Podcasts about fakulteti

Telesna zmogljivost slovenskih otrok in mladostnikov se šest let po začetku epidemije še ni vrnila na predkoronsko raven, kažejo preliminarni rezultati meritev za Športnovzgojni karton 2026. Dekleta in fantje med 6 in 18 let tudi 5 let ne dosegajo predkoronske ravni gibalne učinkovitosti, gibljivosti, hitrosti izmeničnih gibov in deleža prekomerno hranjene mladine, kar po mnenju strokovnjakov vpliva ne le na njihove športne, temveč tudi učne dosežke. Čeprav je slovenska mladima med najboljšimi v Evropi, pa se slaba tretjina otrok in mladih sploh ne ukvarja z rekreacijo ali s športom. Sogovornik: prof. dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK, član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in avtor preliminarnega poročila.

Dr. Herman Berčič je upokojeni profesor športne vzgoje. Kar 35 let je bil profesor na Fakulteti za šport, ves čas pa tudi družbeno dejaven pri uveljavljanju športa v Sloveniji in tujini. Ima bogat opus strokovnega, znanstvenega in pedagoškega dela. Dlje časa pa mu ni dala miru misel, da bi v knjigi popisal svoja otroška in mladostna leta, ki jih je preživel v Domu igre in dela v Tržiču, saj, kot citira pisateljico Edith Eger, "so spomini iz otroštva in mladosti pogosto drobci, kratki trenutki ali srečanja, ki skupaj sestavljajo naš življenjski album". Željo si je uresničil in tako lahko beremo spomine z naslovom Tam, kjer smo zoreli. Dr. Hermana Berčiča je na pogovor povabila Lucija Fatur.

V Frekvenci X se tokrat podajamo v dediščinsko znanost, ki odpira nova okna v preteklost in spreminja naše razumevanje zgodovine, umetnosti in kulturne dediščine. Kaj lahko rentgenski žarki razkrijejo o skrivnostih, skritih pod površino mojstrovin največjih slikarjev? Kako kemija, fizika in podatkovne znanosti pomagajo odkrivati zgodbe faraonov, starodavnih civilizacij in svetovne kulturne dediščine? Ob mednarodni konferenci, ki je minuli teden na Bledu povezala vodilne svetovne strokovnjake na tem področju, bomo med drugim gostili direktorja Egipčanskega muzeja v Kairu ter raziskovalca, ki s pomočjo rentgenskih analiz in drugih naprednih metod razkriva skrite plasti znamenitih slikarskih umetnin. Gostje: Matija Strlič, vodja Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost Ali Abdelhalim Ali, generalni direktor Egipčanskega muzeja v KairuGeert Van der Snickt, profesor na Univerzi v Antwerpnu, konservator-restavrator in kemik Maite Maguregui, raziskovalka na področju analizne kemije in dediščinske znanosti, profesorica na Univerzi v Baskiji Carl Heron, direktor znanstvenih raziskav v Britanskem muzeju (z njim se je za Radio Prvi pogovarjala Nina Slaček) V Xpertizi (od 23 min 56 s naprej) gostuje Peter Mastnak Sokolov, ki na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani preizkuša nova učinkovine za zdravljenje nevrodenegerativnih bolezni. Zapiski: Radiovedni: Po čem imajo vonj knjige? Poglavja: 00:01:03 Kakšen je vonj mumij in o multidisciplinarnosti moderne egiptologije z direktorjem muzeja v Kairu 00:06:23 Kako se v Britanskem muzeju lotevajo preučevanja mumificiranih živali 00:12:43 Ko iz slavnih slikarskih platen izstopijo stoletja nevidne plasti 00:16:32 Kaj sploh je dediščinska znanost in kaj ji je v zadnjem času dalo pospešek? 00:19:35 Maite Maguregui: Zakaj to počnemo? Da prispevamo k ohranjanju dediščine na trajnosten in odgovoren način. 00:23:56 Xpertiza: Peter Mastnak Sokolov

Svoboda govora, individualizem, potrošništvo kot način življenja in domnevna svoboda, ki s tem pride, tehnološki napredek, filmski način upovedovanja zgodb, kavbojke, hitra hrana, globalna glasbena industrija. Ne da bi omenila državo, sem prepričana, da je večina pomislila na Združene države Amerike. Da je ta globalna velesila vstopila v podzavest in življenje velike večine prebivalcev tega sveta, je posledica večdesetletne sposobnosti prepričevanja z uporabo mehke moči: zaželene cilje v mednarodnih odnosih je dosegla s privlačnostjo in prepričevanjem, predvsem pa brez uporabe prisile ali groženj. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek. Sogovorniki:-profesor politologije dr. Tomaž Deželan, predstojnik Katedre za analizo politik in javno upravo ter koordinator doktorskega študija Ameriške študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani-izr. prof. dr. Mirt Komel z Oddelka za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani-prof. dr. Peter Stanković s Katedre za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Foto: Treptower (Pixabay)

Laserji so naprave, ki proizvajajo svetlobo, in so neke vrst svetila, ampak ta svetloba ima posebne značilnosti. Najprej je zelo enobarvna, koherentna, to pomeni, da lahko to svetlobo kot valovanje zelo dobro usmerjamo in fokusiramo. S tem dosežemo zelo visoke gostote moči, s katerimi lahko potem obdelujemo najrazličnejše materiale. Z razvojem laserskih sistemov se ukvarjajo v Laboratoriju za lasersko tehniko LASTEH na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Njihova raziskovalna skupina razvija laserske postopke, ki izboljšujejo kakovost življenja, npr. nežnejše in učinkovitejše laserske metode v zobozdravstvu in zdravstvu.

