Country in central Europe
POPULARITY
Categories
Rešitve za dolge kolone predvsem tovornih vozil, ki se vlečejo pred mejnim prehodom Fernetiči, bodo predstavniki obeh držav iskali na današnjem srečanju v Trstu. Avtoprevozniki, ki so včeraj opozorili na gospodarsko škodo, grozijo z zaprtjem primorske avtoceste, če pristojni ne bodo ukrepali. Drugi poudarki oddaje: - V pogovorih o iranskem jedrskem programu v Ženevi brez bistvenega napredka. - Drevi odprtje 82. beneškega filmskega festivala. - Začenja se 42. evropsko prvenstvo v košarki; Slovenija jutri s Poljsko.
Slovenija po površini meri približno 20 000 kvadratnih kilometrov, kar je razmeroma malo v svetovnem merilu. Švica je, recimo, dvakrat večja od naše države, Hrvaška pa tri in polkrat. Toda v uredništvo smo dobili še malce bolj zagonetno vprašanje: kolikšna je prostornina Slovenije? Odgovor ni ravno preprost, pravi naš tokratni sogovornik, ki pa je ob tem iz rokava povlekel še vrsto drugih presenetljivih podatkov o prostorninah na Zemlji. Gost: - Dr. Blaž Repe z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani
Izrael še stopnjuje vojno v Gazi. Varnostni kabinet je ponoči odobril predlog premierja Benjamina Netanjahuja za zasedbo mesta Gaza. Načrt ne vključuje okupacije celotne enklave, o čemer je predhodno govoril Netanjahu. Ta sicer zatrjuje, da Izrael ne želi prevzeti Gaze. Gaze ne želimo obdržati, imeti želimo varnostni obroč. Ne želimo ji vladati, ampak jo predati arabskim silam, ki bi ustrezno upravljale z njo, je dejal Netanjahu. Drugi poudarki oddaje: - V veljavi evropski akt o svobodi medijev. Slovenski novinarji opozarjajo na nujnost sprejetja novega zakona o medijih - Prvi sestanek avstrijske komisije o raciji pri Peršmanu, Slovenija pričakuje konkretne ugotovitve - Nogometaši Celja na pragu napredovanja v konferenčni ligi, Olimpija remizirala z albansko Egantio.
Tudi v času kislih kumaric, tako kislih, da sta bili oni dan udarni novici vseh slovenskih medijev Šeškov prestop k Manchester Unitedu in Dončičev prihod na reprezentančni trening. Tudi v teh časih je strašljiva ugotovitev, da Slovenija nima več dobrih sosedov. Vsaj ne takih, ki si jih tako zelo zaželimo vsakič, ko zapojemo zadnji verz naše himne. Hrvati nam pretepajo najstnike, Italijani nas zmerjajo s koruptivnimi usranimi Slovani, Avstrijci pa nam za rabo materinščine lahko pokažejo rumeni karton. In smo že tik pred izključitvijo.
Na izraelski vojaški načrt zasedbe mesta Gaza, ki ga je odobril izraelski varnostni kabinet, se vrstijo kritike tako znotraj Izraela kot v mednarodni skupnosti. Načrt je obsodila tudi Slovenija, predsednik Evropskega sveta António Costa pa je opozoril, da bo odločitev Izraela imela posledice za odnose med judovsko državo in Evropsko unijo. Varnostni svet Združenih narodov je na pobudo petih evropskih članic organa, tudi Slovenije, za jutri sklical zasedanje o Gazi.
Zaradi izraelskih načrtov o okupaciji Gaze Nemčija razmišlja o delni prepovedi izvoza vojaške opreme v Izrael.Srečanje Putina in Trumpa morda že v ponedeljek.Dežurne ekipe s helikopterjem ta teden v gorah reševale kar štirinajstkrat.Z raziskovalcem arhivov Igorjem Omerzo o ranah naše polpretekle zgodovine.Slovenija z Dončićem drevi v Stožicah proti Nemčiji.Vreme: Čaka nas sončen in poletno vroč vikend.
Za večino evropskega blaga, izvoženega na ameriški trg, so z današnjim dnem na podlagi izvršnega ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa začele veljati 15-odstotne carine. Podlaga za to je politični dogovor, ki sta ga nedavno sklenila Trump in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. A dogovor strani razlagata vsaka po svoje. Kako ga razume Slovenija, kaj velja za avtomobilsko, jeklarsko in farmacevtsko industrijo, ki so posebej izpostavljene, smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na gospodarskem ministrstvu Dejanom Židanom. Slovenijo pogosto zastopa na zasedanjih sveta trgovinskih ministrov Evropske unije. Trgovinska politika Unije je sicer v pristojnosti evropske komisije.
Vlada je sprejela izhodišča za prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Ob tem je ministrstvoma za gospodarstvo in zunanje zadeve naložila, naj preučita prepoved izvoza na ta območja. Gre za simboličen ukrep, saj je trgovinska politika namreč izvajana v sklopu Evropske unije, uvoz z zasedenih ozemelj pa skoraj ničen. Hkrati je vlada potrdila sklep o dodatni človekoljubni pomoči za palestinsko civilno prebivalstvo.
