Podcasts about najbolj

Umrla je slovenska gledališka in filmska igralka Milena Zupančič. Najbolj znana je po vlogi v kultni klasiki Cvetje v jeseni, v svoji zjemno bogati več kot 50-letni karieri je ustvarila več kot 200 vlog. Oblikovala je generacije in se globoko zasidrala v slovensko kulturno zgodovino. V oddaji tudi o tem: - Požara na Dugem otoku in pri Omišu pod nadzorom. Ognjeni zublji pustošijo tudi drugod po Evropi - Ljubljanski nadškof Zore na Brezjah govoril tudi o umiranju otrok v vojnah in splavu - Vinogradniki zaradi suše in vročine rekordno zgodaj začeli trgatev, izpad letine bo precejšen

Za nov mejnik slovenskega športa je poskrbel najboljši slovenski atlet zadnjega časa Kristjan Čeh, ki je sinoči na 27-em evropskem prvenstvu v atletiki v Birminghamu ubranil naslov evropskega prvaka. V oddaji tudi o tem: - Pri Omišu v Dalmaciji izbruhnil obsežen požar. Evakuirali več 100 ljudi, najmanj 10 je poškodovanih. - V slovenski Istri rekordna poraba vode, Rižanski vodovod večino dobavlja iz soseščine. - V Sarajevu drevi začetek filmskega festivala, tokrat z rekordno veliko udeležbo slovenskih filmov.

Množice ljudi po Evropi so sinoči spremljale Sončev mrk, največ v Španiji, na Islandiji in v delih Portugalske, kjer se je življenje za hip ustavilo ob popolnem mrku. Drugje, tudi v Sloveniji, je Luna delno zakrila Sonce. Najboljši razgled na ta redek pojav pri nas je bil okoli pol osmih zvečer na odprtih višinskih lokacijah, usmerjenih proti zahodu. V oddaji tudi o tem: - V šolstvu ob dolgotrajni kadrovski krizi pozivajo k nadaljevanju spodbujanja mladih k vpisovanju v pedagoške programe. - Mariborska univerza pred obsežnimi vlaganji; prvi na vrsti novogradnji kemijske in strojne fakultete. - Nogometaši PSG-ja drugič zapored zmagovalci evropskega superpokala.

Najbolj ekstremne temperature so s koncem vročinskega vala za nami, a po prehodni osvežitvi se bodo visoke temperature nadaljevale še vsaj do konca prihodnjega tedna. Jutri je tako čez dan pričakovati do 36 stopinj. Razen posameznih vročinskih neviht pa tudi ne kaže na deževje, ki bi olajšalo hudo sušo. Tej še ni videti konca. V oddaji o teh temah: - Iran in Združene države vztrajata vsak pri svojih zahtevah, Hormuška ožina pa ostaja zaprta - Izrael zavrača ameriški mirovni načrt za Gazo in vzpostavitev palestinske države - Mulj iz koprskega pristanišča bodo poskusno odlagali drugod v zalivu - V Braniku si ob pomanjkanju vode pomagajo s starimi vodnjaki - štirnami

Najboljša krepitev vezi s Slovenijo je vračanje v domovino in v skupnost, poudarja redna profesorica prava na univerzi Georgetown Urška Velikonja, ki z družino živi v Washingtonu. Po magisteriju na Harvardu, kjer je spoznala zdajšnjega moža, se je želela z njim ustaliti v Sloveniji, a so ju karierne priložnosti znova odpeljale v Združene države. V tokratni oddaji je prof. dr. Urška Velikonja z nami delila utrinke svoje razgibane življenjske poti, ki so jo zaznamovale selitve, rezervni načrti, raznovrstne izkušnje v svetu prava ter ščepec sreče, kot rada doda sama.

V popoldanskih športnih minutah postrežemo delček nogometnega podkasta Žoga je okrogla. V najnovejši epizodi so avtorji razpravljali o črnem tednu za slovenski nogomet na evropskih tekmovanjih in nadaljevanju domačega prvenstva, na katerem je 3. krog zaznamoval štajerski derbi Celja in Maribora. Najboljši motokrosisti sveta pa so avgustovski spored tekem v okviru svetovnega prvenstva začeli z najzahtevnejšo preizkušnjo, in sicer z dirko za veliko nagrado Flandrije, ki jo vsako leto priredijo v globoki mivki v Lommelu.

Agencija za okolje je včeraj sredi novega vročinskega vala izmerila julijske temperaturne rekorde na kar 28 merilnih postajah po državi. Najbolj vroče je bilo v Dolenjah pri Ajdovščini, in sicer 40 stopinj, to je le osem desetink manj od slovenskega rekorda. Vroče ostaja tudi na cestah, ki jih danes polnijo kolone pločevine. Tudi zaradi začetka počitnic v več nemških deželah je promet zgoščen predvsem iz smeri Avstrije proti Hrvaški. Drugi poudarki: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar laže poškodovana v včerajšnji prometni nesreči v predoru Kastelec. - Iz španske eksklave Ceuta se je v Maroko vrnila večina od 60.000 migrantov. - Odbojkarji po porazu proti Poljski v ligi narodov četrtič v boj za bronasto odličje.

