Podcasts about slovenija

Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.

Ob smrti legendarne slovenske igralke Milene Zupančič se vrstijo odzivi in številni pokloni. Od dolgoletne članice in prvakinje njihovega igralskega ansambla so se poslovili tudi v ljubljanski Drami. Kot so zapisali, je bila Milena Zupančič ena redkih velikih umetnic, ki presežejo meje odra in filmskega platna ter postanejo del skupnega kulturnega spomina. Zupančičeva je za svoje delo prejela številne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zlati red ter Borštnikov prstan.

Požar pri Omišu, ki ga gasilci označujejo kot enega najhujših v zgodovini Hrvaške, se širi čez hrib. Po najnovejših podatkih je terjal najmanj eno življenje, ranjenih je 40 ljudi, 7 se jih bori za življenje, med njimi najstnica. Ker so tamkajšnje ceste na vrhuncu poletja prometno obremenjene, so pristojni voznikom izdali opozorila glede vožnje. V oddaji tudi: - Slovenija v drugem četrtletju z najvišjo medletno rastjo BDP-ja v Evropski uniji. - Krška nuklearka zaradi ugodnejših razmer v postopno povečevanje moči. - V Posočju porast turističnega obiska, ki pa prinaša vse več težav.

Dalmacija je v primežu ognjenih zubljev. Najhuje je v Omišu, v katerem je ogenj zahteval smrtno žrtev, osem ljudi pa se v bolnišnici bojuje za življenje. Na območju je znova zagorelo, gasilci, ki posredujejo na več krajih, pa se bojijo predvsem nepredvidljivega vetra. Hrvaški notranji minister Davor Božinović je ob obisku Omiša poudaril, da živimo v zahtevnih časih in dodal, da vlada ni še nikoli namenila toliko sredstev gasilcem in civilni zaščiti. V oddaji tudi: - Slovenija ob 5-odstotni rasti gospodarstva v drugem četrtletju najviše izmed držav z evrom - Obratovanje Jedrske elektrarne Krško naj bi se zaradi ugodnejših razmer še nocoj dvignilo na 90 odstotkov - Učitelji na celovški Slovenski gimnaziji opozarjajo na težave ob dolgotrajnem iskanju vodstva

"To našo umetnost na Ptujski Gori hodijo gledat od vsepovsod, še zlasti pa jo cenijo Francozi," pravi pater Toni Brinjovc. Na Ptujski Gori namreč stoji pravi biser mehke gotike – bazilika Marije Zavetnice, cerkev, ki je nastala okoli leta 1410 in v kateri romarje pričaka več izjemnih umetnin. Med njimi je v baročnem glavnem oltarju znameniti ptujskogorski relief iz prve polovice 15. stoletja, na katerem sta združena motiva Lepe Marije in Marije Zavetnice s plaščem. Pravijo, da naj bi šlo za prvi primer združitve teh dveh pomembnih gotskih motivov, zaradi česar – pa seveda tudi zaradi izjemne likovne upodobitve – relief v tem delu Evrope sodi v sam vrh. Slovenija je sicer v samem vrhu po številu cerkva, posvečenih Mariji, na Ptujsko Goro pa prihajajo romarji iz vse Evrope, veliko jih je denimo s Poljske. Številni se na romanje odpravijo prav na dan Marijinega vnebovzetja, ki mu pravimo tudi veliki šmaren ali velika maša in je najstarejši Marijin praznik. Oddaja je nastala leta 2025.

Slovenija je junija praznovala 35 let samostojnosti. Za našo državo pravimo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Antiša Korljan, politični analitik Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije.

V Sloveniji se kljub prehodnemu dežju v preteklih dneh nadaljuje huda suša. Ta se odraža v nizkih vodostajih in pogostih izbruhih požarov, vse težje posledice pa občutijo tudi kmetje. V pričakovanju vedno hujših vremenskih ekstremov je ena od možnih rešitev namakanje, kjer pa Slovenija zaostaja. Druge teme: - Zanimanje za sončne elektrarne še naprej narašča - Iran v zameno za odprtje Hormuške ožine pričakuje opustitev sankcij - V Ankaranu ostaja zadrega s parkiranjem

Igra je namenjena hospitaliziranim otrokom, ki morajo opraviti magnetno resonanco. Ker je ta pregled ne le najmlajšim, temveč tudi odraslim mnogokrat stresen in neprijeten, je namen igre na zabaven in sproščujoč način predstaviti postopek magnetne resonance, male pacientke in paciente pa opolnomočiti in jih podpreti pred preiskavo. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Goran Krmac Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovna svetovalka: dr. Ivana Kreft Hausmeister Mark – Mark Vidrih Kolar Lara – Luiza Rakovec Zdravnica – Ana Urbanc Tiger – Lotos Vincenc Šparovec Napovedovalec – Igor Velše Uredništvo igranega programa Posneto v studiih radia Slovenija septembra 2023. Igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.