Teaser-Text bis 500 Zeichen. Von Nenad Kreizer.
Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je to pomlad zaznamovala 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki pa še vedno niso popolnoma dosežene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih, ki bo ponovitev. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Danes začenjajo veljati nove ameriške carine. Proti Kanadi je ameriški predsednik Donald Trump uvedel od 25- do 35-odstotne carine, proti Braziliji 50-odstotne. Za uvoz iz Kitajske, Japonske, Izraela, Velike Britanije in Evropske unije naj bi bile 15-odstotne. Pogajalci povezave in Združenih držav sicer po navedbah Bruslja še usklajujejo skupno izjavo, ki bo nadgradila trgovinski dogovor. V oddaji tudi: - Povečevanje mednarodnega pritiska na Izrael; Slovenija kot prva v Evropi uvedla orožarski embargo - Ogorčenost zaradi racije na protifašističnem taboru včeraj izrazili na Dunaju, danes protest v Celovcu - Prometni zastoji pri nas tudi zunaj sezone povzročajo veliko gospodarsko škodo.
Mladi v Rimu v pričakovanju vrhunca svetoletnega romanja. S slovenskimi romarji se je srečal tudi veleposlanik pri Svetem sedežu But: Rim je poln veselja!Slovenija z embargom na izraelsko orožje. NSi: gre za propagandno potezo.V priporu osumljenec za nedavne vlome v več cerkva na Primorskem in drugod.Slovenske ceste letos terjale 58 življenj, policisti prihodnji teden v poostren nadzor hitrosti.Nove ameriške uvozne carine bodo veljale od 7. avgusta, predsednik Trump zadovoljen z doseženim.Vreme: Popoldne bo nastalo nekaj ploh ali neviht. Jutri pretežno oblačno s pogostimi plohami. Hladneje bo.Začela se je druga faza obnove viadukta Rebrnice, voznike čakajo novi zastoji.Vlada podražila enkratne vozovnice za javni potniški promet.Prizivno sodišče v Bosni in Hercegovini potrdilo obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika.Šport: Nogometaši Maribora in Kopra končali evropsko sezono, Celje in Olimpija v tretji krog kvalifikacij konferenčne lige.
Mednarodna javnost zaradi grozljivih razmer v Gazi stopnjuje pritisk na Izrael. Slovenija je kot prva evropska država prepovedala izvoz ter tranzit vojaškega orožja in opreme iz Slovenije oziroma prek nje v Izrael. Pristojni pričakujejo, da bodo subjekti odločitev spoštovali, kot težavo pa v vladi navajajo nadzor. Druge teme: - Pred deželno vlado v Celovcu na protestu zaradi racije pri Peršmanu približno 700 ljudi. - Starmer in Zelenski: Rusija edina ovira za mir v Ukrajini, Putin odprt za pogovore. - Dodik kljub obsodbi vztraja na čelu Republike Srbske, Evropska unija poziva k spoštovanju sodbe
KZS zaradi spornega Zakona o zaščiti živali v vseslovenski kmečki protest. Ministrstvo razloga zanj ne vidi.Novogoriški župan Turèl odstavil podžupana Harèja, ki meni, da je razrešitev povezana z njegovim udejstvovanjem za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev.Zaradi dogajanja v Gazi, Slovenija na zagovor poklicala izraelsko veleposlanico v Ljubljani.ŠPORT: Slovenski odbojkarji prek Francije do polfinala svetovne Lige narodov.VREME: Jutri sprva precej jasno, popoldne bo nastalo nekaj ploh ali neviht. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 29 °C.
Slovenija je kot prva evropska država uvedla embargo na izvoz, uvoz in tranzit orožja na Izrael, je sporočil premier Robert Golob. V luči dogodkov v Gazi je vlada na zagovor poklicala tudi izraelsko veleposlanico Ruth Cohen-Dar in jo pozvalo h končanju vojne in stradanja. V mednarodni skupnosti se medtem krepijo namere o priznanju Palestine, potezo sta napovedali tudi Portugalska in Avstralija.
Slovenija ni le zelena in mirna – pod našimi tlemi se skriva precejšnja dinamika. Stik dveh tektonskih plošč, Jadranske in Evrazijske, povzroča, da se naša tla vsako leto nevidno premaknejo. Le nekaj milimetrov, toda v stoletjih to navrže za velike potrese. V prvi epizodi Xkurzije, poletne edicije Frekvence X, se na sledi pradavnim megapotresom odpravljamo v kanjon reke Raše na Krasu.Sogovornici: paleoseizmologinja Petra Jamšek Rupnik z Geološkega zavoda Slovenije, kvartarna geologinja Eva Mencin Gale z Geološkega zavoda Slovenije.
V času, ko varnost postaja vse pomembnejša, se tudi Slovenija srečuje z vprašanjem, kako okrepiti svojo obrambno industrijo. Ena od rešitev, ki jo načrtuje naša država, je ustanovitev nove družbe v državni lasti. Obrambna industrija potezo pozdravlja, stroka pa omenja nujen nadzor nad takšnim podjetjem. Druge teme: - V Gazi vse več smrti zaradi stradanja. - Rusija zadržana do Trumpove napovedi o skrajšanju roka za premirje - Uporaba umetne inteligence del vsakdana. Problem nekritičnost mlajših.