Studio Marvel je Spider-Mana po desetih letih in treh filmih končno vrnil tja, kamor spada: na ulice New Yorka. V prvi trilogiji s Tomom Hollandom kot mladim, še zelenim Spider-Manom, so superjunaka pošiljali po evropskih turističnih znamenitostih in ga množili v multivesolju – niso pa nam privoščili tistih najbolj antologijskih prizorov, povezanih s tem likom. Menda je bilo »že prevečkrat videno«, kako Spider-Man slalomira nad newyorškimi ulicami in visi s stolpnic mesta, ki nikoli ne spi. No, novi režiser Destin Daniel Cretton, ki je še od filma Shang-Chi in legenda o desetih prstanih znan po svoji ljubezni do borilnih veščin in prizemljenih akcijskih prizorov, je izkoristil priložnost za nov začetek in vpeljavo malo bolj zrelega, odraslega Spider-Mana. Zmedeni najstnik iz prve trilogije je dobil dobrodošlo nadgradnjo značaja, akcijski prizori pa so najboljši, kar smo jih v tej franšizi kdaj videli. Manj je bombastičnih in predimenzioniranih pošasti, več je preproste radosti nihanja med nebotičniki. Na trenutke se Nov dan približa celostni potopitveni izkušnji, ki pričara bobneče vzdušje vrvečega velemesta. Film se oklene iztočnice spektakla Ni poti domov iz leta 2021. Doktor Strange je takrat, da bi preprečil usodno zlivanje med vzporednimi vesolji, iz spomina vsega človeštva izbrisal podatek, da je Peter Parker Spider-Man. Drugače povedano: vse karte je zdaj treba premešati na novo. Minila so štiri leta in Peter Parker se vse bolj izgublja v svoji vlogi superjunaka. Medtem, ko sistematično izkoreninja kriminal v New Yorku, se je težko izogniti občutku, da se z vso to storilnostjo samo skriva pred lastno osamljenostjo. Teta May je mrtva, edina prijatelja, ki ju je kdaj imel, MJ in Ned, pa očitno uživata v študentskih letih, ne da bi ju pri tem obremenjevali kakršni koli spomini na Parkerja. Peter, ki svoje večere preživlja v zanikrnem podstrešnem stanovanju, ju mazohistično zalezuje na družbenih omrežjih in se niti ne poskuša zbližati s kakšnim novim človekom. Stres te brezizhodne situacije v njem sproži tudi telesne spremembe. Če je prej svoje »pajkove mreže« proizvajal in sprožal sintetično, so zdaj začele same brizgati iz njegovih zapestij. Te nenadne spremembe v DNK-ju služijo kot opomin, da je Peter vendarle drugačen, mutant, in film se v tem vidiku – seveda znotraj parametrov blockbusterja – spogleduje celo z žanrom telesne grozljivke. Bi moral Spider-Man pustiti, da ga skrivnostna mutacija nadgradi v še bolj učinkovit borilni stroj, ali pa naj se upre postopnemu razčlovečenju? Medtem, ko naš junak premleva to dilemo, se nadenj spravi skrivnostna entiteta, ki očitno lahko preskakuje med telesi nič hudega slutečih gostiteljev in se jim naseli v možgane. Ustvarjalci filma so se neznansko trudili skrivati, kateri antologijski stripovski lik, ki ga igra Sadie Sink, je osrednji antagonist zgodbe – ampak vse teorije oboževalcev so se izkazale za pravilne. Spider-Manova zgodba je naposled trčila s stripovskim svetom, v katerem se gibljejo mutantski Možje X. Med svoje zaveznike Spider-Man lahko šteje Črno vdovo – njo igra Florence Pugh. Ta s svojim štorastim slovanskim naglasom poskrbi za zabaven intermezzo. Drug zaveznik je profesor Bruce Banner, ki pa se bo seveda na neki točki napihnil v neobvladljivo zeleno pošast, Hulka. Malo manj prepričljiva je njegova bromanca s Frankom Castlom alias Kaznovalcem, žilavim vojnim veteranom in silakom, ki pretirava s svojim karikiranim mačizmom. Igra ga Jon Bernthal, kar števec igralcev iz Odiseje pripelje na tri (druga dva sta seveda Tom Holland in Zendaya). Najbolj prizemljeni in človeški prizori v filmu so tisti, v katerih se Petrova pot končno križa z MJ-jino. Zendaya zbuja vtis, da je v stripovski film vkorakala iz neke druge, veliko bolj odrasle drame. Njen lik trmasto vztraja pri človeški razsežnosti zgodbe in ji s tem daje težo. (Kljub temu nam scenarij z vpeljavo nadnaravnega omogoči za Petrovo situacijo skoraj transgresiven ljubezenski prizor, ki ga sicer ne bi dobili.) Zelo očitno je, da poskuša Nov dan Spider-Mana (in morda cel svoj panteon) potisniti v bolj odraslo, čustveno zrelo fazo. Morda je to edini način, da preživijo v zabavnem ekosistemu, ki je končno prerasel zlizano formulo superjunaških spektaklov s predimenzioniranimi, računalniško animiranimi kataklizmami in serijskimi uničenji sveta. Igralci so naposled več kot samo zamenljiva telesa, na katere se da navesiti pajkice in posebne učinke. Ideja je prava, čeprav je film v tretjem dejanju še vedno prenatrpan s peripetijo in bi mu koristil veliko hitrejši razplet. Vseeno pa nam pusti kanec upanja, da decembrski Vzpon doktorja Dooma, naslednje veliko poglavje Maščevalcev, ne bo popolnoma brezdušen behemot. Recenzijo je napisala Ana Jurc, bere Lidija Hartman. Iz oddaje Gremo v kino.

