Podcasts about najbolj

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Najboljši paket T-2 in telefon:https://www.t-2.net/cas-je-za-vec-izberite-najboljsi-t-2-paket-telefonFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Predstavljamo vam Gajo Riga, finalistko Elle Talentov v kategoriji frizer.Gaja verjame, da je ključ do uspeha poslušanje. Te dragocene lekcije se je naučila pri svojem delu.Celoten intervju si lahko preberete tukaj.⁠⁠Gostja: Gaja Rigahttps://www.instagram.com/hair.gaja/Voditeljica: Petra Windschnurer⁠https://www.instagram.com/windschnurer/⁠Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:⁠⁠YOUTUBE⁠⁠  / ⁠⁠FACEBOOK⁠⁠ / ⁠⁠INSTAGRAM⁠⁠ / ⁠⁠TIKTOK⁠⁠ / ⁠⁠ELLE.SI

S kvalifikacijami na balvanih se je začela tekma svetovnega pokala v športnem plezanju. Prvič v sezoni med svetovno elito nastopa tudi dvakratna olimpijska prvakinja Janja Garnbret. V oddaji ponudimo tudi del najnovejše epizode kolesarskega podkasta Tour 202, v kateri so bili gosti starši prvega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja, ki bo na dirki po Franciji vnovič v vlogi osrednjega favorita za zmago.

S kvalifikacijami na balvanih se je začela tekma svetovnega pokala v športnem plezanju. Prvič v sezoni med svetovno elito nastopa tudi dvakratna olimpijska prvakinja Janja Garnbret. V oddaji ponudimo tudi del najnovejše epizode kolesarskega podkasta Tour 202, v kateri so bili gosti starši prvega kolesarja sveta Tadeja Pogačarja, ki bo na dirki po Franciji vnovič v vlogi osrednjega favorita za zmago.

V poletnem času se marsikdo odloča za prenovo strehe in zamenjavo strešnikov. Zaradi nestrokovnega svetovanja si lahko naročnik nakoplje nepotrebne stroške. Kako torej poteka prenova ostrešja in kako izboljšati toplotno izolacijo? Katere strešnike izbrati, da bo streha kljubovala različnim vremenskim razmeram? O vsem tem v Svetovalnem servisu, ko na vprašanja odgovarja krovec Igor Zbičajnik.

Medtem ko je do konca šolskega leta še en teden, so se počitnice že začele za devetošolce, ki so minuli teden končali svoje šolanje v osnovni šoli. Za nekaj devetošolcev iz Radovljice pa je bilo to šolsko leto še nekoliko bolj posebno tudi zato, ker so sodelovali v projektu radijskih novinarskih delavnic v oddaji HUDO, zmagali s svojim tekmovalnim posnetkom o svojem kraju in včeraj doživeli pravo dogodivščino. Odšli so namreč na izlet v dolino reke Kolpe, kjer jih je čakal ogled gradu Kostel in čolnarjenje po Kolpi. Kaj so doživeli in kakšne ima načrte za počitnice, smo izvedeli od Mateja Novaka.

Martina Orožen je bila naša najboljša poznavalka razvoja slovenskega jezika – svoja spoznanja in poglede na pot skozi slovenski jezik in njegovo spreminjanje je prepričljivo strnila v petih monografijah, ki bodo v zavesti Slovencev ohranjale jezikoslovne dosežke njenega dolgoletnega znanstvenoraziskovalnega dela, je zapisal prof. dr. Marko Jesenšek. Njena znanstvena bibliografija obsega več kot 500 enot. Zasl. prof. dr. Martina Orožen je v maju umrla v 94. letu starosti, danes pa sta Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravila žalno sejo. Martina Orožen je bila večkrat tudi gostja naše oddaje. Prisluhnili bomo pogovoru o Skalarjevem rokopisu, ki smo ga pred desetimi leti posneli na njenem domu.

Pet podatkov, povezanih z Valom 202, iščemo napačnega!

Človeško stopalo je sestavljeno iz 26 kosti, 33 sklepov in več kot 100 mišic. Prečni in vzdolžni lok ter oprijemljivost prstov nam omogočajo stabilno podlago za hojo, tek, skakanje. Najbolj naraven način hoje je bosonoga hoja, ki pa se je seveda ne moremo posluževati vedno in povsod. Stopala je potrebno zaščititi z obutvijo, prav neprimerna obutev pa je razlog za večino težav s stopali in mnogo poškodb tega dela našega telesa. Petkov Svetovalni servis bomo zato posvetili izbiri primerne obutve ter bosonogi obutvi. Z nami bo ortoped, mag. Andrej Prlja, dr. med. iz Splošne bolnišnice Jesenice.

Slovenska gastronomija v zadnjih letih dosega številne uspehe in naši kuharski mojstri so vse bolj znani in iskani tudi v tujini. Za to zadnjih šest let skrbi tudi Michelinov vodnik, 'rdeča biblija kulinarike', ki je pomembno prispeval k večji prepoznavnosti in obisku ter dvigu kakovosti naših restavracij. Včeraj so na Brdu pri Kranju razkrili tiste, ki so jih letos Michelinovi ocenjevalci ocenili kot najboljše. V Michelinov vodnik za leto 2025 je tako uvrščenih kar 72 restavracij, 9 več kot lani in 20 več kot leta 2020 ob vstopu Michelina v Slovenijo. 51 restavracij je letos na seznamu tistih z Michelinovim priporočilom, 12 jih je prejelo znak Bib Gourmand, ki je priznanje za odlično razmerje med kakovostjo in ceno, 9 pa zeleno zvezdico, ki poudarja zavezanost trajnostnemu delovanju in odgovorni gastronomiji. Najbolj svetle pa so seveda tako zelo zaželene Michelinove zvezdice, letos jih je prejelo 9 restavracij. Podrobnosti pa v reportaži s podelitve, ki jo je spremljala Andreja Čokl. Foto: Slovenska turistična organizacija 

