Podcasts about fakulteti

Dr. Bogo Zupančič se je rodil leta 1960. Leta 1987 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na podiplomski študij se je odpravil v Pariz, kjer je študiral slikarstvo. Doktoriral je leta 2000 na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo Stanovanjska arhitektura v tržnih pogojih. Napisal je več knjig in pripravil več razstav, bil je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer dela kot muzejski svetnik za arhitekturo. Bil je sodelavec časopisa Delo, za katerega je med drugim prispeval številne članke o usodah ljubljanskih stavb, ki jih je zbral tudi v štirih knjigah. V tokratno oddajo Razkošje v glavi je dr. Boga Zupančiča povabil Miha Žorž.

Dr. Bogo Zupančič se je rodil leta 1960. Leta 1987 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na podiplomski študij se je odpravil v Pariz, kjer je študiral slikarstvo. Doktoriral je leta 2000 na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo Stanovanjska arhitektura v tržnih pogojih. Napisal je več knjig in pripravil več razstav, bil je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer dela kot muzejski svetnik za arhitekturo. Bil je sodelavec časopisa Delo, za katerega je med drugim prispeval številne članke o usodah ljubljanskih stavb, ki jih je zbral tudi v štirih knjigah. V tokratno oddajo Razkošje v glavi je dr. Boga Zupančiča povabil Miha Žorž.

Poročali smo, da je Izrael ponoči napadel več ciljev v Iranu. Izrael je to sicer v minulih tednih že večkrat napovedal. Iran je bil doslej neuspešen v pozivanju mednarodne skupnosti, da naj obsodi izraelske napade nanj, njegovi odgovori na napade pa so bili vsakokrat zelo odmerjeni, lahko bi rekli celo mili. Očitno je, da Teheran skuša storiti vse, da bi se izognil neposrednemu konfliktu na njegovih tleh. Iran se je z brezpilotniki odzval tudi na najnovejši napad. Kakšne posledice ima lahko izraelsko širjenje konflikta za regijo in svet, je pojasnila prof. dr. Jelena Juvan s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Da li su "Fakulteti na raskrsnici" dovoljan pritisak na vlast? Šta ako zahtevi profesora, kao i studentski, ostanu bez odgovora? Gošća Danice Vučenić u Iza vesti je profesorka na Biološkom fakultetu Biljana Stojković.

Tri leta po pandemiji covida-19 strokovnjaki ugotavljajo, da je ta med otroki in mladostniki povzročil sindemijo, množico negativnih učinkov, zlasti na telesni in gibalni razvoj. V letošnji raziskavi SLOfit – športnovzgojni karton so podatki pokazali, da rezultati še vedno močno zaostajajo za predkoronsko ravnjo, trendi pa ostajajo skrb vzbujajoči. Posebej izstopa hkraten upad gibljivosti in eksplozivne moči – kombinacija, ki je redka in alarmantna. Telesna zmogljivost pomembno vpliva tudi na čustveno odpornost, samozavest in socialne veščine otrok. Pomanjkanje gibanja tako ne vodi le v slabšo telesno pripravljenost, ampak povečuje tudi tveganje za vedenjske in čustvene težave, kar zahteva resen in celosten odziv šol in širše družbe.Sogovornik: profesor doktor Gregor Starc, vodja meritev nacionalnega sistema ŠVK in član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani

Univerza Harvard – simbol ameriške akademske odličnosti – se je znašla v središču politične vojne. Potem ko ni ustregla zahtevam nove administracije in denimo omejila študentskih protestov v podporo Palestini, jo je Trumpova administracija označila za antisemitsko, posegla v njeno financiranje in začasno ustavila izdajo vizumov za tuje študente. A to je le del širšega spopada med Belo hišo in ameriškim akademskim prostorom – s posledicami, ki segajo dlje od univerzitetnih kampusov. O tem smo se pogovarjali s Tomažem Deželanom, koordinatorjem doktorskega programa Ameriških študij na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. .

Pogovoriti se moramo o medvrstniškem nasilju. Predhodni rezultati raziskave, ki so jo izvedli marca letos, kažejo, da se Slovenija v prav vseh kategorijah pojavnosti nasilja v šolah uvršča med najslabše v Evropi. O razlogih in rešitvah, predvsem dolgoročnih, razpravljamo z domačimi in tujimi strokovnjaki, ki so svoje izkušnje izmenjali na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Z znanjem nad nasilje v šolah.Sogovorniki: dr. Maria Sapouna z Univerze Zahodna Škotska dr. Dziuginta Baraldsnes z Univerze Stavanger na Norveškem Marko Puschner s Točke osveščanja o varni uporabi interneta, predavatelj na Fakulteti za družbene vede UL prof. soc. dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede UM in vodja projekta Z znanjem nad nasilje v šolah Margit Schmidbauer z Inštituta za kakovost šolstva in izobraževalne raziskave na Bavarskem soc. pedagoginja mag. Alma Rovis Brandić s hrvaške Agencije za usposabljanje učiteljev Mette Bøe Lyngstad, profesorica drame na Univerzi aplikativnih znanosti Zahodne Norveške dr. Veronika Tašner s Pedagoške fakultete UL Aljaž Sedej, generalni sekretar pri Judo zvezi Slovenija

Ob mednarodnem tednu gibanja nam je še posebej teknilo vprašanje posluašalca Andreja, ki nam je pisal z vprašanjem o povezavi med nogami in možgani. Kako, recimo med rekreativnim tekom, poteka ta povezava in kaj vse obsega je Mojca Delač vprašala prof. dr. Vojka Strojnika, vodjo Laboratorija za kineziologijo na Fakulteti za šport v Ljubljani. Razgibajte možgane skupaj z nami v četrtkovem jutru, pa bo tudi gibanje lažje!

Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.

Vsako leto oz. pomlad se po strmem hribu nekje na zahodu Velike Britanije 120 km na uro kotali sir. Za njim pa stečejo – ali bolje rečeno se skotalijo – mednarodni in domači britanski tekmovalci. Več o tem nenavadnem tekmovanju pa v današnjem Torkovem kvizu! Sogovornik: Nikolai Jeffs, anglist in sociolog kulture ter predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Šivana ladja. Etruščanske pahljače. In edinstvena upodobitev pomorske bitke na bronasti situli ... Arheološke najdbe zgovorno pričajo o razviti pomorski dejavnosti starodavnih prebivalcev Istre - Histrov. Bili so trgovci, ribiči, ladjedelci in pirati. Slednje je bilo takrat povsem legitimna gospodarska dejavnost. Z zahodno obalo Jadrana so bili praktično trajektno povezani, pravi dr. Martina Blečić Kavur, avtorica prve znanstvene monografije o istrskih staroselcih in istoimenske razstave 'Herojska doba Histrov'. Ta je pred stalno postavitvijo v Arheološkem muzeju Istre v Pulju do septembra še na ogled na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Kako izjemni pomorščaki, a tudi diplomati, so bili Histri pa z dr. Blečić Kavur podrobneje razkrivamo v oddaji.

