatere ceste so pod vodo. - Anamariji Lampič tretje mesto na Pokljuki, tekma skakalk v Vikersundu zaradi vetra preložena.

Med 12. in 19. marcem se bo v Ljubljani odvila 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma – med drugimi bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet s pomočjo reklamnih spotov iz tistega časa, pa Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. Letošnjim oskarjem se v oddaji tudi sicer posvečamo. Poleg tega razmišljamo o novem mladinskem filmu Urške Djukić Kaj ti je deklica, pa o zgodovinski drami Peti september, ki tematizira incident med poletnimi olimpijskimi igrami v Münchnu leta 1972, ko so teroristi zajeli izraelske športnike.

V Trondheimu na Norveškem se končuje tekma skakalk na srednji skakalnici svetovnega prvestva v nordijskih disciplinah. Naša najboljša Nika Prevc, vodilna po prvi seriji, se bo z odskočne mize pognala čez nekaj minut. Dogajanje bomo z našim športnim poročevalcem pospremili v živo. Druge teme: - Spirit razveljavil sporni razpis; gospodarstvo poziva k čimprejšnji objavi novega - Uskladitev socialnih transferjev bo nekoliko ublažila revščino, a potrebe ostajajo velike - Zelenski ima v Washingtonu malo možnosti za želena varnostna jamstva za Ukrajino

Najboljša skakalka letošnje zime Nika Prevc je vnovič dokazala vrhunsko formo. Osvojila je peto zaporedno zmago in deseto v letošnji sezoni. Tudi biatlonski navdušenci so danes trdno stiskali pesti. Slovenke so bile na štafetni preizkušnji do zadnjega streljanja v boju za medalje, a končale so na osmem mestu. Ostali poudarki oddaje: - Združene države Kijev vse bolj stiskajo v kot, v Moskvi ne skrivajo zadovoljstva. - Vseh šest talcev, ki jih je izpustil Hamas, že na izraelskem ozemlju. - Prvi celovečerec Urške Djukić Kaj ti je deklica nagrajen na prestižnem Berlinalu.

Zdravo! V tokratni epizodi se najprej z nostalgijo ozremo na različne načine shranjevanja podatkov – od disket in papirja do sodobnih trdih diskov. Kmalu pa se spomnimo, da je prav danes »najbolj depresiven ponedeljek v letu« in upamo, da ga ob poslušanju naših (rahlo zmedenih) razglabljanj o življenju, vesolju in sploh vsem preživljate vsaj malce bolj veselo. Med drugim se poigravamo z idejo, ali bi prihodnje tehnologije morda lahko omilile negativna čustva ali celo pomagale pri zdravljenju depresije. Omenimo tudi smučarske skakalnice, solze, Marvina, pajke, metamorfoze, morje in še marsikaj. Če potrebujete pomoč ali le pogovor, se obrnite na nekoga, ki mu zaupate – in ne pozabite, da tudi na najsivšem dnevu lahko najdete kanček svetlobe.

Zajček Hops praznuje svoj prvi rojstni dan. Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.