Diego Reyes je Gvatemalec, ki že 8 let živi v Estoniji. Iz Gvatemale se preselil pri 24 letih najprej na Finsko, potem v Latvijo, nazadnje pa ga je pot pripeljala v Estonijo, kjer danes živi in dela. V tej baltski državi najbolj ceni varnost in umirjenost, vseeno pa pogreša dogodivščine, ki jih, kot pravi, lahko doživiš samo v Gvatemali in ostalih državah Latinske Amerike. Prepričan je, da bo ostal v Talinu vsaj na papirju, potovati pa si želi po vsej Evropi. Če pa se bo že preselil, pa bi izbral Slovenijo.Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Ob 10. uri je v znamenje žalovanja zastala vsa Avstrija; oglasili so se tudi zvonovi.Strokovnjak za varnost Boštjan Perne po pokolu v Avstriji: Treba je ravnati preventivno ter zaznati in ustrezno razrešiti stiske posameznikov.Ustna obravnava o garaži pod tržnico prekinjena; protest opozoril na nepravilnosti.V NSi z novelo za nižje najemnine za mlade in boljše pogoje za samostojne podjetnike. Direktor ZPIZA o pokojninski reformi - pričakovali smo, da bo treba delati 42 let, tako pa je ostalo pri številki 40.Slovenska demokratska stranka opozarja na demografsko zimo in poziva k ukrepanju.Prihaja prvi vročinski val. Najbolj vroče bo na Primorskem; Arso izdal rumeno opozorilo.ŠPORT: Naši vaterpolisti po zmagi nad Veliko Britanijo uvrščeni na evropsko prvenstvo.Slovenski nogometaši v zadnji pripravljalni tekmi premagali Bosno in Hercegovino.Vreme: Danes in jutri večinoma jasno; nocoj bo na severu in vzhodu več oblačnosti.

V Avstriji po krvavem strelskem pohodu v Gradcu začetek tridnevnega žalovanja. Varnostni strokovnjak Perne o tem, ali bi morijo lahko preprečili.Komentar Aleša Primca na nezakonito ustno obravnavo o gradbenem dovoljenju za nevarno in nezakonito garažno hišo pod ljubljansko tržnico.Trump: trgovinski dogovor med ZDA in Kitajsko, dosežen.ŠPORT: Belgijec Evenepoel dobil kronometer na dirki po Dofineji. Pogačar četrti.VREME: Jutri in v soboto sončno, s temperaturami do 30°C. Najbolj vroče bo na Primorskem, kjer bo pihala šibka burja.

Dela politične teoretičarke in nemške filozofinje judovskega rodu Hannah Arendt (1906–1975) so ključna referenčna točka za razmišljanja o politiki, družbi, moči, oblasti, demokraciji, totalitarizmu idr. Najbolj razvpiti njeni deli pa tudi petdeset let po njeni smrti ostajata Eichmann v Jeruzalemu (1963, slovenski prevod 2007, ponatis 2025), v katerem razgrne, kako običajni ljudje postanejo akterji v totalitarnih sistemih, in Izvori totalitarizma (1951, slovenski prevod 2003), v katerem totalitarizem definira kot proticivilizacijski politični pojav in opozori na pomen aktivnega državljanskega angažmaja. Več o življenju in delu Hannah Arendt pa z gostom. Sodeluje doc. dr. Gorazd Kovačič z Oddelka za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete, odličen poznavalec njene misli. Foto: Wikipedija

Piše Nada Breznik, bere Eva Longyka Marušič. V Piškotih s sporočilom Uroš Zupan ponuja svojevrsten kolaž dragocenih premislekov, spominov, subjektivnega doživljanja telesne bolečine ob neizogibnem zavedanju ranljivosti in minljivosti, pa esejev o literaturi in popularni glasbi, s katerima je organsko zraščen, saj sta sestavni deli njegovega intimnega sveta. Ob njiju je rasel, zorel, se navduševal in navdihoval. Ko v esejih navaja najljubše avtorje na področju literature in najljubše izvajalce in skladbe popularne glasbe, gre še dlje, saj pogosto izpisuje besedila pesmi, jih razčlenjuje in opozarja na ključna mesta, v glasbo pa bralca uvaja tako kot to besedni ustvarjalec zna, in sicer z izvrstnimi poetičnimi, subtilnimi opisi, ki se dotikajo posameznih instrumentalnih delov, vokalnih izvedb, različnih nivojev in plasti glasbe, vse tako privlačno, da si bralec zaželi te skladbe še sam ponovno ali na novo zavrteti in se vanje potopiti z novim uvidom, z novo, čeprav izposojeno izkušnjo. Pesnikov izbor literatov ne preseneča, a Zupan ga osvetljuje z izborom posameznih pesmi, kolikor jih obseg njegovega dela dopušča. Njegova najljubša pesnica je Nobelova nagrajenka Wisława Szymborska, najljubši pesnik je Czesłav Miłosz, najljubši nemški pesnik pa Gotfried Benn. Ne izogne se niti ameriški pesnici, Nobelovi nagrajenki novejšega datuma Louisi Glück. Dolgo, navaja avtor, je bil njegov najljubši roman, kultno delo Aleksandrijski kvartet Lawrenca Durrela. Pesnik ima gotovo na zalogi še mnogo imen in mnogo kriterijev po katerih izbira, a že navedeni avtorji so jagodni izbor iz svetovne literature. Zanimivo in resnično je njegovo razmišljanje o branju poezije, o uvidu vanjo. Niso vse pesmi vedno odprte našemu razumevanju, kar ne govori o kvaliteti pesmi. Pesem mora imeti svoj čas in bralec svoj trenutek, da jo sprejme, prepozna v njej sebe in svoje izkušnje, ali nove, neznane izkušnje, jo ponotranji in posvoji. Popularna glasba je v času socializma prihajala k nam z zamikom, po različnih kanalih, vendar so jo ljubitelji in med njimi je bil tudi avtor Piškotov s sporočilom, cenili toliko bolj, kolikor težje so do nje prišli. Mnoge skladbe so bile povezane z avtorjevim razpoloženjem in čustvi, z določenim obdobjem ali dogodkom in tako so ostali zapisani v spominu in tako jih ob poslušanju vedno znova izvabljajo. Zupan je kot samouk na tem področju prebiral vse, kar je bilo o popularni glasbi napisanega, ustvarjal je lastne zbirke in v pričujoči knjigi ponudil tudi sezname svojih najljubših plošč devetdesetih, osemdesetih in sedemdesetih let, zadnji dve veljata za zlato dobo, klasiko tedaj še ne priznane glasbe. Zupan tako v Piškotih s sporočilom ponuja malo enciklopedijo popularne glasbe in glede na vse v knjigi napisano, mu gre, poznavalcu, res zaupati. Najbolj oseben in iskren del te zbirke je zajet v zapisih o bolečem soočenju s telesnimi omejitvami zaradi obrab, ki nas doletijo v času, ko se telo začne starati. Na pragu šestdesetih, pogosto v bolečinah, ki filtrirajo njegova občutja, ki reducirajo njegove aktivnosti na osnovno, na hojo, ugotavlja, da je tudi s hojo pretiraval, v želji, da se priklene na zemljo in tako podaljša svoj vek na njej. Da podaljša bivanje ob svojih bližnjih, kajti misel, da jih ne bo več videl, je neznosna. Vračanje v otroštvo je značilno za to obdobje, vračanje k preprostim deškim igram, v rodne Trbovlje, v čas, ko je bilo vse skromno in sivo, ko je le domišljija barvala vsakdanjost in jo delala vznemirljivo. A čas se je neusmiljeno vrtel, komaj izmišljene igre so zastarevale, menjavali so se vzorniki, menjavale so se vrednote, preizkusiti je bilo treba razne omame, potovati in od blizu doživeti čarobnost oddaljenih in opevanih pokrajin in tujih mest. O vsem tem piše avtor in med prozne tekste dodaja ne samo pesmi priznanih avtorjev, temveč tudi svoje lastne pesmi. Zanimiv, širen svet nam ponuja v Piškotih s sporočilom, zanimiva doživetja, preplet proze in poezije, pisan z neko novo, za Uroša Zupana neznačilno ponižnostjo in tiho melanholijo.

