Podcasts about slovenija

Novo mesto in z njim vsa jugovzhodna Slovenija sta še vedno zavita v žalost zaradi sobotnega napada na očeta dveh otrok pred klubom Lokalpatriot. 21-letnega osumljenca iz romske skupnosti iz Šentjerneja so popoldne privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. V jugovzhodni Sloveniji zdaj veliko pričakujejo od jutrišnjega obiska vlade, ki bo predstavila odločne in ostre ukrepe za reševanje romske problematike. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati ob bojkotu delodajalcev nadaljujejo pogajanja o uvedbi obvezne božičnice. - Prebivalci Gaze zaradi izraelskega omejevanja dostopa pomoči še vedno brez hrane, vode in varnih zatočišč. - Ameriški predsednik Trump azijsko turnejo začel na Japonskem.

Piše Meta Kušar, bere Mateja Perpar. V zadnjem času različna gibanja apelirajo, da je treba dejstva ponotranjiti. Imeti podatke, ni dovolj. Politika, ki ne implementira demokratičnih vrednot, je vredna še manj. Za dobro življenje moramo uresničevati Ustavo RS, zakone, dogovore – politiki in državljani. O tem v zborniku Soglasje za zgodovinski trenutek ali Novi prispevki za slovenski pomladni program razmišlja 74 različnih strokovnjakov, komplementarnih levemu delu politike. Levi del nam je vladal 24 let, desna sredina 9 let, kljub temu je mnogi niso uzavestili kot legitimno. Tokrat ni možnosti, da bi se poglabljali v vzroke duševne zanemarjenosti Slovencev, ki nas duši kot masivna banalnost na vseh področjih. V veliki meri jo zaradi nepoznavanja preteklosti, in trganja vezi z njo, povzroča izkoreninjenost ljudi. Neobčutljivi smo za bistvene stvari. Strokovnjaki so napisali, kar opažajo v naših družbenih sistemih in podsistemih. Slovenija, ki je bila ob osamosvojitvi vesela, rdečelična nevesta, se spreminja v nesamozavestno, anoreksično tridesetletnico. In s tokom, ki ga je ubrala, ne more biti zadovoljen prav nihče, ki je vsaj malo resnicoljuben. Zbornik je opozorilo vsem državljanom, saj smo vsi prišli v tisto stanje n u j e, na katero je treba dejavno odgovoriti, če ne želimo izgubiti svoje države, ki ni samoumevna. Veliko gre narobe in krute realnosti si ne smemo prikrivati, če naj se osvobodimo in ozdravimo izkoreninjenosti. Samo svoboden človek je sposoben ustvarjati dodano vrednost. Kakor jo Zahodni Evropejec, ki je tudi veliko hudega preživel, a ga rane niso pohabile. Ivan Cankar nam je kazal nesvoboden in eksistenčno ogrožen narod, katerega pripadnik je bil. Pokazal svoje prvo osvobajanje: erotično, z zbirko Erotika. Župančič, je šel s Čašo opojnosti v isto smer. Prvoborca modernizma, nista erotiki izborila svobode za zmeraj in za vse. Pokazala sta, da je eros prva točka osvobajanja. Druga je svobodno doživljanje, tretja svobodno mišljenje in četrta svoboda govora – in še mnogo zraven imenujemo svoboda – demokracija. Zato nacija zahteva demokracijo, ko enkrat to doseže. Če je nima, bodo lucidne, svobodne posameznike skrivali pod pisker. V naši zgodovini so imeli vsak svoj pisker za onemogočanje razsvetljevanja; najprej klerikalci petsto let, kasneje komunistična partija 45 let. Zdaj pa v plamenček pihajo zavezniki kontrakulture, prepričani, da je Slovenija njihova torta. Njim pripada sladkanje. Trinajst poglavij lahko samo naštejemo: v Uvodu Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk in Tomaž Zalaznik osvetlijo naravo in namen knjige, sledijo Kontekst slovenske osamosvojitve, Vrednote liberalne demokracije in vrnitev na Zahod, Pretres iz ZDA, Prispevki v času in za čas ter Prispevki za odločilne trenutke. Sledijo poglavja: Slovenija v prelomnem času, Mednarodne zadeve in globalizacija, Kriza Evrope in Unije, Revolucija in sprava, Gospodarstvo in razvoj, Zdravstvo in socialna pravičnost, Izobraževanje in znanost, Kultura, umetnost in etika, Identiteta in civilna družba, Demokracija in ustava, Zgodovinske perspektive, nacionalni program. Sklep je Srečanje misli za odločilne trenutke. Veliko je bistvenih opažanj, kot so: Vzrok erozije razsvetljenstva je šibkost duha. Humanisti in družboslovci, ki pri nas diplomirajo, zagovarjajo izstop iz zahodnega civilizacijskega kroga. Splošna javnost je sprejela, da je slovenska pomlad zgrešen projekt, osamosvojitelji pa so domala kriminalci. Omamljeni od večnega čara socializma so pozabili, da je Slovenija startala v samostojnost s 1250-odstotno inflacijo. Dejanska vladavina prava je ključna, ker pogojuje izboljšanje življenja in blaginje. Prva stvar za narodno spravo je, da prevlada resnica. Slovenci smo neodporni na izkrivljanje zgodovinskih dejstev in izkrivljanje današnje resničnosti. Povejmo nekaj več o slovenski identiteti, ki jo je raziskoval Andrej Drapal: Ali vemo, zakaj nekateri funkcionarji nosijo droben logo I feel Slovenia, ki se je ponesrečeno prekucnil v turistično dejavnost, čeprav gre za 107 strani dolg poslovni dokument iz leta 2008 in velja še danes. To je njegovo delo. Raziskovali so osrednje poteze slovenskosti, ki se nenehno razvijajo, a v temelju ostajajo enake in bodo podlaga razvoju Slovenije tudi v prihodnje. Smo prizadevni v vsem, kar radi počnemo in tam dosegamo presežke. V športu je to prednost, pri drugih zaposlitvah si nakopljemo težave. Organski razvoj je jedrni del naše vizije. Globoko v sebi smo konservativni, zato je naše geslo Naprej z naravo. Slovenščino vidimo kot vrednoto. Igor Grdina potrjuje naše nacionalne lastnosti, opozarja na težke izgube, ki so nas doletele v letih 1941 do 1945. Od poldrugega milijona Slovencev je izgubilo življenje približno 100.000 ljudi, kar primerja z Norveško, ki je imela okoli 10.300 žrtev. A mi smo imeli pol manj prebivalcev kot Norveška. V zvezi z obdobjem 2020–2022 opaža, da je kultura postala tarča kontrakulture, in ta je zdaj ni pripravljena niti tolerirati. Opaža tudi, da so eksponenti komunističnega režima začeli obvladovati neodvisno Slovenijo in širiti jugoslovansko mentaliteto. Mračen cilj vidi v agresivnem propagiranju egalitarnosti, katere približek je mogoč edino v revščini. Premalo je vznemirjenja ob izidu tega pomembnega zbornika. Se ogroženost nacije, skupaj z maloštevilčnostjo, po stotih letih ni končala? Kljub herojem NOB in članstvu v EU! Zatrti smo v doživljanju, mišljenju in izražanju. Potrebujemo holističen pristop, skupno vizijo in uveljavljanje meritokracije, ki se lahko uresniči samo iz celotne nacije. Brez kritike do lastne partije ne bo šlo. Zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek ali Novi prispevki za slovenski pomladni program je knjiga o pomembnih rečeh. Iztok Simoniti je pred šestimi leti, v Vodah svobode, na 200 straneh napisal priročnik za demokracijo. Take knjige zahtevajo dosti in veliko dajejo in današnjemu času so prepotrebne.