Grafični oblikovalec Miljenko Liculu se je rodil 6. avgusta pred osemdesetimi leti, umrl pa marca 2009. Leto pred smrtjo je za svoje življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Bil je eden osrednjih grafičnih oblikovalcev pri nas, še posebej se je zapisal v zavest Slovencev kot avtor podobe našega prvega denarja, slovenskega tolarja, evrskih kovancev, potnega lista in osebne izkaznice. Z Miljenkom Liculom se je konec leta 2007 pogovarjala Tadeja Krečič.

Pred tremi leti se je Slovenija soočala z največjo naravno nesrečo v zgodovini samostojne Slovenije. Povodenj je prizadela dve tretjini države in povzročila za skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Obnova je v drugi polovici izvajanja, končala naj bi se leta 2028. Več kot dve tretjini prebivalcev je po podatkih ministrstva za okolje in prostor obnovo že uspešno končalo, v obravnavi je še kakih 5200 škodnih primerov. A podnebnim spremembam ne moremo ubežati, treba se bo prilagoditi. O tem pa bi morali razmišljati tudi tisti, ki nikoli niso bili poplavljeni. Z našo dopisnico Metko Pirc se spominjamo silovite ujme in predvsem preverimo, kako naprej.

Zobozdravnica Lenka Likar Ostrc pravi, da imajo nekateri otroci prizadetih vseh 20 mlečnih zob.Kar polovica ljubljanskih predšolskih otrok ima zobno gnilobo. To kaže raziskava zobozdravnice dr. Lenke Likar Ostrc, ki je pregledala zobe več kot 1500 otrok, starih od tri do šest let. Podatki so zaskrbljujoči tudi zato, ker je Slovenija po razširjenosti kariesa pri najmlajših slabša od številnih evropskih držav. Zakaj so mlečni zobje veliko pomembnejši, kot si marsikdo misli? Kje delamo največ napak pri skrbi za otroške zobe? In kako lahko starši preprečijo, da bi se prvi zobje »pokvarili« že v predšolskem obdobju? Gostja Ultrazvoka je specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva asist. dr. Lenka Likar Ostrc z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Študija TUKAJ Fotografija je simbolična/ Pixabay

Sušne razmere se bodo v prihodnjih dneh dodatno poslabšale. Dodatnim omejitvam rabe pitne vode se najverjetneje ne bomo mogli izogniti. Predvsem na vzhodu države težavo predstavljajo tudi plitvi vodonosniki, pojasnjuje hidrolog Janez Polajnar. Upanja, da bi za petek napovedane padavine omilile razmere, ni. Še huje: obilnejše pošiljke dežja ni pričakovati prihodnjih 10 do 14 dni. V oddaji tudi o tem: - Trg dela ostaja v dobri kondiciji, čeprav se je število brezposelnih malo povečalo. - Za Kijevom je nova smrtonosna noč, ukrajinska vojska neuspešna pri prestrezanju raket. - V Gazi množični pogreb Palestincev, ubitih leta 2023.

Vročinski val vpliva na proizvodnjo električne energije. Kaj to pomeni za delovanje jedrske elektrarne?Minevajo tri leta od jutra, ko je Slovenija doživela najhujše poplave v zgodovini države.Kanonski pravnik Sebastijan Valentan o vzrokih za verski vandalizem in stanju v Sloveniji na tem področju.Vreme: Še naprej bo sončno in vroče.

Obsežni gozdni požari s pirokumulonimbusi. Rekordno nizke višine gladin rek. Omejitve porabe vode in ustavljanje jedrskih elektrarn. Potem ko je dolgotrajno sušno obdobje povzročilo hude težave po stari celini, se te vse bolj kažejo tudi pri nas. Tako kot druge sredozemske države se zdaj tudi Slovenija spoprijema s požari in omejitvami vodne porabe, pričakovano so na udaru tudi kmetje. Druge teme: - Referendum o interventnem zakonu mogoč šele po prvem krogu lokalnih volitev. - Večina migrantov vrnjenih iz Ceute, danes o razmerah še ministri. - V ligi narodov prihodnje leto tudi slovenske odbojkarice.