V epizodi 181 je bil gost dr. Matija Pretnar je doktor računalništva, specializiran za programske jezike in formalne sisteme. Predava na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer raziskuje povezave med matematično logiko in sodobnim programiranjem. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Potovanje skozi matematiko in programiranje Razumevanje vzorcev in inteligence Narava matematike Koncept neskončnosti Razlaga kvantnega računalništva Teorija simulacije in realnost =================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

Češka vlada potrdila digitalni davek. V Franciji bodo kljub grožnjam ZDA obdavčili tehnološke velikane. Avstrija sprejela digitalni davek, obeta si 200 milijonov na leto. To so več let stari naslovi spletnih člankov. Kaj pa Slovenija leta 2025? Tehnološki giganti tudi v našo državo prinašajo ekonomske in družbene težave, zakaj torej nimamo digitalnega davka? Niti transparentnega vpogleda v to, koliko Google, Meta, TikTok in drugi v naši državi zaslužijo? Medijski strokovnjak in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević pravi, da bi v vseh državah, tudi v naši, morali zvoniti vsi alarmi. Zapiski: Borut Mekina, Mladina: Obdavčimo digitalne velikane Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. To je bil najsmrtonosnejši oborožen konflikt v človeški zgodovini, posledice katerega so bili več deset milijonov smrtnih žrtev, od tega večina civilnih, grozote holokavsta, številni vojni zločini in velikansko uničenje. Vse te strahote so prinesle tudi streznitev in spoznanje, da je vsekakor treba preprečiti ponovitev česa podobnega. Toda ob tem, ko praznujemo obletnico konca ene velike vojne, se hkrati pripravljamo na naslednjo. Močno so se zamajali tako svetovna družbena ureditev kot prizadevanja za mir. Že bližnja prihodnost je zelo negotova. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Ksenija Vidmar Horvat, profesorica sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Božo Repe, profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Petra Roter, profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbe vede Univerze v Ljubljani.

Letos so v ZDA umrli že trije otroci, o štirih smrtih poročajo iz RomunijeZaradi nedavnega izbruha v Združenih državah Amerike so družbena omrežja in svetovni mediji postali pozorni na ošpice. Te so zelo nalezljive, pa tudi nevarne. Po zadnjih podatkih so v ZDA od januarja zaradi ošpic umrli že trije otroci, o štirih smrtih pa poročajo tudi iz Romunije. Na zadnji izbruh ošpic v Združenih državah so se odzvale tudi ustvarjalke popularne slovenske facebook skupine Science Mamas' Forum. Iztok Konc se je na Fakulteti za farmacijo srečal s prof. dr. Natašo Karas Kuželički. V Ultrazvoku bosta osvetlila različne trditve o ošpicah in cepivu proti ošpicam ter preverila trditev, da ošpice preprečuje in zdravi vitamin A. Informacije o izbruhu v ZDA (CDC) TUKAJ Stanje ošpic v Sloveniji (NIJZ) TUKAJ z informacijami o cepivu in cepljenju Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public domain

Ime meseca aprila je postala Lara Ulčakar, raziskovalka, ki je skupaj z ekipo na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko prvič javno demonstrirala tako imenovano kvantno prepletenost. Ponovitev zgodovinskega eksperimenta, ki so ga pripravili ob mednarodnem letu kvantne fizike, potrjuje pravilnost kvantnega opisa sveta in odpira vrata varni kvantni komunikaciji.

3. maj je mednarodni dan svobode medijev. Združeni narodi ob letošnjem dnevu svobode medijev v ospredje postavljajo vpliv umetne inteligence na novinarstvo. Zapisali so, da umetna inteligenca, ki zelo narašča, močno spreminja novinarstvo, medije in medijsko svobodo. Novinarske organizacije pri nas pa vsako leto opozarjajo, da je kakovostno novinarstvo ogroženo, saj so pogoji za delo novinarjev vse težji. O izzivih medijske krajine pri nas z Markom Milosavljevićem s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in Anjo Intihar, ki je novinarka časopisa Delo in članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije.

Bolj ko postajajo mednarodni odnosi negotovi in napeti, bolj so pomembne na videz obrobne podrobnosti, ki lahko odločijo, v katero smer se bodo odvila pogajanjaVsaj del zahodnega sveta je bil po koncu hladne vojne in padcu socializma prepričan, da je nastopil konec zgodovine, zahodni politični in ekonomski ustroj pa bo slej ko prej prevladal povsod po svetu. V tem kontekstu je verjetno jasno, da to ni bil ravno čas, ki bi Zahod silil v premislek marsikdaj arogantnega obnašanja do drugih sil in spregledovanja njihovih pogledov ter miselnega in kulturnega sveta, iz katerega izhajajo in ki v veliki meri določa njihove odločitve. Danes pa je že jasno, da je Zahod le eden od centrov geopolitične moči in da bodo pogovori s predstavniki kultur, ki so lahko zelo drugačne od zahodne, ključni ne le za dobre gospodarske odnose, ampak tudi za razreševanje političnih in celo vojaških konfliktov. Čeprav je bilo poznavanje drugega od nekdaj pomemben del stikov med ljudmi iz različnih okolij, smo se torej znašli v multipolarnem svetu, v katerem bodo gospodarstveniki, diplomati in politiki prisiljeni še precej bolje spoznati kulture svojih sogovornikov, kakršni so denimo Rusija, Kitajska, Indija in Brazilija, v kontekstu vedno manj samoumevnih zavezništev znotraj samega Zahoda pa seveda nikakor ni nepomembna tudi pozornost na naše notranje medsebojne razlike, ki včasih nikakor niso tako majhne. Korak v tej meri predstavlja tudi delo Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve, ki je nedavno izšlo pri založbi Fakultete za družbene vede. Kako pravzaprav pristopiti k medkulturnim pogajanjem ter kako na različnih koncih sveta razmišljajo o sklepanju dogovorov, pa tudi o odnosih in svetu nasploh, sta predstavila zaslužni profesor, strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose dr. Marjan Svetličič ter dr. Boštjan Udovič s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor je bil prvotno predvajan v oddaji Glasovi svetov na programu Ars. foto: Pogovori kitajske in ameriške delegacije na vrhu G20 v Buenos Airesu leta 2018, Wikipedija, javna last