Medtem ko Donald Trump ruši del Bele hiše, da si bo tam uredil banketno dvorano, so se na ulice ameriških mest zgrnili milijoni protestnikov, ki niso zadovoljni z njegovimi potezami. V tem tednu je med drugim venezuelskemu samodržcu Meduru zagrozil z vojaškim posredovanjem, v napadih na ladje v Karibskem morju pa je umrlo več deset ljudi. Ukrajina za zdaj ne bo dobila izstrelkov tomahawk, Putin pa je ostal brez napovedanega srečanja v Budimpešti. Je pa Viktor Orban začel kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami. Za kratek čas je bila na radarju mednarodne javnosti tudi Slovenija, v Portorožu so se namreč zbrali voditelji sredozemskih držav Evropske unije. Francoski predsednik je ostal dan dlje, italijanska premierka pa se je Sloveniji tudi tokrat izognila.

Danes začenjamo z novico iz sveta mode, ki se proti koncu poročila čudno zaplete. Ob robu tedna mode, ki je potekal v prestolnici in na katerem so pokazali oblačila, ki bodo na naših ulicah vidna po jedrski kataklizmi, je iz Londona prišla novica, da je slovenska moda osvojila prestižno nagrado. In sicer so se na modni pisti z nagrado, imenovano brunel, okitile uniforme Slovenskih železnic. Kot vemo, so bile te uniforme dolgo temno zelene, če pa ste imeli srečo v zadnjih letih videti na vlaku kakšnega železničarja, je ta nosil temno modro uniformo, ki jo je britanska ustanova prepoznala kot presežek, vreden nagrade. Tako so Slovenske železnice dobile eno najprestižnejših nagrad v svetu železnic. K njihovi točnosti to sicer ne bo pripomoglo, če pa se bo vlak iztiril, bo to storil pod vodstvom elegantno oblečenega strojevodje.Prav o iztirjenih bomo danes govorili, in seveda nismo neuvidevni do te mere, da bi za iztirjenja, skale na tirih, poškodovano signalizacijo in podobne rabote krivili železničarje. Še manj njihove uniforme. Imajo pa napadi na železniško infrastrukturo le dovolj zanimivih in potencialno katastrofalnih elementov, na katere velja opozoriti vsaj v naši oddaji, če se že javnost zaradi tega ne vznemirja preveč. Nazadnje, ko je kdo v Sloveniji namenoma poškodoval železniško infrastrukturo, je bilo to osemdeset in več let nazaj, ko so partizani minirali tire v želji zaustaviti okupatorsko logistiko. Okupatorji so jih brez usmiljenja imenovali banditi, kar se je po osemdesetih letih, ko ponovno doživljamo identične napade, omililo v vandale. Ni treba posebej poudarjati, ne nazadnje so to storili odgovorni pri Slovenskih železnicah, da gre za izjemno nevarno situacijo. Razumni se ne more domisliti ničesar potencialno bolj nevarnega, kar se nam je zgodilo kot narodu od osamosvojitvene vojne sem ... Celo katastrofalne poplave ali avtocestne nesreče, ki so nas doletele, se ne morejo meriti z nevarnostjo, ko se iztiri, bog ne daj, nabito poln potniški vlak. Zato čudi lahkota, s katero tako javnost kot tudi država obravnavamo ta dejanja. Nekaj je treba razjasniti; v sodobni terminologiji galopirajočega nasilja smo kategorije brezsmiselnih dejanj pomensko natančno opredelili. In nameren napad na civiliste, na splošno populacijo za doseganje kakršnihkoli parcialnih ciljev že, se nikjer ne imenuje drugače kot terorizem. V obravnavanih primerih gre za teroristična dejanja in kot zaskrbljenim ter primerno paranoičnim državljanom nam ni jasno, kako se po zadnjem primeru poškodovanja kretnice in posledičnega iztirjenja ni sestal svet za nacionalno varnost. Če kje v naši soseščini doživijo teroristični napad, se to telo nemudoma sestane; nato na zasedanju ugotovijo, da je Slovenija varna država, da je pri nas stopnja ogroženosti nizka, nevarnost terorizma pa zanemarljiva. No, zdaj ni več tako. Teroristična grožnja ni več le grožnja, temveč so napadi na železniško infrastrukturo že sami po sebi teroristični napadi. Odgovorni pa so primere prepustili običajnemu policijskemu delu, ko možje postave med ustavljanjem prometa, lovljenjem prekupčevalcev z barvnimi kovinami in varovanjem nogometnih derbijev še malo povprašajo po sumljivih tipih, ki brkljajo po tirih. Povedano drugače; storilce išče kriminalistična policija, kot da bi šlo za dejanje splošne kriminalitete … Po našem skromnem prepričanju pa gre za teroristično dejanje, ki zahteva povsem drugačen angažma in sestavo varnostnih sil. Ker le gola naključja so vsaj v treh napadih preprečila, da nismo imeli večdnevnih žalovanj, družinskih tragedij in posebne izdaje medijev. Se pravi, da je samo – pod navednicami – sreča preprečila teroristični napad in ga v brezmejni modrosti odgovornih zmanjšala na stopnjo običajnega kriminala. V Sloveniji premoremo dokument, ki se glasi »Državni načrt za zaščito in reševanja ob uporabi orožja ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma ob terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi«. Ob teoretični opredelitvi terorizma, ki ga dokument razume kot »vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom ali ustanovam ter ga lahko izvajajo nedržavne skupine, posamezniki in države«, načrt predvideva kup dejavnosti, ki se jih sproži ne le po, temveč tudi ob teroristični grožnji. Vsi elementi napada na železniško infrastrukturo natančno sovpadajo z definicijo terorizma, kot ga razume državni načrt, zato bi bilo od odgovornih, ki imajo na tiskovnih konferencah polna usta varnosti, modro in nujno, da ga sprožijo, oziroma da stopnjo teroristične ogroženosti povečajo na »zelo visoko« vse do takrat, dokler se teroristov, ki napadajo železniško infrastrukturo, ne aretira.  