V nedeljski kmetijski oddaji smo med drugim objavili razmislek o prihodnosti slovenskega kmetijstva, ki ga je pripravil dr. Matjaž Turinek, ki skupaj z ženo in družino kmetuje na Ekološki in biodinamični Kmetiji Zlate misli iz Jareninskega dola. Ta je kot težavo posebej izpostavil nepredvidljivost in spreminjanje pravil igre, hkrati pa je slikovito opozoril na paradoks pogleda družbe na kmetijstvo…

Najboljše slaščice pripravlja veverica Čopka. Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Ptice so izjemno raznolike živali. V Sloveniji jih živi malo manj kot 400 vrst. Pred kratkim je v slovenščini izšel prevod enega od najbolj znanih priročnikov ljubiteljev ptic z naslovom »Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja«. Urednik te izdaje in direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije Tilen Basle je spregovoril o stanju ptičjih vrst pri nas in po svetu. Najbolj ogrožene so ptice kulturne krajine, predvsem zaradi krčenja njihovih habitatov. Število ptic po svetu se zmanjšuje, nekatere vrste pa se na podnebne in druge spremembe uspešno prilagajajo.

Zadnji tekmovalni teden kolesarske dirke po Italiji prinaša peklenski spored etap. Najboljši v skupni razvrstitvi so se drugi dan zapored pomerili v Dolomitih. Današnja 17. etapa se je po 155 kilometrih končala v slovitem smučarskem središču v Bormiu. Brez Primoža Rogliča, čigar včerajšnji odstop še vedno odmeva v slovenski športni javnosti. Ob kolesarstvu minute namenjamo še evropskim klubskim tekmovanjem v nogometu. V finalu konferenčne lige se bosta nocoj na stadionu v Vroclavu pomerila Betis in Chelsea.

Mir v Ukrajini je dlje, kot se zdi. Carigrajski pogovori niso prinesli pričakovanega, Rusija je včeraj najbolj silovito doslej napadla Ukrajino. Bruselj meni, da je treba okrepiti pritisk na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: Več sredstev Evropske unije za konkurenčnost in varnost, morda tudi na račun kmetijstva in kohezije. Analiki opozarjajo, da bo vlada v povečanje obrambnih izdatkov težko vključila projekte za dvojno rabo. Bo Primož Roglič nadaljeval Giro? Odločitev je v rokah zdravniške ekipe.