V poletni različici Frekvence X Xkurziji vas danes peljemo na jug Francije, v sončno Provanso, kjer raste fuzijski reaktor ITER, ta hip najbolj kompleksen inženirski projekt na svetu. Znanstveniki z vsega sveta želijo v njem ukrotiti plazmo pri neverjetnih 150 milijonih stopinj Celzija in če jim bo uspelo, bomo na Zemlji lahko rešili marsikakšno energetsko zagato. Maja Ratej se je na odpravi, ki jo je organizirala Znanost na cesti, z Valovim mikrofonom podala na velikansko gradbišče prihodnosti, med mogočna dvigala in najzmogljivejše magnete ta hip na svetu in med drugim izvedela, da bi lahko v fuzijskem reaktorju zgolj ena sama porcija goriva v velikosti navadnega ananasa nadomestila kar 22.000 ton premoga. Sogovornika: Sabina Griffith, vodja komuniciranja z javnostmi v ITER-juGašper Renko, Cosylab   Zapiski: Nedavna Frekvenca X o napredku na področju fuzije (15. 10. 2026) ITER

Najboljši kolesar sveta Tadej Pogačar je tudi na letošnji najbolj prepoznavni dirki na svetu, francoskem Touru potrdil, da mu ni para. Peto zmago je v skupnem seštevku osvojil z najvišjo prednostjo in se pridružil elitni družbi na vrhu večne lestvice. V oddaji tudi o tem: - Premor v ameriških napadih na Iran cene nafte potisnil navzdol - V Franciji gozdni požar že tik pred Bordeauxom, v Španiji zdaj ognjeni pekel še pri Valenciji - Na ljubljanski infekcijski kliniki brezplačno testiranje na hepatitis. Večina se okužbe ne zaveda

S Tanjo Borčić Bernard o aktualni turistični sezoni na Hrvaškem, cenah goriva ter kodeksu oblačenja v splitskem kliničnem centru.

Najboljši kolesar sveta Tadej Pogačar bo danes najverjetneje osvojil že peti naslov na dirki po Franciji. Tako bi postal peti kolesar s prav toliko naslovi na francoski pentlji. Zadnja etapa je sicer skrajšana zaradi požarov, ki divjajo po jugozahodu Francije. Druge teme: - Po napadu na parado ponosa v Berlinu iščejo storilca - Trump naj bi prekinil napade na Iran, da bi dal prostor diplomaciji - Infektologi mirijo glede poleti pogostejše kožne bolezni impetigo

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Slovenija je sredi prvega vročinskega vala. Temperature bodo po napovedih nad 30-imi stopinjami vztrajale vse do začetka prihodnjega meseca, pretirana izpostavljenost vročini pa lahko vodi v zdravstvene zaplete, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Najbolj izpostavljeni so ob ranljivih skupinah tudi ljudje s slabšimi bivalnimi pogoji in delavci na prostem. Drugi poudarki oddaje: - Krepijo se diplomatski napori za dolgoročen mirovni dogovor med ZDA in Iranom. - Po najnovejšem besednem sporu med Trumpom in Melonijevo italijanski ministri odpovedali udeležbo na praznovanjih ameriškega državnega praznika. - Košarkarski as Luka Dončić potrdil, da to poletje ne bo igral za reprezentanco.

Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji. V ljubljanski Drami je Marijana Brecelj nanizala dolgo vrsto izjemnih vlog, še bolj pa so si njen obraz in glas zapomnili televizijski in filmski gledalci in radijski poslušalci. 8. junija je praznovala okroglih 80 let in v desetletjih bogate ustvarjalnosti prejela številne ugledne nagrade, med zadnjimi nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Najbolj pretresljiva je srhljiva aktualnost monodrame Nemško življenje. Iz zgodovine se nismo naučili nič. Še bolj pretresljivo pa je, da smo izgubili pravico obsojati preteklost, vse kar se je dogajalo. Čas, v katerem živimo, je morda še hujši od tistega med drugo svetovno vojno. Marijana Brecelj, igralka Še vedno veliko igra, to ji pomeni največ. Simpatična je, zgovorna, radoživa. Njen zadnji projekt je monodrama Nemško življenje, po besedilu britanskega dramatika Christoperja Hamptona, ki ga je je režiral Alen Jelen. V predstavi – to je sploh njena prva monodrama - igra Goebbelsovo osebno tajnico Brunhilde Pomsel, ki je v resničnem življenju šele pri 103 letih brez opravičil spregovorila o dolgo zamolčanem. Monodrama nam nastavlja močno ogledalo - o molku, prilagajanju, odgovornosti. Sooča nas z zgodovino in z nami samimi. Predstava je bila pred kratkim uvrščena v spremljevalni program Borštnikovega srečanja. Pod okriljem Primorskega poletnega festivala si jo bomo lahko v Kopru ogledali 28. julija. Predstavo je režiral Alen Jelen, nastala pa je v produkciji Škuc gledališča.  

Papež Leon XIV. se je po zapletih z letalom pozno sinoči vrnil iz Španije v Vatikan.Zgodovinarja Helena Jaklitsch in Renato Podbersič o pokopu žrtev na Žalah: Spoštovanje do mrtvih ne bi smelo biti politično vprašanje.Obtožni predlog proti trem vidnim članom NSi pravnomočen, v stranki opozarjajo, da gre za političen pregon.Kako blizu je dogovor o končanju vojne med Iranom in ZDA?Najbolj razširjen rak v Sloveniji je kožni, za njim pri nas vsako leto zboli 5 tisoč ljudi, ob sončnih dnevih stroka poziva k samozaščiti.Šport: Naše odbojkarice pred domačimi navijači do tretje zmage v evropski ligi.Vreme: Jutri bo sprva jasno, popoldne in zvečer je pričakovati nevihte.

Začenja se poletna turistična sezona. Kaj v hotelih, restavracijah in gostinskih lokalih najbolj jezi goste? Kaj najbolj razburi natakarje? O tem smo se pogovarjali z Maticem Kriterjem, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za upravljanje hotelov ter usposabljanje strežnega osebja. Ustanovitelj Kriter akademije (diplomant prestižne hotelirske šole Cesar Ritz, z več kot 20-letnimi izkušnjami dela pri vodilnih svetovnih verigah na treh celinah) poudarja, da ima gost le dve nalogi. Kateri? Odgovor slišite v prispevku.

