Podcasts about najbolj

Ko so evropski znanstveniki konec 18. stoletja prvič videli kožuh kljunaša, so bili prepričani, da gre za potegavščino. Da je nekdo načrtno sešil dele različnih živali skupaj. A krivec za to, da kljunaši navidezno kršijo mnoga pravila živalskega kraljestva, je evolucija. Izgledajo kot raca, vidra in bober v enem, ležejo jajca, mladiči pa mleko ližejo s kože na trebuhu samice in ne sesajo, kljub temu, da kljunaši spadajo med sesalce. To pa niso njihove edine posebnosti. Še več jih v Torkovem kvizu našteje prof. dr. Boris Kryštufek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Piše Ajda Klepej, bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman. Pesniški prvenec Eve Šubic Tema se deduje po očetu se razpira kot intimističen svet, v katerem pa pesnica, v nasprotju s temačnim naslovom in naslovnico, predvsem raziskuje in preobrača temo v drugo obliko svetlobe, ki je vseprisotna. Tema ne pomeni ugasnjena luč, praznina, nič, temveč je za pesnico prostor mnogoterih odtenkov in nians, ki se izrisujejo ponekod ostreje, drugod bolj zabrisano. Skozi obsežno zbirko, ki vključuje zajetno število pesmi na nekaj več kot 150 straneh, lirska subjektinja tke osebnoizpovedno izkušnjo, zaznamovano z vlogami, ki jih ima v življenju. Njene vloge se skozi zbirko polagoma razvijajo iz zelo partikularnih in predeterminiranih v občečloveške in brezčasne. Je hči, vnukinja, študentka, ženska, ženska brez otrok, ljubimka, ljubimka brez ljubimca in bitje, polno podedovane travme in strahu pred minevanjem in predvsem polno teme, ki jo je treba na ta ali oni način na neki točki prekvasiti v nekaj drugega: »Tvoja sreča bi bila tako unikatna, / kot je tvoja žalost.« Zbirka se nam zazdi izredno intimistična ravno zaradi upesnjenih osebnoizpovednih stisk, ki pritičejo ljubezni, minevanju, odraščanju, slikam iz narave. Vendar pa že takoj na začetku začutimo, da bo zbirka veliko več kot zgolj vóden ogled bunkerja naše psihe, če parafraziram pesničine verze. V svojem izrazju in témah je veliko bolj drzna, da bi njeno poezijo mogli zreducirati na zgolj osebnoizpovedno in intimistično. Najbolj vidno radikalna dela zbirke se izrišeta v tretjem delu, naslovljenem Nesnice, in v četrtem delu z naslovom Pepe, kjer nas presenetijo in pretresejo že slike in grafike kokoši. Feministične note, ki se v zbirki nalahno izrisujejo že prej, pesnica na tem mestu radikalizira do glasnega forte. Zadnja dva dela zbirke sta določena z naslovoma, prva dva razločka pa se ponujata kar sama. Intimističnemu izpovedovanju, prepletenemu s slikami iz otroštva, družinskim krogom, ki se izkaže za disfunkcionalnega, in pesmimi, ki bi lahko nastale tudi iz gledišča otroka, sledi del, ki ga zaznamuje neizpolnjena, mestoma uničujoča romantična ljubezen, ki ravno v tej zbirki doživlja zadnje vzdihljaje. Preden se lotimo zadnjih dveh, najbolj vpadljivih delov zbirke, se moramo nujno posvetiti prvima dvema. Čeprav nista opremljena z grafikami in slikami, sled in odmev puščata bolj subtilno in zaradi tega dosti bolj domiselno. Ta vpadljivost ne potrebuje živobarvnih slik ali modernističnih postavitev verzov. Gre za tih glas, ki nastopi vmes ali na koncu pesmi, včasih v poševnem tisku, in ironično ali humorno spremlja verzno besedilo. Tukaj lirska subjektka izstopi iz svoje resničnosti in iz odmaknjenega vmesnega prostora komentira dogajanje. Gre za izolirane verze, ki včasih delujejo kot aforizmi, iztrgani so iz prostora in časa in obvisijo brez dodatnih razlag. So drobne opazke, rečeno z besednjakom Jureta Jakoba. Za ta tihi glas se zdi, kot da odzvanja sam pri sebi, sam zase, le zase. Pri bralcu povzroči miselne premore, ki delujejo izjemno nepredvidljivo in sveže: »... ko se rodimo, mislimo, da bomo živeli, ko umremo, prav tako.« Ta notranji glas je hkrati poln samozavedanja, lahko bi ga imenovali tudi poetološki, saj uvaja misli, ki se nanašajo na lastno poetiko: »Nikoli ne napišeš enako iskrene pesmi dvakrat.« Zavoljo tega glasu je možno upesniti še tako boleče trenutke, ki bi se brez napisanega, brez besed, razblinili, ne bi obstajali. »In midva nekje daleč narazen, nekje med a, b, c, in d, tako brezimenska, da v nekaj letih ne bo več mogoče zastaviti vprašanja, ki bi mu bila odgovor (ki bi naju oblikovalo v besede).« Element presenečenja, ki zaseka skozi intimistični svet lirske subjektinje, so torej Nesnice. Tematika se tukaj radikalno spremeni, poprej tiho navzoča feminizem in kritika sodobne, še vse preveč patriarhalne družbe, prevzameta vso pozornost zaradi grafične razgibanosti verzov in zelo približanih slik kokoši. Med na videz diametralno nasprotnima svetovoma pa vendarle obstaja povezava. Napetost med lirsko subjektinjo in moškimi družinskimi člani, pravzaprav celotno skupnostjo, ki je zaprta, tradicionalna, nazadnjaška, kar se tiče pogleda na spolne vloge, lahko zaznavamo že prej. Utesnjenost, sovraštvo, nemoč proti taki miselnosti izbruhnejo v obliki poosebitve kokoši z vlogo ženske. Kokoši pravzaprav nikoli niso imenovane tako, so zgolj nesnice, saj se od njih pričakuje samo valjenje jajc, »ker včasih želijo izvaliti idejo namesto otroka. / Takrat oče pravi, da so kure butaste.« Lajtmotiv nesnic je, da petelin ostaja. Kritika je precej nazorna in slikovita. Zanimivo pa je, da v zadnjem delu zbirke, naslovljenem Pepe, družinski petelin s tem imenom umre. Slovo od njega s pogrebom morda pomeni večjo in širšo osvoboditev lirske subjektinje, ki je tudi nemalokrat zreducirana na nesnico. Tema se deduje po očetu je nadvse zanimiv in perspektiven pesniški prvenec. Zagotovo gre za zbirko, ki ji ni podobna nobena druga. Ves čas ohranja modernističnost v smislu nekonvencionalnega, neuveljavljenega in novega, tudi skozi intimizem. Tako radikalno različna svetova poetike se dobro dopolnjujeta in prepletata, tako da je zbirka konceptualno zelo dobro zamišljena. V nekaterih intimističnih pesmih, kjer jih že omenjeni pesniški glas ne postavi v perspektivo in se do njih ne opredeli, izgubijo težo, ki jo zbirka sicer ima. Rešitev vidim v manj obsežni zbirki, kjer bi vse pesmi služile svojemu namenu in konceptu in kjer bi bila odločitev za umestitev vsake pesmi zavestna, celoten izdelek pa bi deloval bolj izčiščeno. Kljub temu pa se po branju počutimo malo manj v tèmi, ali pa v njej vsaj nismo sami.