Piše Anja Radaljac, bere Sanja Rozman. Obronki, pesniški prvenec Nike Gradišek, je ob upoštevanju trenutnega položaja poezije v slovenskem literarnem prostoru kontekstualno mogoče razumeti tudi kot pesniško pojasnilo, zakaj se poezija, občedružbeno, morda zdi enostavno odveč. Zbirka se namreč zaključuje z verzoma: »Tu ni prostora za pesmi, ker je naju dovolj«. Brati bi ju bilo mogoče tudi prispodobično, kot izpolnitev, ki nastopi po koncu samskosti, v zaljubljenosti, a struktura zbirke vendarle napotuje tudi na to, da ju beremo kot svojevrsten literarni – in politični – ključ, ki razkriva nekaj bistvenega o idejni ravni Obronkov. Za precej pesmi v zbirki se zdi, da površinsko uspešno razumejo medij poezije; napisane so pretežno v sodobnem jeziku, ne posegajo po eksplicitno izžetih podobah, večinoma imajo soliden potek in so obrtniško dokaj izdelane, vendar inovativnost v njih bolj ali manj umanjka. Toda če pesmi pogledamo bolj plastično – če jih beremo onkraj podob in osnovne rabe jezika – se zdi, da so pisane obrazčasto. Ob pregledu medbesedilnih referenc – poleg obvezne Sylvie Plath še Ivan Minatti in Tone Pavček –, daje poezija te zbirke vtis, da se poraja iz precej omejenega branja sodobne slovenske poezije; v njej se namreč na specifičen način srečujejo trendi sočasne revialno in spletno objavljene poezije ter zelo zamejene knjižne produkcije iz prejšnjega stoletja. Obronki večinoma segajo na površinsko raven utrinkov vsakodnevnosti, kar je še en pristop v poeziji, ki deluje vse bolj utrujeno; v svojih najbolj prepričljivih izrazih ta pristop obče ponuja visceralne, subjektivne uvide v bivanjske izkušnje pesniških glasov, v svoji najbolj razvodeneli obliki pa ne zmore vzdržati polnosti bivanjskega izkustva, ki ob nizanju podob terja vsaj še emocionalno, intimno in refleksijsko raven besedila. Tega večina pesmi v Obronkih ne zmore ponuditi. Poetska subjektivna izkušnja se ne izriše na kompleksen način, dokaj malo pesmi namreč zajame vse ravni besedila, ki bi bile za to potrebne. Prvi del zbirke tako popisuje rahlo rutinsko, a pretežno prijetno študentsko izkušnjo, ki mestoma opozarja na posamične stiske – npr. osamljenost, identitetno praznino – a emocionalno ne zgradi jasne podobe o notranjem svetu pesniških oseb. Bolj problematično je, da si pesmi na idejno-politični ravni za zapolnitev mankov, ki se na tej ravni sicer kažejo skozi večji del zbirke, ponekod sposojajo iz občega nabora perečih družbenih problematik, pri čemer pride do površinskih in problematičnih načinov upovedovanja določenih tematik. Takšen primer je na primer vzporejanje prostorskih stisk študentske pesniške populacije, »drogerašev« in brezdomcev – tako z vidika materialnih prostorov kot z vidika družbenih prostorov. V Obronkih ta vzporednica ni napravljena na politično odgovoren način, ki bi etiško odgovorno in idejno inovativno ter s težo, ki temu pritiče, prepoznaval eksistencialne stiske marginaliziranih skupin odvisniške in brezdomne populacije. Podobno suvereno, a površinsko Obronki segajo tudi po nekaterih ustaljenih ideologijah, kot je na primer specizem, in ne kažejo razumevanja za problematiko političnega položaja nečloveških bitij v sodobnih družbah; živali so, z izjemo krastač, ki jih v eni od pesmi nihče ni odnesel s ceste, razumljene kot metafore, kot prispodobe za pojme ali stanja v človekovi psihi ali medosebni človeški dinamiki; take postopke je seveda mogoče najti v stoletjih pesniške tradicije, na vsak način tudi pri Pavčku in Minattiju, kakšna sodobnejša perspektiva te tematike pa v Obronkih ni zaznana; v zbirki ni upoštevan niti velik premik, ki ga je v slovensko literarno poezijo tozadevno vnesel Jure Detela s svojim življenjskim projektom. Podobno je z razumevanjem medosebnih odnosov, ki imajo – zlasti z vidika zaključka zbirke – poudarjeno problematično noto, ki kaže na globljo patriarhalno strukturo v podtalju knjige. Pesmi sledijo opisanemu vzorcu beleženja vsakodnevnosti skozi pretežno površinsko prizmo, dokler v zbirko ne vstopita neimenovani on in tema ljubezni. Tukaj Obronki pridobijo nekaj emocionalne napetosti, a se slabše izogibajo zdrsom v ustaljene podobe; inovativnost tukaj še bolj umanjka. Najbolj problematičen je v tem kontekstu jedrni uvid zbirke: poezija je mašilo, orodje za spopadanje s trenutki osamljenosti, manka človekove bližine, pogosto pa kar za preganjanje dolgčasa; prostora za pesmi ni več, ko je dovolj njiju. Če pesmi prej mestoma nakazujejo praznost identitete pesniške osebe, pa vidimo, da do zapolnitve te praznine ne more priti prek umetnosti ali individuacije, temveč z zaljubljenostjo in zlitjem z drugim. Ni dovolj pesniška subjektka sama, temveč onadva, kar je precej konservativna poanta (ženska pravzaprav jedrno potrebuje moškega) in potem postanejo vse njene vsebine in umetniška prizadevanja nevredni beleženja. Zbirka Nike Gradišek Obronki naposled napotuje na vprašanje o prostoru, ki za poezijo (ne) obstaja; s čim in kako ta zamejeni prostor zapolnjujemo?

Človekoljubna pomoč, ki jo je Izrael odobril pripeljati v Gazo, je le kaplja v morje, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Judovska država po njegovih besedah še vedno zadržuje večino pomoči. Kot je povedal, prebivalci enklave preživljajo morda najbolj okrutno fazo vojne. Izrael je skoraj 80 dni blokiral dostavo nujnih potrebščin, celotnemu prebivalstvu pa grozi lakota. Dodal je, da družine stradajo, svet pa to gleda v živo. V oddaji tudi o tem: - Kolesarska dirka po Italiji prihaja v Slovenijo. - Janezu Janši na kongresu SDS nov mandat na čelu stranke. - Ameriška vlada Evropski uniji zagrozila z dodatnimi carinami.

Če želimo ohraniti možnost, da meje globalnega segrevanja ne presežemo za več kot stopinjo in pol, kot je zapisana v pariškem sporazumu, bi morali izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 skoraj prepoloviti glede na leto 2019. Toda v nasprotju s temi cilji izpusti še vedno naraščajo. Optimizma pa ne zbujajo niti razmere v svetu niti v domači politiki, kjer vlada zavlačuje s sprejemom že tako ne dovolj ambicioznega podnebnega zakona. Zaskrbljenost nad odlašanjem obravnave zakona je v tem tednu izrazil tudi podnebni svet, posvetovalno telo vlade za podnebno politiko. Ob današnjem svetovnem dnevu podnebnih sprememb smo se pogovarjali s klimatologinjo doktorico Lučko Kajfež Bogataj.