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

Naši starši in stari starši so se pogosto upokojevali s pokojnino, ki je znašala sedemdeset ali celo osemdeset odstotkov njihove plače. Generacije, ki delajo danes, lahko pričakujejo precej nižji nadomestitveni delež. Razlog ni stvar mnenja, temveč posledica demografskih sprememb, daljše življenjske dobe in vse večjega pritiska na pokojninske sisteme. V posebni seriji epizod Psihologija denarja se z Žigo Vižintinom iz Pokojninske družbe A pogovarjava o tem, zakaj z varčevanjem za pokojnino odlašamo bolj kot pri skoraj vseh drugih finančnih odločitvah, kaj o tem pravi vedenjska ekonomija in zakaj so čas, redna mesečna vplačila ter disciplina pomembnejši od iskanja popolnega trenutka za investiranje. Govoriva tudi o stroških dolgoročnega varčevanja, vplivu dolgoživosti na načrtovanje pokojnine, psihologiji vlagateljev med padci trgov ter o tem, zakaj sogovornik meni, da bo morala Slovenija spremeniti tudi pravila izplačevanja dodatnih pokojninskih rent. Pred mikrofonom: Žiga Vižintin, Pokojninska družba A. Vabljeni na dogodek Psihologija denarja z Morganom Houslom, avtorjem svetovne uspešnice Psihologija denarja 19. oktobra v Hali Tivoli. Več informacij na www.psihologija-denarja.si.

Po razkritju finančne luknje v kulturi zaradi neodgovornega načrtovanja primanjkuje tudi sredstev za družine, invalide in starejše.Slovenija bo Bruselj zaprosila za znižanje trošarin pod evropski minimum.SLS zaskrbljena nad ravnanjem nekaterih politično izpostavljenih posameznikovPo vsej Sloveniji velja prepoved uporabe odprtega ognja, na delu Primorske pa tudi najvišja požarna ogroženost.V Španiji zaradi požara ob meji s Portugalsko evakuirali več vasiUmrl je Tone Planinšek, dolgoletni ustvarjalec radijske oddaje Vstani in hodi.Prevladovalo bo večinoma jasno in vse bolj vroče vreme.Papež: Rad imam ameriški občutek svobode in sprejemanja vseh ljudi.Sodobne oblike trgovine z ljudmi vse pogosteje povezane s spletnimi goljufijamiDrevi se bodo v drugem krogu konferenčne lige za napredovanje borili Koper, Bravo in Aluminij

Slovenija se stara hitro – in tega trenda ne bo mogoče ustaviti. Že skoraj pred 10imi leti je številčnost starostnikov 65+ preseglo število naše najmlajše populacije, stare do 18 let. Do sredine stoletja bo skoraj vsak tretji prebivalec Unije starejši od 65 let. Število starejših od 80 let pa se bo v tem času skoraj podvojilo. Hkrati bodo naraščali stroški pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe, največji pritisk pri nas je pričakovati okoli leta 2060. Urška Valjavec se je o posledicah demografije pogovarjala z dr. Andražem Rangusom, raziskovalcem Inštituta za ekonomska raziskovanja. Prisluhnite jima v sredinem Intervjuju po deseti na Prvem.

Tokratni vročinski val bo temperature postopno dvignil skoraj do 40 stopinj Celzija. Že od jutri bo za vso državo razglašena visoka požarna ogroženost, na zahodu celo zelo visoka. Pristojni opozarjajo tudi na gibanje v teh dneh, ki naj bo omejeno na jutranje in večerne ure. Druge teme: - Izjemna suša pesti vse kmetijske kulture. - Ob novem zaostrovanju napetosti Trump Iranu zagrozil z uničenjem. - Popotresni sunki na jugu Japonske otežujejo iskanje preživelih.

Nogometaši Celja so včeraj nadaljevali kvalifikacije za uvrstitev v najelitnejše klubsko tekmovanje. Na povratni tekmi 2. predkroga lige prvakov so gostili albansko Egnatio. Na Kitajskem pa se je začel zaključni turnir najboljše osmerice odbojkarskih reprezentanc v ligi narodov. Slovenija se v četrtfinalu meri s Turčijo.