Do leta 2018 smo bili priča močni sekularizaciji med mladimi v Sloveniji, na kar sledi religijski obrat. Priča smo rasti religioznosti med mladimi in to med mladimi moškimi med 16. in 29 letom starosti. Zakaj se fantje obračajo religiji, medtem ko se dekleta še naprej sekularizirajo? Kaj to pomeni v praksi? Ali obiskujejo fantje verske obrede pogosteje? Kako pomemben je Bog v njihovem življenju? V Sloveniji se povečuje delež nekatoliških pripadnikov, kašen trend vernosti je med njihovimi mladimi? Na ta vprašanja v oddaji Sedmi dan odgovarja sociolog prof. dr. Miran Lavrič iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ta je pred kratkim na podlagi domačih in tujih raziskav pripravil znanstveni članek o religioznosti mladih v Sloveniji.

Zdravo. Ker so časi takšni, kot so, nas odnese v desno. Zi postane naš korespondent v novi rubriki “Novice z desnice”, ugotovimo pa, da je teza, da vam bodo levičarji vzeli božič skopirana z največje desne TV mreže na svetu (Fox News), pa tudi, da je koncept božiča oz. praznovanja zimskega sončnega obrata bil znan mnogim kulturam pred krščanstvom in preden smo temu rekli božič. V zgoraj predstavljeni rubriki pregledamo, kaj desnosučni tisk obdelal te dni in se spomnimo rekla, da ni vsak desničar kreten. Vmes se spomnimo tudi legendarnega blues metal banda Torpeda Marmorate in Tita Andronika, ki ga je Jonas deklamiral na Radiu Študent pred mnogimi desetletji. Za konec ustanovimo sindikat Robota, ker bo treba nekdo zastopati pravice robotov, preden bodo postali depresivni kot Marvin. O knjigi tokrat nič.

Piše Andrej Lutman, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Zgoraj besedica, pritrdilnica da, spodaj besedica, nikalnica ne. Vmes pa črnina, črnina nekje med sajami in nočjo, kakršna je značilna za knjižno zbirko Črna skrinjica. V njej naj bi izhajale pesmi, ki pri drugih založbah iz različnih razlogov niso objavljive. Naslednji razlog za nastanek knjižne zbirke je način predstavitve knjig: Literarno društvo IA, ki ga vodi Dejan Koban, za predstavitve uporablja kar najrazličnejše pristope, kot so koncerti, plesni vložki in podobno. Najbolj pogost razlog za objavo v tej zbirki pa je, da takšne pesmi niso tržno naravnane, kar pa je nekoliko majav razlog, saj je produkcija pesniških zbirk presegla vsa pričakovanja, in trg pesniških zbirk pač ni tisti trg, ki bi zadeve reguliral. In prav pristajanje na netržnost poezije je adut Literarnega društva IA. Adut zbirke Črna skrinjica je tudi enotnost pri oblikovanju, ki je črna barva knjižnih platnic, vmesnih strani in črk, ter bledo rumenkasta barva opesnjenih strani v knjigi. Obe barvi delujeta dokaj mrliško. Povedano drugače: kaj le lahko skriva črna skrinjica oziroma kaj se le lahko pojavi med takšnima knjižnima platnicama? V primeru pesniške zbirke Iris Vinski je dualnost knjižne opreme še poudarjena z naslovom, ki je polaren: da, ne. In tu se pojavi še vprašanje vmesnosti: kaj je med da in ne? Funkcionalen odgovor bo navedek iz pesnitve z naslovom tovarna lukenj in razpok, katere tretji del se glasi: »morda bi morala postati zlobotrebec.« Izpostavljena pesnitev je ključna za doumetje zbirke da ne. Pesmi v zbirki ne sledijo ustaljeni izrazni obliki, ki naj bi bila sestavljena iz določenega števila kitic, zlogov, rim oziroma ustaljenega vzorca. Pesmi v tej zbirki so nametanke. Nametanke v smislu jezika, saj se v njej poleg knjižne slovenščine pojavljajo še druge oblike govornega izraza, kot so narečje, sleng, tujke in podobno, ter nametanke v smislu likovnega izraza, saj prehajajo v oblike tako imenovane konkretne poezije, v kateri videz pesmi oplemeniti njeno vsebino. Iris Vinski je v svojo prvenko združila usmeritve založbe oziroma literarnega društva. Je namreč tudi pevka pri skupini Tremor, ki poleg osnovnega punk-rokovskega izhodišča izvaja tudi druge zvrsti popularne glasbe. Njeno knjižno prvenko bi lahko označili z besedo hibridnost, kar v tem primeru pomeni, da je v teh pesmih vsakega po malo. Razdrobljenost v vsakršnem smislu je prednost, ki učinkovito deluje v povezavi z že omenjenimi možnostmi predstavitve pesmi, a za knjižno branje je takšen izpis pesmi moteč. Toda motnja ni slabost. Motnja je opozorilo. Motnja je tisto pojmovno polje, ki je določeno med besedicama da in ne. Verzi, ki se pnejo in padajo med vodoravnimi stihi, verzi, ki se pretirano ponavljajo, verzi, ki so razdrobljeni med rumenkasto obarvane strani, so verzi popularne kulture, ki ne prisega na enovitost izraza. Tako izpisane pesmi opozarjajo na način govorjenja, ko se hoče v kar najkrajšem času povedati kar največ. In prihaja do motenj, do nekakšnih pomenskih sklopov, ko ni prav jasen pomen, sporočilo. Ena od oznak za take pesmi bi bila tudi frfotave pesmi, kar naj ponazorita vodoravna verza iz pesnitve z naslovom organizatorka: več od glave ne morem odpreti, / pokopljite jo na pokopališču školjk. Zbirka Iris Vinski da ne se sklene s kar petimi zahvalami ženskam, ki so tehtno pripomogle, da je izraz pesmi divjost, nekonvencionalnost in predvsem obetavnost, ki pa ni ekstremni feminizem.