Marsikje v državi danes odpravljajo škodo po sinočnjem neurju. Najbolj sta prizadeti Gorenjska in Štajerska. Močno poškodovanih je več kot 150 objektov, prek 100 samo v občini Komenda, ki jo je neurje najbolj prizadelo, v Cerkljah na Gorenjskem pa 30 stavb, precej škode je tudi v občini Kamnik. Na Štajerskem je največ škode po toči na kmetijskih zemljiščih in pridelkih. Kritično je v Majšperku in Žetalah. Neurja so povzročila tudi težave v železniškem prometu. V oddaji tudi o tem. - Kmetijski pridelki so ponekod povsem uničeni - Bližnji vzhod v primežu najhujše zaostritve konflikta od aprilske sklenitve premirja med Združenimi državami in Iranom - V Trebnjem tradicionalni tabor likovnih samorastnikov

Petdeset let po potresu, ki je 6. maja 1976 opustošil Benečijo in Furlanijo, se spominjamo tudi izjemnega vala solidarnosti, ki je pripeljal do pobratenja 81 italijanskih škofij z župnijami, prizadetimi v potresu v nadškofiji Videm in škofiji Concordia-Pordenone. Nadškofija Bologna se je pobratila z župnijami v dolini Rezije, ki jih je potres močno prizadel; pod ruševinami je umrlo sedem ljudi. Najbolj oprijemljiv znak solidarnosti bolonjske Cerkve je bila gradnja 46 hišic za prav toliko družin. Po poročanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom bo osrednji dogodek obujanja spominov ob obletnici pobratenja ta konec tedna. Napovedani so obiski, srečanja in bogoslužna slavja. Vrhunec bo zahvalna sveta maša, ki jo v nedeljo v župnijski pracerkvi na Ravanci daroval kardinal Matteo Zuppi, nadškof Bologne in predsednik Italijanske škofovske konference. Dom napoveduje še, da bo to soboto na Dobraču potekalo jubilejno, deseto Čezmejno srečanje. Kulturnozgodovinsko vodstvo do vrha Dobrača se bo začelo na Rožtrati nad Beljakom. Med potjo bo o zgodnji Karantaniji spregovoril deželni konservator Gorazd Živkovič. Ob 11.30 bo v slovenski cerkvi na vrhu gore sveto mašo daroval krški škof Jože Marketz. Na vrh Dobrača vabijo številne ustanove z območja tromeje.

Zakaj jo Slovenci imamo, drugi pa ne, kdo jo poleg nas še ima, zakaj se je sploh razvila in zakaj nimamo trojine. Z narečjeslovko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Tjašo Jakop.

Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji. Bojan Roš je človek, ki je v življenju nosil veliko različnih vlog. Bil je zdravnik, pulmolog in diabetolog, dolgoletni zdravnik v Tolminu, kasneje tudi koncesionar. Je lovec, človek narave, vizionar, ki je na pobočju gore Kuk, s pogledom na Matajur, simbolom Nediških dolin in osupljivo doline Soče, soustvaril Nebesa – eno najbolj prepoznavnih turističnih zgodb Posočja. Najbolj je človek srečen, če je zdrav in če ima zdravo familijo. In celo familijo. Bojan Roš Rojen je bil v Hrastniku, odraščal v družini, ki jo je povojna razlastitev močno zaznamovala. Kot mladenič je hodil peš čez hribe v šolo, študij medicine končal z odliko, hkrati pa vodil enega najbolj znanih študentskih zbirališč v Ljubljani. Žena Katja je več kot 30 let pisala zgodbe za časopis Delo. Hči Maja je stopila po mamini poti, le da je za pripovedovanje zgodb uporabljala televizijsko kamero. Hči Ana pa je verjetno najboljša kuharska mojstrica na svetu. Bojan Roš je dedek in človek, ki še danes rad poprime za delo, pomaga sosedu in z zanimanjem spremlja svet okoli sebe. Z njim o  življenju med ambulanto in hribi, o zdravstvu nekoč in danes, o lovski etiki, družini, Nebesih in o tem, kaj človeka po vseh teh letih še vedno žene naprej. 

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

V Sloveniji se že četrt stoletja aktivno ukvarjamo z alkoholno politiko, to je od sprejetja zakona o omejevanju alkoholnih pijač. Vendar se zdi, da smo v družbi do prekomernega pitja še vedno zelo tolerantni in da so tudi težave zaradi škodljivega pitja prepogosto zanikane. Zato smo, kjer smo; na samem svetovnem vrhu po porabi čistega alkohola na prebivalca, da je smrtnost povezana z alkoholom med najvišjimi v Evropi, da so zdravstveni in vse splošni stroški zelo visoki. V tokratnem Studiu ob 17ih o tem, kje so še možnosti za bolj učinkovite ukrepe na področju zmanjševanja posledic zlorabe alkohola med mladimi in odraslimi. Gostje: Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana; Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«.

Najbolj razširjena prepovedana droga med prebivalci Slovenije je konoplja, sledijo ji ekstazi (amfetamin), kokain in heroin. Različne droge imajo različne učinke in posledice, se jih pa še vedno držijo številni stereotipi. Katera droga je v Sloveniji največji zdravstveni in družbeni problem, kako zmanjšati škodljive posledice drog in alkohola med mladimi? Kakšni so sploh znaki zasvojenosti ali odvisnosti? Kdaj poiskati pomoč in kako se izviti iz primeža (prepovedanih) drog? O tem smo se v Svetovalnem servisu pogovarjali z Anjo Mihevc, vodjo svetovalnice pri Združenju DrogArt.   Kam po pomoč?