Ministrstvo za gospodarstvo v zbiranje ocen škode zaradi posledic ujme na začetku julija.Lahovnik: v Sloveniji absurd kaznovanja malega človeka za male prekrške in milijonki odpusti za tajkune.Slovenija je v Severno Makedonijo pošilja enoto za gašenje požarov.Vreme: Padavine bodo ponehale, zjasnilo se bo. Jutri bo precej sončno in večinoma suho.
Je trgovinski sporazum Združenimi državami za Unijo dober ali slab? Enoznačnega odgovora ni, poudarjajo analitiki. Na Gospodarski zbornici opozarjajo, da gre za okvirni dogovor, s številnimi nejasnostmi glede uveljavitve v praksi. Glavni ekonomist zbornice Bojan Ivanc med prednostmi za članice Unije poudarja znižanje carinskih stopenj za vozila in avtomobilske dele ter nično carinsko stopnjo za nekatere izdelke, ki jih Združene države nujno potrebujejo. Ostali pouzdarki oddaje: Obupani prebivalci Gaze ob prerivanju za hrano znova izraelske tarče. Kaj je Tajsko in Kambodžo prepričalo v brezpogojno premirje? Slovenija od Avstrije želi pojasnila o raciji na antifašističnem taboru
Gre za čezmeren poseg policije in nespoštljivo ravnanje na kraju, ki koroškim Slovencem predstavlja simbol upora proti nacizmu in hkrati kraj spomina na 11 ljudi, ki so jih vojaki SS-a ubili tik pred koncem druge svetovne vojne, opozarjajo organizacije koroških Slovencev, ki so se ostro odzvale na včerajšnje ravnanje avstrijske policije in njene specialne enote na mladinskem protifašističnem taboru pri muzeju Peršman. Zahtevajo, da se raziščejo vse okoliščine te policijske racije. Pojasnila glede ravnanja avstrijske policije pričakuje tudi Slovenija. Kaj se je dogajalo na Peršmanovi domačiji? Kako se počutijo udeleženci tabora in kakšne bi lahko bile politične posledice te, po mnenju odvetnika Rudija Vouka, ilegalne policijske racije? Prisluhnite!Foto (Damijan Smrečnik/Novice.at): Policija je pregledala tudi notranjost Peršmanove domačije
V Ukrajini je kljub vojni veliko priložnosti za sodelovanje in za poslovanje, še več kot jih je bilo pred tem. To je bilo eno od sporočil dvodnevnega delovnega obiska podpredsednika vlade in finančnega ministra Klemna Boštjančiča v Ukrajini konec tedna. Sešel se je s podpredsednikom vlade Oleksijem Kulebom in ministri za finance, gospodarstvo, ter evroatlantske integracije, pa tudi s predstavniki slovenskih podjetij, ki poslujejo na ukrajinskem trgu. Pričakovati je, da bodo partnerji, ki že zdaj utrjujejo vezi in gradijo dobre odnose, lažje sodelovali tudi pri povojni obnovi države. A kot smo slišali, obnova poteka tudi že zdaj.
Slovenija ostaja zanesljiva partnerica Ukrajini tudi v prihodnje, zaradi dozdajšnjega sodelovanja ji ukrajinska vlada ponuja tudi priložnosti pri obnovi države, kljub omejitvam zaradi vojne pa je na številnih področjih tudi poslovnih priložnosti v Ukrajini več kot kadarkoli prej. To je nekaj sporočil podpredsednika vlade in finančnega ministra Klemna Boštjančiča po pravkar končanem dvodnevnem delovnem obisku v Kijevu in Buči. Med drugim se je sešel s podpredsednikom Oleksijem Kulebom in ministri za finance, gospodarstvo ter evroatlantske integracije in s slovenskimi gospodarstveniki, ki poslujejo v Ukrajini. Ostali poudarki oddaje: - Izraelska blokada dobave humanitarne pomoči v Gazi zahteva vse več življenj. - Se bodo ranljive skupine prebivalcev od jeseni lahko prednostno opredelile pri osebnem zdravniku? - Društva za zaščito živali in kmetje na nasprotnih bregovih zaradi zakonske spremembe glede kastracije pujskov.
Medtem ko iz tujine prihajajo mešani odzivi na predlog prihodnjega evropskega proračuna, pa je slovenska vlada za zdaj s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, zadovoljna. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da so za našo državo kljub višji razvitosti predvidena podobna kohezijska sredstva, veselijo pa ga tudi druge proračunske prioritete iz Bruslja. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor uzakonil možnost za prostovoljno končanje življenja. - V Mariborskem zdravstvenem domu burno zaradi dodatnih preverjanj ZZZS. - Slovenija se tudi uradno poteguje za prizorišče kolesarskega Toura leta 2029.