Več ko uporabljamo umetno inteligenco, bolj se zastavlja vprašanje, kaj pravzaprav pomeni, da smo na tem pomembnem področju tako zelo odvisni od tehnologije, ki je večinoma v rokah tujih tehnoloških podjetij. Čeprav t. i. tehnološka suverenost postaja vse bolj relevantno vprašanje, je v vsakdanji praksi pogosto udobje tisto, ki odloči, da bomo raje posegli po nekem komercialnem izdelku, ne glede na to, kakšne so širše posledice takšnih odločitev.Temelj današnje najnaprednejše umetne inteligence prestavljajo veliki jezikovni modeli in prav zato je ključnega pomena, da imamo, razvijamo in uporabljamo tudi slovenske jezikovne modele, kot je Gams. Zakaj je pomembno, da imamo domač odprtokodni jezikovni model, kaj vse je potrebno za njegov razvoj in kako zmogljiv je danes Gams v primerjavi s sorodnimi modeli? To je v oddaji Podobe znanja pojasnil Domen Vreš, raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki v okviru programa Povejmo razvija slovenski jezikovni model Gams.Modele lahko med seboj v praksi primerjate na portalu Slovenska pogovorna arena in s tem obenem sodelujete pri nadaljnjih izboljšavah Gamsa.

Količina zavržene hrane v Sloveniji v zadnjih letih ni upadla, celo povečala se je. Potem so tu ostanki iz prehrambene industrije in kmetijstva ter blato iz čistilnih naprav. Odpadkov, ki jih lahko predelamo v bioplin in metan, je dovolj. Zakaj torej takšno pridobivanje elektrike, toplote in goriva - vsaj pri nas - ostaja neizkoriščen vir energije? So posredi morda okoljski in politični zadržki? V tokratnih Podobah znanja gostimo doc. dr. Sabino Kolbl Repinc, ki na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter Kemijskem inštitutu raziskuje razne postopke predelave odpadkov v bioplin in metan.

Odgovor tokrat iščemo na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pri dr. Andreji Žgajnar Gotvajn.

Dr. Miloš Kosec je eden vidnejših predstavnikov novega vala slovenskih arhitektov. Leta 2013 je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v sodobni arhitekturi. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani deluje kot docent, predavatelj in raziskovalec. Poznamo ga tudi kot kustosa in plodnega publicista, ob tem pa je tudi član umetniško-raziskovalnega kolektiva Nonument, ki podpisuje slovenski paviljon na letošnjem Beneškem bienalu. Z njim se je za oddajo Razkošje v glavi pogovarjal Miha Žorž.

Ali se vodja rodi – ali to postane? Kako razumemo vodenje v Sloveniji in zakaj je to veščina, ki jo je treba razvijati, negovati in vanjo vlagati? Tokrat smo odprli vprašanja vodenja v različnih okoljih: v formalnih organizacijah, prostovoljnih društvih in v vsakdanjem življenju (doma oziroma v družini). Z nami je bil profesor za področje organizacije javnega sektorja na Fakulteti za upravo dr. Janez Stare.

Najtežja letala na svetu tehtajo tudi več sto ton, najtežja več kot 430 povprečnih avtomobilov skupaj. Zakaj jih potem sila gravitacije ne premaga, da bi strmoglavila proti zemlji?Na terenu sta se nam pridružila 9-letni Maj in 12-letni Jakob, velika navdušenca nad letali. Preizkusila sta tudi simulator letenja, ki ga lahko na Fakulteti za strojništvo v poletnih mesecih testiraš tudi ti.Poletna šola strojništvaPoletni raziskovalni tabor za dijake Sogovornik: dr. Igor Petrović

Ime tedna sta postala Denis Baš in Vanja Kogoj Jug, predsednik in podpredsednica Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo, ki je vzpostavilo spletno stran z enotnimi priporočili pediatrične stroke.Spletna stran omogoča enostaven dostop do strokovno utemeljenih informacij o ukrepanju ob najpogostejših zdravstvenih težavah otrok in mladostnikov. Pri projektu je pro bono sodelovalo več kot 60 strokovnjakov, ki poudarjajo, da priporočila niso namenjena samozdravljenju in ne morejo nadomestiti pregleda pri zdravniku. Kandidata sta bila tudi: Boris Krabonja, srednješolski profesor, ustanovitelj in vodja mariborskega humanitarnega društva UP-ornik, ki obeležuje deset let delovanja. Društvo povezuje prostovoljce, ki pomagajo ranljivim posameznikom v stiski, ljudem brez socialne opore ter tistim, ki so odrinjeni na rob družbe. V zadnjih letih posebno pozornost namenjajo pomoči upokojencem, ki se zaradi nizkih pokojnin vse težje prebijajo skozi vsakdan. Gregor Rihtaršič, doktorski študent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki z vesoljskim teleskopom James Webb raziskuje temno snov. Kot prvi Slovenec je prejel raziskovalno štipendijo Evropske vesoljske agencije, s katero se pridružuje elitnemu evropskemu raziskovalnemu programu na področju astrofizike. Štipendija mu bo omogočila samostojno raziskovalno delo v največjem raziskovalnem središču Ese ter prispevala k boljšemu razumevanju temne snovi in njene vloge pri nastanku galaksij.  

Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo. Sogovorniki: dr. Vitomir Štruc, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki dela tudi v laboratoriju za strojno inteligenco dr. Igor Vobič, redni profesor na Katedri za novinarstvo in Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno sodeluje tudi s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v okviru Centra odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki Sam Gregory, direktor organizacije WITNESS, kjer si s sodelavci prizadevajo za ohranitev naše pravice, da verjamemo tistemu, kar vidimo in slišimo Kaylee Williams, doktorska študentka na Univerzi Columbia, ki v svojem raziskovalnem delu preučuje prav fenomen generiranih pornografskih ponaredkov

Travniki, ki sta jih skozi zgodovino družno oblikovala človek in narava, so prava zakladnica raznovrstnih rastlin.Ni presenetljivo, da se med travami, cvetlicami, zelmi vzpostavljajo zelo dinamični in kompleksni odnosi, v katere človek s kmetovanjem stalno posega in jih celo narekuje. Dobro poznavanje, kako se prepletajo naravne razmere in človekova dejavnost, pa poleg vpogleda v delovanje pestrih travniških združbe, naravovarstvenikom omogoča, da te posebne tipe travnikov tudi ohranjajo. V tokratnih Podobah znanja gostimo izredno profesorico doktorico Sonjo Škornik, ki raziskuje rastlinske združbe suhih in polsuhih traviščih. Deluje na Oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Foto: Sonja Škornik, Boč 2024

Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij. Sogovorniki: dr. Stanislav Gobec, dr. Martina Hrast Rambaher, David Lukić (vsi s Fakultete za farmacijo v Ljubljani), dr. Bojana Beović (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), dr. Irena Zdovc (Veterinarska fakulteta v Ljubljani) in dr. Gianluca Corno (Inštitut CNR-Water Research, Verbania v Italiji) Gost v Xpertizi je Marko Senčar Mrdaković, humani geograf in antropolog z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Poglavja: 00:00:20 Uvod ali kaj če pri okužbi ne zaleže več noben antibiotik? 00:04:03 WHO: Skrb vzbujajoče slabljenje razvoja protibakterijskih zdravil 00:05:19 Velika podjetja izstopajo iz razvoja protibakterijskih učinkovin 00:06:20 Kako pa je bilo z antibiotiki v preteklosti? 00:08:49 Kje danes iščejo nove antibiotike in o alternativah 00:12:02 Kaj raziskujejo na Fakulteti za farmacijo? 00:14:40 Kaj infektologe najbolj skrbi? 00:18:56 O odpornosti bakterij proti antibiotikom pri živalih z Ireno Zdovc 00:24:09 Corno: Mikrobna odpornost je globoko vpeta v okoljske procese 00:31:32 Xpertiza: Marko Senčar Mrdaković

Sociologija ugotavlja, da spolne vloge in spolne norme vedno izhajajo iz neke konkretne družbeno ekonomske politične ureditve. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnih družbah oziroma na globalnem severu ali pa v liberalnih demokracijah doživljala velike spremembe. Drugo polovico 20. stoletja je med drugim zaznamovala povojna obnova, razkol na vzhodni komunistični in zahodni kapitalistični blok, razvoj znanosti in tehnologije, pospešena urbanizacija, množičen vstop žensk na trg delovne sile, podaljševanje izobraževanja, razvoj cepiv za smrtonosne otroške bolezni, dostopnost zanesljive kontracepcije, sekularizacija in razvoj koncepta človekovih pravic. Skoraj štiri desetletja po padcu berlinskega zidu in koncu zgodovine, se spet dojajajo izjemne družbene spremembe, ki opa jih spremlja vse glasnejši diskurz o krizi moškosti. Ali to drži, je moškost res v krizi? Kaj pomenijo pozivi k vrnitvi v normalnost in k naravnim spolnim vlogam? Kakšne so v praksi vloge, ki jih v družbi zasedajo moški in ženske in kako na njih vpliva trenutna družbeno ekonomsko politična ureditev ter negotovosti, ki so prisotne na vseh področjih življenj? To bomo raziskovali v tokratni oddaji Intelekta, nekoliko več pozornosti bomo namenili spremembam očetovstva. Urška Henigman je odgovore poiskala pri treh sogovornicah. Dr. Majda Hrženjak raziskuje na Mirovnem inštitututu, prof. dr. Alenka Švab in prof. dr. Janja Vuga Beršnak pa na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Tako Slovenija kot vsa Evropska unija se ukvarjajo z vprašanjem, kako se najbolj razumno odzvati na energetsko krizo zaradi posledic vojne na Bližnjem Vzhodu. Ekonomisti opozarjajo, da kratkoročni ukrepi ne smejo spodkopavati strateških ciljev glede gospodarskega in energetskega prestrukturiranja. Ukrepi za blažitev krize morajo biti namenjeni najbolj prizadetim in ne vsem povprek, saj sicer podžigajo inflacijo in po nepotrebnem praznijo državne proračune. Kako ocenjuje odziv Evropske unije in zakaj ni naklonjen znižanju DDV na hrano smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede dr. Anžetom Burgerjem.

Nina Murks je doktorska študentka, raziskovalka in asistentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Nedavno je prejela štipendijo L'Oreal-Unesco za ženske v znanosti za svoje delo na področju raziskovanja kortikomišične sklopljenosti. Gre za to, kako možgani nadzorujejo mišice in komunicirajo z njimi, rezultati pa so uporabni pri izdelavi možgansko-računalniških vmesnikov, v zgodnji diagnostiki mišično-degenerativnih bolezni in pri hitrejši t.i. pametni rehabilitaciji. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako je vstopila v programerstvo, ki velja za svet moških, kako v poletni šoli programiranja omogoča varno okolje dekletom, ki jih zanima programiranje, in o problematiki nezadostnega vključevanja žensk pri razvijanju pametnih tehnologij in umetne inteligence.

Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu. Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore? O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije; dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko.

Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne. Problem s prepoznavanjem lahko imajo tudi biometrični sistemi, ki se danes uporabljajo že marsikje, recimo za avtomatizirano prehajanje meje. Možnosti za zlorabe, manipulacije in poneverbe so visoke, občutek nezaupanja in negotovosti pa vse bolj vseprisoten. Kje se v tem trenutku pravzaprav nahajamo in kakšne so aktualne strategije za naslavljanje določenih neželenih stranskih posledic vedno zmogljivejših modelov umetne inteligence? O vsem tem smo v Podobah znanja govorili s prof. dr. Petrom Peerom, predstojnikom Laboratorija za računalniški vid na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Po poročilih Statističnega urada Republike Slovenije je v Sloveniji v študijskem letu 2024/2025 študiralo približno 12 tisoč tujih študentov, kar predstavlja 14,5 odstotka vseh študentov, ki študirajo v Sloveniji. Razlogi za takšno odločitev so zelo različni, prav tako so lahko izkušnje zelo kompleksne. O svoji študijski izkušnji v Sloveniji je govoril študent programa Evropske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Italijan Pierluigi Orrù.

V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja. Gosta: Poznavalec sodobne vesoljske tekme in novinar na MMC-ju Aljoša Masten Profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter V prispevku smo uporabili inserte Nasinih novinarskih konferenc, in sicer tiste septembra lani, letošnje marčne in konference na predvečer objave oddaje.  V Xpertizi (39'10'') gostuje Marcell Gyurkač iz Lendave, ki se kot doktorski študent ukvarja s trajnostnimi rešitvami v kemiji in razmišlja o tem, kako bi lahko s pomočjo zelenih topil nadomeščali plastiko.  Vir fotografije: Nasa Poglavja: 00:04:01 Zakaj je misija Artemis II tako prelomna? 00:09:14 O članih tokratne misije 00:10:31 Profesor Zwitter o poteku in tehnoloških novostih tokratne misije 00:13:08 Kaj bo glavni izziv misije? 00:17:50 Tehnične pomanjkljivosti pri izstrelitvi rakete SLS 00:21:30 Zakaj so prestrukturirali načrte za Artemis III? 00:23:48 Nasa in zasebniki – kako uigran tandem so? 00:26:32 Vesoljska geopolitična tekma na vse večjih obratih, Kitajci Američanom dihajo za vrat 00:29:23 Zwitter: Pri velikopoteznih načrtih osvajanja Lune velja biti previdno skeptičen 00:32:19 Kaj pa Slovenci in kaj se skriva za slovenskim jeklom? 00:35:01 Robotski dež na Luno in ostale odprave v letu 2026 00:38:24 Kaj bo v Frekvenci X prihodnji teden? 00:39:10 Xpertiza: Marcell Gyurkač 00:00:36 O poudarkih najnovejše Nasine novinarske konference v zvezi z načrti osvajanja Lune

Po prvi svetovni vojni se je praznovanje materinskega dneva razširilo iz Združenih držav Amerike v Evropo, kjer se datum dne, posvečenega materam, razlikuje od države do države. V Sloveniji pa ga zaznamujemo na današnji dan, 25. marca. Nekaj statistike o materah v Sloveniji. Več kot polovica jih ima dva otroka, dobra četrtina enega, 15 odstotkov ima tri otroke, med ženskami, starejšimi od 15 let, pa jih skoraj četrtina nima otrok. Matere pri nas so v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno zaposlene. V starostni skupini od 18 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma leta 2023 v Sloveniji znašala 86,2 odstotka višja je bila le na Švedskem. Med materami s tremi otroki ali več pa je bila 77,5-odstotna, kar je Slovenijo prav tako uvrščalo visoko, na 4. mesto, povprečje v EU je 56,8 odstotka. Družina, ki jo sestavljata dva starša različnih spolov in otroci, je le ena od oblik družinskega življenja v sodobni družbi, tretjina vseh družin v Sloveniji so enostarševske družine, med njimi je mater z otroki 80 odstotkov. Materinstvo se je v minulem stoletju močno spremenilo, izzivi so zelo raznoliki, to heterogenost pa redko naslavljajo tako medijske reprezentacije mater in materinjenja kot iz njih izhajajoči družbeni pritiski po doseganju ideala »prave« matere. Več o tem z gostjama v studiu. Z URško Henigman sta se pogovarjali Anja Tekavčič, predsednica društva Socialnih delavk in delavcev in kulturologinja Teja Kosi, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Odzivi in analiza rezultatov državnozborskih volitev z Jolando Lebar in gosti. V studiu so bili: Igor Kaučič, ustavni pravnik; Tomaž Deželan, profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. Novinarji na terenu so se oglašali iz volilih štabov političnih strank in DVK-ja.

Rizwan Zahoor je iz Islamabada v Slovenijo prišel zaradi doktorata, ostal pa zaradi življenja, ki si ga je tukaj ustvaril. Danes kot raziskovalec dela na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, z družino živi v Ljubljani, Slovenijo pa je postala njegova nova domovina. Njegova pot do sem ni bila preprosta – od urejanja dokumentov prek Kitajske do prvih zadreg s slovenščino. Začela pa se je nekega dne, ko je v Pakistanu vklopil televizijo in prvič spremljal tekmo smučanja.

Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj - za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva - figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkulturno ali literarno reprezentacijo, nas zanima ta ekstrem človeštva: kaj ga žene? Zakaj je postal pošast? Kako izbira žrtev? Kako ga bodo oziroma so ga ujeli? Statistično gledano, so serijski umori redki, medijsko gledano, pa nemalokrat zapolnjujejo prostor in čas ter seveda vse kotičke naše domišljije. Pri tem nas ne zanima kriminal kot dejanje, temveč gre tudi za potrebo po pripovedovanju zgodb o zlu. V oddaji Intelekta o tem, kako mediji in pop kultura konstruirajo naše zaznavanje o serijskih morilcih in zakaj so tako priljubljen narativni element, ki pritegne pozornost. Gosti:- doc. dr. Eva Vrtačič z oddelka za kulturologijo in centra za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede (z dr. Karmen Šterk je napisala monografijo Serijska kultura, popularni morilec: serijski morilec v popularni kulturi),- filozofinja in raziskovalka na Univerzi v Ljubljani dr. Jela Krečič,-literarni zgodovinar, kritik, pisatelj in voditelj podkasta OBOD, v katerem s sovoditelji analizira žanrske vsebine, dr. Aljoša Harlamov. Foto: sir Anthony Hopkins kot Hannibal Lecter v filmu Ko jagenjčki obmolknejo iz leta 1991 (Wikipedia, poštena uporaba)

Sonja Bezjak je doktorica sociologije, deluje v Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sicer pa je vodja Muzeja norosti, ki že trinajsto leto deluje na gradu Cmurek na Tratah, izven vseh institucionalnih okvirjev, brez kakršnihkoli državnih in Evropskih sredstev, ampak na pobudo in zagnanost nekaj zanimivih lokalnih prebivalcev, ki so ga obnovili in mu dodali zanimivo vsebino. Na nek specifičen način, skupaj še z nekaterimi strokovnjaki in poznavalci zgodovine umetnosti, skrbijo tudi za kulturno dediščino. Ali bo med 35 nominiranci zmagal prav slovenski Muzej norosti, bomo izvedeli junija letos na razglasitvi v španskem v Bilbau.

"Zanimanje za humanistiko v zadnjih letih upada, rastoča pa je v tistih državah, kjer so jo uspeli približati sodobni tehnologiji, torej kjer je dobila inovativne poti in smeri", pravi klasična filologinja in predstojnica oddelka za italijanistiko na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jadranka Cergol Gabrovec. V lepih spominih ima še obdobje, ko je poučevala na šolah v Trstu, Gorici in na avstrijskem Koroškem. Ukvarja se s humanistično tradicijo na Primorskem in s slovensko književnostjo v Italiji. Pravkar zaključuje monografijo Sprehodi in prepleti besed ob meji.

Umetna inteligenca ni več vprašanje znanstvene fantastike, temveč politične ekonomije moči. Razprava o varnosti, etiki in delovnih mestih se vse bolj odmika od filmskih scenarijev in se seli k vprašanjem nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Ključno vprašanje ni več, ali bo tehnologija zmogla, temveč kdo jo usmerja – in v čigavem interesu. Oddaja odpira še vprašanja trga dela, varnosti in družbenih posledic: ali umetna inteligenca ostaja orodje ali postaja nadomestek človeškega odločanja – celo čustvene opore? O priložnostih, tveganjih in evropski suverenosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije; dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC Sazu in IRI UL ter redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Rebeka Kropivšek Leskovar, raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Avtorica oddaje Urška Valjavec.

Etnobotanika je znanstvena veda o odnosu med človekom in rastlinami. Kako torej ljudje v različnih kulturah in družbah dojemajo rastline, kako ravnajo z njimi in za kaj jih uporabljajo, bodisi v gastronomiji, kozmetiki, oblačilih, ali v literaturi. Gre za področje, ki je pri nas še malo poznano in s katerim se ukvarja biologinja dr. Živa Fišer z Oddelka za biodiverziteto na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Poleg tega raziskuje različne aspekte proučevanja rastlin in njihovega varovanja, tudi v okviru projektov občanske znanosti.

Živa Deu je doktorica arhitekturnih znanosti in prva redna profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je predavala predmet Prenova arhitekture in konzervatorstvo, Njena bibliografija obsega skoraj 1000 enot in 14 monografij, njeno zadnje delo pa je izšlo leta 2024 in ima naslov Hiše za boljše življenje. Še vedno je zelo aktivna, v oddaji je spregovorila o raznolikostih in posebnostih ter o pomenu ohranjanja slovenske stavbne dediščine.

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov.