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 68: Andrejeve vikend trip ideje in unikatne namestitve Klemen v Maroku Jani na operaciji nosu Najboljši šport za dolgo življenje Iphone fold in prednosti majhnega prenosnika Anthropic, neverjetna rast AI in Elon Musk Razvoj in filozofije starih civilizacij Razvoj računalniških igric Gorilla Story, Planet Earth Filmi, Lego kocke Rdeči ali modri gumb

Na današnji dan pred 4 leti je Slovenijo pretresla največja delovna nesreča pri nas, eksplozija v tovarni Melamin v središču Kočevja. Umrlo je sedem delavcev. Število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se kljub varnostnim zagotovilom hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem vnovič tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu; dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa; Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire; Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.

Dogodkov iz obdobja druge svetovne vojne se spominjajo tudi v Ljubljani, ki prav danes praznuje obletnico osvoboditve izpod nacizma. Osrednja prireditev je 68-ta Pot ob žici, ki jo bodo dopoldne popestrili s tekom trojk. Najbolj zgodni pohodniki so se na 33 kilometrov dolgo pot okoli mesta podali pred dobro uro, prečkali bodo lahko 8 kontrolnih točk, ki so hkrati vstopne. V oddaji tudi: - Ukrajina in Rusija na ameriško pobudo za 3 dni prekinili sovražnosti, parada v Moskvi vseeno okrnjena. - V Evropski uniji vse glasnejše zavzemanje za vzpostavitev skupnih in samostojnih vojaških zmogljivosti. - Tedni vseživljenjskega učenja letos namenjeni ohranjanju radovednosti in aktivnemu staranju.

Čeprav naj bi bilo delo v 21. stoletju varnejše kot kdaj prej, podatki kažejo drugačno sliko – število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu; dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa; Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire; Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.

Ob raziskovanju jezikovne krajine v slovenskih mestih hitro ugotovimo, da je vedno več napisov v izložbah ter nad trgovinami in lokali v tujih jezikih, največkrat v angleščini. O tem, ali gre za kršitev zakona, kdo bi moral to nadzorovati in zakaj bi se mi morali s tem ukvarjati, se pogovarjamo s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša prof. dr. Kozmo Ahačičem.

Najboljši kraj za razvijanje gibalnih sposobnosti dojenčkov so tla. Tam lahko otrok samostojno spoznava svoje telo in razvija koordinacijo. Najpomembnejši gibalni mejniki, ki jih dojenčki po večini dosežejo v prvem letu starosti, so obrat na trebuh in hrbet, pivotiranje, plazenje, sedenje, kobacanje, hoja ob opori in pozneje tudi samostojna hoja. Kako jih spodbujati, da bodo osvojili dobre gibalne vzorce, ki so temelj za nadaljnje življenje in tudi odraslo dobo, bomo povedali v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana.

Mišo naju je pelal. Od Robija foter. Na eno najboljših 0:0 tekem v zgodovini NK Maribor. O, ja. Ko se je špricalo pouk (ko se je prek medijev prosilo učitelje, naj ne dajejo neopravičenih ur) in ko je bilo 20.10.1993 največ ludi na delovno sredo na kaki fuzbal tekmi pri nas. Ziher. Ob 14.30. Tekma, ki me spomni, zakaj imam in imamo tako radi fuzbal. In ta klub. Čeprav so nas potem pokradli gori v Nemčiji. ne, ni bil rdeči. O, ne. Bozgotov frajštos pa Lukićev rdeči. Vtetovirano v spomin. Kaj maš, kaj mata pa zdaj to, Jaša? Iskreno, to je bonus runda, ekstra epizoda. Takšnih bo zdaj več. Ta je odprta za vse, potem pa bodo prihajale tedensko za tiste, ki (bo)ste naročeni. Zic bo še vedno prosto dostopen vsem. Do konca sezone še zgurava in se vrževa na glavo. Zdaj se bom lotil Patreona oziroma platform za takšno prakso in naredil tako, da tisti, ki podpirate Ofsajd oziroma ga boste, boste take epizode dobivali za zraven. Kot bonus. Ker ... Zdaj ali nikoli, ne? Več povem sproti, najbolj na koncu, prosim prisluhnite. Najbolj pa me, prosim, zanima, kako se vam zdi ta(kšna) epizoda? Če ni okej, če je bedno, komot povejte. Ne bom jezen ;). Če bi še, če imate kakšne tekme, trenutke, če imate vprašanja, pa kar. Saj več povem v oddaji. Če vam znese, mi bo res ogromno pomenilo. Ker zdaj ali nikoli. Na glavo, ajde!

Kenta Yamamoto, japonski baletni prvak, že več kot desetletje ustvarja v ansamblu SNG Ljubljana. Kot otrok je raje igral nogomet, balet pa je pravzaprav spoznal po naključju, ko je odšel na trening s svojo sestro. Baletna pot je mladega nadarjenega baletnika že pri desetih letih peljala na Kitajsko, potem pa vse do Kraljeve baletne šole v Londonu, kjer je uporniški najstnik odkrival tudi življenje izven plesnih dvoran. Danes svoje izkušnje in znanje kot mentor in učitelj predaja mladim.