Prebivalcu Slovenije je bilo lani za prehrano na voljo v povprečju 143 kg sadja, 113 kg žit, 104 kg zelenjave, 91 kg mesa, 78 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. Vse našteto, pridelano in predelano v Sloveniji. Slovenija je 40-odstotno samooskrbna. Če pogledamo številke ‒ po podatkih statističnega urada smo približno 80-odstotno samooskrbni pri žitih, jajcih in mesu, deset odstotkov več pri mleku, ki ga tudi največ izvažamo, najnižje stopnje pa so pri sadju in zelenjavi ‒ oboje pribl. 30 odstotkov. Zelenjava, pridelana v Sloveniji, je kljub višji ceni pogosto bolj kakovostna, saj ne prepotuje na tisoče kilometrov. Njeno ceno pa zvišujejo predvsem slabše letine, vremenski vplivi in višji stroški pridelave. Kakšne so rešitve za večjo pridelavo sveže zelenjave, s katerimi ovirami se soočajo mali kmetje in velika pridelovalna podjetja? Smo se ob dostopnosti svežih pridelkov čez vso leto tudi potrošniki razvadili? Sogovorniki: Kristjan Magdič, predsednik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih in solastnik ter direktor podjetja Paradajz Aleksandra Dervarič, kmetijska svetovalka Maša Brandstätter in Aljaž Sedovšek, kmetovalca na kmetiji mašAljaž
Po zaprtju štirih Petrolovih bencinskih servisih zaradi vladne regulacije cen, se vrstijo protesti pred zaprtimi črpalkam. Danes so se zbrali krajani Solčave, ki poudarajo, da je poteza energetske družbe za lokalno skupnost nesprejemljiva. Vlada sicer tudi ob grožnjah Petrola z novimi zaprtji ne namerava popustiti. Poznavalci pa menijo, da gre za boj za prevlado v podjetju med upravljalci državnega lastniškega deleža in zasebnimi lastniki. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija bo podaljšala zamrznitev carinskih protiukrepov za Združene države. - Vse več držav odstopa od Ottavske konvencije, Slovenija ostaja zavezana prepovedi protipehotnih min. - V izraelskem napadu na center za razdeljevanje vode ubitih 10 Palestincev.
Slovenija naj si ne dela sramote v mednarodni skupnosti, je ob napovedanih referendumih glede obrambe danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. V luči največjega števila konfliktov po svetu po drugi svetovni vojni se je zavzela za dialog in socialno varnost. Tako potrditev referenduma, ki ga je predlagala Levica, kot odgovor Svobode z glasovanjem o članstvu v Natu sta sicer zamajala temelje aktualne politike. Drugi poudarki: - Občani Kostela s shodom proti zaprtju črpalke na Petrini. - Hamas sprejel predlog za 60-dnevno premirje v Gazi. - V Zagrebu vse pripravljeno na koncert kontroverznega Thompsona.
Prvi letošnji večji vročinski val, ki traja že od začetka prejšnjega tedna, še ni popustil. Kmetijska suša v zadnjem mesecu je za sabo že pustila nepopravljivo škodo. Glavni ukrep za povečanje odpornosti kmetijstva na sušo in ekstremne temperature je namakanje. Toda zakaj je Slovenija obstala na približno enem odstotku namakanih kmetijskih površin? Kaj je narobe s sistemom, da se skoraj polovica površin, pripravljenih za namakanje, sploh ne namaka? Kako se premakniti naprej? O tem z Jernejko Drolec in gosti: - Maša Žagar, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pred tem raziskovalka in avtoriteta na področju namakanja; - Andreja Sušnik, agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje - ARSO in vodja Centra za upravljanje suše v Jugovzhodni Evropi in - Marko Černe, specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.
Z današnjim dnem začenja veljati najpomembnejša pravica iz zakona o dolgotrajni oskrbi: oskrba na domu. Za zdaj pa je to pravica zgolj na papirju, saj vlog predvidoma ne bodo rešili prej kot pozno jeseni, ne deluje še niti informacijski sistem. Izvajalci tarnajo, da primanjkuje kadra. Z današnjim dnem pa ob tem dobivamo tudi novo obveznost: plačevanje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Drugi poudarki oddaje: - Po besedah premiera Goloba je Slovenija obsegu zviševanja obrambnih izdatkov zares zavezana samo v svoji obrambni resoluciji. - Danska od Poljske prevzema polletno predsedovanje Evropski uniji. - Ljubljanski UKC lahko v prihodnje računa na pomoč centra za zdravljenje srčnih bolezni v Münchnu.