Opozorila pred visokimi temperaturami in nevarnostjo požarov v naravi.Požari in vročina še naprej ogrožajo jug Evrope.Setev novih kultur v trenutni suši in razmerah vročinskega vala popolnoma nemogoča. -Sebastijan Valentan o vandalskem napadu v Medžugorju: Časovna umestitev pred Mladifestom ni nujno naključna.V sindikatu voznikov avtobusov zahtevajo izredni strokovni nadzor nad vsemi vozili in konec uvoza poceni delovne sile z dvomljivim znanjem.Trump z voditeljema Izraela in Ukrajine o vojnah in varnosti.Iran po pogovorih v Washingtonu zaostruje retoriko.2021 je Slovenija zbrala 850.000 evrov za zdravljenje raka. A center še danes ne deluje.Visoka udeležba na počitniških dejavnostih v Cerkvi po mnenju mag. Cestnika dokaz, da imamo veliko sposobnih in odgovornih laikov.Šport: Celje po kazenskih strelih do naslednjega kroga kvalifikacij za nogometno ligo prvakov.

Pogačar s peto zmago na Touru spisal zgodovino.Slovenijo čaka izrazit vročinski val, temperature v začetku avgusta blizu 40 stopinj Celzija.Francija in Španija še naprej v primežu obsežnih gozdnih požarov, gašenje utegne ovirati nov vročinski val. Slovenija pripravljena pomagati.Opolnoči pocenitev naftnih derivatov, na Hrvaškem občutna podražitev.Spremembe dolgotrajne oskrbe so nujne: najprej izenačitev plačil v domovih za starejšeOpolnoči pocenitev naftnih derivatov, na Hrvaškem občutna podražitev.Ob jutrišnjem svetovnem dnevu hepatitisa danes brezplačna testiranja.Skavtska Emoniada uspela, kaj je mladim dejal nadškof Zore?Vreme: delno jasno, v notranjosti možna kakšna ploha, jutri čez dan bolj sončno.

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

Kaj je narobe z državo, v kateri hišo zgradimo hitreje, kot zanjo pridobimo gradbeno dovoljenje, inovativne rešitve lažje prodamo v tujini kot doma, kapital pa še vedno prevečkrat miruje na bančnih računih? Slovenski gospodarstveniki vse glasneje opozarjajo, da največja ovira razvoja niso pomanjkanje idej, znanja ali podjetnosti, temveč sistem, ki je pogosto prepočasen, preveč birokratski in premalo razvojno naravnan. O poslovnem okolju, konkurenčnosti, digitalizaciji in prihodnjih izzivih Slovenije so v podkastu Srce bije za posel razmišljali direktor in lastnik družbe Lumar Marko Lukič, predsednik uprave in lastnik borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger, direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc ter direktor družb Plan-net Solar in Plan-net Avto Marko Femc. Čeprav prihajajo iz različnih panog, jih povezuje podobno sporočilo: svet se spreminja hitreje, kot se mu zna prilagajati Slovenija. Nekaj njihovih najbolj zanimivih razmišljanj smo zbrali v tokratnem Studiu ob 17.00.

V Poletni radijski tribuni smo se ustavili pri pomembnem delu slovenske turistične zgodbe – to je pri tako imenovanem outdoor oziroma aktivnem turizmu. Slovenija je dežela, ki jo pogosto opisujemo kot zeleno, raznoliko in aktivno; prav zato ima aktivni turizem pri nas izjemne možnosti – ne le kot oblika rekreacije, ampak kot pomemben del turistične ponudbe. O tem, kakšna je ponudba za aktivno preživljanje prostega časa pri nas, kje so največje prednosti in izzivi, smo govorili v tokratni oddaji.

Voditelji tako imenovane koalicije voljnih so včeraj v Parizu razpravljali o okrepitvi podpore Ukrajini v vojni z Rusijo. Kot je povedal premier Janez Janša, se pripravljenost držav za pomoč Ukrajini povečuje. Ukrajina je ob robu srečanja skupaj z devetimi evropskimi državami napovedala ustanovitev koalicije za obrambo pred balističnimi izstrelki, francoski predsednik Emmanuel Macron pa vaje večnacionalnih sil, ki bi jih v primeru premirja z Rusijo napotili v Ukrajino. V oddaji tudi o tem: - Glasovanje o kandidaturi Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije za Sahel še pod vprašajem - Slovenija prvič dobila enotno strategijo razvoja biotehnologije in farmacije do leta 2035 - Veliko pšenice bo zaradi nizkih cen končalo v živalski krmi.