Ime tedna je postala Lara Ulčakar, raziskovalka, ki je skupaj z ekipo na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko prvič javno demonstrirala tako imenovano kvantno prepletenost. Ponovitev zgodovinskega eksperimenta, ki so ga pripravili ob mednarodnem letu kvantne fizike, potrjuje pravilnost kvantnega opisa sveta in odpira vrata varni kvantni komunikaciji. Foto: STAKandidatki sta bili še: Jana Kolar, ravnateljica NUK-a, kjer so z ekipo ob 130-letnici ljubljanskega potresa pripravili video, ki s pomočjo orodij umetne inteligence oživlja zgodovinske fotografije. Video gledalca popelje med katastrofalne posledice potresa in prikazuje, kako kulturna dediščina v digitalni obliki odpira nove možnosti pripovedovanja zgodb, digitalni asistent pa omogoča še interaktivno raziskovanje. Ajša Sivka, slovenska košarkarska reprezentantka, ki so jo na naboru lige WNBA kot deseto izbrali pri ekipi Chicago Sky. 19-letnica je tako postala prva Slovenka, ki so jo izbrali v prvem krogu, skupno pa šele druga, ki so jo izbrali na naboru ženske ameriške profesionalne košarkarske lige.

Jutri bo minilo 181 leti (16. april 1844) odkar naj bi se v Ljubljani pojavil zanimiv tlak – hrastove kocke, prepojene s posebno lesno barvo, ki naj bi bile odporne proti gnitju, črvom, zmrzali in požarom. »Poskusno so tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi,« pravijo viri. Kdaj pa se v Ljubljani pojavi asfalt? Katera ulica je bila prva asfaltirana in zakaj? To so vprašanja, ki se jih lotimo v Torkovem kvizu s sogovornikom RObertom Rijavcem, višjem predavatelju na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, ki uči področje projektiranja cest.

Kako različno se pogajajo Rusi, Kitajci in Američani, kakšne so notranje razlike med zahodnimi državami in zakaj so v vse bolj multipolarnem svetu medkulturna pogajanja vedno pomembnejšaVsaj del zahodnega sveta je bil po koncu hladne vojne in padcu socializma prepričan, da je nastopil konec zgodovine, zahodni politični in ekonomski ustroj pa bo slej ko prej prevladal povsod po svetu. V tem kontekstu je verjetno jasno, da to ni bil ravno čas, ki bi Zahod silil v premislek marsikdaj arogantnega obnašanja do drugih sil in spregledovanja njihovih pogledov ter miselnega in kulturnega sveta, iz katerega izhajajo in ki v veliki meri določa njihove odločitve. Danes pa je že jasno, da je Zahod le eden od centrov geopolitične moči in da bodo pogovori s predstavniki kultur, ki so lahko zelo drugačne od zahodne, ključni ne le za dobre gospodarske odnose, ampak tudi za razreševanje političnih in celo vojaških konfliktov. Čeprav je bilo poznavanje drugega od nekdaj pomemben del stikov med ljudmi iz različnih okolij, smo se torej znašli v multipolarnem svetu, v katerem bodo gospodarstveniki, diplomati in politiki prisiljeni še precej bolje spoznati kulture svojih sogovornikov, kakršni so denimo Rusija, Kitajska, Indija in Brazilija, v kontekstu vedno manj samoumevnih zavezništev znotraj samega Zahoda pa seveda nikakor ni nepomembna tudi pozornost na naše notranje medsebojne razlike, ki včasih nikakor niso tako majhne. Korak v tej meri predstavlja tudi delo Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve, ki je nedavno izšlo pri založbi Fakultete za Družbene vede. Ob monografij se bomo o tem, kako pravzaprav pristopiti k medkulturnim pogajanjem ter kako na različnih koncih sveta razmišljajo o sklepanju dogovorov, pa tudi o odnosih in svetu nasploh, pogovarjali z avtorjema knjige, zaslužnim profesorjem, strokovnjakom za mednarodne ekonomske odnose dr. Marjanom Svetličičem ter dr. Boštjanom Udovičem s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. Oddajo je pripravila Alja Zore.   foto: Pixabay

Zakaj zaupanje v parlamentarno demokracijo povsod po Zahodu upada, sirenski klic avtoritarnih političnih praks pa postaja vse glasnejši? Ali so demokracijo kot táko na slab glas spravile politične stranke?Ni se več mogoče otresti občutka, da je parlamentarna, strankarska demokracija povsod po Zahodu v globoki krizi. Delež ljudi, ki v širokem loku od San Francisca do Helsinkov še zaupajo družbeno-politični arhitekturi, kakršna se je po drugi svetovni vojni oblikovala na zahodni strani železne zavese, po vsem sodeč upada, medtem ko postaja sirenski klic avtoritarnih političnih praks vse glasnejši. Zakaj natanko? V Sloveniji, na primer, je skoraj nemogoče sedeti za mizo v baru ali krčmi, ne da bi se ob vrčku piva ali dveh vsi za omizjem navsezadnje ne strinjali, da so politične stranke – ne glede na njihovo načelno ideološko opredeljenost – v resnici združbe posameznikov, ki se sicer pretvarjajo, da zastopajo interese določenega dela političnega telesa, a to le zato, da bi v resnici ti posamezniki lažje zavarovali lastne, privatne interese, da bi lažje sklepali kravje kupčije in skrivaj bogateli. Pa to drži? So politične stranke s svojo nagnjenostjo do sprejemanja gnilih kompromisov, s svojo dojemljivostjo za vsakovrstna lobiranja in s svojo tendenco, da promovirajo kadre, katerih prvenstvena odlika je poslušnost, namesto da bi dajale prednost ljudem z znanjem in integriteto, res tisti ključni dejavnik, ki je spravil predstavniško demokracijo na slab glas, češ da se ni več zmožna učinkovito spopadati z izzivi, ki jih prinaša 21. stoletje – pa naj gre za ekonomijo, ekologijo, geopolitko ali umetno inteligenco? To je vprašanje, ki je po vsem sodeč zaposlovalo politologinjo dr. Danico Fink Hafner, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ko se je lotila pisanja knjige Party System Changes and Challenges to Democracy : Slovenia in Comparative Perspective, ki je pred nedavnim izšla pri ugledni britanski akademski založbi Palgrave MacMillan. Do kakšnih zaključkov je v svoji razpravi o spremembah strankarskega sistema in izzivih demokraciji, kakor se kažejo s slovenske perspektive, navsezadnje prišla, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Fink Hafner. Foto: poslopje Državnega zbora v Ljubljani (Goran Dekleva)

Študentje v Srbiji že več kot štiri mesece protestirajo proti korupciji predsednika Aleksandra Vučića. A tudi sobotne demonstracije, največje doslej, niso omajale njegove oblasti. Medtem ko so s protestov prihajale strašljive pripovedi o domnevni uporabi zvočnega topa proti povsem mirnim protestnikom, pa uradni predstavniki Evropske unije o tem molčijo. Postavlja pa se tudi vprašanje, kako naprej. Ali bodo študentske demonstracije obdržale svoj naboj in kaj lahko dosežejo? Gostje: dr. Jovana Mihajlović Trbovc, kulturna zgodovinarka, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU; dr. Marko Hočevar, raziskovalec na Centru za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede; Vanja Vardjan, nekdanji dopisnik iz Beograda; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Srbije in z Balkana.