Pred počitnicami pa še temeljno vprašanje, s katerim si boste lahko krajšali poletne večere: Zakaj in čemu se še nihče ni spomnil slogana: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Bojni vzklik neopopulizma se širi po planetu kot vihar in samodržci, diktatorji, avtokrati ali pa samo populisti, so k znameniti Trumpovi pogruntavščini že prilimali ime svoje dežele. »Ponovno velike« države rastejo kot gobe po dežju. Ponovno velika je skoraj postala Romunija, Izrael tako ali tako, ponovno velika je postala Madžarska, predlagano je, da se k stari slavi vrne Evropa kot celota in še bi lahko naštevali. Le v Sloveniji se še ni našel junak, ki bi se lotil delanja ponovno velike Slovenije. Kar je nenavadno, ker ni, da bi ne imeli kandidatov. V predvolilnem letu, ko se rojevajo nove stranke ena za drugo, stare pa se utrjujejo na svojih pozicijah, bi človek pričakoval, da bo kdo zagrabil geslo, ki je dokazano najbolj učinkovito politično geslo enaindvajsetega stoletja. Pa ne samo to: »MAGA« je geslo in politični program hkrati, kar je vsaj za večino ameriških volivcev zelo udobno. Istočasno pa si v slovenskih strankarskih štabih že belijo glavo, s katerim sloganom naj gredo na državnozborske volitve leta 2026. In medtem ko bodo izumljali slogane, ki bodo vsebovali besede »naprej« in »zaupanje« in »Slovenija«, v političnem kotu stoji in čaka garancija za uspeh, če ne že za zmago na volitvah: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Poglejmo morebitne ovire, ki stojijo na poti uvedbe trumpizma v Sloveniji. Predvsem dve besedi v sloganu sta sporni. In sicer »veliko« ter »spet.« Slovenija je mala. Majhna. Majcena. Povezovati jo na kakršenkoli način s pojmom »velika« je smešno. Razen v prenesenem imenu, ko imajo naši športniki veliko srce. Drugače pa je naša majhnost ne le geografsko dejstvo, temveč tudi primerjalna prednost in dobrodošel turistični atribut. Če bi kdo zdaj začel znotraj trumpistične agende govoriti o Sloveniji kot o »veliki«, bi si zaslužil samo posmeh in njegove politične pozicije bi se kvečjemu oslabile, nikakor pa ne povečale. Potem pa je tu besedica »spet«, ki jo lahko iz originala ustrezneje prevajam kot »ponovno«. V državah, ki geslo uporabljajo, seveda mislijo na nekdanjo slavo teh držav. Madžari na srečna leta znotraj črno-žolte monarhije, Izraelci na srečne čase kralja Davida in tako naprej in tako nazaj. Niti ni povsem jasno, na katero od dob v slavni ameriški zgodovini se navezuje Donaldov vzklik. Večina njegovih privržencev misli na dobo po koncu druge svetovne vojne, do sredine šestdesetih let, ko so se Američanom končno spuntali otroci; omenjenih dvajset let velja za nekakšno idealizirano predstavo o ameriških sanjah. Mogoča pa slovenski zet celo misli na reaganavsko dobo, ko je Ronald – sicer ne tako vneto in tako pogosto – tudi sam uporabljal zelo podobno geslo o vrnitvi k ameriški veličini. Problem pri Sloveniji je, da zgodovinsko gledano ni bila nikoli velika. Sicer bi tudi težko bila, ker nikoli ni imela državnega okvirja, ampak skozi vso slovensko zgodovino, bi lahko za velika označili samo izbrana poglavja, celotno dobo pa izjemno težko. Kar nas napeljuje na misel, da bi lahko pomladniki začeli poudarjati pomen slovenske osamosvojitve, saj »Naredimo Slovenijo spet veliko« z mislijo na recimo sedemdeseta leta dvajsetega stoletja ne zdrži resne analize. Obstaja seveda možnost, da bi kdo z uvedbo slogana imel v mislih Karantanijo, ampak to se zdi celo za trenutne slovenske populiste že korak predaleč nazaj. Še tretja možnost, zakaj še tako zagreti slovenski populisti ne izkoristijo potenciala slogana »Naredimo Slovenijo spet veliko«, pa se skriva v nerodnem sorodstvu s sloganom: »Naredite mi to deželo spet nemško!« Obstaja pa še ena resnica … Slovenci smo imeli, pa smo ga ali zavrgli ali pozabili, popoln politični slogan, ki pa je bil žal premalo enostranski, premalo politikantski in preveč vključujoč, da bi se obdržal, in ga je stampedo politike razdvajanja poteptal in odvrgel na smetišče zgodovine: »Slovenija, moja dežela.« Nič drugega ni treba.
Slovenci smo kljub morda drugačnemu vtisu v javnosti zadovoljni s svojim življenjem. Ko se moramo oceniti sami, se uvrstimo na 7. mesto med članicami Evropske unije. Objektivni podatki nas uvrstijo nižje. Še nižje pa se Slovenija uvršča na lestvicah konkurenčnosti. Javna razprava o kakovosti življenja in razvoju države v minulih tednih in mesecih je pokazala, da se je dozdajšnji razvojni model Slovenije izčrpal. Da bo izkoristila vse svoje potenciale in še okrepila blaginjo ljudi, potrebuje novega, kjer bodo rast poganjale inovacije, šole spodbujale ustvarjalnost, skupnost pa povezovale temeljne vrednote. O novem razvojnem modelu smo se pogovarjali s predstavniki gospodarstva, države in civilne družbe. Gostje: dr. Peter Wostner, urednik in avtor publikacije Urada za makroekonomske analize in razvoj z naslovom: Kakovost življenja v Slovenji – Poročilo o razvoju 2025; dr. Jure Knez, ustanovitelj in solastnik visokotehnološkega podjetja Dewesoft in podjetniškega inkubatorja Katapult; Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, nevladne organizacije za trajnostni razvoj.