Kaj dejansko pomenijo stotine milijard dolarjev, ki si jih lastijo najbogatejši, ter kako je prišlo do tega, da ima danes Elon Musk toliko premoženja, da bi moral povprečni ameriški delavec zanj varčevati celotno plačo kar 14 milijonov let? Ob vseh medijskih podobah multimilijarderjev in njihovega razkošnega načina življenja je danes vsakomur jasno, da na svetu obstajajo posamezniki, ki zaradi svojega bogastva živijo življenja, ki so od naših oddaljena svetlobna leta. In vendar vse unikatne obleke, torbice in nakit, graščine z bazeni, zasebna letala, megalomanske poletne hišice na zasebnih otokih in bombastična poročna slavja, ki se bleščijo s fotografij novic pod rubriko »znani«, niti približno ne zarisujejo resnično vesoljskih dimenzij premoženja, ki si ga danes lastijo najbogatejši. Še več, če se ozremo na številke ocen njihovega premoženja, nam hitro postane jasno, da so čutno dojemljivi izrazi njihovega bogastva le drobtinica vsega, kar si ti ljudje dejansko lastijo. Kako si torej predstavljati okrog 850 milijard dolarjev najbogatejšega zemljana Elona Muska, dobrih 250 milijard dolarjev Larrya Pagea ali še vedno krepko čez 200 milijard Sergeya Brina, Marka Zuckerberga, Jeffa Bezosa in Larrya Ellisona? Koliko so te sicer hitro spreminjajoče se številke, ki valujejo v skladu s spreminjanjem borznih vrednosti podjetij, sploh nekaj, kar smo si zmožni zamisliti? Ter kako smo prispeli do situacije, v kateri ima 12 najbogatejših enako premoženja kot revnejša polovica človeštva in lahko s svojim bogastvom ne le kupijo prav vse, kar si morejo zamisliti, ampak uveljavljajo tudi svojo politično moč ter krojijo naša življenja? To so nekatera od vprašanj, ki se jim posvečamo v tokratni Intelekti. Gostje so dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Neven Borak, docent na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo dr. Tej Gonza ter kognitivni znanstvenik dr. Florian Klauser. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Najbogatejši zemljan Elon Musk v Ovalni pisarni v Beli hiši, Wikipedija, javna last

V okviru mednarodnega sodelovanja Evropske vesoljske agencije (ESA) so po dveh desetletjih razvoja tehnologije že lani v okviru misije BIOMASS v orbito poslali satelit. Ta s posebno radarsko tehnologijo meri doslej neznane prostornine lesne biomase tropskih gozdov, ki so naravno skladišče CO2, rezultati meritev pa so javno dostopni. Več tokrat gosta s Katedre za geoinformatiko in katastre nepremičnin na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prof.dr. Krištof Oštir in asistentka dr. Ana Potočnik Buhvald, člana mednarodne ekipe, ki sodeluje v misiji BIOMASS. FOTO: Satelit misije ESA BIOMASS s posebno radarsko tehnologijo beleži prostornino dreves, vej in podrasti iz lesa VIR: ESA (Evropska vesoljska agencija)

Put od sezonskog posla u Bijeloj do eksperta za sajber bezbednost nije išao preko "štrebanja", nego preko neverovatne radoznalosti. Evo kako se gradi takva karijera. U 355. epizodi Pojačala Ivan je ugostio Branka Džakulu, istaknutog stručnjaka za informacionu bezbednost i suosnivača kompanije UN1QUELY. Ovo je prva od dve epizode posvećene Brankovom životu i karijeri. Razgovor vodi slušaoce kroz Brankov živopisni razvojni put - od odrastanja u "primorskom getu" u Bijeloj i prvih susreta sa tehnologijom kroz video igre i dekodiranje satelitskih kanala, do ozbiljne karijere u velikim sistemima poput Telenora i Air Serbie. Branko iskreno govori o jazu između formalnog obrazovanja i realnih potreba IT industrije, objašnjavajući kako je kritičko razmišljanje važnije od samog "štrebanja" zastarelog gradiva. Poseban fokus stavljen je na njegov ulazak u svet sajber bezbednosti, koji se desio gotovo slučajno, zahvaljujući hrabrosti da prizna šta ne zna i spremnosti da uči od mentora. Epizoda odiše optimizmom i ističe važnost "vraćanja zajednici" kroz deljenje znanja, kao i neophodnost očuvanja dečje radoznalosti i kreativnosti u profesionalnom životu. O čemu smo pričali: - Najava epizode - Početak razgovora - Kad porastem biću - Školski dani - Srednja škola - Studentski dani - Fakulteti i novi trendovi - Master i prva zaposlenja - Ulazak u cyber security Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4tpvrpq Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

Gost epizode je dr. Blaž Zupan, profesor računalništva na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter mednarodno uveljavljen raziskovalec umetne inteligence in strojnega učenja. ============================= V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Vpliv informacijskega presežka Bralne navade in kulturna razmišljanja Osebna pot v tehnologijo in izobraževanje Vloga zgodnjih vplivov pri izbiri poklicne poti Razvoj računalništva in izobraževanja Pomen mentorstva in usmerjanja Izzivi sodobnih izobraževalnih sistemov Prihodnost umetne inteligence in njen vpliv na družbo Potreba po podatkovni pismenosti v izobraževanju Vloga korporacij pri oblikovanju znanja Nevarnosti podatkovnih monopolov Pomen odprtih podatkov in dostopnosti Prihodnost umetne inteligence v Sloveniji Vloga vlade pri tehnološkem napredku Upanje za spremembe v izobraževalnem okolju

Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev. Posnetek njenega gostovanja na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani si lahko ogledate tukaj.     Avtor fotografije: Jure Makovec/STA  

Luka Cvetko že pet let živi v Srbiji, študira zvočne umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in je mednarodno nagrajeni snemalec in oblikovalec zvoka. Pravi, da smo iz ameriške filmske produkcije vajeni bogate zvočne izkušnje, marsikoga pa bi presenetilo, da je veliko teh zvokov, celo dialogov, posnetih pozneje v studiu. Oblikovalec zvoka opisuje zvoke srbske prestolnice, presenetilo ga je, da iz višjih nadstropij nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic. Razlog je preprost: domače ptice odvrniti od zaletavanja v steklene stolpnice. Komentira tudi minulo protestno leto in trenutno družbeno-politično razpoloženje v Srbiji. Foto: Anja Simić Zapiski:  Zvočna mapa Beograda: https://web.archive.org/web/20250411000636/http://www.zvucnamapabeograda.rs/ Dokumentarec o političnem gibanju: https://www.youtube.com/watch?v=h3t4EiRYzHM Primer prelivanja političnega v umetnost: Projekt Zvučni štit. https://www.youtube.com/watch?v=kFLHIL5_-7w  Posnetki celotnih “kompozicij” so na voljo na: https://www.youtube.com/@damjanjovicin