Evropski skladi za zmanjševanje razlik med evropskimi regijami so eden ključnih virov razvojnih sredstev za Slovenijo. Ob koncu leta se je država znašla na repu med članicami Unije po deležu porabljenih sredstev v zdajšnjem sedemletnem proračunskem obdobju. Vseh 3,2 milijarde evrov, namenjenih Sloveniji, mora porabiti do konca 2029. Da bi črpanje pospešila in preusmerila denar tja, kjer je najbolj smotrno, je vlada nedavno predlagala spremembo kohezijskega programa. Več denarja je namenila za strateške tehnologije in nekatere velike infrastrukturne projekte. Zadnje tedne pa – v Uniji in Sloveniji buri duhove predvsem predlog evropske komisije, da bi del kohezijskih sredstev prerazporedili na izdatke za obrambo. O teh in drugih izzivih v tokratni oddaji. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka za kohezijo; dr. Peter Wostner, raziskovalec na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, asistent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Mladi potrebujejo dolgoročno digitalno vzgojo, dober zgled v odraslih in regulacijo tehnoloških velikanov, ne popolnih prepovedi ali zakonskih omejitev tehnologije, pravi Katja K. Ošljak. Kako prednosti in pasti uporabe telefonov vidijo mladi, kaj kažejo domače in tuje raziskave, kako omejevati uporabo telefonov v šolah? Katja Koren Ošljak je asistentka na Fakulteti za družbene vede in ustanoviteljica zavoda za digitalno vzgojo Vsak. Val 202 • Odbita do bita • Tik Tok 3: Katja Koren Ošljak o mladih Priporočeni čas uporabe zaslonov pri otrocih | safe.si The State of Personal Online Security and Confidentiality | SXSW LIVE - YouTube Izid knjige Mediji & mladi - Mediji mladih Odbit Discord Maruša na Bluesky Anže na Bluesky Poglavja: 00:01:54 Presenetljiv podatek digitalne zrelosti 00:04:29 Kako velika težava je tehnologija v šolah? 00:05:43 So telefoni nekaj posebnega? 00:09:28 Časovna omejitev zaslonov 00:12:24 Preusmerimo jezo od telefonov h tehnološkim velikanom 00:17:24 Je prepoved telefonov napačen signal mladim? 00:24:35 Kako naj šole vzpodbujajo odgovorno rabo telefonov? 00:28:43 Prakse in rezultati iz tujine

Drugi poudarki iz oddaje: -Ob več kot pol-stoletnici predšolske vzgoje v Šmartnu pri Litiji položili temeljni kamen za nov vrtec -Na mariborski Fakulteti za elektrotehniko začeli veliko 3-dnevno krvodajalsko akcijo -V štirih brkinsko-kraških občinah podražili odvoz komunalnih odpadkov iz gospodinjste

Več kot 1800 pisem zasebne narave, ki jih je v 30. letih 19. stoletja upokojeni oficir Franz poslal baronu Erbergu, nam odpira nov, dragocen vpogled v življenje kranjske aristokracije in najbogatejših meščanov LjubljaneV tokratnem Kulturnem fokusu smo se podali na kakih 190 let dolgo potovanje v preteklost. Obiskali smo namreč Ljubljano, kakršna je bila v 30. letih 19. stoletja. Pri tem smo si pomagali s skoraj 2000 pismi, ki jih je med letoma 1832 in 1840 upokojeni oficir avstrijske vojske, stotnik malce nenavadnega imena Franc Franz, poslal enemu najbolj uglednih Kranjcev tistega časa, baronu Erbergu, ki je sicer živel na svojem posestvu v Dolu pri Ljubljani, v njih pa precej podrobno popisal utrip ljubljanskega mestnega življenja. Podobo našega osrednjega mesta, kakršna se dviga iz Frančevih pisem, so zdaj rekonstruirali naši zgodovinarji in zgodovinarke, svoje izsledke pa predstavili v intrigantnem zborniku Podobe bidermajerske Ljubljane, ki je pred nedavnim izšel pri Založbi ZRC. In kakšna je ta podoba? – Prav to smo preverjali v pogovoru z dr. Mihom Preinfalkom, raziskovalcem na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ter predavateljem na koprski Fakulteti za humanistične študije, ki je nad omenjenim zbornikom bdel po uredniški plati. Foto: Franz pl. Kurz zum Thurn und Goldenstein – Del Šentpetrskega predmestja s Cukrarno, 1835/36, detajl z naslovnice zbornika Podobe bidermajerske Ljubljane (Goran Dekleva)

V Srbiji od sredine novembra potekajo množični protesti, na katerih ljudje zahtevajo konec korupcije v državi. Država je že več tednov paralizirana, zahteve državljanov Srbije, kandidatke za vstop v Evropsko unijo, pa komplementarne z vrednotami EU. Zakaj Evropa molči in zakaj s strani uradnih institucij Evropske unije z izjemo posameznih članov Evropskega parlamenta ni slišati odločne podpore zahtevam po demokratizaciji srbske družbe? Kakšna so pričakovanja EU in zakaj na srbskih ulicah ne vidimo evropskih zastav? O teh in drugih vprašanjih se je Aleš Kocjan za oddajo Eppour si muove – In vendar se vrti pogovarjal s poročevalcem Evropskega parlamenta za Srbijo Toninom Piculo, evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem in politologom na beograjski Fakulteti za politične vede dr. Dušanom Spasojevičem.