Zunanji minister Tone Kajzer od Bruslja pričakuje pojasnila glede predlaganja Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije za Sahel. Slovenija odločitve o morebitni podpori še ni sprejela, minister ob tem poudarja, da mora biti izbirni postopek jasen in pregleden. Imenovanje nekdanje zunanje ministrice obravnava tudi komisija za preprečevanje korupcije. V oddaji med drugim o tem: - Članice Evropske unije deli sprejemanje sankcij proti Rusiji in skrajnim izraelskim naseljencem - Spor med Združenimi državami in Iranom vnovič ogroža ladje v Hormuški ožini - Zaradi suše nemočni kmetje pričakujejo državno pomoč

Policija je danes predstavila podrobnosti prave filmske akcije, in sicer aktivnosti pri preiskovanju kaznivih dejanj ter iskanju oborožene in nevarne osebe na širšem območju Uršnih sel. Aktivnosti so potekale v minulih dveh dneh. V oddaji tudi o tem: - Iran v odgovor na nov val ameriških napadov zaprl Hormuško ožino - Slovenija potrebuje novo razvojno strategijo z jasnimi prioritetami, pozivajo v gospodarstvu; med možnostmi tudi usmeritev v logistično središče - V več evropskih državah vztrajajo gozdni požari; zjutraj zagorelo tudi na območju Bohinja

Na naših cestah danes vlada kaos. Poleg občutno povečanega prometa zaradi glavne turistične sezone in začetka počitnic v delu Avstrije, Nemčije, Švice in Nizozemske, daljši zastoji nastajajo še zaradi številnih del na cestah, prometnih nesreč in okvar vozil. V dopoldanskih urah je bil zaprt predor Karavanke, zaradi nesreče pa tudi pomurska in primorska avtocesta. Letos tako zaznavamo poslabšanje razmer v prometu. Drugi poudarki oddaje: - Pravna stroka opozarja: koalicija in Resnica z manevri za preprečevanje ustanovitve preiskovalnih komisij kršita ustavo. - Trump zagrozil Iranu s popolnim uničenjem, če bo poskušal izvesti atentat nanj. - Slovenija ob obletnici genocida - Srebrenica mora ostati trajen opomin.

Gost epizode je dr. Peter Wostner. Strokovnjak za razvoj, konkurenčnost in teritorialne politike, proračun in kohezijsko politiko EU. V epizodi: Uvod, AI in odločanje s podatki Šolstvo, motivacija otrok in veščine prihodnosti Kitajska, Evropa, ZDA in globalna konkurenčnost Vloga države, varnostne mreže in tehnološki razvoj Evropa, AI, strateška avtonomija in platformna ekonomija Evropske strategije, STEP, IPCEI in verige vrednosti Slovenija: industrija, znanje, materiali in pametna specializacija Stanovanjska problematika, Ljubljana in regionalni razvoj Država kot razvojni katalizator in povezovanje podjetij Reforme, pozitivni narativ in skupni imenovalci prihodnosti

Združene države so vnovič napadle Iran, kljub začasnemu premirju med stranema. O eksplozijah poročajo z območja iranskih strateških zmogljivosti, med drugim z otokov Kešm in Harg. Islamska republika je odgovorila z zračnimi napadi na ameriška vojaška oporišča v regiji, opozorilne sirene so se oglasile v Bahrajnu in Kuvajtu. Druge teme: - Slovenija se na vrhu Nata srečuje z očitki, da kot edina članica zavezništva ne izpolnjuje svojih obljub glede obrambnih izdatkov. - Fiskalni svet na nogah zaradi občutno hitrejše rasti odhodkov od prihodkov. - Nogometaši Argentine in Švice zadnji četrtfinalisti svetovnega prvenstva.

Na tokratnem vrhu Nata v Ankari si je generalni sekretar zavezništva Mark Rutte želel enotnosti in usklajenosti, pa tudi praznovanja dosežkov v preteklem letu, torej postopnega višanja obrambnih proračunov. Zaveze po večjih izdatkih z lanskega vrha se na ravni zavezništva uresničujejo, a tudi to, kot kaže ne more preprečiti jeze ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Slednji je, nezadovoljen zaradi pomanjkanja evropske podpore ob napadu na Iran, dal vedeti, da bo srečanje v Ankari izkoristil tudi za novo oštevanje evropski zaveznic. O tem, kakšni so zares transatlantski odnosi in kaj ob naraščanju obrambnih proračunov Evropa in Slovenija sploh potrebujeta, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Erik Kopač, državni sekretar na ministrstvu za obrambo; Iztok Prezelj, katedra za obramboslovje FDV Univerze v Ljubljani; Igor Jurič, posebni poročevalec RTV SLO iz Ankare.