Piše Matej Bogataj, bere Igor Velše. Iztok Geister je od pesniških začetkov, ko je bil član konceptualistične skupine OHO, takrat s pomenljivim psevdonimom Plamen in s pesniško zbirko Parjenje čevljev kot najbolj znano in priznano iz tistega obdobja, prehodil dolgo literarno pot. V zadnjem času ga beremo predvsem v občutenih in poglobljenih esejih o naravi – o sobivanju, soodvisnosti in raznovrstnosti živalskih vrst v različnih biotopih. Izstopajo predvsem spisi o pticah, bil je tudi soustanovitelj Društva za opazovanje in proučevanje ptic, ki je s svojimi monitoringi opozarjalo na občutljivost naravnih habitatov, izpostavljenih intenzivnemu in monokulturnemu poljedelstvu, kemičnemu in biološkemu onesnaženju in nepremišljenemu prilaganju krajine potrebam človeka, kar potem plačujemo recimo s poplavami in sušami. Esej o otoku predstavlja naslednjo fazo njegovega pisanja, navdihuje se pri piscih, ki pišejo tudi na podlagi prebranega. Pri Geistru, kot je sam neženirano zapisal, tudi na podlagi televizijskih dokumentarcev o različnih stabilnih, včasih tudi ogroženih habitatih na eksotičnih in težko dostopnih, pogosto množičnemu turizmu tudi prepovedanih območjih po svetu. Pri tem je opazen Geistrov odmik v katalogizacijo, v sicer esejistično omejeno in osebno precejeno, pa vendar takšno oblikovanje različnih seznamov in nabiranje podrobnosti, kakršnega sta recimo obnovila knjižni molj in obsedenec s starimi rokopisi in deli mojstrov fantastike Jorge Louis Borges in Umberto Eco z obsedenostjo s seznami. Ali pa strastni erudit Predrag Matvejević s knjigami o kulturni pestrosti Sredozemlja ali nabirko zapisov o kruhu. Podobno kot njegov neoavantgardni vrstnik Ivo Svetina, ki je iz potovanja pomorščaka Barbose prozno in kar najbolj osebno izpisal skoraj fantastičen, pa vendar tudi na zgodovino naslonjen roman Malabar, tudi Geister v Eseju o otoku povzema popotne dnevnike in pričevanja zapisovalcev o velikih pomorskih ekspedicijah. Povzame Homerjevo Odisejo, ker se njene epizode dogajajo na otokih, obdela Robinzona in se ukvarja z velikimi odkrivanji, od Magellanove poti okoli sveta do Darwinovega potovanja z ladjo Beagle, omenja gusarstvo in usode nasedlih posadk, vse kar najbolj osebno precejeno in verjetno hote nezaključeno, skoraj naključno. Pogosto pač v službi citiranja obskurnih avtorjev, ob čemer pogosto upravičeno polemično precedi odnos do živali in domorodcev na na novo odkritih ozemljih, pa naj gre za nekdanje živalske portrete, kakršne je pisal Fran Erjavec, ali za predsodkov polne in do delov biološkega konglomerata nastrojenih popisovalcev živalskih vrst. Nekaterih izginulih, drugih ogroženih, če so se prilagodile majhnosti specifičnosti otoškega življenja in jih je potem doletelo odkritje človeka z vsemi boleznimi in živalskimi vrstami, ki jih takšno zavojevanje prinese. Ne le, da je Geister izpustil recimo Guliverjeva potovanja, kjer nastopajo plavajoči otoki in fantastične prikazni kot izraz notranje imperialne politike, tudi v poglavju o poimenovanju otokov po živalih se bolj naslanja na enciklopedično znanje kot na izkušnje iz akvatorija, v katerega se sicer rad spominsko vrača. Izpusti recimo zadrske in kvarnerske otoke, kot so Mišar, Mišnjak ali Zeča, da o poimenovanju jadranskih otokov po ribjih vrstah, kot je recimo Grujica, ne omenjamo. Vendar je takšna provizorična zasnova zbirke esejev, ohlapno nabranih okoli pojma otok, verjetno hotena. Čeprav se po zamahu zdi, da gre za koagulacijo, za zgoščevanje vedenja, za tisto, kar so včasih imenovali summa, pa je Geistrovo pisanje lahko kar najbolj osebno. Najbolj učinkovito takrat, kadar govori o eksotičnih pticah ali redkih, endemnih rastlinah, najbolj neposredno takrat, ko popisuje svoje stike z redkimi ptičjimi vrstami in morda najmanj posrečeno v poljudnem uvodnem delu, ko poskuša jezikoslovno zajeti pojmovni bazen ali v stilu poljudnih revij našteti vzroke za nastanek otokov. Kar navdušuje, je Geistrov optimizem; ne le zaradi nedavnih znova odkritih ptičjih oziroma živalskih vrst, za katere so mislili, da so izginile, tudi usodo koralnih grebenov vidi drugače od medijsko zapovedanega senzacionalizma in verjame v veliko regenerativno moč narave.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najbolj žgoča vprašanja dolgotrajne oskrbe želi pristojno ministrstvo rešiti z interventnim zakonom. Na mizi je obljuba zaposlenim, ki delajo neposredno v dolgotrajni oskrbi, o mesečnem dodatku. Glede finančnega bremena za uporabnike in njihove svojce pa ministrica Mateja Ribič napoveduje izenačevanje plačevanja storitev za oskrbo vseh uporabnikov. Ob tem zagotavlja, da z ukrepi ne bodo dodatno obremenili državnega proračuna Druge teme: - Kmetje dobili zagotovilo pristojnih, da iščejo možnosti za znižanje cen goriv za kmetijsko mehanizacijo - Slovenija preprečila skupno evropsko izjavo o nezakonitih izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu - Blejski strateški forum bo letos premleval vprašanja o varnosti in prihodnosti Evrope - Pred celjskimi nogometaši dan D za zgodovinski preboj v Ligo prvakov

Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve je pripravilo predlog interventnega zakona, ki bo posegel v sistem dolgotrajne oskrbe. Med spremembami so izenačenje plačevanja storitev uporabnikov, mesečni dodatek 300 evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik uporabe minutnega načina oziroma nadaljnje plačevanje po pavšalu, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje domovom.