Piše Andrej Lutman, bereta Maja Moll in Igor Velše. Nova pesniška zbirka Jurija Hudolina Mediteranski vrt sledi eko-naturalističnim tendencam v sodobni slovenski ustvarjalnosti, kakršne je že pred mnogimi leti začrtal pesnik Iztok Geister Plamen z reklom: naprej k naravi. Njegovo reklo je povsem naraven zasuk od klica nazaj k naravi, ki je bil zaznamoval usmeritev, znano kot naivnost, celo kot upor zoper vse, kar naj bi bilo sprto z naravo. Seveda se ob takšnem premišljevanju pojavlja tudi reklo: vse je naravno, a to bi bilo vsebinsko presplošno za pesmi v zbirki Mediteranski vrt. Zbirka vsebuje enainpetdeset vrtnin. Nekatere izmed pesmi so posevki, nekatere že odrasle rastlinice z zametki zrnc, kar zrnc resnice, za kar je odličen primer povrtnina številka štiriinštirideset: „Zelo sem se daroval rdeči zemlji in veliko pridobil.“ Seveda je treba izpostaviti, da so vse pesmi oštevilčene. Niso pa oštevilčene ilustracije Tilna Žbona, ki je prispeval nekaj čez deset slikarij; verjetno pod vplivom beneške Akademije za likovno umetnost in seveda ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Tilen Žbona pravzaprav ključno prispeva k temu, da vrtnine na vrtu Jurija Hudolina res dobro uspevajo, saj se likovniku pozna, da je tudi kot prejemnik naziva univerzitetni doktor dodobra spoznal video in nove medije. Njegove slikarije so upodobitve skritih semen, kalečih v pogled. A če ostanemo pri pesnikovi izreki: Hudolinove vrtne nameščenke imajo neko lastnost, ki se ji reče neinvazivnost. O tem govorijo vitice, ki jih prinese številka 33: „Pisati o bridkostih življenja, / o bolečini, tragediji, smrti in / kar se bolj ali manj nagiba v / dolino solz in defetizma, / je najbolj pogosto jalovo početje.“ Sledi sklep: pisati o vsem, kar ni našteto. Kajti vrt in njegove vrtnine niso zapriseženi jalovosti. Najboljšo vzporednico pesnjenju Jurija Hudolina predstavlja pesnjenje Ivana Dobnika, vendar slednji opeva odprt prostor v naravi ali kar naravo samo, Jurij Hudolin pa pazi na negovanost svojih rastlinic precej načrtneje, tehtneje, saj se stalno primerja z njim. Odnos med pesnikom in vrtom, je pravzaprav ljubezenski, skorajda spolnosten. Odnos med vrtom in pesnikom je pravzaprav odnos para, v katerem en del introspekcijsko zre vase, drugi del pa le poganja. Poganja tako rastlinice kot pesmi in tudi pesnika, a ga kljub poganjanju ne spusti. Trditev, da je pesnik vrtnar, ob zbirki Mediteranski vrt ne pije vode. Pesnik v Mediteranskem vrtu je azilant, ki na svojem popotovanju in sočasnem vrtnarjenju najde skupek gredic, skupek površin, vsebujočih potencial. Nastale pesmi so izraz odmika, sprijaznjenja, počitkov med pisarijami drugačnega sloga in sporočila. Izraz takšnega odnosa je vrtnina pod številko 28: „Opazujem vrt in si / mislim, da sem devica, / ki pogosto gleda, kako se / drugi ljubijo, mene pa le / božajo in mi šepetajo nežne / besede.“ Mnoge pesmi so ugodnejše v vršičkih izreke, spominjajo na aforizme, redkejše pesmi preveva dvom o veličinah, ki se jim je v stebla naselila votlost, številne pesmi so kar preredko posajene, pomemben pa ostaja pomen zemlje, ki je v središču. Za zalivanje pa je poskrbela družba omejenih odgovornosti Dana. Žetev se bliža.

Informacije o dogodkih po svetu redko pridejo do vseh ljudi. Vseeno smo izvedeli kaj se je zgodilo v Parizu, kaj se dogaja po svetu. So tudi dogodki, ki jih ne moremo zaslediti v medijih. Vedno znova je potrebno pomagati človeku, da bi svoje hrepenenje po sreči prav udejanjil v svojem življenju. Dogodki zadnjih let kažejo, koliko ljudem je to ukradeno ali celo uničeno. Ob beguncih smo postali prestrašeni, skušali smo se temu izogniti. Pri sprejemanje beguncev na obalah otoka Lampedusa v Sredozemlju je zdravnik Petro Bartolo naredil vse kar je lahko. Vsak je prinesel s seboj svojo zgodbo. Najbolj pretresljive so bile zgodbe otrok. Tihotapili so jih za prodajanja njihovih organov. Potem so jih odvrgli na smetišče. Veliko dogodkov niti ne pride v medije. Teh dogodkov ne vidimo in o njih ne slišimo. Vse to je življenje danes. Odprte človeške oči opazijo propadanje civilizacije, ki je storila veliko dobrega za vse človeštvo. Kaj se dogaja? Mislim, da nas pritegne govorjenje o pravici do sreče. Do nje skušamo priti preko raznih oglaševalcev, ki nam s svojimi izdelki zagotavljajo pravo pot k sreči. In mi temu verjamemo! TODA! Sreča sama po sebi ne obstaja. Vedno je povezana z ljudmi okoli nas. Zaprti v svoje lastne želje in trenutne občutke sreče, začnemo propadati. Nikakor ne moremo priti do obljubljene sreče in veselja. Zakaj nihče o tem ne govori? Zakaj nihče ne usmerja ljudi v pravo smer. NAPAKA! Veliko ljudi govori o svoji poti, o svojem zgrešenem pojmovanju življenja in o pravih vrednotah. Med njimi je uspešen mlad poslovnež Jean – Marc Potdevin, ki sam o sebi pravi, da je pri 40 letih imel vse kar si človek želi: imel je dobro službo, imel je dovolj denarja, imel ugled v družbi, privoščil si je lahko vse kar si je zaželel. Ob tem je prišel do spoznanja, da mu zavidanja vreden uspeh ni potešil globlje želje, želje po sreči. Spremenil je svoje življenje. Postal je svoboden, ker je imel pogum zapustiti lažno svobodo iz oseminšestdesetih let – pravzaprav suženjstva razpuščenih nagonov (tako sam pravi). Vedno znova potrebujemo spodbude, zglede, ki bi nas usmerjali v pravo smer. Vprašanje je ali vidimo te zglede? Polnost sreče ne najdemo v trenutkih veselja, polnost sreče najdemo v prizadevanju za druge, za srečo in veselje drugih. Potrebno je veliko odpovedovanja, premagovanja samega sebe. Na tej poti hitro omagamo, zato so potrebni ljudje, ki nas spodbujajo in nam stojijo ob strani. Vsak izmed nas lahko postane opora in zgled za druge. To je odločitev za življenje, za kulturo življenja, to je odločitev za srečo. Odločitev je naša!

Ajda Osolnik in Tim Rozman sta najboljša mlada voznica in mladi voznik letošnjega leta. V centru varne vožnje na Vranskem sta danes zmagala na finalnem izboru, kjer se je po 10 mladih voznic in voznikov pomerilo v spretnostni vožnji, vožnji v naselju in praktičnemu preizkusu poznavanja prve pomoči. Tekmovanje je že deveto leto zapored pripravila Avto-moto zveza Slovenije.