Slovenija s praznovanjem dneva državnosti zaznamuje 34 let samostojnosti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru na sinočnji osrednji državni proslavi v Ljubljani poudarila odgovornost za razvoj naše države in za njen ugled. Med drugim je pozvala tudi k odgovornosti za dostojen pokop vseh - s tem bo Slovenija dozorela kot država in skupnost, je še poudarila. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija potrebuje nov razvojni model, ključne bodo tudi skupne vrednote, poudarjajo pristojni. - Krhko premirje med Iranom in Izraelom, kot kaže, drži. - Na vrhu Nata v Haagu pričakovati potrditev dviga obrambnih izdatkov.
Voditelji držav članic zveze Nato so na vrhu v Haagu potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2035. Vnovič so potrdili tudi zavezanost svojih držav h kolektivni obrambi. Druge teme: - Ameriški napadi naj ne bi uničili iranskega jedrskega programa. - Slovenija praznuje dan državnosti. - Po več desetletjih pri nas smrtni primer zaradi ugriza modrasa.
Na predvečer dneva državnosti se v Studiu ob 17-ih s predsednico republike Natašo Pirc Musar pogovarjamo o aktualnem dogajanju doma in po svetu. Med drugim predsednica odgovarja na vprašanja o tem, kako varna je Slovenija v luči dogajanja na Bližnjem vzhodu, ali lahko brez bojazni pred znižanjem socialne varnosti povečamo izdatke za obrambo in o tem, kako namerava rešiti zapleteno kadrovsko križanko imenovanj guvernerja, varuha človekovih pravic in ustavnih sodnikov.
Iran in Izrael nadaljujeta medsebojno bombradiranje. Po včerajšnjem ameriškem napadu na iranske jedrske objekte je tudi izraelska vojska danes napadla Fordov. Tam je po mnenju vodje Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafaela Grossija pričakovati veliko škodo, saj so centrifuge izjemno občutljive za vibracije. Ob tem je sporočil, da se oboroženi napadi na jedrske objekte ne bi nikoli smeli zgoditi, saj lahko povzročijo radioaktivne izpuste, kar bi imelo hude posledice tudi zunaj meja napadene države. - Zaprtje Hormuške ožine, s katero grozi Iran, bi povzročilo naftni šok. - Slovenija po besedah premierja Goloba ostaja zavezana zvišanju sredstev za obrambo; vložena še ena zahteva za referendum. - Sobodajalci nezadovoljni tudi z omiljenimi omejitvami kratkoročnega oddajanja.
Izraelska vojska obstreljuje jedrske in vojaške objekte po celotnem Iranu, ta pa je davi napadel osrednji del Izraela. Turški predsednik Redžep Tajip Erdogan je na srečanju zunanjih ministrov Organizacije islamskega sodelovanja dejal, da je izraelski napad na Iran sabotaža pogovorov o iranskem jedrskem programu in kaže na nepripravljenost Izraela na diplomacijo. Drugi poudarki oddaje: - V kaj bo ob Natovi zahtevi po zvišanju obrambnih izdatkov vlagala Slovenija? - Presednica republike bi zaradi neuspeha pri imenovanjih lahko počakala na nov sklic parlamenta. - Hrvaška policija išče storilce za več podtaknjenih požarov, ogenj pri Omišu pod nadzorom.
Ob nadaljevanju izraelsko-iranskih napadov je vrh skupine G7 v Kanadi podprl judovsko državo in hkrati islamsko republiko označil za vir nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. Skupno izjavo so sprejeli, potem ko je še pred današnjim koncem dvodnevnega zasedanja s prizorišča odvihral ameriški predsednik Donald Trump, češ da gre reševat konflikt. Drugi poudarki oddaje: - Ob nadaljevanju medsebojnih napadov izraelski premier Netanjahu omenja atentat na iranskega vrhovnega voditelja Hameneja. - Slovenija na lestvici konkurenčnosti ohranja 46-to mesto med 69-imi državami in s tem najnižjo uvrstitev v petih letih. - Pred novogoriškim Slovenskim narodnim gledališčem odprli nov amfiteater s skoraj 500 sedišči.
Vlada hiti, da bi na vrh Nata konec meseca v Haagu odšla s potrjeno resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki zvišuje sredstva za obrambo. Resolucijo bo danes obravnaval pristojni parlamentarni odbor, poslanci pa jo bodo potrjevali na četrtkovi izredni seji državnega zbora. Konec minulega tedna se je z resolucijo seznanil tudi ekonomsko-socialni svet. Sindikalna stran je jasno zahtevala, da zvišanje obrambnih izdatkov ne sme iti na račun socialne države, delodajalci pa, da ne na račun novih davkov. Druge teme: - Izrael prestregel ladjo z aktivisti, ki je bila namenjena v Gazo. - V Los Angelesu protesti in nemiri zaradi množičnih aretacij priseljencev. - Alcaraz ostaja kralj Rolanda Garrosa, Portugalci zmagovalci nogometne lige narodov.