Na Ptuju se jutri zvečer uradno odpira prvi mednarodni pesniški festival Versia. V treh festivalskih dneh se bo zvrstilo več kot trideset dogodkov, od pesniških branj in pogovorov do prevajalskih srečanj, performansov, koncertov in dogodkov. Več o festivalu v današnji oddaji Svet kulture, v kateri se bomo odpravili tudi v knjižnice – zanimalo nas je, katere so to poletje pri bralcih najbolj priljubljene knjige.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Umrla je slovenska gledališka in filmska igralka Milena Zupančič. Najbolj znana je po vlogi v kultni klasiki Cvetje v jeseni, v svoji zjemno bogati več kot 50-letni karieri je ustvarila več kot 200 vlog. Oblikovala je generacije in se globoko zasidrala v slovensko kulturno zgodovino. V oddaji tudi o tem: - Požara na Dugem otoku in pri Omišu pod nadzorom. Ognjeni zublji pustošijo tudi drugod po Evropi - Ljubljanski nadškof Zore na Brezjah govoril tudi o umiranju otrok v vojnah in splavu - Vinogradniki zaradi suše in vročine rekordno zgodaj začeli trgatev, izpad letine bo precejšen

Za nov mejnik slovenskega športa je poskrbel najboljši slovenski atlet zadnjega časa Kristjan Čeh, ki je sinoči na 27-em evropskem prvenstvu v atletiki v Birminghamu ubranil naslov evropskega prvaka. V oddaji tudi o tem: - Pri Omišu v Dalmaciji izbruhnil obsežen požar. Evakuirali več 100 ljudi, najmanj 10 je poškodovanih. - V slovenski Istri rekordna poraba vode, Rižanski vodovod večino dobavlja iz soseščine. - V Sarajevu drevi začetek filmskega festivala, tokrat z rekordno veliko udeležbo slovenskih filmov.

Množice ljudi po Evropi so sinoči spremljale Sončev mrk, največ v Španiji, na Islandiji in v delih Portugalske, kjer se je življenje za hip ustavilo ob popolnem mrku. Drugje, tudi v Sloveniji, je Luna delno zakrila Sonce. Najboljši razgled na ta redek pojav pri nas je bil okoli pol osmih zvečer na odprtih višinskih lokacijah, usmerjenih proti zahodu. V oddaji tudi o tem: - V šolstvu ob dolgotrajni kadrovski krizi pozivajo k nadaljevanju spodbujanja mladih k vpisovanju v pedagoške programe. - Mariborska univerza pred obsežnimi vlaganji; prvi na vrsti novogradnji kemijske in strojne fakultete. - Nogometaši PSG-ja drugič zapored zmagovalci evropskega superpokala.

Najbolj ekstremne temperature so s koncem vročinskega vala za nami, a po prehodni osvežitvi se bodo visoke temperature nadaljevale še vsaj do konca prihodnjega tedna. Jutri je tako čez dan pričakovati do 36 stopinj. Razen posameznih vročinskih neviht pa tudi ne kaže na deževje, ki bi olajšalo hudo sušo. Tej še ni videti konca. V oddaji o teh temah: - Iran in Združene države vztrajata vsak pri svojih zahtevah, Hormuška ožina pa ostaja zaprta - Izrael zavrača ameriški mirovni načrt za Gazo in vzpostavitev palestinske države - Mulj iz koprskega pristanišča bodo poskusno odlagali drugod v zalivu - V Braniku si ob pomanjkanju vode pomagajo s starimi vodnjaki - štirnami

Najboljša krepitev vezi s Slovenijo je vračanje v domovino in v skupnost, poudarja redna profesorica prava na univerzi Georgetown Urška Velikonja, ki z družino živi v Washingtonu. Po magisteriju na Harvardu, kjer je spoznala zdajšnjega moža, se je želela z njim ustaliti v Sloveniji, a so ju karierne priložnosti znova odpeljale v Združene države. V tokratni oddaji je prof. dr. Urška Velikonja z nami delila utrinke svoje razgibane življenjske poti, ki so jo zaznamovale selitve, rezervni načrti, raznovrstne izkušnje v svetu prava ter ščepec sreče, kot rada doda sama.

V popoldanskih športnih minutah postrežemo delček nogometnega podkasta Žoga je okrogla. V najnovejši epizodi so avtorji razpravljali o črnem tednu za slovenski nogomet na evropskih tekmovanjih in nadaljevanju domačega prvenstva, na katerem je 3. krog zaznamoval štajerski derbi Celja in Maribora. Najboljši motokrosisti sveta pa so avgustovski spored tekem v okviru svetovnega prvenstva začeli z najzahtevnejšo preizkušnjo, in sicer z dirko za veliko nagrado Flandrije, ki jo vsako leto priredijo v globoki mivki v Lommelu.

Agencija za okolje je včeraj sredi novega vročinskega vala izmerila julijske temperaturne rekorde na kar 28 merilnih postajah po državi. Najbolj vroče je bilo v Dolenjah pri Ajdovščini, in sicer 40 stopinj, to je le osem desetink manj od slovenskega rekorda. Vroče ostaja tudi na cestah, ki jih danes polnijo kolone pločevine. Tudi zaradi začetka počitnic v več nemških deželah je promet zgoščen predvsem iz smeri Avstrije proti Hrvaški. Drugi poudarki: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar laže poškodovana v včerajšnji prometni nesreči v predoru Kastelec. - Iz španske eksklave Ceuta se je v Maroko vrnila večina od 60.000 migrantov. - Odbojkarji po porazu proti Poljski v ligi narodov četrtič v boj za bronasto odličje.