Ko na nekem parfumu piše, da vsebuje vrtnico, jasmin, mošus - koliko teh snovi je zares prisotnih? Kaj res vsebuje parfum, kako izbrati pravega zase, kje najdemo avtentične, unikatne vonje, kako vonj vpliva na naše počutje in ali so naravni parfumi varnejši in kakovostnejših od sintetičnih? V sredinem Svetovalnem servisu bo na vprašanja o parfumih odgovarjala certificirana aromaterapevtka in parfumerka Nina Medved. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali nas pokličite med oddajo.

Prvomajske počitnice so pri koncu. Sončno in vroče pomladno vreme je predvsem k morju zvabilo številne turiste, iz smeri Hrvaške proti Avstriji pa se zdaj vijejo dolge kolone pločevine. Najbolj obremenjena je primorska avtocesta, daljši zastoji so tudi na mejnih prehodih s Hrvaško. Ostali poudarki oddaje: - Putin prepričan o razpletu vojne v Ukrajini po ruskih željah. - Izrael pripravlja odgovor na napade jemenskih hutijevcev. - Slovenija ob dvigovanju izdatkov za obrambo želi krepiti domačo obrambno industrijo.

Najboljši kolesarji sveta so včeraj končali tekmovalni spored bojev v Ardenih, v katerih so se pomerili na dirki Liege-Bastogne-Liege. Zadnja preizkušnja v Ardenih sodi med največje enodnevne klasične dirke, tudi na tej pa je bil v središču pozornosti Tadej Pogačar. Košarkarji Olimpije pa se bližajo končnici Jadranske lige. V predzadnjem kolu rednega dela sezone so v Stožicah gostili beograjskega Partizana.

Najboljši kolesarji sveta so včeraj končali tekmovalni spored bojev v Ardenih, v katerih so se pomerili na dirki Liege-Bastogne-Liege. Zadnja preizkušnja v Ardenih sodi med največje enodnevne klasične dirke, tudi na tej pa je bil v središču pozornosti Tadej Pogačar. Košarkarji Olimpije pa se bližajo končnici Jadranske lige. V predzadnjem kolu rednega dela sezone so v Stožicah gostili beograjskega Partizana.

V finalni seriji državnega prvenstva v hokeju na ledu sta se še drugič pomerili ekipi Olimpije in Jesenic. Zmaji so v Tivoliju potrdili prevlado na domačih ledenih ploskvah in se veselili 20. naslova državnih prvakov. Najboljši kolesarji sveta pa se pripravljajo na jutrišnjo zadnjo preizkušnjo v Ardenih, ki sodi med peterico največjih enodnevnih dirk.

Najboljši kolesarji sveta se bodo danes pomerili na drugi enodnevni klasiki v Ardenih, na tako imenovani Valonski puščici, ki se tradicionalno konča z vzponom na sloviti Mur de Huy. Osrednji favorit za zmago je vnovič prvi kolesar sveta Tadej Pogačar, ki je dirko dobil pred dvema letoma. V finalu državnega prvenstva v odbojki pa sta se še tretjič pomerili moštvi ACH Volleyja in Alpacema iz Kanala. Ljubljančani so včeraj v Tivoliju potrjevali četrti zaporedni, sicer že 21. naslov državnih prvakov.

Najboljši kolesarji sveta se bodo danes pomerili na drugi enodnevni klasiki v Ardenih, na tako imenovani Valonski puščici, ki se tradicionalno konča z vzponom na sloviti Mur de Huy. Osrednji favorit za zmago je vnovič prvi kolesar sveta Tadej Pogačar, ki je dirko dobil pred dvema letoma. V finalu državnega prvenstva v odbojki pa sta se še tretjič pomerili moštvi ACH Volleyja in Alpacema iz Kanala. Ljubljančani so včeraj v Tivoliju potrjevali četrti zaporedni, sicer že 21. naslov državnih prvakov.

Romi so največja etnična manjšina v Evropi, hkrati pa tudi ena najbolj marginaliziranih skupin prebivalstva. Zveza Romov Slovenije na svetovni dan Romov opozarja, da je položaj Romov pri nas v primerjavi z drugimi državami v EU relativno dober, vendar pa naraščata sovražni govor in anticiganizem v družbi. O izzivih romske skupnosti pri nas v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije; Darko Rudaš, predsednik Forumaromskih svetnikov; Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Ana Komac, v. d. direktorice urada za narodnosti; mag. Gregor Macedoni, župan Novega mesta in predsednik Skupnosti občin Slovenije.

Ta epizoda je nastala iz praznine.Tiste vrste praznine, ko si rečeš, da nimaš nič pametnega za povedati – a ravno takrat se v mislih skriva nešteto zanimivih stvari. Tistih, ki odprejo prostor za opazovanje, počasnost in drugačno ustvarjanje.Če ti je tak ritem misli blizu, te povabim, da se mi pridružiš na Substacku Radovednice.Če se naročiš na Radovednice, boš vsako nedeljo prejela nove zapise neposredno v svoj e-nabiralnik. Lahko izbereš brezplačni ali plačljivi dostop – s katerim podpreš moje delo in ustvarjanje. Trenutno so vse vsebine odprte za vse.