O razburkani življenjski poti enega najbolj kontroverznih slovenskih pisateljev preteklega stoletja - partizana, boema, ženskarja, političnega zapornika in človeka brezkompromisno svobodnega duhaEden naših najpomembnejših literarnih zgodovinarjev, Dušan Pirjevec, je menil, da slovenski literarni junaki pogosto niso gospodarji svoje usode, temveč se zapirajo v svoje trpljenje ter igrajo pasivno vlogo žrtve, in verjetno bi lahko rekli, da je nekaj tovrstnega sentimenta nedvomno del našega nacionalnega značaja. Morda so prav zato posebej zanimivi ljudje iz naše zgodovine, ki temu stereotipu ne ustrezajo. Eden takih je nedvomno pisatelj Vitomil Zupan. Svojo pustolovsko pot je začel že v mladosti, ko se je podal v svet in delal na ladjah ter razgrajal v pristaniščih, kasneje se je pridružil partizanom v drugi svetovni vojni, po vojni pa je bil leta zaprt zaradi svojega ekscesnega načina življenja in norčevanja iz oblasti. Vse to je nato popisal v vrsti avtobiografskih romanov, ki jih danes prištevamo med najboljša slovenska literarna dela. Razburkano življenje Vitomila Zupana, v ospredju katerega se ves čas vije boj za ohranitev samega sebe in svoje notranje svobode, nam bodo za tokratne Sledi časa pomagali predstaviti pisatelj, prevajalec, kritik in Zupanov prijatelj Aleš Berger, dr. Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodovino ter dr. Matevž Kos z Oddelka za primerjalno književnost z ljubljanske filozofske fakultete, vključen pa je tudi arhivski posnetek pisatelja. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Vitomil Zupan, arhivsko gradivo, uporabljeno v filmu Pogovori o Vitomilu Zupanu, Slovenski filmski center Vabljeni tudi k poslušanji oddaje Sledi časa o Zupanovem prijatelju Dušanu Pirjevcu iz radijskega arhiva: Dušan Pirjevec med revolucijo in literaturo.

In zdaj nekaj povsem drugačnega. Sicer gremo v središče Ljubljane, a po drugačnih opravkih, kot bi se pričakovalo. Središče Ljubljane – ta antični pojem, kjer se je vsa moč, vpliv in usodnost naroda skoncentrirala na enem kvadratnem kilometru – je bilo v preteklem tednu prizorišče tudi nekoliko drugačne drame. Drame v prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Hočemo povedati, da so ob običajnem naboru tamkajšnjih in javnosti znanih sociopatov na sceno stopili tudi tisti manj izpostavljeni. Kot zdaj že nekaj mesecev, se obnova ljubljanske Drame in z njo kulturnega hrama vseh Slovencev, ne začne zaradi nasprotovanja sosedov. »Nasprotovanje sosedov« je po dnevnih pozdravih najbolj uporabljana besedna zveza v Sloveniji, in tokrat se širi po ulicah z mitskimi imeni, ki obkrožajo Dramo. Zgodba je sila enostavna. Obnova bi bila seveda hrupna, prašna, prostorsko potratna, zmotila bi mir in parkirišča stanovalcev tam ene ulice in tam ene bajte. Če ne moreš zmotiti miru sosedov v Halozah, kako so investitorji pričakovali, da bodo lahko zmotili mir stanovalcev v središču Ljubljane? Sploh po fiasku z obnovo Plečnikovega stadiona. Kakorkoli; obe strani javkata v javnosti. Tako stanovalci kot umetniki oziroma dramski igralci, ki zmrzujejo in se gredo gledališče v nekem skladišču. In ko razumni prebere vse javne nastope, oziroma sporočila za javnost, ki jih obe strani plasirata v medije, je jasno predvsem eno. V tisti ogroženi hiši, primerno se imenuje Nemška hiša in je elitna lokacija sredi elitnih lokacij, stanuje kar nekaj odvetnikov. Ali pa premožnežev, ki si lahko privoščijo dobre odvetnike. Čeprav bi bilo čudno, ako bi na elitni lokaciji v središču Ljubljane ne živela manjša komuna juristov. Kajti jezik, ki ga uporabljajo stanovalci med blokiranjem začetka graditve, je vrhunsko pravniški. Suh. Zakoni in dejstva in pravice in tako naprej in tako nazaj. Tako je izjava dramskih umetnikov v primerjavi s sporočilom stanovalcev eno samo jamranje in pozivanje na nekakšne nepravne, humanistične in občečloveške kategorije. Jasno, da v skromni radijski oddaji ne moremo biti razsodniki in da zaradi spora med umetniki in odvetniki ne moremo fabricirati globljih razmislekov – poskusimo pa vseeno lahko! Osrednje vprašanje današnje analize je: »Koliko naj bo v družbi odvetnikov in koliko naj bo umetnikov?« Kakšno naj bo razmerje med njimi? Na prvi pogled bi rekli, da gre za dve kategoriji, ali poklica, ali stanja duha, ki si ne bi mogla biti bolj vsaksebi. Pa nič ni dlje od resnice. Oboji živijo v zablodi. Umetniki v zablodi, da lahko z umetnostjo izboljšajo družbo, odvetniki v zablodi, da je mogoče družbo izboljšati s pravom. Kot smo se naučili, je družbo mogoče izboljšati s prisluhi, a o tem kdaj drugič. Najbolj preprosto bi bilo, če bi imeli v družbi enega umetnika na enega odvetnika. Ampak to se ne zdi realno, ker bi imeli v Drami potem same monodrame, en odvetnik pa je kljub temu sposoben preprečiti zaprtje ulice. Bolj razumno se zdi, da bi imeli na enega odvetnika deset umetnikov, a to bi nas popeljalo na pot brezzakonja, kjer bi hipiji zganjali gledališče v parkih in na rečnih bregovih, družba kot organizem, ki ga skupaj drži zakonodaja, pa bi razpadala. Tako smo po preučitvi dejstev in pregledu evidenc tako odvetniške zbornice kot združenja dramskih igralcev prišli na plano s številko: trije umetniki na enega odvetnika. Trideset umetnikov na deset odvetnikov. Tristo umetnikov na sto odvetnikov, tri tisoč umetnikov na tisoč odvetnikov. Ta številka se nam zdi umetniško-odvetniški zlati rez slovenske družbe in predlagamo, da se je v prihodnje držimo, pa bomo lahko obnavljali gledališča, sploh pa bomo lahko uveljavljali pravila pravne države. Obstaja pa problem, da razmerje tri proti ena deluje zgolj in le v središču Ljubljane. Če pogledamo razmerje recimo v Celju, kjer sicer imajo tako odvetnike kot umetnike, je to drugačno, da ne govorimo o slovenskem podeželju, kjer ni niti umetnikov niti odvetnikov. Je pa res, da je obnova kulturne infrastrukture na podeželju tako redka, da se celo najbolj nestrpni sosedje nimajo priložnosti pritožiti. Kaj šele najeti odvetnika. Kako se bo končal spor, oziroma kdaj se bo začela obnova Drame? Država, ki je vsaj za zdaj na strani umetnikov in ne odvetnikov, grozi z nekakšnimi razlastninjenji; ta bo verjetno morala sprovesti slovenska vojska, pa še to bo težko, kajti kot vemo, je odvetniško pero ostrejše od meča. Obstaja pa še ena možnost Pozivamo igralce ljubljanske Drame, da na javnem prostoru med Gregorčičevo in Gradiščem postavijo oder na prostem in brezplačno širnemu slovenskemu občinstvu v slogu partizanskega gledališča odigrajo dve predstavi … Prvi večer Brechtovo Malomeščansko svatbo, da se spomnimo, kako zelo zlagan je lokalni hohštapleraj, drugi večer Cankarjev Za narodov blagor. Da se spomnimo, kaj je to nacionalni interes.