Studio Marvel je Spider-Mana po desetih letih in treh filmih končno vrnil tja, kamor spada: na ulice New Yorka. V prvi trilogiji s Tomom Hollandom kot mladim, še zelenim Spider-Manom, so superjunaka pošiljali po evropskih turističnih znamenitostih in ga množili v multivesolju – niso pa nam privoščili tistih najbolj antologijskih prizorov, povezanih s tem likom. Menda je bilo »že prevečkrat videno«, kako Spider-Man slalomira nad newyorškimi ulicami in visi s stolpnic mesta, ki nikoli ne spi. No, novi režiser Destin Daniel Cretton, ki je še od filma Shang-Chi in legenda o desetih prstanih znan po svoji ljubezni do borilnih veščin in prizemljenih akcijskih prizorov, je izkoristil priložnost za nov začetek in vpeljavo malo bolj zrelega, odraslega Spider-Mana. Zmedeni najstnik iz prve trilogije je dobil dobrodošlo nadgradnjo značaja, akcijski prizori pa so najboljši, kar smo jih v tej franšizi kdaj videli. Manj je bombastičnih in predimenzioniranih pošasti, več je preproste radosti nihanja med nebotičniki. Na trenutke se Nov dan približa celostni potopitveni izkušnji, ki pričara bobneče vzdušje vrvečega velemesta. Film se oklene iztočnice spektakla Ni poti domov iz leta 2021. Doktor Strange je takrat, da bi preprečil usodno zlivanje med vzporednimi vesolji, iz spomina vsega človeštva izbrisal podatek, da je Peter Parker Spider-Man. Drugače povedano: vse karte je zdaj treba premešati na novo. Minila so štiri leta in Peter Parker se vse bolj izgublja v svoji vlogi superjunaka. Medtem, ko sistematično izkoreninja kriminal v New Yorku, se je težko izogniti občutku, da se z vso to storilnostjo samo skriva pred lastno osamljenostjo. Teta May je mrtva, edina prijatelja, ki ju je kdaj imel, MJ in Ned, pa očitno uživata v študentskih letih, ne da bi ju pri tem obremenjevali kakršni koli spomini na Parkerja. Peter, ki svoje večere preživlja v zanikrnem podstrešnem stanovanju, ju mazohistično zalezuje na družbenih omrežjih in se niti ne poskuša zbližati s kakšnim novim človekom. Stres te brezizhodne situacije v njem sproži tudi telesne spremembe. Če je prej svoje »pajkove mreže« proizvajal in sprožal sintetično, so zdaj začele same brizgati iz njegovih zapestij. Te nenadne spremembe v DNK-ju služijo kot opomin, da je Peter vendarle drugačen, mutant, in film se v tem vidiku – seveda znotraj parametrov blockbusterja – spogleduje celo z žanrom telesne grozljivke. Bi moral Spider-Man pustiti, da ga skrivnostna mutacija nadgradi v še bolj učinkovit borilni stroj, ali pa naj se upre postopnemu razčlovečenju? Medtem, ko naš junak premleva to dilemo, se nadenj spravi skrivnostna entiteta, ki očitno lahko preskakuje med telesi nič hudega slutečih gostiteljev in se jim naseli v možgane. Ustvarjalci filma so se neznansko trudili skrivati, kateri antologijski stripovski lik, ki ga igra Sadie Sink, je osrednji antagonist zgodbe – ampak vse teorije oboževalcev so se izkazale za pravilne. Spider-Manova zgodba je naposled trčila s stripovskim svetom, v katerem se gibljejo mutantski Možje X. Med svoje zaveznike Spider-Man lahko šteje Črno vdovo – njo igra Florence Pugh. Ta s svojim štorastim slovanskim naglasom poskrbi za zabaven intermezzo. Drug zaveznik je profesor Bruce Banner, ki pa se bo seveda na neki točki napihnil v neobvladljivo zeleno pošast, Hulka. Malo manj prepričljiva je njegova bromanca s Frankom Castlom alias Kaznovalcem, žilavim vojnim veteranom in silakom, ki pretirava s svojim karikiranim mačizmom. Igra ga Jon Bernthal, kar števec igralcev iz Odiseje pripelje na tri (druga dva sta seveda Tom Holland in Zendaya). Najbolj prizemljeni in človeški prizori v filmu so tisti, v katerih se Petrova pot končno križa z MJ-jino. Zendaya zbuja vtis, da je v stripovski film vkorakala iz neke druge, veliko bolj odrasle drame. Njen lik trmasto vztraja pri človeški razsežnosti zgodbe in ji s tem daje težo. (Kljub temu nam scenarij z vpeljavo nadnaravnega omogoči za Petrovo situacijo skoraj transgresiven ljubezenski prizor, ki ga sicer ne bi dobili.) Zelo očitno je, da poskuša Nov dan Spider-Mana (in morda cel svoj panteon) potisniti v bolj odraslo, čustveno zrelo fazo. Morda je to edini način, da preživijo v zabavnem ekosistemu, ki je končno prerasel zlizano formulo superjunaških spektaklov s predimenzioniranimi, računalniško animiranimi kataklizmami in serijskimi uničenji sveta. Igralci so naposled več kot samo zamenljiva telesa, na katere se da navesiti pajkice in posebne učinke. Ideja je prava, čeprav je film v tretjem dejanju še vedno prenatrpan s peripetijo in bi mu koristil veliko hitrejši razplet. Vseeno pa nam pusti kanec upanja, da decembrski Vzpon doktorja Dooma, naslednje veliko poglavje Maščevalcev, ne bo popolnoma brezdušen behemot. Recenzijo je napisala Ana Jurc, bere Lidija Hartman. Iz oddaje Gremo v kino.

V poletni različici Frekvence X Xkurziji vas danes peljemo na jug Francije, v sončno Provanso, kjer raste fuzijski reaktor ITER, ta hip najbolj kompleksen inženirski projekt na svetu. Znanstveniki z vsega sveta želijo v njem ukrotiti plazmo pri neverjetnih 150 milijonih stopinj Celzija in če jim bo uspelo, bomo na Zemlji lahko rešili marsikakšno energetsko zagato. Maja Ratej se je na odpravi, ki jo je organizirala Znanost na cesti, z Valovim mikrofonom podala na velikansko gradbišče prihodnosti, med mogočna dvigala in najzmogljivejše magnete ta hip na svetu in med drugim izvedela, da bi lahko v fuzijskem reaktorju zgolj ena sama porcija goriva v velikosti navadnega ananasa nadomestila kar 22.000 ton premoga. Sogovornika: Sabina Griffith, vodja komuniciranja z javnostmi v ITER-juGašper Renko, Cosylab   Zapiski: Nedavna Frekvenca X o napredku na področju fuzije (15. 10. 2026) ITER

Najboljši kolesar sveta Tadej Pogačar je tudi na letošnji najbolj prepoznavni dirki na svetu, francoskem Touru potrdil, da mu ni para. Peto zmago je v skupnem seštevku osvojil z najvišjo prednostjo in se pridružil elitni družbi na vrhu večne lestvice. V oddaji tudi o tem: - Premor v ameriških napadih na Iran cene nafte potisnil navzdol - V Franciji gozdni požar že tik pred Bordeauxom, v Španiji zdaj ognjeni pekel še pri Valenciji - Na ljubljanski infekcijski kliniki brezplačno testiranje na hepatitis. Večina se okužbe ne zaveda

S Tanjo Borčić Bernard o aktualni turistični sezoni na Hrvaškem, cenah goriva ter kodeksu oblačenja v splitskem kliničnem centru.