Ker se je svet tako veličastno razletel, nekoč združeni danes ugotavljamo, da se je najbolje zanesti kar sam nase. V našem primeru to pomeni, da se Slovenci zanesemo na Slovence in v manjši meri, da se Slovenci zanesemo na Slovenijo. Bodimo konkretni. Če hočemo biti siti in neodvisni od uvožene hrane, se je dobro oskrbeti sam. Temu pravimo samooskrba. Če hočemo biti zaščiteni, se je dobro zaščititi sam. Temu pravimo samozaščita. Če hočemo biti varni, ne smemo računati na Nato in Trumpa, temveč se moramo pripraviti, da se bomo branili sami. Temu pravimo samoobramba. In na koncu. Če hočemo biti v Sloveniji zadovoljni, se moramo zadovoljiti sami. Temu pravimo samozadovoljevanje. Govorimo torej o povečanju izdatkov za obrambo. Debata je vroča in vsi analitiki se strinjajo, da bo v prihajajoči predvolilni kampanji še bolj vroča. Vendar poglejmo na orožje in oboroževanje tudi z druge strani … Najbolj nas skrbi in večina prepirov se vrti okoli tega, da bomo do leta 2030 ali celo prej žrtvovali dva odstotka BDP za obrambo. Ampak hec je v tem, da se stroški za obrambo povečujejo že ves čas. Od lani na letos s približno 1,3 odstotka na 1,5 odstotka, naslednje leto pa še za desetinko odstotka več. Se pravi, da medtem ko se prepiramo o dveh odstotkih, se jim v tišini počasi približujemo. Hočemo povedati, da se bomo leta 2029, ko bomo tiho prišli do 1,97 odstotka BDP-ja, namenjenega za obrambo, glasno prepirali, kako bo, ko bomo na dveh odstotkih. Kot da bi se vsa država prepirala o neobstoječih gradovih v oblakih, nihče pa ne bi opazil marmornih stopnic, ki jih gradimo do tja. Ampak do zdaj smo se že naučili, da pri oboroževanju in žrtvovanju BDP-ja zanj ne gre za resnične varnostne potrebe nekega naroda, temveč gre za investicijski cikel, ki je potreben, da kapitalistična utvara, podmazana z javnim denarjem, teče naprej. Lep primer sta nemška avtomobilska industrija, ki je v krizi, in nemška orožarska industrija, ki cveti. Se pravi, ko delavec, ki sestavlja golfe, zaradi krize na avtomobilskem trgu izgubi službo, se naslednji dan zaposli v Rheinmettalu, kjer sestavlja tanke, ker vojna panoga trenutno cveti. Kot medklic: vsak, ki pozna skrite ovinke učiteljice zgodovine, bi moral zašpičiti ušesa ob novici o cvetoči nemški orožarski industriji … Če bomo zvišali izdatke za obrambo, beri orožje, ne bomo nič bolj varni. Kot nas uči zgodovina vojn, v konfliktih praviloma ne zmaguje orožje, temveč ljudje, ki ga uporabljajo. Izgubljajo pa ne tisti z manj orožja, temveč tisti, ki se jim za vojno fučka … Vsaj tako nas učijo obramboslovci. In še drugi medklic … V troboju med legendarnimi katedrami rajnke FSPN, se pravi med novinarji, politologi in obramboslovci, so ti zadnji absolutni zmagovalci tranzicije. Tako po številu, kot po vplivu. Kakorkoli: obramboslovje uči, da je eno največjih zagotovil zmage v vojaškem konfliktu motiviranost vojaštva. In kot lep primer navajajo slovensko osamosvojitveno vojno, ko se je slabše opremljena in številčno inferiorna slovenska stran uspešno uprla mogočni jugoslovanski ljudski armadi. Ampak časi so se spremenili in danes se zdi, da bi se Slovenci s puško v roki sovragu uprli le še pri obrambi lokalnega Hoferja. Druga možnost pa so vsemogoči droni, ki bi na Slovenskem končno odgovorili na večno vprašanje, kaj se dogaja za sosedovim plotom. Ampak če smo začeli, pa še končamo z javkanjem o nesmiselni porabi državnega denarja … Dva odstotka BDP-ja, ki bosta šla za orožje, nista težava. Težava je 98 odstotkov BDP-ja, ki gre za vse ostalo.

V novi epizodi podkasta SOS-odmev se ukvarjamo s kolesarstvom. Analiziramo dirko Milano-Sanremo, kjer je Tadej Pogačar po številnih napadih osvojil tretje mesto, razmišljanja pa so delili Domen Novak, Andrej Hauptman in Matej Mohorič. Primož Roglič ta teden dirka po Kataloniji, prisluhnite krajšemu pogovoru pred to dirko. Poglavja: 00:00:44 Milano-Sanremo: uvod 00:12:42 Izjava Domna Novaka 00:26:38 Ocena Andreja Hauptmana 00:38:45 Izjava Mateja Mohoriča 00:45:02 Primož Roglič pred Katalonijo 00:56:40 Zanimivost 175

POVABILO – LIKOVNI NATEČAJ ZVERINICE Prvi program Radia Slovenija vabi vrtce, šole in posameznike k sodelovanju v likovnem natečaju ZVERINICE Prisluhnite epizodam na našem Podkastu in z malo domišljije narišite svojo zverinico. Risbice nam pošljite na elektronski naslov programzamlade@rtvslo.si ali po pošti na naslov Radio Slovenija, Program za mlade, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Od majhnih do velikanskih, od morskih do kopenskih, od tistih na tleh do tistih v zraku. Kako se prehranjujejo, kako si gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter, kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno-igrani seriji in podkastu Zverinice. Poslušajte posamezne zgodbe in prepustite otroke njihovi ustvarjalnosti in domišljiji ter jih spodbudite, naj narišejo svojega dolgonogega noja, mogočnega orangutana, velikega slona ali nadležnega komarja. Likovni natečaj poteka do petka, 25. aprila 2025. Najboljše skupine in posameznike bomo nagradili. Namen serije Zverinice je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj znanem živalskem svetu. Serija, ki nastaja v koprodukciji s francoskim radiem, tako odstira živalske pustolovščine, z njimi pa bodo najmlajši tudi z odgovori na vprašanja, zastavljena v oddaji, spoznali njim manj znana dejstva o različnih živalskih vrstah. Ob pomoči serije Zverinice se bodo otroci podali na raziskovanje sveta, ki ga vsak dan srečujejo, vendar ga v resnici ne poznajo dovolj, z likovnim natečajem pa želimo spodbuditi tudi njihovo ustvarjalnost in domišljijo. S sodelovanjem na natečaju dovolite, da so poslani izdelki objavljeni na družabnih omrežjih ali spletnih straneh RTV Slovenija. Najbolj živalske zgodbe za otroke!

V Srbiji je pred današnjim novim velikim študentskim protestom v Beogradu napeto. Pol ure pred uradnim začetkom je središče mesta povsem polno in blokirano. Oblast, ki trdi, da je cilj opozicije nasilen prevzem oblasti, je prepovedala vstop v državo več novinarjem, predvsem iz Hrvaške, pa tudi našim kolegom s POP TV-ja. Predsednik Aleksandar Vučić zagotavlja, da bodo na, kot pravi, nezakonitem shodu storili vse za varnost udeležencev. V oddaji tudi: - Svetovni voditelji na virtualnem vrhu o namestivi vojske v Ukrajini in povečanju pritiska na Rusijo. - Ob močnem deževju Krka in Reka poplavljata, nekatere ceste so pod vodo. - Anamariji Lampič tretje mesto na Pokljuki, tekma skakalk v Vikersundu zaradi vetra preložena.