Z današnjim dnem začetek volilnih opravil pred referendumom, na katerem bomo volivci odločali o asistiranem samomoru.Na današnji seji v Državnem zboru največ ur namenjenih obravnavi reforme sodstva.Po razkritju dokumentov o obisku Jourove se vrstijo zahteve po odstopu ustavnega sodnika Accetta. V SDS ne verjamejo, da se nista pogovarjala o RTV Slovenija.Slovenija in Francija krepita sodelovanje na področjih izobraževanja, logistike in jedrske energije.Vreme: Jutri bo na zahodu oblačno z rahlim dežjem, na vzhodu pa suho in deloma sončno.Evropski voditelji podpirajo Trumpovo stališče, da bi morala trenutna frontna črta služiti kot izhodiščna točka za pogajanja z Rusijo.ŠPORT: Jadralka Lina Eržen na stopničkah v dveh kategorijah Evropskega prvenstva.

Krepitev gospodarskega sodelovanja, tudi na področju jedrske energije, in evropske konkurenčnosti je bila osrednja točka današnjega obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona pri nas. Kot zatrjuje premier Robert Golob, je Francija evropska jedrska sila, zato je dolgoročno sodelovanje zelo pomembno. Ob tem dodaja, da se bosta Slovenija in Francija v prihodnosti povezovali tudi na področjih avtomobilske industrije in umetne inteligence. Sodelovanje med državama je po njegovih besedah pomembno predvsem zaradi zaostrenih geopolitičnih in trgovinskih razmer. Drugi poudarki oddaje: Premirje v Gazi po ameriških navedbah poteka bolje od pričakovanj. V Evropskem parlamentu ob stopnjevanju groženj novinarjem odločni pozivi k zagotavljanju svobodnega dela medijskih delavcev. Poslanke in poslanci vnovič na nasprotnih bregovih glede pravosodne reforme.

Slovenija v Portorožu danes gosti osrednji dogodek svojega predsedovanja skupini sredozemskih držav MED9. Voditelje bodo zaposlovale aktualne evropske in mednarodne teme, tudi konflikt na Bližnjem vzhodu. Drugi poudarki oddaje: - Bo krhek mir v Gazi vzdržal najnovejše sovražnosti? - Zunanji ministri Evropske unije v Luxembourgu tudi o možnosti financiranja posojila Ukrajini z zamrznjenim ruskim premoženjem. - Slovenske rokometašice dosegle drugo zmago na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.

Piše Muanis Sinanović, bere Igor Velše. Filozof Primož Repar nas je presenetil s težko opredeljivo knjižico 77: Osrečenost v času Luke Dončića. Fizično ima delo format in obliko slikanice. Večja dolžina stranice jo razteguje v kvadratno obliko, platnice pa so trde in debele. Tudi notranjost je polna vizualnih podob: fotografij Luke Dončića iz časa Eurobasketa 2017, na katerem je Slovenija osvojila zlato medaljo. Glede na vsebino je omejitev zgolj na to obdobje nekoliko nenavadna. Dončićevo življenje in delo, kakor ju vidi Repar, bi bili na slikovni ravni lahko prikazani v daljšem obdobju, ki bi lahko ponudilo tudi več dramatičnih prizorov. Po drugi strani pa je lahko zgovorna tudi vrnitev na izhodišče, na zgodovinsko točko slovenske košarke, preden je Dončić stopil na parket NBA-jevske košarke, saj poudarja nedolžnost in pristnost, ki sta v središču Reparjevega zanimanja. Njegova filozofska drža je eksistencialistična in izhaja iz Kierkegaardove krščanske misli, pri umeščanju Dončića v filozofsko mišljenje pa se opira tudi na različne sodobnejše mislece in filozofe ter kritike kulture, denimo Baudrilarda in njegov koncept simulakra ter Deborda in njegovo družbo spektakla. Njuni kritiki poblagovljenosti medčloveških odnosov Repar dodaja eksistencialno dimenzijo. V Dončiću, enem najboljših igralcev košarke na svetu, namreč vidi avtentično osebo. V svojem poetičnem slogu, polnem smiselnih, igrivih jezikovnih domislic in asociacij, ki so vzporedni Dončićevim domislicam na parketih, nam sporoča, da je privlačnost Dončića v razkoraku med njegovo odličnostjo in ranljivostjo. Nešablonski košarkar Dončić je velik tudi zaradi svojih neuspehov. Raste s porazi in zgrešenimi meti. Prepriča tudi s svojimi čustvi, jezo in razočaranjem. Reparjevo filozofsko interpretacijo je mestoma mogoče videti kot pretirano. A s tem bi zgrešili poanto. Tudi sam namreč sporoča, da pri njej ne gre za zajetje Dončića »takega kot je«, temveč za njegovo darovanje kot osebe. In ta dar je, če izvajamo, dar filozofu, ki na svojem terenu izvaja tisto, kar naj bi po Reparjevem Dončić izvajal na igrišču. Zato moramo tudi Reparjevo domnevno pretiravanje razumeti kot del igre. Ali eksistencialne revolucije, oživitve pristne osebe, za katero se zavzema. Kot filozof, poet, tisti, ki moli. Besedilo, ki je prevedeno v angleščino, namreč presega meje žanrov in njegovo oblikovno raznolikost je dejansko najbolj smiselno razumeti kot molitev, ekstatično, navdušujoče izrekanje, ki mu uveljavljeni postopki niso dovolj za izraz osebnega eksistencialnega hrepenenja. V tem oziru je Reparjeva knjižica prepričljiva. Vendar pa moramo biti do besedila tudi deloma kritični. Eksistencialni analizi in revoluciji je treba dodati materialistično. Potrošništvo je specifična kulturna faza središča imperija, za katerega je bilo treba žrtvovati ogromno ljudi na periferiji. Poleg tega je nestabilna, saj jo ogrožajo lastni materialni procesi proizvodnje, ki vodijo v krize in manjšajo kupno moč delavcev. Če si želimo omogočiti dostojno življenje vsem, bo treba v praksi, ne zgolj v duhu, doseči radikalne spremembe. Pri tem pa nam eksistencialna revolucija seveda lahko pomaga in pripravi pogoje za kolosalen materialni obrat. Knjigo 77: Osrečenost v času Luke Dončića spremljajo besedila Iva Daneua, Sergeja Tavčarja in Igorja Đurovića. Tavčarjev komentar vključuje rasizirano razumevanje košarke, ki ni strokovno utemeljeno. Kot je v delu športnega novinarstva in popularnega dojemanja košarke v navadi, izpostavlja lažno dihotomijo med močnimi in tehnično podkovanimi igralci ter igralci z inteligenco in kreativnostjo, ki so seveda vsi po vrsti belci: Dončić, Larry Bird in Mirza Delibašić. Pri tem podcenjuje osupljivo košarkarsko inteligenco LeBrona Jamesa, ki je po načinu igre tudi Dončićev vzornik. Romantizirano razumevanje razlik med NBA-jevsko in evropsko košarko ni točno, prva je namreč tudi hitrejša in mentalno kompleksnejša.