Najboljši kolesar sveta Tadej Pogačar bo danes najverjetneje osvojil že peti naslov na dirki po Franciji. Tako bi postal peti kolesar s prav toliko naslovi na francoski pentlji. Zadnja etapa je sicer skrajšana zaradi požarov, ki divjajo po jugozahodu Francije. Druge teme: - Po napadu na parado ponosa v Berlinu iščejo storilca - Trump naj bi prekinil napade na Iran, da bi dal prostor diplomaciji - Infektologi mirijo glede poleti pogostejše kožne bolezni impetigo

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Slovenija je sredi prvega vročinskega vala. Temperature bodo po napovedih nad 30-imi stopinjami vztrajale vse do začetka prihodnjega meseca, pretirana izpostavljenost vročini pa lahko vodi v zdravstvene zaplete, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Najbolj izpostavljeni so ob ranljivih skupinah tudi ljudje s slabšimi bivalnimi pogoji in delavci na prostem. Drugi poudarki oddaje: - Krepijo se diplomatski napori za dolgoročen mirovni dogovor med ZDA in Iranom. - Po najnovejšem besednem sporu med Trumpom in Melonijevo italijanski ministri odpovedali udeležbo na praznovanjih ameriškega državnega praznika. - Košarkarski as Luka Dončić potrdil, da to poletje ne bo igral za reprezentanco.

Zakaj jo Slovenci imamo, drugi pa ne, kdo jo poleg nas še ima, zakaj se je sploh razvila in zakaj nimamo trojine. Z narečjeslovko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Tjašo Jakop.

V Sloveniji se že četrt stoletja aktivno ukvarjamo z alkoholno politiko, to je od sprejetja zakona o omejevanju alkoholnih pijač. Vendar se zdi, da smo v družbi do prekomernega pitja še vedno zelo tolerantni in da so tudi težave zaradi škodljivega pitja prepogosto zanikane. Zato smo, kjer smo; na samem svetovnem vrhu po porabi čistega alkohola na prebivalca, da je smrtnost povezana z alkoholom med najvišjimi v Evropi, da so zdravstveni in vse splošni stroški zelo visoki. V tokratnem Studiu ob 17ih o tem, kje so še možnosti za bolj učinkovite ukrepe na področju zmanjševanja posledic zlorabe alkohola med mladimi in odraslimi. Gostje: Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana; Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«.

Najbolj razširjena prepovedana droga med prebivalci Slovenije je konoplja, sledijo ji ekstazi (amfetamin), kokain in heroin. Različne droge imajo različne učinke in posledice, se jih pa še vedno držijo številni stereotipi. Katera droga je v Sloveniji največji zdravstveni in družbeni problem, kako zmanjšati škodljive posledice drog in alkohola med mladimi? Kakšni so sploh znaki zasvojenosti ali odvisnosti? Kdaj poiskati pomoč in kako se izviti iz primeža (prepovedanih) drog? O tem smo se v Svetovalnem servisu pogovarjali z Anjo Mihevc, vodjo svetovalnice pri Združenju DrogArt.   Kam po pomoč?

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 68: Andrejeve vikend trip ideje in unikatne namestitve Klemen v Maroku Jani na operaciji nosu Najboljši šport za dolgo življenje Iphone fold in prednosti majhnega prenosnika Anthropic, neverjetna rast AI in Elon Musk Razvoj in filozofije starih civilizacij Razvoj računalniških igric Gorilla Story, Planet Earth Filmi, Lego kocke Rdeči ali modri gumb

Na današnji dan pred 4 leti je Slovenijo pretresla največja delovna nesreča pri nas, eksplozija v tovarni Melamin v središču Kočevja. Umrlo je sedem delavcev. Število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se kljub varnostnim zagotovilom hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem vnovič tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu; dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa; Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire; Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.

Dogodkov iz obdobja druge svetovne vojne se spominjajo tudi v Ljubljani, ki prav danes praznuje obletnico osvoboditve izpod nacizma. Osrednja prireditev je 68-ta Pot ob žici, ki jo bodo dopoldne popestrili s tekom trojk. Najbolj zgodni pohodniki so se na 33 kilometrov dolgo pot okoli mesta podali pred dobro uro, prečkali bodo lahko 8 kontrolnih točk, ki so hkrati vstopne. V oddaji tudi: - Ukrajina in Rusija na ameriško pobudo za 3 dni prekinili sovražnosti, parada v Moskvi vseeno okrnjena. - V Evropski uniji vse glasnejše zavzemanje za vzpostavitev skupnih in samostojnih vojaških zmogljivosti. - Tedni vseživljenjskega učenja letos namenjeni ohranjanju radovednosti in aktivnemu staranju.

Čeprav naj bi bilo delo v 21. stoletju varnejše kot kdaj prej, podatki kažejo drugačno sliko – število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu; dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa; Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire; Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.

Ob raziskovanju jezikovne krajine v slovenskih mestih hitro ugotovimo, da je vedno več napisov v izložbah ter nad trgovinami in lokali v tujih jezikih, največkrat v angleščini. O tem, ali gre za kršitev zakona, kdo bi moral to nadzorovati in zakaj bi se mi morali s tem ukvarjati, se pogovarjamo s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša prof. dr. Kozmo Ahačičem.

Najboljši kraj za razvijanje gibalnih sposobnosti dojenčkov so tla. Tam lahko otrok samostojno spoznava svoje telo in razvija koordinacijo. Najpomembnejši gibalni mejniki, ki jih dojenčki po večini dosežejo v prvem letu starosti, so obrat na trebuh in hrbet, pivotiranje, plazenje, sedenje, kobacanje, hoja ob opori in pozneje tudi samostojna hoja. Kako jih spodbujati, da bodo osvojili dobre gibalne vzorce, ki so temelj za nadaljnje življenje in tudi odraslo dobo, bomo povedali v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana.

Mišo naju je pelal. Od Robija foter. Na eno najboljših 0:0 tekem v zgodovini NK Maribor. O, ja. Ko se je špricalo pouk (ko se je prek medijev prosilo učitelje, naj ne dajejo neopravičenih ur) in ko je bilo 20.10.1993 največ ludi na delovno sredo na kaki fuzbal tekmi pri nas. Ziher. Ob 14.30. Tekma, ki me spomni, zakaj imam in imamo tako radi fuzbal. In ta klub. Čeprav so nas potem pokradli gori v Nemčiji. ne, ni bil rdeči. O, ne. Bozgotov frajštos pa Lukićev rdeči. Vtetovirano v spomin. Kaj maš, kaj mata pa zdaj to, Jaša? Iskreno, to je bonus runda, ekstra epizoda. Takšnih bo zdaj več. Ta je odprta za vse, potem pa bodo prihajale tedensko za tiste, ki (bo)ste naročeni. Zic bo še vedno prosto dostopen vsem. Do konca sezone še zgurava in se vrževa na glavo. Zdaj se bom lotil Patreona oziroma platform za takšno prakso in naredil tako, da tisti, ki podpirate Ofsajd oziroma ga boste, boste take epizode dobivali za zraven. Kot bonus. Ker ... Zdaj ali nikoli, ne? Več povem sproti, najbolj na koncu, prosim prisluhnite. Najbolj pa me, prosim, zanima, kako se vam zdi ta(kšna) epizoda? Če ni okej, če je bedno, komot povejte. Ne bom jezen ;). Če bi še, če imate kakšne tekme, trenutke, če imate vprašanja, pa kar. Saj več povem v oddaji. Če vam znese, mi bo res ogromno pomenilo. Ker zdaj ali nikoli. Na glavo, ajde!