Za konec leta na Frekvenci X obračamo pogled nazaj, v čas, ko so znanstvene ideje dišale po terenu, drzni radovednosti in neustrašnosti. V oddaji bomo listali po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani. Gost: dr. Anton Gradišek, Institut 'Jožef Stefan' V Xpertizi, kjer predstavljamo mlade raziskovalce na začetku njihovih raziskovalnih poti, pa se tokrat selimo na Štajersko. Spoznali boste Žana Mongusa, študenta doktorskega študija na Fakulteti za kmetijsko in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je eden redkih srečnežev, ki lahko vsakodnevno pilotira drone in preizkuša meje njihovih sposobnosti.

Še nikoli ni po svetu divjalo toliko vojn kot v letu 2025, ki je (bilo) leto nove politične resničnosti in novih zavezništev. Združeni narodi nimajo več moči in zdi se, da samo opazujejo vojne, genocid in lakoto. Sogovorniki v zunanjepolitičnem pregledu leta so izredni profesor prava na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Matjaž Nahtigal, izredni profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Rudi Klanjšek in izredni profesor ekonomije na Katedri za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani Anže Burger.

Marsikdo se je z novo sezono severnoameriške košarkarske lige NBA znašel pred televizijskim zaslonom, kjer pa tekem ni mogel spremljati. V svetu športnih pravic se spremembe dogajajo pogosto, a tokrat so posledice zelo občutne tudi za gledalce v Sloveniji. Z začetkom nove sezone se prenosi lige NBA v Sloveniji ne predvajajo več na programu Arena Sport, temveč na programu Sportklub. Arena Sport je vključen v ponudbo večine večjih operaterjev: Telekom Slovenije, T2, A1 in drugih, medtem ko je Sportklub na voljo izključno pri Telemachu.Gre za običajen tržni mehanizem športnih pravic, zatrjujejo slovenski operaterji, v praksi pa to pomeni, da je del uporabnikov čez noč ostal brez vsebine, ki je bila doslej samoumevno del njihove naročnine. Nekateri so naročniške pakete sklenili tudi izključno zaradi teh prenosov. Kdo je v takšnih primerih odgovoren? Kaj lahko naročniki zahtevajo, ko se vsebina, zaradi katere so sklenili paket, nenadoma umakne? In ali imamo v Sloveniji sploh mehanizme, ki bi uporabnike v takih primerih zaščitili? Sogovorniki: Tomaž Šaunik, poslušalec, ki pri svojem ponudniku nima dostopa do Arene Sport Luka Štucin, odgovorni urednik televizije Arena Sport Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije Marko Simeunovič, pomočnik direktorja televizije Sportklub Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing in direktor agencije Sport Media Focus Marko Milosavljević, profesor novinarstva in medijske regulacije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani

Je bolj šokirala izjava ameriškega predsednika, ki novinarko ozmerja s pujso, ali svilena pižama nekdanjega slovenskega predsednika? Nightwish ali Šank Rock – katera je najljubša glasbena skupina predsednice državnega zbora? Naj se državnik za noč čarovnic obleče v morskega psa ali bučo? V političnih kampanjah doma in po svetu se zdi, da politikom na družbenih omrežjih predvsem primanjkuje vsebine. In humorja. Je mogoče v 2025 internet še uporabiti za mobilizacijo volivcev in pripadnih posameznikov ali zmagajo samo bes, jeza in ogorčenje?Neja Berger, doktorska študentka humanistike in družboslovja ter mlada raziskovalka na Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, tudi o informacijskih mehurčkih in novi obliki regulacije. Evropski uniji prinaša večjo preglednost nad plačanimi političnimi oglasi, ki morajo biti jasno označeni kot taki in vsebovati podatke o naročniku in ceni oglasa. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si  

Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič. V rubriki Xpertiza se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Poglavja: 00:02:35 Dr. Boštjan Udovič: ključno pri pogajanjih je zaupanje 00:04:20 Kakšen pogajalec je Donald Trump 00:07:15 Pogajanja okrog palestinskega vprašanja 00:14:23 Primer vrnitve umetniške slike v Piran 00:16:42 Dr. Janez Potočnik: pogajanja Slovenije in EU 00:23:10 Značilnosti uspešnega političnega pogajalca 00:27:47 Pogajanja kot pustolovščina 00:30:20 Xpertiza: Anže Štrancar