Med 12. in 19. marcem se bo v Ljubljani odvila 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma – med drugimi bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet s pomočjo reklamnih spotov iz tistega časa, pa Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. Letošnjim oskarjem se v oddaji tudi sicer posvečamo. Poleg tega razmišljamo o novem mladinskem filmu Urške Djukić Kaj ti je deklica, pa o zgodovinski drami Peti september, ki tematizira incident med poletnimi olimpijskimi igrami v Münchnu leta 1972, ko so teroristi zajeli izraelske športnike.

V Trondheimu na Norveškem se končuje tekma skakalk na srednji skakalnici svetovnega prvestva v nordijskih disciplinah. Naša najboljša Nika Prevc, vodilna po prvi seriji, se bo z odskočne mize pognala čez nekaj minut. Dogajanje bomo z našim športnim poročevalcem pospremili v živo. Druge teme: - Spirit razveljavil sporni razpis; gospodarstvo poziva k čimprejšnji objavi novega - Uskladitev socialnih transferjev bo nekoliko ublažila revščino, a potrebe ostajajo velike - Zelenski ima v Washingtonu malo možnosti za želena varnostna jamstva za Ukrajino

Najboljša skakalka letošnje zime Nika Prevc je vnovič dokazala vrhunsko formo. Osvojila je peto zaporedno zmago in deseto v letošnji sezoni. Tudi biatlonski navdušenci so danes trdno stiskali pesti. Slovenke so bile na štafetni preizkušnji do zadnjega streljanja v boju za medalje, a končale so na osmem mestu. Ostali poudarki oddaje: - Združene države Kijev vse bolj stiskajo v kot, v Moskvi ne skrivajo zadovoljstva. - Vseh šest talcev, ki jih je izpustil Hamas, že na izraelskem ozemlju. - Prvi celovečerec Urške Djukić Kaj ti je deklica nagrajen na prestižnem Berlinalu.

V epizodi podcasta Money-How tokrat o o meme kovancih, ki jih je izdal Trump in tudi prihodnosti meme kovancev na sploh. Se obeta mememanija? Omenjamo regulacijo v Evropi in deregulacijo v ZDA. Kaj to pomeni za evropske ponudnike? Sprašujemo se, ali in kdaj bodo države med svoje rezerve uvrščal bitcoin ter kdaj bodo podjetja del denarja in denarnih ustreznikov preusmerile v bitcoin? Katere kriptokriminalci je Trump pomilostil? Najbolj znan je ustanovitelj spletne tržnice Slik Road Ross Ulbricht. Sprašujemo se, do kam lahko prileze bitcoin? Kakšne so napovedi? Kjer je dim ,je tudi ogenj, prevaranti so na pohodu. Zato previdno! Pred mikrofonom: - Nejc Bizjak, Bitstamp - Peter Merc, Lemur Legal

Zdravo! V tokratni epizodi se najprej z nostalgijo ozremo na različne načine shranjevanja podatkov – od disket in papirja do sodobnih trdih diskov. Kmalu pa se spomnimo, da je prav danes »najbolj depresiven ponedeljek v letu« in upamo, da ga ob poslušanju naših (rahlo zmedenih) razglabljanj o življenju, vesolju in sploh vsem preživljate vsaj malce bolj veselo. Med drugim se poigravamo z idejo, ali bi prihodnje tehnologije morda lahko omilile negativna čustva ali celo pomagale pri zdravljenju depresije. Omenimo tudi smučarske skakalnice, solze, Marvina, pajke, metamorfoze, morje in še marsikaj. Če potrebujete pomoč ali le pogovor, se obrnite na nekoga, ki mu zaupate – in ne pozabite, da tudi na najsivšem dnevu lahko najdete kanček svetlobe.

Čuden teden je za nami. Zgodilo se je veliko prelomnega, široko odmevnega, a vse kar se je v njem zgodilo bo svojo vlogo in pomen pokazalo šele v naslednjih tednih in mesecih. Najbolj odmevna je bila tokrat novica o premirju, o miru, ki naj bi po 467 dneh končno zavladal v Gazi. Ko smo nehali upati, se je torej vendarle izkazalo, da optimizem ni vedno in povsod zgolj znamenje naivnosti.

Zajček Hops praznuje svoj prvi rojstni dan. Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Zdravo, tokrat začnemo z Martinom Strelom in njegovimi "podvigi", a se kaj kmalu posvetimo božičnem in novoletnem spektaklu, ki v vaša ušesa prihaja v izteku letošnjega leta. Letošnja zadnji dve bosta očitno res nekaj posebnega, zato ju komaj čakamo tudi mi. Glasba. Ples. Odlične gostje, tudi gostje. Vrhunski voditelji. Gostujoči komiki. Po čudnem naključju se namesto o 4. poglavju 6. knjige (o njem letos že desetič) raje pogovarjamo o najboljšem zemeljskem približku pangalaktičnemu grlorezu, Aljo pove kako je bilo in kje je bilo to čudovito srečanje s kladivom (ne opeko, ampak blizu). Govorimo tudi o zmajskem dihu, kar pa zagotovo nima nobene zveze s Keithom Richardsom. Richards ne pride v novoletno oddajo. Mogoče Ronnie Wood. Mogoče.

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

V epizodi 159 je bil moj gost Luka Jezeršek, priznani kuhar, podjetnik in že od začetka sodnik pri MasterChef Slovenija. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: MasterChef resničnostni šov Spodbujanje kulinarike v Sloveniji Kulinarika in podjetništvo Zgodba družine Jezeršek in nastanek podjetja Družinsko podjetništvo in družinska ustava MasterChef je poslovna stvar; medijska pozornost Strast do dela in posest Taggenbrunn Lastnosti mladih kuharjev in delovne navade Lukova najboljša jed in MasterChef izkušnja Najboljše kulinarične izkušnje Lukovi poslovni plani ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/