V Ankari v Turčiji je ob izjemno zaostrenih varnostnih ukrepih vse nared za jutrišnji začetek vrha zveze Nato. Pričakovati je, da bodo evropski voditelji poskušali pomiriti največjo članico na drugi strani Atlantika; ameriški predsednik Donald Trump namreč ponavlja očitke, da stara celina ne nosi svojega deleža bremena v najmočnejšem obrambnem zavezništvu. Druge teme: - Na pogrebu Alija Hameneja milijoni Irancev, ne pa tudi njegov naslednik Modžtaba. - Nova evropska pravila za močnejšo zaščito letalskih potnikov. - Slovenija v zadnjih 40-ih letih uspešno omejila širjenje virusa hiv. - Norveška izločila Brazilijo, v četrtfinale svetovnega prvenstva še nogometaši Anglije.

Srečna je lahko država, ki se toliko ukvarja s svojimi proslavami … Domoljubje namreč ni le mahanje z zastavicami, prepevanje besede Slovenija, je tudi kritičnost in zmožnost dialoga. Je spoštovanje institucij in skupnih pravil igre. Spodobnost in vljudnost. Dialog pa je več kot le pogovor, ne gre le za to, kdo bo zmagal ali kdo bo imel močnejše očitke. Pomemben del dialoga je poslušanje in iskanje tistega, kar je res. Resnice. Ta tudi v postresničnem svetu ni le beseda, v katero lahko poljubno vstaviš piko. V oddaji so uporabljeni posnetki iz informativnih oddaj RTV Slovenija pa tudi:  Poročilo neodvisne komisije Združenih narodov za zasedena palestinska ozemlja  Intervju Donalda Trumpa za portal Axios   Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc na Fb ob ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve  Studio ob 17ih Kje je Slovenija po 35 letih in kakšna prihodnost nas čaka? Oddajo je pripravila Nataša Mulec.  Vroči mikrofon Za produktivnost rabiš zdrave ljudi, ki ga je ob festivalu delavskega filma Kamerat pripravil Gorazd Rečnik.  Pa še knjižna priporočila:  esej Prafašizem Umberta Eca Jason Stanley: Kako deluje fašizem (Politika nas in njih)  vsa dela Slavenke Drakulič. Tudi Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali.  

Pravi, da ima dva doma, že petindvajset let živi v Sloveniji, sicer pa prihaja iz ruske republike Dagestan. Dzhamilyat Abdulkhalikova je ginekologinja, v Slovenijo je prišla pred 25 leti na študij medicine. Razlaga o otroštvu v Rusiji, kjer sta starša vedno skrbela, da niso živeli v pomanjkanju, kjer je bila skupnost najpomembnejša in kjer jo še zdaj na letališču pričakajo celo nekdanji sošolci. Slovenija ji je sicer tudi dala veliko, tu je dobila službo, si ustvarila družino in - kot pravi - obvlada slovenski jezik že do te mere, da v njem sanja. In dodaja, da: “je tvoj jezik tisti, v katerem šteješ denar. In jaz ga večinoma štejem v slovenščini.”

Na današnji praznik, dan državnosti, obeležujemo 35-letnico samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Z dnevom odprtih vrat so ga počastili tudi v predsedniški palači. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je dejala, da mora državni praznik vsake države spodbujati nacionalni ponos in vsakič znova prenesti tisto, kar je bilo narejenega v preteklosti. Osamosvajanje je zaznamovala tudi desetdnevna vojna, na katero je spomin prebivalcev še kako živ. Drugi poudarki: - Po uničujočem potresu v Venezueli številne države sveta pošiljajo pomoč. - Evropska unija Ukrajini izplačala prvi obrok iz 90-milijardnega posojila. - V minoritskem samostanu v Piranu že 48. Piranski glasbeni večeri.