Danska, ki predseduje Svetu Evropske unije, je v zadnjih mesecih na skupno mizo prinesla zakon, ki bi veljal v državah članicah Evropske unije, poimenovan Chat Control. Gre za nadzor zasebnega klepeta, ki med uporabniki poteka prek različnih aplikacij (WhatsApp, Signal, Messenger …), tudi tistih, ki danes veljajo kot šifrirane, torej zaklenjene. Zagovorniki zakona pravijo, da bi z zakonsko podlago in stalnim vpogledom v vse vrste komunikacije med državljani Evropske unije lažje našli in ujeli kriminalce in teroriste, nasprotniki, med njimi tudi celotna strokovna javnost, pravi, da je zakon zelo slaba ideja brez pravih argumentov.Slovenija je proti zakonu in se pridružuje Avstriji, Slovaški, Češki, Poljski, Nemčiji, Nizozemski, Finski in Estoniji. Neodločene so Belgija, Italija, Romunija, Grčija in Latvija. Chat Control podpirajo Irska, Portugalska, Španija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Bolgarija, Danska, Švedska in Litva. Glasovanje v Svetu Evropske unije je z oktobra prestavljeno na december.Na pomembnost varnosti in zasebnosti na spletu, ki je v Evropi pogosto zgled drugim državam in ga zato moramo ščititi, opozarja vodja SiCerta Gorazd Božič. V epizodi sodelujejo tudi ameriški tehnološki novinarji: Dan Moren (Six Colors), Jacob Kastrenakes (The Verge) in John Siracusa (ATP.fm). Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:00:57 Uvod v Chat control 00:02:12 Gorazd: zgodba se ponavlja 00:07:56 Odločitev Slovenije 00:08:26 Podporniki, nasprotniki in ponovno glasovnaje o Chat Control 00:12:33 Dan Moren: osnove šifriranja 00:18:47 Jake Kastrenakes: tudi tehnološki velikani so proti 00:23:47 John Siracusa: zakaj tak razkorak med politiko in stroko 00:28:00 Kaj pa če nič ne skrivam? 00:31:33 Kaj se bo zgodilo na naslednjem glasovanju?

Tuberkuloza še zdaleč ni samo bolezen iz romanov in oper 19. stoletja. Podatki WHO kažejo, da za njo vsako leto zboli okoli 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol.Podatki kažejo, da je po petih letih pandemije covida neslavno prvo mesto med najbolj pogostimi in smrtonosnimi okužbami ponovno prevzela tuberkuloza. Strokovnjaki ocenjujejo, da za boleznijo, ki jo povzročajo bacili tuberkuloze, vsako leto zboli približno 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol. Kam se po številu primerov tuberkuloze uvršča Slovenija? Zakaj v naši državi cepljenje ni več obvezno? Kako je v zadnjih petih letih napredovalo zdravljenje? V Ultrazvoku odgovarja prim. Petra Svetina, vodja Registra tuberkuloze Republike Slovenije s Klinike Golnik. Foto: NIAID, cc Register tuberkuloze TUKAJ

Ministrstvo za kulturo Javne agencija za knjigo sta nedavno predstavila nov projekt Nacionalni dan stripa, s katerim želijo med drugim okrepiti bralno in vizualno pismenost. Osrednji dogodek projekta bo 22. novembra, ob 100. obletnici rojstva pionirja slovenskega stripa Mikija Mustra. O zgodovini slovenskega stripa se v tokratni oddaji Glasovi svetov pogovarjamo s striparjem, ilustratorjem in karikaturistom Cirilom Horjakom, ki je za svoje stripovsko ustvarjanje med drugim prejel nagrado Prešernovega sklada leta 2024. Cirila Horjaka gosti Miha Žorž.