Pred Nemci so zvezne parlamentarne volitve, ki obetajo spremembe tako v Nemčiji kot Evropi. Najverjetnejši novi kancler Friedrich Merz iz vrst krščanskih demokratov, ki mu ankete za zdaj napovedujejo zmago, zatrjuje, da je to ena izmed zadnjih možnosti, da se tako v Nemčiji kot Evropi ustavi rast populizma. Čeprav je njegova stranka pred kratkim v parlamentu združila glasove s skrajno desnico. Se bo Merz res držal obljube, da se to ne bo več ponovilo? Kaj pa nemške volitve prinašajo Evropski uniji ter kaj pomenijo za negotove razmere na evropskih mejah? Kdo so tisti, ki lahko sedanjo nestabilnost nemške politične moči izkoristijo?Sogovornika:  Polona Fijavž, nekdanja dopisnica iz Berlina in odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija.  dr. Marko Lovec, profesor na katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani.

Si predstavljate, da si na kožo nalepite "pametni tatu", ki meri vaše živčne kode, torej aktivnosti živčevja? Lahko pove, kako delujejo vaše mišice, kdaj ste pod stresom, koliko spite, koliko se gibate in sploh, kakšen je vaš "osebni živčni podpis"? Epidermalna elektronika je le ena od možnosti v preseku nevroznanosti in razvoja tehnologije, s katero se ukvarja prof. dr. Aleš Holobar, vodja Laboratorija za sistemsko programsko opremo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Da so možgani zares lahko na dlani, bo pojasnil v pogovoru z Mojco Delač!

Umetna inteligenca postaja pomemben del sodobnega kmetijstva; omogoča namreč optimizacijo proizvodnje, zmanjšuje stroške in povečuje trajnostno kmetovanje. Ob pomoči naprednih algoritmov, strojnega učenja in obdelave velikih količin podatkov lahko kmetje izboljšajo produktivnost in zmanjšajo vpliv na okolje. Ali govorimo o digitalni revoluciji na tem področju? Se slovensko kmetijstvo dovolj hitro tehnološko in digitalno posodablja in kje smo, če se primerjamo s preostalimi evropskimi državami in svetom? Tudi o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije; dr. Miran Lakota, vodja katedre za biosistemsko inženirstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru; dr. Mitja Krajnc, direktor kmetijskega gospodarstva Žipo Lenart; Danilo Meolic, kmetovalec; Jaša Jernej Rakun Kokalj, študent Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko.

Kljub napredku pri vključevanju žensk v znanost in raziskovanje podatki kažejo, da še vedno obstajajo pomembne razlike med spoloma. V Sloveniji je med raziskovalci le tretjina žensk, delež diplomantk na naravoslovno tehničnem področju je pod evropskim povprečjem, še vedno je opazna plačna vrzel med spoloma. Zakaj nizka udeležba žensk v znanosti pomeni neizkoriščen družbeni potencial in kako ustvariti ustrezno podporno okolje, ob mednarodnem dnevu žensk in deklic v znanosti razmišljamo v torkovem Vročem mikrofonu na Valu 202. Gostje: dr. Andreja Gomboc, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, dr. Kristina Žagar Soderžnik, predsednica Komisije za enake možnosti v znanosti in raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, dr. Mirela Dragomir, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, in dr. Johanna A. Robinson, Andragoški center Slovenije. Brala sta Sanja Rejc in Igor Velše.   Povezave: Pogovor z dr. Damjano Rozman v Podobah znanja.   Oddaja Ob osmih z Rebeko Kropivšek Leskovar in oddaja Intervju z njo.  Komisija za enake možnosti v znanosti.  Letošnja uradna stran mednarodnega dneva žensk in deklic v znanosti. Johanna Robinson je omenila projekt Krepitev vseživljenjskega učenja in kampanjo občanske znanosti Pru čmru, pri kateri vsako pomlad popisujejo matice čmrljev (letos že poteka). 

V pogovoru s sociologom in zgodovinarjem, ki se ubada z mejnimi študijami in teorijo migracij, preverjamo, kako razumeti paradoks, da si pogosto želimo, da bi bile naše meje hkrati odprte in zaprteKo si na zemljevidu ogledujemo današnje meje Republike Slovenije, si ni težko predstavljati, da bi tista črtkana črta, ki nas loči od Italije ali Avstrije potekala tudi kje drugje – tam nekje med Logatcem in Postojno, denimo, ali pa, če smo bolj optimističnega duha, po severnih obronkih Gosposvetskega polja. Meje, drugače rečeno, nikakor niso v kamen klesane ali nepremične. Kolikor so nasledek dolgih, zapletenih, notranje protislovnih in pogosto celo kontingentnih zgodovinskih procesov, se jih pač vselej drži nekaj arbitrarnega. A kjerkoli že potekajo, vselej sprožajo zelo realne, zelo otipljive učinke – tako za tiste ljudi, ki živijo neposredno ob njih in z njimi, kakor tudi za one, ki živijo globoko v notranjosti. Da vseh tistih, ki bi te meje – z veljavnim potnim listom v rokah ali brez njega – radi prečkali, niti ne omenjamo. Široko paleto učinkov, ki jih meje sprožajo v naših življenjih, proučuje sociolog in zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ter predavatelj na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, dr. Jure Gombač. Zakaj si tako rekoč v isti sapi želimo, da bi bile naše meje odprte in zaprte? Zakaj si, na primer, želimo, da bi jih lahko prehajali brez ovir, kadar nas mika, da bi obiskali katero izmed prireditev, ki bodo potekale v kontekstu novogoriške Evropske prestolnice kulture, in zakaj si želimo bistveno drugačnega mejnega režima, ko nas preganjajo strahovi o migrantih iz podsaharske Afrike ali Bližnjega vzhoda? – Odgovor smo v pogovoru z dr. Gombačem iskali v tokratnih Podobah znanja. foto: dr. Jure Gombač (Goran Dekleva)

Studentske demonstracije u Srbiji traju nesmanjenim intenzitetom. Tri meseca od tragedije u Novom Sadu obilježeno je masovnim protestom koji je trajao dva dana. U međuvremenu, premijer Srbije Miloš Vučević je podneo ostavku, kao i gradonačelnik Novog Sada Milan Đurić. Prema izjavama srpskih vlasti, zahtjevi studenata su ispunjeni. Studenti se s tim ne slažu. Maja Marić o tome koji su idući koraci razgovara s Aleksandrom Timofejevim i prof. novinarstva Aleksandrom Krstić. Von Maja Maric.