Pred jutrišnjim dnevom državnosti bodo po državi ves dan potekale slovesnosti, osrednja državna proslava bo večerna na Trgu republike v Ljubljani. Tokrat bosta dva slavnostna govornika, predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Janez Janša. Po umiku spornega dela vabila veteranskim organizacijam je pričakovati udeležbo večine praporščakov. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož na predvečer dneva državnosti opozarja, da Slovenija mora ostati zavezana vladavini prava. Če se želimo uspešno spopasti s korupcijo, samo ustanovitev tako imenovanega SKOK-a ne bo dovolj, pravi. Druge teme: - Izraelsko-libanonska pogajanja v Washingtonu, kjer bo ameriški predsednik Trump gostil prvega moža Nata Rutteja. - Roman Ajde Bračíč "Kresníčevje" sinoči ovenčan s kresnikom. - Dvorana Stožice bo do konca tedna gostila drugi turnir elitne lige narodov.

Za Slovenijo lahko po 35 letih samostojnosti rečemo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Antiša Korljan, politični analitik Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Slovenija je sredi prvega vročinskega vala. Temperature bodo po napovedih nad 30-imi stopinjami vztrajale vse do začetka prihodnjega meseca, pretirana izpostavljenost vročini pa lahko vodi v zdravstvene zaplete, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Najbolj izpostavljeni so ob ranljivih skupinah tudi ljudje s slabšimi bivalnimi pogoji in delavci na prostem. Drugi poudarki oddaje: - Krepijo se diplomatski napori za dolgoročen mirovni dogovor med ZDA in Iranom. - Po najnovejšem besednem sporu med Trumpom in Melonijevo italijanski ministri odpovedali udeležbo na praznovanjih ameriškega državnega praznika. - Košarkarski as Luka Dončić potrdil, da to poletje ne bo igral za reprezentanco.

Slovenija ima bogato mrežo planinskih objektov, saj planinska društva upravljajo 159 planinskih koč, ki obiskovalcem pomenijo zavetje, prostor za počitek in okrepčilo. V Svetovalnem servisu bomo s strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije za področje Gospodarske komisije Dušanom Prašnikarjem govorili o tem, kako so planinske koče organizirane, kakšna pravila veljajo za obiskovalce, kakšno ponudbo lahko v kočah pričakujemo glede na njihovo kategorijo in kdaj je prenočevanje v planinski koči smiselno rezervirati.

Slovenija leži na potresno aktivnem območju. Smo na velik potres danes pripravljeni bolje kot pred desetimi, dvajsetimi leti? V sredinem Svetovalnem servisu bomo govorili o potresni varnosti. Z nami bosta po pol deveti Saša Galonja z Ministrstva za okolje in prostor ter Olga Andrejek z Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Kaj lahko naredimo že danes, da bomo ob morebitnem potresu jutri bolje pripravljeni? Kako preverimo potresno varnost svojega doma?

Slovenija je konec prejšnjega tedna ukinila nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Od 12. junija naprej pa moramo – tako kot druge članice Evropske unije - v celoti izvajati tudi pakt o migracijah in azilu. Gre za povsem nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite. Pakt naj bi omogočil učinkovit nadzor zunanjih meja Unije in enotno evropsko upravljanje migracij. Kakšne so trenutne migracijske razmere pri nas? Kako smo v Sloveniji pripravljeni na izvajanje migracijskega pakta? Kako potekajo postopki na meji po novem? Katere migrante bomo vračali po hitrih postopkih? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Peter Skerbiš, Uprava uniformirane policije; Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja; dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Avtorica Lucija Dimnik Rikić.

Kaj pomeni preseliti se v državo, za katero še pred nekaj leti nisi bil prepričan, če je Slovenija ali Slovaška? Agnieszka Mravinec je zaradi ljubezni zapustila Poljsko, v Sloveniji pa našla nov dom in novo službo. Že po pol leta je znala osnove slovenščine, ob tem je odkrila čar dvojine, se naučila belokranjskega narečja, doživela nekaj zelo zabavnih jezikovnih nesporazumov in ugotovila, da se Slovenci poslavljamo precej drugače kot Poljaki. Danes pravi, da je doma v obeh državah. Zato na tekmah med Slovenijo in Poljsko vedno zmaga.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 o vsem tem z gosti. Vsebina je bila prvič objavljena v oddaji Intelekta.