Les je eden najstarejših in najbolj naravnih materialov. Uporabljamo ga za gradnjo, pohištvo in številne druge izdelke. S pravočasno zaščito lahko njegovo življenjsko dobo podaljšamo tudi do sedemkrat. Kako zaščitimo les pred mehansko obrabo, vlago, sončno svetlobo, glivami in škodljivci? Katere metode so najbolj učinkovite? Gost: prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Zdravo! Ta teden začnemo s podporo lokalne obrti. Ker je konec sveta vsak dan bližje, smo prišli na idejo, da bi sami skovali apokaliptični bowie nož (ali pa mačeto) v kovačiji Krmelj. Pot z motorjem Jawa 42 do Kitajske nam razblinijo ameriške in izraelske rakete, ki padajo na Iran (čeprav v času snemanja tega še nismo vedeli). Povemo tudi, kako ne uporabljati telefona, medtem ko ste obtičali v gneči. Najboljše, kar lahko storite je, da greste na vlak (ali drugo obliko javnega prevoza) in tam berete knjigo ali pa v avtu poslušate podkaste in (globoko) dihate. Ali pa greste peš ali z biciklom. Za konec skočimo še v Garambo: Douglas je na termitnjaku, ki zgleda kot nosorog, Land Rover je izgubljen, Kes pa reši vse.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 65: Kaj si mladi najbolj želijo? Astra AI na Kanarcih in VibeCoding Računalniške igre - nekoč in danes Ekstremni športni dosežki Epsteinova zgodba, Bill Gates Novo Trumpovo orožje in ugrabitev Venezuelskega predsednika ZDA, Kitajska in Evropa Zakaj imajo ljudje psihopatska nagnjena? Nerazrešeni odnosi in kognitivno zaprtje Kako NE organizirati praznovanja Najboljše restavracije v Sloveniji

Ulice in trge mest po Sloveniji so danes zavzele pustne maškare, ki odganjajo zimo, kolikor je je tokrat sploh bilo. Na ptujskem kurentovanju se je tokrat zbralo rekordno število maškar. Druge teme: - Letošnja varnostna konferenca v Münchnu potrdila razkorak med obema stranema Atlantika - Anketa Mediane izvolitev v državni zbor napoveduje sedmim strankam - V Sloveniji ta teden odprli eno od evropskih tovarn umetne inteligence za pomoč znanosti in gospodarstvu