Kenta Yamamoto, japonski baletni prvak, že več kot desetletje ustvarja v ansamblu SNG Ljubljana. Kot otrok je raje igral nogomet, balet pa je pravzaprav spoznal po naključju, ko je odšel na trening s svojo sestro. Baletna pot je mladega nadarjenega baletnika že pri desetih letih peljala na Kitajsko, potem pa vse do Kraljeve baletne šole v Londonu, kjer je uporniški najstnik odkrival tudi življenje izven plesnih dvoran. Danes svoje izkušnje in znanje kot mentor in učitelj predaja mladim.

O razburkani življenjski poti enega najbolj kontroverznih slovenskih pisateljev preteklega stoletja - partizana, boema, ženskarja, političnega zapornika in človeka brezkompromisno svobodnega duhaEden naših najpomembnejših literarnih zgodovinarjev, Dušan Pirjevec, je menil, da slovenski literarni junaki pogosto niso gospodarji svoje usode, temveč se zapirajo v svoje trpljenje ter igrajo pasivno vlogo žrtve, in verjetno bi lahko rekli, da je nekaj tovrstnega sentimenta nedvomno del našega nacionalnega značaja. Morda so prav zato posebej zanimivi ljudje iz naše zgodovine, ki temu stereotipu ne ustrezajo. Eden takih je nedvomno pisatelj Vitomil Zupan. Svojo pustolovsko pot je začel že v mladosti, ko se je podal v svet in delal na ladjah ter razgrajal v pristaniščih, kasneje se je pridružil partizanom v drugi svetovni vojni, po vojni pa je bil leta zaprt zaradi svojega ekscesnega načina življenja in norčevanja iz oblasti. Vse to je nato popisal v vrsti avtobiografskih romanov, ki jih danes prištevamo med najboljša slovenska literarna dela. Razburkano življenje Vitomila Zupana, v ospredju katerega se ves čas vije boj za ohranitev samega sebe in svoje notranje svobode, nam bodo za tokratne Sledi časa pomagali predstaviti pisatelj, prevajalec, kritik in Zupanov prijatelj Aleš Berger, dr. Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodovino ter dr. Matevž Kos z Oddelka za primerjalno književnost z ljubljanske filozofske fakultete, vključen pa je tudi arhivski posnetek pisatelja. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Vitomil Zupan, arhivsko gradivo, uporabljeno v filmu Pogovori o Vitomilu Zupanu, Slovenski filmski center Vabljeni tudi k poslušanji oddaje Sledi časa o Zupanovem prijatelju Dušanu Pirjevcu iz radijskega arhiva: Dušan Pirjevec med revolucijo in literaturo.

In zdaj nekaj povsem drugačnega. Sicer gremo v središče Ljubljane, a po drugačnih opravkih, kot bi se pričakovalo. Središče Ljubljane – ta antični pojem, kjer se je vsa moč, vpliv in usodnost naroda skoncentrirala na enem kvadratnem kilometru – je bilo v preteklem tednu prizorišče tudi nekoliko drugačne drame. Drame v prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Hočemo povedati, da so ob običajnem naboru tamkajšnjih in javnosti znanih sociopatov na sceno stopili tudi tisti manj izpostavljeni. Kot zdaj že nekaj mesecev, se obnova ljubljanske Drame in z njo kulturnega hrama vseh Slovencev, ne začne zaradi nasprotovanja sosedov. »Nasprotovanje sosedov« je po dnevnih pozdravih najbolj uporabljana besedna zveza v Sloveniji, in tokrat se širi po ulicah z mitskimi imeni, ki obkrožajo Dramo. Zgodba je sila enostavna. Obnova bi bila seveda hrupna, prašna, prostorsko potratna, zmotila bi mir in parkirišča stanovalcev tam ene ulice in tam ene bajte. Če ne moreš zmotiti miru sosedov v Halozah, kako so investitorji pričakovali, da bodo lahko zmotili mir stanovalcev v središču Ljubljane? Sploh po fiasku z obnovo Plečnikovega stadiona. Kakorkoli; obe strani javkata v javnosti. Tako stanovalci kot umetniki oziroma dramski igralci, ki zmrzujejo in se gredo gledališče v nekem skladišču. In ko razumni prebere vse javne nastope, oziroma sporočila za javnost, ki jih obe strani plasirata v medije, je jasno predvsem eno. V tisti ogroženi hiši, primerno se imenuje Nemška hiša in je elitna lokacija sredi elitnih lokacij, stanuje kar nekaj odvetnikov. Ali pa premožnežev, ki si lahko privoščijo dobre odvetnike. Čeprav bi bilo čudno, ako bi na elitni lokaciji v središču Ljubljane ne živela manjša komuna juristov. Kajti jezik, ki ga uporabljajo stanovalci med blokiranjem začetka graditve, je vrhunsko pravniški. Suh. Zakoni in dejstva in pravice in tako naprej in tako nazaj. Tako je izjava dramskih umetnikov v primerjavi s sporočilom stanovalcev eno samo jamranje in pozivanje na nekakšne nepravne, humanistične in občečloveške kategorije. Jasno, da v skromni radijski oddaji ne moremo biti razsodniki in da zaradi spora med umetniki in odvetniki ne moremo fabricirati globljih razmislekov – poskusimo pa vseeno lahko! Osrednje vprašanje današnje analize je: »Koliko naj bo v družbi odvetnikov in koliko naj bo umetnikov?« Kakšno naj bo razmerje med njimi? Na prvi pogled bi rekli, da gre za dve kategoriji, ali poklica, ali stanja duha, ki si ne bi mogla biti bolj vsaksebi. Pa nič ni dlje od resnice. Oboji živijo v zablodi. Umetniki v zablodi, da lahko z umetnostjo izboljšajo družbo, odvetniki v zablodi, da je mogoče družbo izboljšati s pravom. Kot smo se naučili, je družbo mogoče izboljšati s prisluhi, a o tem kdaj drugič. Najbolj preprosto bi bilo, če bi imeli v družbi enega umetnika na enega odvetnika. Ampak to se ne zdi realno, ker bi imeli v Drami potem same monodrame, en odvetnik pa je kljub temu sposoben preprečiti zaprtje ulice. Bolj razumno se zdi, da bi imeli na enega odvetnika deset umetnikov, a to bi nas popeljalo na pot brezzakonja, kjer bi hipiji zganjali gledališče v parkih in na rečnih bregovih, družba kot organizem, ki ga skupaj drži zakonodaja, pa bi razpadala. Tako smo po preučitvi dejstev in pregledu evidenc tako odvetniške zbornice kot združenja dramskih igralcev prišli na plano s številko: trije umetniki na enega odvetnika. Trideset umetnikov na deset odvetnikov. Tristo umetnikov na sto odvetnikov, tri tisoč umetnikov na tisoč odvetnikov. Ta številka se nam zdi umetniško-odvetniški zlati rez slovenske družbe in predlagamo, da se je v prihodnje držimo, pa bomo lahko obnavljali gledališča, sploh pa bomo lahko uveljavljali pravila pravne države. Obstaja pa problem, da razmerje tri proti ena deluje zgolj in le v središču Ljubljane. Če pogledamo razmerje recimo v Celju, kjer sicer imajo tako odvetnike kot umetnike, je to drugačno, da ne govorimo o slovenskem podeželju, kjer ni niti umetnikov niti odvetnikov. Je pa res, da je obnova kulturne infrastrukture na podeželju tako redka, da se celo najbolj nestrpni sosedje nimajo priložnosti pritožiti. Kaj šele najeti odvetnika. Kako se bo končal spor, oziroma kdaj se bo začela obnova Drame? Država, ki je vsaj za zdaj na strani umetnikov in ne odvetnikov, grozi z nekakšnimi razlastninjenji; ta bo verjetno morala sprovesti slovenska vojska, pa še to bo težko, kajti kot vemo, je odvetniško pero ostrejše od meča. Obstaja pa še ena možnost Pozivamo igralce ljubljanske Drame, da na javnem prostoru med Gregorčičevo in Gradiščem postavijo oder na prostem in brezplačno širnemu slovenskemu občinstvu v slogu partizanskega gledališča odigrajo dve predstavi … Prvi večer Brechtovo Malomeščansko svatbo, da se spomnimo, kako zelo zlagan je lokalni hohštapleraj, drugi večer Cankarjev Za narodov blagor. Da se spomnimo, kaj je to nacionalni interes.