Pred kratkim je Ustavno sodišče razveljavilo določila zakona o bančništvu, zaradi katerega zaposleni v bankah, za razliko od zaposlenih v drugih dejavnostih, niso imeli pravice do delavskega direktorja. To pa ni edina neustavnost s področja delavskega soupravljanja. Ustavno sodišče je namreč že leta 1994 izrecno ugotovilo nedopustno protiustavnost, ki kakim 120.000 zaposlenim v negospodarskih javnih službah onemogoča soupravljanje zavodov in zakonodajalcu naložilo enoletni rok za odpravo neustavnosti.Od takrat je minilo že več kot 30 let. Kaj s to neustavnostjo izgublja celoten javni sektor, kakšne so prednosti delavskega soupravljanja za delodajalce, bo njegovo uporabo pospešila generacija mladih, ki želi na delovnem mestu biti bolj slišana in upoštevana? Sogovorniki: dr. Valentina Franca, izredna profesorica na Fakulteti za upravo UL dr. Elizabeta Zirnstein, generalna sekretarka Združenja svetov delavcev Slovenije in izredna profesorica na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Primož Kokalj, direktor podjetja Etiketa iz Žirov in član Sekcije za les in papir pri Združenju delodajalcev Alen Gril, direktor doma dr. Janka Benedika v Radovljici

Lokalna samouprava po treh desetletjih delovanja velja za uspešno zgodbo. Nekateri sicer pogrešajo tudi pokrajine, a ljudje so občine vzeli za svoje, te prevzemajo tudi vedno več nalog in obveznosti. Da bi temu sledilo tudi financiranje, so se po maratonskih pogajanjih vlada in občinska združenja dogovorili o popravkih sistema financiranja. Drugačno usklajevanje višine sredstev, nova merila razvitosti, strožja pravila za dodatke občinam z romskimi naselji, več možnosti zadolževanja – to je le nekaj rešitev. Ali sistem financiranja podpira ali ovira avtonomijo občin, zakaj nasprotujejo predlaganemu davku na nepremičnine in kaj mislijo o dajatvi za lastnike psov, smo govorili s politiki in strokovnjaki. Gostje: dr. Irena Bačlija Brajnik, profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalo samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; Gregor Macedoni, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Novega mesta; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke.

Kako dejansko poteka mednarodno razvojno sodelovanje, kakršno se je razvilo od 2. svetovne vojne naprej, na kakšne načine države skozenj uveljavljajo svoje geopolitične in ekonomske interese ter kako se v tem razlikuje delovanje držav globalnega Severa in globalnega JugaOb prazničnih dneh, ki so pred vrati, se bo najbrž marsikdo spomnil tudi na tiste, ki živijo v pomanjkanju, in ne bo obdaroval le svojih bližnjih, ampak bo pomoč namenil tudi ranljivim v širši skupnosti. Če je tovrstna humanitarna dejavnost verjetno že od nekdaj del človeške zgodovine in tudi del mnogih religij in vrednostnih sistemov, pa je širši svetovni ustroj humanitarne in tudi razvojne pomoči – organizem, ki ga sestavlja vrsta mednarodnih institucij, pa nevladnih organizacij in nenazadnje nacionalnih razvojnih agencij – v resnici nekaj, kar je nastalo šele v modernem svetu. Čeprav lahko tudi posamezniki redno participiramo v akcijah pomoči ljudem na drugih kontinentih, zahodne države in tudi druge velesile, kot je denimo Kitajska, pa del svojega proračuna stalno namenjajo za humanitarno in razvojno pomoč, pa v resnici le malo vemo o tem, kako ti sistemi zares delujejo ter s kakšnimi težavami se spopadajo organizacije, ki ga sestavljajo. Še več, naše predstave o mednarodni humanitarni in razvojni pomoči segajo vse od idealizacij njene dobrohotnosti do cinizma in skepse glede dejanskih rezultatov tovrstnih projektov. Pri vsem tem pa seveda ne moremo mimo vprašanja, zakaj države sploh namenjajo denar in energijo za tovrstno pomoč po svetu in kaj imajo v prostoru mednarodnih odnosov - kjer se stvari praviloma ne odvijajo iz čiste ljubezni, ampak iz koristi - od tega? To so nekatere od tem, o katerih bomo govorili v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo znanstveno sodelavko Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jano Arbeiter, ter politologinjo dr. Katjo Žvan Elliott in antropologinjo Anušo Pisanec, obe z Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki sta v preteklosti delovali tudi na terenu, predvsem v nekaterih afriških državah. Oddajo je pripravila Alja Zore.   Foto: Pixabay

Vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, le pogojno uspešen podnebni vrh, vzpostavljanje nove Evropske komisije, sestavljanje ameriške predsedniške ekipe v Beli hiši … Na dolgoletni podlagi vseh kriz, ki se kar prehitevajo, se zdi, da nas brez kakšnega razmisleka in analize prehitevajo tudi dogodki. Številne zunanjepolitične teme pa na novo vzpostavljajo geopolitično razmerje sil.Aktualno zunanjepolitično dogajanje analizira predstojnik Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Matjaž Nahtigal.

In zakaj se celo danes še vedno zdi, da nam zgodba o metamorfozi Rima iz republike v cesarstvo, zgodba, v kateri nastopajo tako slavne osebnosti, kot so Cezar, Ciceron, Mark Antonij in Avgust, pravzaprav razkriva nekaj ključnega o nas samih, o družbi, politiki in identiteti Zahoda?Zdaj, ko je bil Donald Trump vnovič izvoljen za predsednika Združenih držav, se številni po svetu sprašujejo, ali so ameriški republiki šteti dnevi. A kako natanko republika propade? Kako družbeno-politične institucije, v katerih se lahko udejstvuje razmeroma širok, razmeroma heterogen krog ljudi, nadomesti režim, kjer se pravzaprav vsa oblast zgošča okoli enega samega človeka? Nemara najbolj znamenit primer take metamorfoze najdemo v starem Rimu, ki se je proti koncu prvega stoletja pred našim štetjem iz približno pol tisočletja stare republike preobrazil v imperij. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako in zakaj je rimska republika propadla? – Odgovore sta nam pomagala iskati dr. Gregor Pobežin, predavatelj na koprski Fakulteti za humanistične študije in raziskovalec na Inštitutu za kulturno zgodovino, ter dr. David Movrin, predavatelj na Oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete. foto: Karl Theodor von Piloty – Cezarjev umor, 1865, izrez (Državni muzej Spodnje Saške / Wikipedija, javna last)