Brezskrbni časi zbijanja šal so minili. Po internih zakonih se mora v času predvolilne kampanje tudi naša oddaja transformirati v odgovorno družbenopolitično glasilo nepotvorjenih informacij. Tako suhoparno preglejmo dogodke preteklih dni.V Radencih, kjer imajo tri srca, jim je zaradi te koronarne inflacije zmanjkalo mehkih tkiv za ostale organe. Najbolj očitno za možgane. Tako sta se na seji občinskega sveta stepla poslanca. Oziroma eden se je tepel, drugi pa ga zdaj toži. Če se stepejo poslanci na državni ravni, človek še razume, kaj pa lahko predstavnika ljudstva razjezi do fizičnega napada med razpravo o pločnikih, krožiščih in čistilnih napravah, nam ni uspelo izvedeti. Zdaj pa h kulturi. Vrhunec preteklega kulturnega konca tedna je bila premiera filma o Melaniji Trump. Dokumentarnega filma. Kot vemo, je žena ameriškega predsednika naše gore nekoliko uveli list. In kot tudi vemo, so kritiki film raztrgali. Kar je zelo pogumno, še sploh v Sloveniji. Namreč za lik in delo brhke Melanije je vsaj do nedavnega skrbela predsednica republike, ko je bila še v advokaturi. Kar nekaj dolgih jezikov, ali pač pisunov, kot smo sami, je prek nje občutilo dolgo roko ameriške pravice, ko so hoteli služiti na Melanijin račun, in so kršili avtorske, oziroma njim podobne pravice. Zato je biti filmski kritik na Slovenskem trenutno zelo pogumno dejanje, kajti če privežeš ženo ameriškega predsednika na cineastični pranger, si lahko nakoplješ na glavo slovensko predsednico – ki je, mimogrede, že začela sama o sebi govoriti v tretji osebi – oziroma njeno odvetniško pisarno. Zato velja biti previden in pogumni slovenski filmski kritiki, ki trgajo desničarsko mojstrovino na koščke, tvegajo še kaj več kot le svojo službo. Seveda smo v naši redakciji šampioni oportunizma in si zaradi lastne varnostni filma sploh nismo ogledali. Tako da nam ni treba soditi. Kajti kot velja v največji svetovni demokraciji zadnje tedne: »Ne sodi in ne boš obsojen!«Ampak raziskovalni duh ter stare filmske povezave nam niso dali miru in izvedeli smo, da sta v Belo hišo priromala dva predloga za filmsko ovekovečenje Melanije Trump. Enega, tega ki je bil končno tudi realiziran, je dostavil Amazon, po prijateljski ceni, drugega pa Disneyjevi studii. V skladu s tradicijo so pri Disneyju predlagali animiran celovečerni film z Melanijino zgodbo. A se je prva dama vseeno odločila za klasično kinematografijo, kljub obljubi, da bi bila sprejeta na Panteon Disneyjevih princes.Uspelo nam je pridobiti sinopsis Disneyjeve risanke o Melaniji in tako kot prvi medij, ne le v Sloveniji, objavljamo odlomke iz tega žal nerealiziranega dela. "Mala Melanija v revni hišici ob Savi sanja o lepšem življenju v pogojih tržnega gospodarstva. Sanja, da bo postala princesa in v deročo vodo vrže kovanec za srečo. Sicer ne postane princesa takoj; na mestu, kjer je kovanec padel v vodo pa zgradijo hidrocentralo. Njena lepota in revščina jo končno pripeljeta v obljubljeno deželo. Kjer se cedita med in mleko ter ob njiju na zabavah tudi človeški izločki. Melanijo, ki ima raztrgana oblačila, obleko pa polno pepela, ki ga mora čistiti po bogatih hišah, na zabavo povabita znana Disneyjeva junaka Tom in Jeffrey. Tam ji Jeffrey predstavi Donalda Ducka, še enega Disneyjevega junaka, vendar mora Melanija zbežati z zabave, ker ji bo opolnoči potekla viza. Donald jo išče; ko jo najde na srednji strani barvne revije, jo obišče v njeni revni sobici in jo zasnubi. Melanija je mehkega srca, še sploh, ko izve, da je Donald v bistvu sin Strica Skopušnika, ki se koplje v denarju. Ob tem izve, da se bo Donald iz grdega račka spremenil v princa takoj, ko se mu zgodi čista ljubezen, ali pa če postane ameriški predsednik. Ker pa tudi Donald ni modre krvi, jima dobra vila podari sina, ki pa je baron že ob rojstvu. Ker s čisto ljubeznijo zaradi viharja, imenovanega Stormy, ni nič, postane Donald ameriški predsednik; a se namesto v princa spremeni v Shreka. Mediji par imenujejo »lepotica in zver«, kar Melanijo moti, in zato se z Donaldom še enkrat prijavita v Belo hišo. Ko pa urok tudi drugič ne popusti, je možnost za rešitev in izpolnitev Melanijine življenjske želje najti princa na belem konju le v iskreni ljubezni. Ali pa v tretjem mandatu." Kot rečeno, je bil Disneyjev predlog zavrnjen, saj naj bi bilo v risanki preveč sledi ekspresionizma iz obdobja filma noir, medtem ko si gledalci želijo lahkotnejše vsebine. Zato so se v Beli hiši odločili za Amazonov scenarij, ki sledi samo dvajsetim dnem v življenju Melanije Trump.

Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove. Gostje: mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame. Avtorica oddaje Sabrina Mulec.

V Hiši kultur v Berlinu je torej sinoči potekala podelitev 38-ih evropskih filmskih nagrad. Evropska filmska akademija je nagrado za najboljši evropski dokumentarec podelila slovenski manjšinski koprodukciji Fiume o morte!, hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Med nominiranci sta bila še dva slovenska filma; prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica in animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta Leona Vidmarja. Člani akademije so za najboljši film minulega leta izbrali norveško dramo Sentimentalna vrednost Joachima Trierja. Druge teme: - Evropo razburja Trumpova napoved novih carin. - Med težavami kmetijstva tudi erozija. - Domen Prevc do nove zmage na skakalnici Okurayama.

Na Ljubnem ob Savinji se začenja skakalni praznik. Najboljše smučarske skakalke v svetovnem pokalu danes čaka posamična tekma, v katero slovenska favoritka Nika Prevc vstopa z zmago na včerajšnjih kvalifikacijah. Na skakalnici pod Rajhovko bo še osem Slovenk, pričakujejo tudi ogromno navijačev. Ostali poudarki oddaje: Sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem vzpostavlja enega največjih prostotrgovinskih območij na svetu. Trump gostil direktorje družb, ki naj bi trgovale z venezuelsko nafto. Mateja Rebolj prejemnca najvišje nagrade na področju sodobnega plesa.

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že trinajstič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na devetem mestu med samo dvanajstimi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00 skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitičnem uredništvu; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Najboljši paket T-2 TV+NET: https://www.t-2.net/paketi/t2-tvnetFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju. V prvem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera psihološka ozadja, praktične izkušnje nam zaupata psihologinja policijskih pogajalcev Ivana Glavina Jelaš in mediator Aleksander Jakobčič. V rubriki Xpertiza se nam predstavlja Adrijana Kos z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ki preučuje vpliv umetne inteligence na pogoje za delo. Poglavja: 00:01:31 Anketa: pogajanja v vsakdanjem življenju 00:02:40 Mehanizmi, ki stojijo za uspešnimi pogajanji 00:03:31 Policijski pogajalski proces, dr. Ivana Glavina Jelaš 00:05:47 Aktivno poslušanje kot sveta veščina 00:09:39 Kaj se lahko naučimo od profesionalnih pogajalcev? 00:12:55 Mediacija in pogajanja, Aleksander Jakobčič 00:18:13 Kako pri pogajanjih preseči osebne zamere in frustracije 00:21:33 Konkreten nasvet za pogajanja 00:26:20 Najbolj pomembno pri pogajanjih, dr. Boštjan Udovič 00:27:46 Xpertiza: Adrijana Kos