Slovenija je bila v minulih dneh v znamenju kolesarske dirke, ki se je končala danes v Novem mestu. Oči ljubiteljic in ljubiteljev kolesarstva pa so že uprte v kolesarsko dirko po Dofineji. Na njej nastopa tudi slovenski as Tadej Pogačar, ki je dobil že prvo etapo dirke. Ostali poudarki oddaje: - Nove žrtve med iskalci pomoči v Gazi. - Na področju poklicne mature se v prihodnje obeta nekaj pomembnih novosti. - Na sinočnji prireditvi v Ribnici napad na tamkajšnjega župana in policistko.
Združene države so zaradi postopkov zoper ameriške in izraelske državljane uvedle sankcije proti štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča. Med njimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler. Zunanja ministrica Tanja Fajon je odločitev Washingtona ostro obsodila in napovedala ukrepanje z evropskimi partnerji. Drugi poudarki oddaje: - V sklopu napovedanega največjega oboroževanja zveze Nato po koncu hladne vojne bo Slovenija krepila protizračno obrambo. - Izrael obnovil zračne napade na Libanon, Rusija znova obstreljevala tudi Kijev. - Socialni partnerji o urejanju trga dela; vladi se mudi s sprejetjem te novele zakona zaradi črpanja 140 milijonov evropskih sredstev.
V teh dneh mineva 30 let od ustanovitve Centra za promocijo turizma, predhodnika današnje Slovenske turistične organizacije, ki zadnja 3 desetletja sistematično trži slovenski turizem. V tem času so v turizmu naredili pomembne promocijske in razvojne korake. Slovenija je postala prva zelena destinacija na svetu, na globalnem turističnem zemljevidu pa se je uveljavila kot varna, trajnostno naravnana in avtentična destinacija za butična doživetja, ki navdušuje obiskovalce z vsega sveta. A pred nami so še številni izzivi. Zaostajanje ponudbe za zeleno obljubo, nizka dodana vrednost panoge, zagotavljanje kadrov, digitalizacija, pa tudi prilagajanje zunanjim dejavnikom, kot so zunanjepolitični konflikti, vojne, podnebne spremembe in druga tveganja, ki vplivajo na turistične tokove. Kako jih bomo reševali, v današnjem Studiu ob 17.00. Gosti: Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj, Direktor Turistično gostinske zbornice Fedja Pobegajlo, Profesorica na fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem Maja Uran Maravić Predsednik Združenja hotelirjev Gregor Jamnik.
Slovenija je ena izmed biotskih vročih točk Evrope. Kako tudi ne, ko pa naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, zato ga zaznamujejo razgiban relief, raznovrstna kamninska podlaga ter pestre talne in podnebne razmere. Tik pred koncem maja, ko nam travniki zunaj kažejo svoj najbolj bujen obraz, se v Frekvenci X sprašujemo, zakaj so ti tako zelo pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in kako se razlikujejo od tako imenovanih zelenih puščav. Obiskali smo nekaj rajskih travniških kotičkov na biosfernih območjih Julijskih Alp, Krasa in Kozjanskega in Obsotelja in za tokratno Frekvenco X spisali pravo senzorno razglednico z njih. Bral: Igor Velše Oddaja je bila posneta na biosfernih območjih Slovenije. V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. To so geološko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, skupna pa so jim bogastvo biotske raznovrstnosti in navdihujoče prepletanje naravnih vrednot s kulturno dediščino.
Radiotelevizija Slovenija je pred velikimi izzivi. Finančni položaj javnega zavoda namreč ostaja zahteven. Ministrstvo za kulturo je prejšnji teden dalo v javno razpravo dolgo pričakovano novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki med drugim predvideva, da bi se RTV-prispevek letno usklajeval z inflacijo. Bo to rešilo finančne težave zavoda? Zakaj se javna RTV že vrsto let ne more izkopati iz finančnih težav? Kateri ukrepi so nujni za stabilizacijo največjega medijskega in kulturnega zavoda v državi? Kaj načrtuje uprava? O tem v tokratnem Studio ob 17-ih. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec ministrice za kulturo za medije; Natalija Gorščak, predsednica Uprave RTV Slovenija; Goran Forbici, predsednik Sveta RTV; dr. Marko Milosavljević, Katedra za novinarstvo na FDV Univerze v Ljubljani.
Zdravniki v Sloveniji letno presadijo okoli 120 organov, največ je presaditev ledvic. Čas čakanja na presaditev se razlikuje od primera do primera, je pa v Sloveniji med najkrajšimi med državami Eurotransplanta. Na presaditev ledvice bolniki tako v povprečju čakajo 12 mesecev, na srce 8, na pljuča 6 in na jetra okoli 3 mesece. O darovanju organov ter vpisu v register za posmrtno darovanje bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Andrej Gadžijev, dr. med., direktor Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant.