Zdravstvo v ZDA funkcionira kot gospodarska dejavnost. Združene države Amerike za zdravstvo namenijo največ denarja na svetu. Kar 18 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (Slovenija približno 9 odstotkov, Nemčija 12). Kljub temu je bilo leta 2024 brez zdravstvenega zavarovanja v ZDA približno 27 milijonov ljudi, na desetine milijonov drugih pa si je zdravljenje zaradi visokih stroškov le težko privoščilo. Kako deluje sistem, ki premika meje sodobne medicine, hkrati pa številne prebivalce in prebivalke pušča brez osnove in optimalne zdravstvene oskrbe? O ameriškem zdravstvu, njegovih prednostih, pomanjkljivostih in o primerjavi s slovenskim sistemom v Intelekti razmišljajo: diplomirani zdravstvenik in reševalec asist. Andrej Fink (MSHS ZDA, UKC Ljubljana) , zdravstvena ekonomistka prof. dr. Petra Došenović Bonča (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), pravnik doc. dr. Luka Mišič (Pravna fakulteta v Ljubljani) in strokovnjak za javno zdravje prof. dr. Tit Albreht (NIJZ). Združene države Amerike letos zaznamuje 250 let od podpisa Deklaracije o neodvisnosti, zato ji namenjamo tokratno in še nekaj naslednjih Intelekt. Foto: Fotografija z ulic New Yorka ZDA je simbolična/ Pixabay

Ob imenovanju nove vlade Janeza Janše je Slovenija tarča očitkov o poslabšanih gospodarskih napovedih ter opozoril o preseženem javnofinančnem primanjkljaju. Našo državo kot majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo so zares močno prizadele geostrateške spremembe in vojna žarišča v svetu. Dodatno se doma že dlje časa spopadamo z nekonkurenčnostjo in premajhno produktivnostjo. V zaostrenih razmerah je zato ključno, ali bodo napovedani vladni ukrepi, kot so davčne razbremenitve in brzdanje javne porabe, zadostovali, ali pa bi za gospodarsko stabilnost in razvoj potrebovali še kaj. O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve; Goran Novkovič, odgovorni urednik Podjetne Slovenije. Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.

Vlada trdi, da smo dosegli cilj 2 % BDP za obrambo, a v Natu se ne strinjajo s tem, saj smo med obrambne izdatke vključili tudi vlaganja v odpornost. Res pa za obrambo še nikoli doslej nismo dajali toliko kot zdaj. Paradoksalno pa se pri nas po drugi strani zmanjšuje delež vlaganj v vojaško opremo. Za povrh bodo obrambnemu resorju odškrtnili 100 milijonov evrov za krpanje proračunske vrzeli. Kako bo to vplivalo na doseganje zavez, tako finančnih kot vojaških, v tokratni oddaji Studio ob 17ih. Gostje: Boštjan Pavlin, državni sekretar na obrambnem ministrstvu; dr. Erik Kopač, nekdanji veleposlanik pri NATU, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Robert Škrjanc.

Avstralija je decembra 2025 prepovedala uporabo družabnih omrežij za mlajše od 16 let. Po tej odločitvi so o podobnem naglas začele razmišljati številne evropske države, tudi Slovenija. A kako preverjati starost uporabnikov na spletu? Evropska komisija je zatrdila, da ima za uporabnike varen in učinkovit sistem za preverjanje starosti, kot je poudarila predsednica Ursula von der Leyen, z najvišjimi svetovnimi standardi na področju zasebnosti, a so v njega vdrli v prvih štirih urah. Gorazd Božič je vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:01 Pregled globalnih in evropskih ukrepov 00:02:38 Neuporabna aplikacija Evropske komisije 00:03:14 Reševanje posledic namesto iskanja vzrokov 00:09:37 Težave z britanskim modelom in biometrijo 00:10:52 Pasti za kibernetsko varnost in zasebnost odraslih 00:15:37 Tehnične rešitve in nadzor staršev 00:21:40 Kakšen bi moral biti varen sistem?

MotoGP se zaleće u važan deo evropskog dela šampionata posle otvaranja u Španiji. Vreme je za odlazak na legendarni Le Mans, pre nego što se odmah karavan prebaci u Barselonu, samo sedam dana kasnije.KITKAT F1 NAGRADNA IGRA 2026!

Mladi Italijan iz Bolonje došao do trećeg uzastopne pobede u nedelji kada smo izgubili Alexa Zanardij, legendarnog vozača iz takođe Bolonje, dva posle godišnjice pogibije Ajrtona Sene i tri dana od godišnjice tragičnog gubitka Rolanda Ratzenbergera 1994, koji su preminuli u Bolonji...KITKAT F1 NAGRADNA IGRA 2026!