Kako misliti nuklearno dobo in na kakšne načine je izum jedrskega orožja vplival na vojskovanje, diplomacijo, znanost in človekov položaj v svetu Odkar so Združene države pred 80 leti na Hirošimo in Nagasaki odvrgle atomski bombi, svet ni več isti. Drugačen je zrak, ki ga dihamo in vse od tistega trenutka vsebuje sevanje, drugačna je zemlja, ki je bila deležna sevanja ne le dveh uradno odvrženih bomb, ampak tudi več kot dva tisoč še močnejših bomb, ki so jih velesile poizkusno detonirale v nadaljnjih desetletjih. Spremenile pa so se tudi manj oprijemljive reči: spremenil se je način, kako se odvijajo vojne in diplomacija, spremenil se je način, kako se financira znanost, morda ni isti niti položaj človeka v svetu, ki ima naenkrat zmožnost Zemljo čez noč spremeniti do nerazpoznavnega stanja, v katerem se naše življenje - vsaj v dosedanji obliki - ne bi moglo nadaljevati. Kljub enormnim razsežnostim dejstva, da smo ljudje dejansko ustvarili nekaj tako uničujočega, pa se s tem danes razmeroma malo ukvarjamo. Če je bil prvih nekaj desetletij strah še otipljivo navzoč, kubanska raketna kriza, ki je svet pahnila na sam rob jedrske vojne, pa je dejansko pripeljala do nekaterih obsežnih sporazumov in omejitev oboroževanja, se zdimo danes kar nekako pomirjeni s tem, da ima vsaj 9 držav na svetu atomsko bombo in da je atomsko orožje prav v vsakem trenutku v pripravljenosti za uporabo. Še več, celo opuščanje težko doseženih sporazumov in napovedi testiranja jedrskega orožja, ki se ravnokar dogajajo, nas ne pretresejo zares. V tokratni Intelekti se bomo pogovarjali o tem, zakaj tako težko mislimo atomsko dobo ter kako je atomsko orožje pravzaprav spremenilo naš svet. Gosta v studiu sta znanstveni sodelavec pedagoškega inštituta in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije univerze na Primorskem dr. Igor Bijuklič ter zgodovinar in novinar Dnevnika Gal Krizmanič. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Ameriško testiranje jedrskega orožja 1. novembra 1951 v Nevadi

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

Izrael je z Googlom podpisal 45 milijonov dolarjev težko pogodbo za propagandno kampanjo, TikTok mladoletnikom ponuja drugačne vsebine glede na spol, Instagram kot zajtrk razume le estetsko dovršene obroke s precenjenimi sestavinami. Kakšna so družbena omrežja v času vojn, populizmov in marketinga? Lahko govorimo o nevarnih, nepoštenih in stereotipnih računalniških algoritmih? Dr. Blaž Zupan, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko, pravi, da besedo algoritem uporabljamo napačno in da bi odgovornost morala prevzeti vodstva tehnoloških korporacij, ki jim je mar le za kapital. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si How TikTok harms boys and girls differently – video Google under fire for $45m deal with Netanyahu’s office to spread Gaza genocide propaganda What happened when I let algorithms run my life for a week The Neuroscience of Social Media: How Algorithms Hijack Your Brain 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Kaj bi pomenil hud zobobol sredi vesoljske misije na poti proti Marsu? Ali pa krvni strdek v vratni veni tisoče kilometrov od doma?V tokratni Xkurziji predstavimo dva projekta, ki bosta astronavtom v prihodnosti omogočili daljše in varnejše misije. Prvi je SpaceDent, pri katerem so raziskovalci zasnovali posebno zobozdravstveno komoro in orodja iz nevnetljivih materialov, da bi astronavti lahko sami poskrbeli za osnovna zobozdravstvena zdravljenja. Drugi projekt pa povezuje srčno-žilne strokovnjake in strojne inženirje. Skupaj razvijajo sistem za zgodnje zaznavanje sprememb v vratni veni, kjer lahko nastanejo nevarni krvni strdki. Kako takšne raziskave potekajo in zakaj so ključne za prihodnost vesoljskih odprav? Sogovorniki: Tine Šefic, absolvent dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, projektni vodja projekta Spacedend dr. Aleš Fidler, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in zobozdravnik specialist na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana Hana Prtenjak, študentka na Fakulteti za strojništvo, inženirka strojništva dr. Janez Urevc, docent na Fakulteti za strojništvo, so-vodja projekta: Razvoj tehnologij za varnejše vesoljske misije

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. To je bil najsmrtonosnejši oboroženi konflikt v človeški zgodovini, posledice katerega je bilo več deset milijonov smrtnih žrtev, od tega večina civilnih, grozote holokavsta, številni vojni zločini in velikansko uničenje. Vse te strahote so prinesle tudi streznitev in spoznanje, da je vsekakor treba preprečiti ponovitev česa podobnega. Toda ob tem, ko praznujemo obletnico konca ene velike vojne, se hkrati pripravljamo na naslednjo. Močno so se zamajali tako svetovna družbena ureditev kot prizadevanja za mir. Že bližnja prihodnost je zelo negotova. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00, ki ga ponavljamo. Gostje: dr. Ksenija Vidmar Horvat, profesorica sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Božo Repe, profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Petra Roter, profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbe vede Univerze v Ljubljani.

V epizodi 181 je bil gost dr. Matija Pretnar je doktor računalništva, specializiran za programske jezike in formalne sisteme. Predava na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer raziskuje povezave med matematično logiko in sodobnim programiranjem. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Potovanje skozi matematiko in programiranje Razumevanje vzorcev in inteligence Narava matematike Koncept neskončnosti Razlaga kvantnega računalništva Teorija simulacije in realnost =================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

Češka vlada potrdila digitalni davek. V Franciji bodo kljub grožnjam ZDA obdavčili tehnološke velikane. Avstrija sprejela digitalni davek, obeta si 200 milijonov na leto. To so več let stari naslovi spletnih člankov. Kaj pa Slovenija leta 2025? Tehnološki giganti tudi v našo državo prinašajo ekonomske in družbene težave, zakaj torej nimamo digitalnega davka? Niti transparentnega vpogleda v to, koliko Google, Meta, TikTok in drugi v naši državi zaslužijo? Medijski strokovnjak in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević pravi, da bi v vseh državah, tudi v naši, morali zvoniti vsi alarmi. Zapiski: Borut Mekina, Mladina: Obdavčimo digitalne velikane Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si