Les je eden najstarejših in najbolj naravnih materialov. Uporabljamo ga za gradnjo, pohištvo in številne druge izdelke. S pravočasno zaščito lahko njegovo življenjsko dobo podaljšamo tudi do sedemkrat. Kako zaščitimo les pred mehansko obrabo, vlago, sončno svetlobo, glivami in škodljivci? Katere metode so najbolj učinkovite? Gost: prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Zdravo! Ta teden začnemo s podporo lokalne obrti. Ker je konec sveta vsak dan bližje, smo prišli na idejo, da bi sami skovali apokaliptični bowie nož (ali pa mačeto) v kovačiji Krmelj. Pot z motorjem Jawa 42 do Kitajske nam razblinijo ameriške in izraelske rakete, ki padajo na Iran (čeprav v času snemanja tega še nismo vedeli). Povemo tudi, kako ne uporabljati telefona, medtem ko ste obtičali v gneči. Najboljše, kar lahko storite je, da greste na vlak (ali drugo obliko javnega prevoza) in tam berete knjigo ali pa v avtu poslušate podkaste in (globoko) dihate. Ali pa greste peš ali z biciklom. Za konec skočimo še v Garambo: Douglas je na termitnjaku, ki zgleda kot nosorog, Land Rover je izgubljen, Kes pa reši vse.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 65: Kaj si mladi najbolj želijo? Astra AI na Kanarcih in VibeCoding Računalniške igre - nekoč in danes Ekstremni športni dosežki Epsteinova zgodba, Bill Gates Novo Trumpovo orožje in ugrabitev Venezuelskega predsednika ZDA, Kitajska in Evropa Zakaj imajo ljudje psihopatska nagnjena? Nerazrešeni odnosi in kognitivno zaprtje Kako NE organizirati praznovanja Najboljše restavracije v Sloveniji

Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove. Gostje: mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame. Avtorica oddaje Sabrina Mulec.

V Hiši kultur v Berlinu je torej sinoči potekala podelitev 38-ih evropskih filmskih nagrad. Evropska filmska akademija je nagrado za najboljši evropski dokumentarec podelila slovenski manjšinski koprodukciji Fiume o morte!, hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Med nominiranci sta bila še dva slovenska filma; prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica in animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta Leona Vidmarja. Člani akademije so za najboljši film minulega leta izbrali norveško dramo Sentimentalna vrednost Joachima Trierja. Druge teme: - Evropo razburja Trumpova napoved novih carin. - Med težavami kmetijstva tudi erozija. - Domen Prevc do nove zmage na skakalnici Okurayama.

Na Ljubnem ob Savinji se začenja skakalni praznik. Najboljše smučarske skakalke v svetovnem pokalu danes čaka posamična tekma, v katero slovenska favoritka Nika Prevc vstopa z zmago na včerajšnjih kvalifikacijah. Na skakalnici pod Rajhovko bo še osem Slovenk, pričakujejo tudi ogromno navijačev. Ostali poudarki oddaje: Sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem vzpostavlja enega največjih prostotrgovinskih območij na svetu. Trump gostil direktorje družb, ki naj bi trgovale z venezuelsko nafto. Mateja Rebolj prejemnca najvišje nagrade na področju sodobnega plesa.

Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju. V prvem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera psihološka ozadja, praktične izkušnje nam zaupata psihologinja policijskih pogajalcev Ivana Glavina Jelaš in mediator Aleksander Jakobčič. V rubriki Xpertiza se nam predstavlja Adrijana Kos z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ki preučuje vpliv umetne inteligence na pogoje za delo. Poglavja: 00:01:31 Anketa: pogajanja v vsakdanjem življenju 00:02:40 Mehanizmi, ki stojijo za uspešnimi pogajanji 00:03:31 Policijski pogajalski proces, dr. Ivana Glavina Jelaš 00:05:47 Aktivno poslušanje kot sveta veščina 00:09:39 Kaj se lahko naučimo od profesionalnih pogajalcev? 00:12:55 Mediacija in pogajanja, Aleksander Jakobčič 00:18:13 Kako pri pogajanjih preseči osebne zamere in frustracije 00:21:33 Konkreten nasvet za pogajanja 00:26:20 Najbolj pomembno pri pogajanjih, dr. Boštjan Udovič 00:27:46 Xpertiza: Adrijana Kos