Obrambni izdatki nikakor nočejo z jedilnika, kar pomeni, da še kako vplivajo nanj. Zato o Parlamentarni skupščini Nata, ki jo je gostila Ljubljana. Podrobnosti, tudi ustreznejša poročanja o dogodku, najdete v običajnih medijih, kot analitična avantgarda pa se spoprimimo z eno samo mislijo generalnega sekretarja. Takole je sporočil članicam in njihovim državljanom: "3,5 odstotka BDP potrebujemo, da bomo ohranili Atlantik, Arktiko, Evropo in ZDA varne." Takole je rekel – in kdo smo mi, da bi dvomili o njegovih besedah. Ali namenih, če smo že pri tem. Ampak samo zaradi informativne vloge nacionalnega medija razčistimo nekaj dilem … Da ohranimo omenjene pokrajine varne, pomeni, da jih obranimo pred sovražnikom. Sovražnik, tako generalni sekretar, ima očitno velike apetite po Atlantiku, Arktiki, Evropi in ZDA. Za varnost teh področij, območij in držav bo šel naš denar. Slovenci nismo naivni, predvsem pa ne brezglavo razsipni, da ne bi poskusili nekaj prišparati … Pod dva odstotka, kot dajemo zdaj, se zdi sprejemljivo, tako da moramo samo nekoliko oklestiti pri treh ali štirih postavkah, pa spustimo odstotke do današnje vrednosti. Šparovnost je lepa čednost in na prvi pogled se zdi, da bi najlažje prišparali pri Arktiki. Pustimo vnemar, da pri pešajočem javnem šolstvu zadnje generacije volivcev ne ločijo več natančno med Arktiko in Antarktiko – po podobni analogiji, kot se mešata Iran in Irak. In bi se verjetno Slovenija in Slovaška, če po naključju ne bi živeli v eni od obeh. Kakorkoli. Arktika se zdi zelo zelo oddaljena, ampak kot članica Nata smo zavezani braniti vse, kar brani Nato. Zdaj: morski levi, tjulnji in nekaj Eskimov se zdijo za slovenski braniteljski potencial precej abstraktna zadeva, ampak glede prihrankov se moramo vprašati, kdo je na Arktiki resnični sovražnik. Če vprašaš tam gori, koga se resnično ves čas in najbolj bojijo, ti bodo vsi odgovorili – se pravi tjulnji, polarne lisice, arktični zajci in Eskimi – da severnega medveda. Severni medved je največji plenilec na Arktiki in če Rutte misli z ohranjanjem arktične varnosti na Ruse in njihove apetite, se moti. Vsako živo bitje na daljnem severu se enega polarnega medveda boji bolj, kot se boji stotih Rusov. Če smo že pri tem … Sicer ne vemo zagotovo, ampak rajtamo, da se tudi Rusi sami bojijo polarnih medvedov. Za ohranitev Arktike varne bi se morali slovenski obrambni strokovnjaki, pa vojska, si mislimo, odpraviti na jago severnih medvedov. Kar pa se zdi problematično, ker ne zmoremo upleniti niti domačih rjavih, ki po Rakitni strašijo prebivalce; če pa jih že dobimo pred cevi, se oglasi kakšna civilna iniciativa. Se pravi, da moramo nemudoma pojasniti gospodu generalnemu sekretarju, da smo Slovenci za varovanje Arktike čisto neprimerni in da bi vsled tega prispevali le tri odstotke BDP. Svojo polovico odstotka odstopimo nekomu, ki ima z mrazom in ledom večje veselje. Dancem, recimo. Potem gremo naprej. Tu so Američani. Se pravi, da se moramo s tremi odstotki potruditi, da bodo ostali varni tudi Američani. V tej državi je situacija še bolj zapletena, kot je to na skrajnem severu. Kot vemo, so največji sovražniki Američanov in njihove varnosti Američani sami. Američani imajo s pobijanjem Američanov veliko veselje in letne številke mrtvih gredo v tisoče. Slovenci pa, kot veleva dobra vzgoja, se v prepire drugih ne vtikamo radi. Vsaj ne z odstotki. Pa še nekaj je. Z Melanijo, ki je kljub posavski provenienci mentalno očitno najbolj stabilen del družine Trump, za varnost Amerike naredimo več kot nekatere druge članice Nata. Tako nam lahko na račun Amerike Rutte ponovno zmanjša prispevek za pol odstotka. In smo že na 2,5. Atlantik bomo branili z vsemi silami. Slovenci radi hodimo na morje. Država bo prispevala vsa plovila, ki so ji na razpolago. Policija policijski čoln, vojska vojaško ladjo, Narodni muzej pa koliščarski deblak. Namesto po jadranskih obalah se bomo razmestili po atlantskih in namesto "Večeras je naša fešta" prepevali "Jutri gremo v napad!" Vse ostalo bo ostalo enako. Tako pridemo do Evrope in njene varnosti. Ki jo je treba ohraniti z vsem, kar imamo. Parlamentarna skupščina Nata je bila v Ljubljani o tem jasna. Evropo bomo branili z orožjem in z obrambnimi izdatki. O tem ni dvoma. Kot kaže, jo branimo in jo bomo branili pred Rusi. Nekoliko manj je jasno, kako jo bomo obranili pred domačimi norci. Oziroma, če citiramo slavnega Rusa: "Glave nas bodo stali bedaki v lastnih vrstah."

Slovenska nogometna reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo včeraj v Stožicah gostila Švico, vodilno ekipo skupine. Po štirih odigranih krogih so nekatere reprezentance že potrdile nastop na prvenstvu, ki ga bodo prihodnje leto gostile ZDA, Kanada in Mehika, Slovenija pa si bo dodatne kvalifikacije poskušala zagotoviti prihodnji mesec, ko jo čakata še tekmi proti Švedski in Kosovu. Na evropskem ekipnem prvenstvu v namiznem tenisu na Hrvaškem pa danes čaka nastop obe slovenski reprezentanci. Ženska se bo pomerila s Srbijo, moško čaka dvoboj proti Italiji.

Slovenija in Madžarska bosta v skupni sklad za gospodarski razvoj narodnih skupnosti v Prekmurju in Porabju namenili vsaka še po dva milijona evrov, so sporočili pristojni na 6. Monoštrskem forumu. Kaj bodo s tem denarjem naredili porabski Slovenci? Ob obeleževanju 105. obletnice koroškega plebiscita se ni bilo mogoče izogniti policijski raciji pri Peršmanu. Mladi koroški Slovenci, ki so pripravili protest, poleg uresničitve določb 7. člena avstrijske državne pogodbe zahtevajo tudi opravičilo. Ustavimo se v Gorici na tradicionalnem čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji, ki je letos potekal v okviru evropske prestolnice kulture. V Prezidu pa se pridružimo rojakom na 20. vseslovenskem srečanju. Priložnosti za razvoj slovenske manjšine na Hrvaškem ne manjka, več pozornosti pa je treba nameniti otrokom. Le ti so namreč zagotovilo za obstoj narodne skupnostiFoto (fb SKD Snežnik Lovran): 20. vseslovensko srečanje v Prezidu 

S 119. dirko po Lombardiji, enodnevno klasiko na severu Italije, se je za večino kolesarjev končala letošnja tekmovalna sezona. Ob prestižni dirki, na kateri je rekordno peto zmago lovil Tadej Pogačar, podrobneje še o namiznem tenisu. V Zadru se je s prvimi dvoboji začelo ekipno evropsko prvenstvo, na katerem Slovenija nastopa v svoji najmočnejši zasedbi.

V Ljubljani se nadaljuje zasedanje parlamentarne skupščine zveze Nato s skoraj 600 udeleženci, med njimi bo v ponedeljek tudi generalni sekretar Mark Rutte. Slovenija je takšno srečanje pred 20-imi leti gostila kot nova članica, danes pa je marsikaj drugače; tudi zavezništvo je pred povsem novimi izzivi. Druge teme: - Lecornu bo še enkrat poskusil sestaviti francosko vlado - V Gazi utihnilo orožje - bo premirje zdržalo? - V Gornjih Petrovcih po obsodbi tudi uradno razrešili župana

Novo operno sezono Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo z nocojšnjo premiero odprl muzikal Evita. V Mali Drami SNG Drame Ljubljana si bo danes mogoče ogledati dramski diptih, krstni uprizoritvi dveh besedil slovenskih dramatičark, ki obravnavata temo materinstva. Gre za deli Prva beseda je mama Tjaše Mislej in Vranica Pie Vatovec Dirnbek. Predstavi je režirala Brina Klampfer Merčnik. Premiero pa lahko nocoj pričakujemo tudi na televiziji Slovenija, kjer se bo predvajala prva epizoda nove družinske serije Takšno je življenje. Podeželje pa je tema tudi predstave Umetnost življenja: Umor na podeželju, ki bo danes premierno uprizorjena na festivalu Mesto žensk. Danes se je odprla mednarodna konferenca z naslovom Dneva Hannah Arendt, ki ob 50. obletnici smrti te politične filozofinje želi aktualizirati njeno misel in izkazati spoštovanje njenemu opusu. Na festivalu Indigo, ki v prostorih ljubljanske Cukrarne traja že od srede, bo v pogovoru z Manco G. Renko svoj roman Popolnosti predstavljal italijanski pisatelj in prevajalec Vincenzo Latronico. Vabljeni k poslušanju!