Končana je javna obravnava resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki med drugim predvideva zvišanje izdatkov za obrambo. Povečali bi tudi obseg vojske, skupaj z nekakšno prostorsko rezervo po vzoru Teritorialne obrambe celo do 30.000 pripadnikov. Na dokument pa lahko gledamo tudi kot na seznam želja. Katere so uresničljive in katere ne, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Boštjan Pavlin, državni sekretar na obrambnem ministrstvu; Robert Glavaš, generalpodpolkovnik, načelnik generalštaba Slovenske vojske; dr. Erik Kopač, nekdanji veleposlanik pri Natu; dr. Klemen Grošelj, obramboslovni strokovnjak.
Nadaljujejo se pogajanja o noveli zakona o urejanju trga dela. Socialni partnerji, ki za skupno mizo danes sedijo sedmič, se razhajajo glede višine nadomestila za brezposelnost - sindikati zagovarjajo višjo postavko najnižjega nadomestila, kot ga predlaga vlada z ministrstvom za finance na čelu. Po 10-ih letih se obetajo novosti na področju agencijskega dela. Ob tem delodajalci poudarjajo časovni pritisk v okviru pogajanj. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj opozarja Beograd: Ni bližnjic do članstva v Uniji. - Desetnica v roke Andreju E. Skubicu za mladinski roman "Lahko bi umrl na tem kavču z mano". - Slovenija bo sogostila Eurobasket 2029.
Maturanti so se s tradicionalno parado poslovili od srednješolskih klopi, na ljubljanskem Kongresnem trgu jih je zaplesalo okoli 2500. Po maturi jih čakajo najdaljše počitnice v življenju, potem pa bodo žal trčili v probleme odraslih. Med najbolj perečimi je nedostopnost stanovanj, saj so v lanskem letu cene nepremičnin zrasle za 8,5 %. Strokovnjaki poudarjajo, da tudi nedostopnost stanovanj povzroča anksioznost in depresijo pri mladih, zato del stroke pravi, da je treba nujno sprejeti zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki je ta teden na mizah poslancev. Ta je prvič v zgodovini poenotil zdravstveno stroko, ki predlogu odločno nasprotuje. Poleg skorajšnjega incidenta v mariborskem zaporu in jezi kmetov zaradi spornih sistemskih rešitev, smo se razveselili potrditve, da bo Slovenija sogostiteljica EuroBasketa 2029. O vsem tem v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Evo Lipovšek.
Na današnji dan pred 33 leti je Slovenija kot nova samostojna država na svetovnem zemljevidu postala članica Organizacije združenih narodov in s tem tudi dejavna udeleženka mednarodne skupnosti. Zato 22. maj od leta 2009 zaznamujemo kot dan slovenske diplomacije. Po osamosvojitvi je Slovenija začela vzpostavljati svojo diplomatsko mrežo in aktivno oblikovati svojo zunanjo politiko. O tem, kakšno pot je naša diplomacija prehodila v 33 letih ter kateri dosežki zaznamujejo slovensko zunanjo politiko in s tem njene ključne izvajalce, diplomate, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tanja Fajon, zunanja ministrica; Samuel Žbogar, stalni predstavnik v OZN in veleposlanik; dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike; Darja Bavdaž Kuret, dolgoletna diplomatka, veleposlanica na številnih pomembnih položajih po svetu. Avtor oddaje Aleš Kocjan.
Evropska unija bo pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom, je napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. Po njenih besedah so se zato odločili zaradi nevzdržnih razmer v Gazi zaradi blokade dostave humanitarne pomoči. Slovenija, ki je bila med pobudnicami revizije, razmišlja o morebitni uvedbi ukrepov proti judovski državi, je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija po ameriškem zgledu odpravila gospodarske sankcije proti Siriji. - Pred Državnim zborom med drugim predlog zakona o psihoterapevtki dejavnosti. - Namiznoteniški igralec Darko Jorgić popoldne v četrtfinalu svetovnega prvenstva v Dohi.
Gospodarstevniki bodo na Forumu obrti in podjetništva vladi predstavili ključne zahteve, med njimi je davčna razbremenitev. V zbornici opozarjajo, da se manjša podjetja že selijo čez mejo. Druge teme: - Nemčija drvi v finančno nevzdržnost. Bo Bruselj spremenil pravila? - Slovenija ostala brez finala za pesem Evrovizije - Roglič na 5. etapo kolesarske dirke po Italiji s sedmimi sekundami zaostanka za rožnato majico
Češka vlada potrdila digitalni davek. V Franciji bodo kljub grožnjam ZDA obdavčili tehnološke velikane. Avstrija sprejela digitalni davek, obeta si 200 milijonov na leto. To so več let stari naslovi spletnih člankov. Kaj pa Slovenija leta 2025? Tehnološki giganti tudi v našo državo prinašajo ekonomske in družbene težave, zakaj torej nimamo digitalnega davka? Niti transparentnega vpogleda v to, koliko Google, Meta, TikTok in drugi v naši državi zaslužijo? Medijski strokovnjak in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević pravi, da bi v vseh državah, tudi v naši, morali zvoniti vsi alarmi. Zapiski: Borut Mekina, Mladina: Obdavčimo digitalne velikane Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si