Radiotelevizija Slovenija je pred velikimi izzivi. Nenehne tehnološke spremembe, novi trendi ter drugačne navade gledalcev, poslušalcev in bralcev od našega največjega javnega medija v državi zahtevajo spremembe, ki jih navsezadnje pričakuje tudi javnost. Kako izboljšati javno RTV? Kako zagotoviti stabilno in zadostno financiranje, ki bo omogočilo spremembe in razvoj zavoda? Kakšne novosti načrtuje uprava RTV in kdaj lahko pričakujemo predlog prenovljenega zakona o RTV? O tem v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo; Natalija Gorščak, predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija; dr. Igor Vobič, prof. na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Izid predsedniških volitev v Združenih državah ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovniciV Združenih državah so predsedniške volitve pred vrati, njihov izid pa slej ko prej ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovnici. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris utegnila vplivati na zapletanje in razpletanje ključnih, strateško najpomembnejših kriznih žarišč našega časa – od vojne v Ukrajini prek konflikta na Bližnjem vzhodu do rastočih napetosti okoli Tajvana. V tem kontekstu nas je prvenstveno zanimalo, kaj voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana pa še kakšne države pravzaprav pričakujejo od obeh kandidatov? Koga si, drugače rečeno, po volitvah bolj želijo videti v Beli hiši in, jasno, zakaj? – Odgovore so nam pomagali iskati naš nekdanji dopisnik iz Moskve, Miha Lampreht, pa politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, ter sinologinja, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Maja Veselič.   foto: uradna vladna portreta Kamale Harris in Donalda Trumpa (Wikipedija, javna last)

Čez dobra dva tedna bodo Američani odločali o tem, kdo bo nasledil Joeja Bidna v Beli hiši in dobil neverjetno politično moč, ki je skoncentrirana v instituciji ameriškega predsednika. Tokrat se v ZDA odvija ena najbolj kontroverznih predsedniških kampanj v ameriški zgodovini. Predvolilno dogajanje je bilo polno nepričakovanih dogodkov in zasukov. Videli smo poskus atentata na republikanskega kandidata, zamenjave demokratskega kandidata; na eni strani kandidatura obsojenca, na drugi strani temnopolte ženske. Dva tedna pred volitvami sta Kamala Harris in Donald Trump še vedno precej izenačena, odločilno vlogo bodo spet imele t. i. nihajoče države. O tem, kakšno je predvolilno razpoloženje na drugi strani luže, kaj bi pomenila izvolitev ene ali drugega za Ameriko in preostali svet ter kaj so izvori globoke polarizacije ameriške družbe v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA; dr. Tomaž Deželan, profesor ameriških študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz Washingtona.

Vsako leto več kot 60 milijonov ljudi potrebuje paliativno oskrbo, od tega pa je vsaj sedem odstotkov otrok, opozarjajo strokovnjaki. Poudarjajo, da je umiranje še vedno stigmatizirana tema. Področje pesti pomanjkanje kadra ter nedorečeni standardi in normativi. Mobilni paliativni timi bi morali biti dostopni 24 ur na dan vse dni v tednu, a je njihova dostopnost različna po regijah, zato v praksi nimajo vsi državljani možnosti kadarkoli poklicati zdravstvenega delavca. Država sicer namenja sredstva za njihovo delovanje, a številke kažejo, da so ljudje v lanskem in predlanskem letu koristili le slabo polovico njihovih storitev. Kaj je privedlo do takšnih številk, zakaj je zakon o paliativni in hospic oskrbi padel v vodo, kdaj bomo dobili več hospic namestitev - trenutno imamo namreč samo eno, kje je v tej zgodbi država in kje entuziastični posamezniki, ki poganjajo sistem paliative v državi? Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, državna koordinatorica paliativne oskrbe na Ministrstvu za zdravje in vodja specializiranega paliativnega tima na Onkološkem inštitutu Ljubljana; dr. Anamarija Kejžar, profesorica na Fakulteti za socialno delo in nekdanja direktorica domov za starejše občane; Petra Gornik, vodja mobilnega paliativnega tima v Splošni bolnišnici Novo mesto, sicer specialistka splošne kirurgije; Tatjana Fink, vodja Hiše Ljubhospic.

Fotografske podobe nas spremljajo vsak dan, živimo v družbi preplavljeni s podobami. In te podobe nam zavestno in nezavedno oblikujejo misli, občutja, tudi življenjske nazore in izbire. Večina te vizualne, fotografske hiperprodukcije je brez globljega smisla, brez refleksije, brez neke dodane vrednosti, ki bi osmišljala humanistično držo pri posamezniku. In družbi. A vendarle obstajajo podobe, ikonične fotografije, ki s svojo sporočilnostjo in močjo sežejo dlje in globlje in lahko spreminjajo zavest družbe in celo preusmerijo tok zgodovine. Katere so, te ikonične fotografije, imajo tudi v tem hektičnem in desenzibiliziranem času, ki ga živimo, še moč dramila? O tem se je avtorica in voditeljica Liana Buršič pogovarjala z gostoma v tokratni Intelekti, pa tudi o meji, cenzuri in etosu, ko fotografiramo ljudi in dogodke, o družbeno angažirani fotografiji in o tem, kaj s fotografijo sploh želimo sporočiti soljudem in svetu ter manku senzibilnosti ob gledanju. Fotografija priča o življenju, daljnem in bližnjem, vsekakor je močno orodje, prav tako kot tisti, ki gleda skozi to tretje oko – fotograf. Ali kot je rekla znamenita ameriška fotografinja, Dorothea Lange, ki je zaslovela s svojo serijo fotogafij migrantske matere, posnete v času velike gospodarske krize – fotoaparat je orodje, ki uči ljudi, kako gledati, videti tudi brez fotoaparata. Gosta: - Manca Juvan, mednarodno priznana fotografinja, zaposlena na ZRC SAZU-ju, Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na oddelku za multimedijo - Dr. Uroš Hočevar, fotograf, docent na VIST-u, Fakulteti za aplikativne vede, na oddelku za fotografijo, tudi ustanovitelj Inštituta kolektiff Foto: "Čakajoč na popis", Matic Zorman, World Press Photo 2016, 1. nagrada, portret (izsek objavljen z dovoljenjem avtorja)

Kljub temu da so prepiri o tem, kako visoke davke naj imamo, koliko neenakosti je dopustne v naših družbah ter kakšna mora biti vloga države v naših gospodarstvih, nenehno predmet naših političnih razprav, le malo poznamo mislece, ki so postavili temelje nekaterim od prevladujočih ekonomskih ideologij in oblikovali ključne miselne okvire, znotraj katerih sploh razmišljamo o tovrstnih vprašanjih. V tokratni Intelekti se bomo podali na začetek tega, kar v zadnjih desetletjih imenujemo »neoliberalizem« in se posvetili avstrijsko-britanskemu ekonomistu in političnemu mislecu Friedrichu Hayeku, ki je bil v preteklem stoletju eden glavnih zagovornikov prostih trgov, ekonomske neenakosti in skorajda popolnega umika države iz gospodarstva, njegova dela so izpričano brali pomembni konservativni politiki od Margaret Thatcher do Ronalda Reagana, še leta 2010 pa se je njegova znamenita uspešnica Pot v hlapčevstvo v nekem trenutku znašla na vrhu najbolj prodajanih knjig pri največjem spletnem prodajalcu. O tem, kakšna je bila Hayekova ne le ekonomska, ampak tudi družbena misel, kakšen vpliv je imela na svet, ki ga živimo in kako jo lahko ocenjujemo danes, se bomo točno 50 let po njegovem prejemu Nobelove nagrade za ekonomijo pogovarjali z dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom, ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem s Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in dr. Aljošo Kravanjo z Oddelka za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Friedrich Hayek, Wikipedija (javna last)

Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju. V laboratoriju za sistemsko programsko opremo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki velja za enega vodilnih v svetu na tem področju, nas je pozdravil dr. Aleš Holobar, s sodelavcema Matejem Krambergerjem in Tanjo Botić. Od mišičnih krčev, ki so še predobro znani nam vsem, pa vse tja do krmiljenja bionskih rok. O vsem tem govorimo v Frekvenci X. *Laboratorij za sistemsko programsko opremo se napaja tudi iz evropskih sredstev. Eden izmed uspešnejših projektov nosi naslov Hybrid Neuro, pri njem pa poleg Univerze v Mariboru sodeluje tudi konzorcij mednarodnih partnerjev, ki so vodilni na področju nevronskih vmesnikov. V sklopu projekta bodo številni mladi raziskovalci pridobili svoje doktorate, s pomočjo teh finančnih sredstev pa na fakulteti tudi ozaveščajo publiko in druge raziskovalce s tega področja.

Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin?Ameriške volitve so pred vrati in ves svet se sprašuje, kdo se bo po njih vselil v Belo hišo – Donald Trump ali Kamala Harris? Ampak: zakaj natanko naj bi bilo to tako pomembno? – Nekateri pravijo, da seveda zato, ker je voditelj Združenih držav najmočnejši človek na planetu. Pristojnosti in pooblastila, s katerimi razpolaga ameriški predsednik, naj bi pač bili tolikšni, da lahko ta, ki funkcijo opravlja, tako v notranji kakor zunanji politiki navsezadnje premika gore … Pa to drži? – V tem kontekstu najbrž ne gre spregledati vseh tistih glasov, ki že leta zatrjujejo, da je v resnici vse čisto drugače in da ameriški predsednik ne odloča o ničemer, saj da je le nekakšna lutka v rokah različnih interesnih skupin in lobijev, od bankirskega do orožarskega. Kdo ima, skratka, prav? Kolikšna je realna politična moč, ki jo vihti človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni? Je ta moč odvisna od individualnih kvalitet predsednika oziroma predsednice? In kako se je moč funkcije spreminjala skozi čas? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo politologinjo in predavateljico na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Danico Fink Hafner, pa diplomata, nekdanjega ambasadorja Republike Slovenije v Washingtonu, Romana Kirna, ter, ne nazadnje, zgodovinarja, našega radijskega kolega, novinarja in urednika, dr. Tomaža Gerdena.   Foto: Mount Rushmore, spomenik v Južni Dakoti, ki je pod vodstvom kiparja Gutzona Borgluma nastal med letoma 1927 in 1941 in prikazuje obraze štirih ključnih predsednikov ZDA: Georgea Washingtona, Thomasa Jeffersona, Theodorja Roosevelta ter Abrahama Lincolna (Thomas Wolf / Wikipedija)

Zaradi ravnanj madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je ob začetku madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije med drugim obiskal Moskvo, se evropski komisarji ne bodo udeleževali neformalnih zasedanj, ki jih bo pripravilo madžarsko predsedstvo. Koliko Orbanova ravnanja poglabljajo neenotnost znotraj Evropske unije? Kako se ta spopada z rusko grožnjo in podnebnimi spremembami, pa tudi o izzivih pred poslanci novega Evropskega parlamenta po ustanovni seji v Strasbourgu – v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: predavateljica na evropskem inštitutu za javno administracijo v Maastrichtu dr. Sabina Lange; ekonomist, profesor na univerzi v Edinburgu dr. Jan Grobovšek; direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Gaja Brecelj; profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec.

V epizodi 146 je bil moj gost dr. Marko Pišljar, psihiater in več let predstojnik Psihiatrične bolnišnice v Idriji. Poučuje na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli ter na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo v Kopru. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj psihiatrija? Duševne težave - nekoč in danes Vzroki depresije in antidepresivi Ketamin Zdravljenje depresije Kako zdravimo osebo, ki verjame v izmišljeno? Kako delujejo antipsihotiki? Psihoza, mistika in duhovnost Smisel življenja in stanje po smrti Psihedeliki Alkoholizem in zdravljenje ========================================­===== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista  ========================================­===== AIDEA Podkast: Pogovori o zavesti, vesolju, naši kulturi, tehnologiji in prihodnosti človeštva ... Pogovori o idejah. Vodi Klemen Selakovič Spletna stran: https://aidea.si Instagram: https://www.instagram.com/aidea_podkast/ Tik Tok: https://www.tiktok.com/@klemenselakovic 

Anabelle Križnar ima diplomo iz španščine in doktorat iz umetnostne zgodovine. Poleg predavanj in drugih obveznosti, ki jih ima kot profesorica na Fakulteti za likovno umetnost v Sevilli, ob pomoči posebnih znanstvenih tehnik raziskuje stenske poslikave cerkva. V Andaluziji sicer živi že več kot 20 let. V tem času sta se tako Sevilla sploh kot tudi njena soseska, nekoč romsko naselje, ki velja za zibelko flamenka, korenito spremenili: neprimerljivo več je turistov, glasnega uličnega dogajanja, simpatične trgovinice in bare, kamor so rodovi lokalnih prebivalcev hodili po kruh, na kakšno pivo ali grižljaj tradicionalne hrane, zamenjujejo poslovalnice raznih mednarodnih verig in luksuzne restavracije. Anabelle v intervjuju pripoveduje tudi o letošnjem presenetljivo hladnem poletju (zdaj je v Sevilli kar 12 stopinj Celzija manj kot v Ljubljani), o tem, zakaj se Sevillčanov predvsem v predstavah pripadnikov drugih španskih regij drži stigma lenih in zakaj je to prepričanje zmotno, ter o značilnih vsakoletnih običajih v obliki sprevodov in karnevalov, po zaslugi katerih so ulice včasih tako polne, da ne more priti do svojega stanovanja.