Evropska unija želi z Aktom o umetni inteligenci spodbuditi zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne človekove pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Nova zakonodaja naj bi v celoti začela veljati prihodnje leto. Kje je Slovenija na poti regulacije, kaj pomeni za regulacijo iniciativa »Stop-the-Clock«? Kateri sistemi umetne inteligence države že uporabljajo in zakaj bi potrebovali register umetne inteligence? Kako avtomatizacija vpliva na življenja ljudi in ali je visokotehnološki kapitalizem združljiv z demokracijo in varovanjem človekovih pravic? Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Intelekta. Gostje: Jasmina Ploštajner, Inštitut Danes je nov dan; Darja Petric Štrbenk, Ministrstvo za digitalno preobrazbo; dr. Ana Sobočan, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani; dr. Blaž Vrečko Ilc, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Urška Henigman.

V večeru ponujamo najnovejšo epizodo podkasta Žoga je okrogla, v katerem je bil gost Jaka Kozmelj, novinar Sportkluba. Z valovci Boštjanom Janežičem, Markom Cirmanom in voditeljem Luko Petričem je govoril o odlični predstavi celjskih nogometašev, ki so z zmago začeli evropsko sezono, v domačem prvenstvu pa so si priigrali že zajetno prednost pred zasledovalci. V Ljubljani se medtem nadaljuje agonija, kljub novi menjavi trenerja. Olimpija je proti Aluminiju, tekma se je končala z delitvijo točk, prikazala boljši obraz, razloge za težave kluba pa so sogovorniki pripisali vodstvu kluba. Drugi del podkasta je bil namenjen slovenski reprezentanci, ki nadaljuje kvalifikacije za svetovno prvenstvo. V tem mesecu se bo Slovenija pomerila s Kosovom in Švico.

Šta se dešava na tržištu električnih automobila? Velika „kineska ofanziva“ je primorala koncerne u Evropi i SAD da ubrzaju razvoj svojih tržišnih strategija. U EU u tome prednjači Folksvagen-grupa koja je konstruisala neku vrstu univerzalne platforme različitih automobilskih firmi. A ne treba zaboraviti ni električne motorcikle, jer se i tu tržište razvija vrlo dinamično iako je stalno „u senci“ automobilskog. O aktuelnom razvoju e-automobila i motorcikala Vas informišu Maja Marić i Saša Bojić. Von Sasa Bojic.

Za slovensko nogometno reprezentanco se nadaljujejo kvalifikacije za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Severni Ameriki. Slovenija ima po dveh krogih le točko, zato bosta tekmi proti Kosovu in Švici ključni v boju za vsaj 2. mesto v skupini, ki prinaša dodatne kvalifikacije.

Vlada je bila danes na delovnem obisku v savinjsko-šaleški regiji. Dopoldne so se seznanili z ukrepi in vlaganji v vodotoke. Osrednja poudarka popoldanskega dela obiska vlade sta bila medtem zapiranje premogovnika Velenje in prestrukturiranje Šaleške doline po letu 2033. Predlog zakona o zapiranju premogovnika so usklajevali z vodstvom, sindikati in rudarji. Soglasja predvsem pri socialnem delu še niso dosegli. Oba zakona sta sicer ključna za prihodnost regije in opuščanje uporabe premoga, s čimer se Slovenija pridružuje evropskim prizadevanjem za podnebno nevtralnost.

Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Zgodovinar Sašo Radovanovič ocenjuje, da je pod Mariborom še okoli dva tisoč neeksplodiranih letalskih bomb, in opozarja, da je Slovenija brez sistema, ki bi preprečeval gradnjo nad temi zakopanimi, še vedno nevarnimi ostanki tistega časa. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? Zakaj zgodovinarjeva ocena števila odvrženih bomb odstopa od uradnih in zakaj predstavlja desetina neeksplodiranih veliko nevarnost? Se ključ do teh danes tempiranih bomb skriva v zraku? Odšli smo na teren: po poti neeksplodiranih ubojnih sredstev – med arhive, kraterje, na gradbišče in v tujino. Sogovorniki: – zgodovinar Sašo Radovanovič, – preživela Helena Kolarič, – direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, – vodja Oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, – podpolkovnik z Oddelka za strelivo Policije Češke republike Bohuslav Kuda, – poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, – vodja Skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, – poveljnik državne enote za varstvo pred NUS Darko Zonjič in – pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 62: Vikend razmisleki in osebni uvidi Filozofske misli o sreči Trenutno politično ozračje v Sloveniji Globalni konflikti in osebne perspektive Organizacijska dinamika in osebna rast Navdušenje nad avtomobili in osebne preference Poslovni uvidi in podjetniški izzivi Izobraževalna orodja in vizije za prihodnost

»Nismo v vojni, a nismo več v miru,« je po tem, ko so preleti dronov prestrašili državljane skandinavskih in baltskih držav, izjavil nemški kancler Friedrich Merz. Evropa načrtuje obrambni zid proti brezpilotnim letalnikom, a vse bolj očitne so tudi razlike med državami. Slovenski premier zagotavlja, da je Slovenija varna. Bolj ga ta hip očitno skrbijo domače politične razmere, kjer se nadaljuje spopad za božičnico. Predvolilno tekmo bodo očitno zaznamovale tudi najnovejše poteze pravosodnih organov.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Evropa se mora v luči varnostnih groženj okrepiti obrambno, zaradi trgovinskih napetosti pa tudi gospodarsko, je bilo slišati na srečanju Evropske politične skupnosti v Köbenhavnu. Premier Robert Golob dodaja, da je za majhno in odprto gospodarstvo, kot je Slovenija, to ključno, pri tem pa se moramo znotraj evropske celine bolje povezati. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izraelska mornarica prestregla ladje mednarodne flotilje Sumud - CSD v Posavju izdal prvo odločbo za dolgotrajno oskrbo na domu - Kmetje opozarjajo na prenizke cene krompirja

Slovenija je po številu tednov bolniške odsotnosti v evropskem vrhu, bolniške odsotnosti pa se z leti le še povečujejo. Kako presekati gordijski vozel za tiste, ki bolniško odsotnost nujno potrebujejo, in tiste, ki izigravajo sistem? Težave so tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu, kjer morajo dodatno delo opraviti drugi, kar vodi v preobremenitve in nove bolniške odsotnosti. Še posebej v gospodarstvu opozarjajo, da tako še težje konkurirajo na svetovnih trgih. Kakšne kratkoročne in dolgoročne ukrepe potrebujemo, da se rešimo iz primeža absentizma? To ni izziv le za zdravstvo in delodajalce, temveč je širše družbeno vprašanje. Gostje: Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Vlasta Mežek, Generalna direktorica Direktorata za dostopnost in ekonomiko na ministrstvu za zdravje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko–šaleške Gospodarske zbornice Slovenije; Aljaž Sečnjak, vodja kadrovske službe v BSH Nazarje; Dušan Poslek, detektiv, Detektivska agencija Enigma.

Rick Kiker je upokojenec iz Massachusettsa, ki je svoj novi dom našel v Sloveniji. Prvič je k nam prišel kot študent na izmenjavi leta 1977, kjer je spoznal svojo prvo ženo, Slovenko. Po letih življenja med ZDA in Slovenijo se je zaradi družine in ljubezni dokončno preselil v Rogaško Slatino. Rad pove, da je Slovenija po njegovem mnenju najlepši kraj na svetu.Čeprav se pri nas včasih še vedno počuti kot tujec, pravi, da je v srcu postal častni Slovenec – od copat in nedeljskih juh do občudovanja besede "priden". In kaj meni o Sloveniji in Slovencih? Pravi, da bi v eni stvari morali biti bolj podobni Američanom – v ponosu na svojo državo.

Voditelji Evropske unije v Koebenhavnu razpravljajo o sodelovanju na področju varnosti in obrambe. V ospredju sta krepitev obrambe pred brezpilotnimi letalniki in pomoč članicam Unije na vzhodu, ki so najbolj izpostavljene ruskim grožnjam. Premier Robert Golob je dejal, da je Slovenija v tem trenutku varna. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pravna stroka opozarja, da izrekanje delavcev o izplačilu božičnice ne bi bilo v skladu z zakonodajo. - Dokler ne bo sprejet nov zakon o proračunski porabi, bo več sto tisoč zveznih uslužbencev v Združenih državah na začasnem neplačanem dopustu. - Začelo se je novo študijsko leto, za več kot 15 tisoč bruck in brucev pripravili posebno dobrodošlico v akademski svet.

Danes je na sporedu prelomna oddaja. Ker so prelomni časi, v katerih živimo. Kot vidimo, medijsko panogo počasi jemlje hudič, zato pa se krepi obrambna panoga. Tako je povsem normalno, da se kreativni del naše skromne redakcije razpušča in se seli, skupaj s kreativnostjo, na področje obrambne in vojaške industrije. Kako kmalu se bomo vključili v slovenski obrambni grozd, še ni povsem jasno; je pa zanimiv podatek, da se je, čim smo se Evropejci zavezali v obrambo pognati milijarde evrov, obrambni grozd povečal s petdesetih jagod na več kot sto trideset podjetij. Tako se bomo le preimenovali iz »zapisov iz močvirja« v pošasti iz močvirja in začeli služiti denar. Nasproti nam je prišla država v podobi nenadkriljivega Damirja Črnčeca. Kjerkoli se srečajo obramba, vpliv in denar, je najti tudi tega podjetnega strokovnjaka za obrambo; tako ne čudi, kako mu vsi priznavajo, da je prav njemu uspelo znotraj Slovenskega državnega holdinga ustanoviti podjetje, imenovano Dovos. »Družbo za obrambo, varnost in odpornost Slovenije«. Ker se bomo danes s kraticami še srečevali, naj izrazimo samo razočaranje, saj bi bilo ime družbe mnogo bolj zveneče, če bi prvi o spremenili v a, ali pa vsaj zadnji s v z. Kakorkoli; v kratkem – nekje do konca oktobra – je pričakovati javni poziv za prijavljanje obrambnih projektov, ki jih bo sofinancirala ali pa v celoti financirala država. Ker gre za eno največjih naložbenih priložnosti zadnjih desetletij, smo v našem novem obrambnem podjetju takoj zagnali nekaj projektov, ki jih kanimo prijaviti na javni poziv. Prvi projekt se imenuje P.E.N.I.S, kar je kratica za »Prenosni eliptični napadalni izstrelek Slovenije«. Do konca ga bomo sicer razvili, ko dobimo državne milijone; za zdaj lahko z javnostjo delimo samo osnovne taktične karakteristike in potrebne resurse za izdelavo tega obrambnega sistema. Za začetek potrebujemo močno leskovo palico in nekaj leskovih šib. Nato je treba palico elipsoidno upogniti in jo v elipsi držati z uporabo motvoza ali pa plastične vrvi za obešanje perila. Nato je treba s kuhinjskim nožem opremiti visokotehnološke leskove šibe – z utorom na eni in z bojno konico na drugi strani. Tako dobimo multifunkcijski obrambni sistem, saj je mišljeno, da se lahko P.E.N.I.S uporablja proti ciljem na kopnem, v morju in v zraku. YYYDrugi obrambni sistem, na katerem delamo v našem obrambno-raziskovalnem laboratoriju, se imenuje N.A.T.E.G, kar stoji za »natezni avtomatsko-taktični eruptor granat«. Kot za penis imamo tudi za nateg že izdelane prve inženirske skice; kot rečeno, pa ga bomo do konca razvili šele, ko dobimo od države nakazanih približno sto milijonov evrov, kolikor naj bi veljala fabrikacija tega orožja.  Za osnovo smo si zamislili rogovilo, najbolje bukovo, ki jo prirežemo v obliki črke ipsilon. Na zgornji tretjini obeh krajših delov rogovile, z visokotehnološkim »3D« rezkalnikom oziroma pipcem urežemo dva utora, v katera pritrdimo gumico, ki so jo mati zavrgli s kozarca vloženih hrušk. To orožje, v Natovi terminologiji imenovano »launcher« ali »frača« po domače, je enkratno predvsem zaradi velike prilagodljivosti kalibra posameznega izstrelka. Lahko izstreljuje gramoz kalibra »poljčanar«, posamezne prodnike, pa vse do klasičnega Natovega kalibra 7,62 mm. Edino, kjer bomo morali biti pazljivi, in Damir Črnčec bo pri tem kot nadzornik Dovosa še posebej natančen, je dvojna raba vojaških projektov, sprejetih v program. Kot vemo, evropske države, tako tudi Slovenija, ne bodo slepo in po ameriškem diktatu investirale v obrambno industrijo, ki ne bo znala početi nič drugega, kot ubijati sovražnika; oziroma kot se vidi v Združenih državah, pobijati naključne mimoidoče. Ob vojaški rabi morajo projekti imeti vsaj nekakšno funkcijo tudi v civilni sferi, in na srečo ga naša projekta P.E.N.I.S  in N.A.T.E.G imata. Ko bodo ostali vojaški projekti, ki se prav v tem trenutku globalno rojevajo v podobnih državnih podjetjih, kot je Dovos, realizirani … Se pravi, ko bodo damirji črnčeci po vsem planetu odlično opravili svoje delo in mirnodobski denar transformirali v ne-mirnodobskega ter posledično požgali civilizacijo …  Takrat bo mogoče s penisom zalezovati mamuta in ga ob sodelovanju vsega plemena tudi upleniti. In ko bomo mamutovine siti Slovenci zrli v nočno nebo, bomo lahko, kot dvojno rabo, vrhovnemu nategu posvetili plemensko daritev.  

Vrstijo se odzivi na mirovni načrt za Gazo, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump predstavil izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Z načrtom se strinja Evropska unija, odzvali so se tudi voditelji številnih držav - med drugimi Slovenije, Francije, Italije in Nemčije. Kot je dejal nemški kancler Friedrich Merz, je omenjeni predlog najboljši način za končanje vojne. Hamas še preučuje načrt. Drugi poudarki oddaje: Evropska unija bo Ukrajini namenila dve milijardi evrov za obrambo pred droni. Poštarju v Kopru grozi odpoved, ker je prehitro raznosil pošto. Nekdanji minister Hojs osumljen sodelovanja s Kavaškim klanom

Opoldne bodo po vsej državi prvič preizkusili sistem za množično obveščanje in alarmiranje po javnih mobilnih omrežjih SI-Alarm. Prek mobilnih naprav bo omogočal obveščanje o naravnih nesrečah, varnostnih tveganjih in drugih izrednih dogodkih. Testni alarm bosta spremljala glasen piskajoč zvok in vibriranje. Ne glede na vsa obveščanja v zadnjem času se v Upravi zaščito in reševanje zavedajo, da bo test prestrašil nekatere občane. Pozivajo, da se na alarm ni treba odzvati ali kakor koli odgovarjati. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov zavrnil predlog resolucije o preložitvi vnovične uvedbe sankcij proti Iranu. - Veljati je začel nov zakon o medijih, ki prinaša tudi shemo finančnih pomoči zanje. - Danes je svetovni dan turizma. Slovenija stavi predvsem na butično ponudbo.

Vlada je v svojih proračunskih načrtih za prihodnji leti še nekoliko povečala predvidene državne izdatke, primanjkljaj pa se bo močno približal trem odstotkom bruto domačega proizvoda. Finančnega ministra Klemna Boštjančiča ta številka z ozirom na splošni dolg države ne skrbi. Ostali poudarki oddaje: - Slovenija uvedla sankcije proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju in znova pozvala k spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava. - Italija poslala varnostno spremstvo flotilji s humanitarno pomočjo za Gazo, zaščita bo veljala le v mednarodnih vodah. - Na Nanosu slovesno zaznamovali 70-to obletnico zagona tamkajšnjega oddajnika, ki tudi danes ostaja pomembna strateška lokacij.

Evropska unija želi z Aktom o umetni inteligenci spodbuditi zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne človekove pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Nova zakonodaja naj bi v celoti začela veljati prihodnje leto. Kje je Slovenija na poti regulacije, kaj pomeni za regulacijo iniciativa »Stop-the-Clock«? Kateri sistemi umetne inteligence države že uporabljajo in zakaj bi potrebovali register umetne inteligence? Kako avtomatizacija vpliva na življenja ljudi in ali je visokotehnološki kapitalizem združljiv z demokracijo in varovanjem človekovih pravic? Odgovore smo iskali v tokratni oddaji Intelekta, kjer so se nam pridružili Jasmina Ploštajner z Inštituta Danes je nov dan, Darja Petric Štrbenk z Ministrstva za digitalno preobrazbo, izr. prof. dr. Ana Sobočan s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani in politolog doc. dr. Blaž Vrečko Ilc s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Najboljši paket T-2 in telefon:https://www.t-2.net/cas-je-za-vec-izberite-najboljsi-t-2-paket-telefonFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Poroka leta je mimo in ekipa Radia Ga Ga – Nova generacija se vrača nazaj v stare tirnice. Oddajo bosta, kot se spodobi, prevzela predsednik vlade in predsednica parlamenta, ki bosta predstavila nov vladni koncept vračanja države v boljše, stare čase. Nutrija, hrošč, osel Rožmarin, žaba, Martin Strel in druge živali z barja pa so sklicale urgentni sestanek zaradi bolezni modrikastega jezika in to na istem travniku, kamor je minister Sajovic prišel kupiti helikopter od družine Strojan. Kakšne spremembe se pripravljajo v vodstvu Levice, zakaj je Pero Lovšin razočaran nad tem, da Slovenija ne gre na Evrovizijo, kako se Janša bori proti nemškemu krivosodju na Eurobasketu in kdo so novi Rumeni jopiči, pa verjetno izveste v petek dopoldan na Prvem.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Vlada Republike Slovenije zabranila je ulazak Miloradu Dodiku u tu zemlju. Vijeće ministara BIH nije usvojilo reformskj agendu koja je uslov za povlačenje novca iz Evropske unije. Potjera za ubicom Charlieja Kirka, 'mračan trenutak za Ameriku' poručio američki predsjednik Donald Trump.

Kje drugje kot na vašem priljubljenem programu, v vaši priljubljeni analitični oddaji, se bo začela vroča politična jesen. Kar je vsaj malo smešen izraz. Jesen pride vsako leto, politika pa je ves čas tu. Tako danes debatiramo samo o tem, kaj je vroče. Zato pohitimo, da nas ne prehitijo. Ob koncu poletja so skupaj z jurčki po deželi vzniknili plakati Karla Erjavca. Mož je pred časom ustanovil novo stranko, ki se poigra z besedno zvezo »za-upanje«. Se pravi: Karl Erjavec nam bo omogočil upanje, le zaupati mu moramo. Kreativci, ki so se v oni agenciji domislili slogana, so imeli uspešno kreativno popoldne. Na plakatu ob tem še stoji, da gre za odpornega, vztrajnega in teflonskega politika, stranka Zaupanje pa se bo zavzemala za varno prihodnost. Glede na nacionalno vlogo medija se s tako minimalističnim premikom na politični sceni, kot je ustanovitev nove stranke, ne bi ukvarjali, če ne bi šlo za Karla. Res da ankete in analize in tudi politična konkurenca stranki Zaupanje ne prerokujejo ne dolgega, ne uspešnega življenja; notranji glas in večinsko mnenje znotraj redakcije naše skromne oddaje pa nas obvezujeta, da stranki posvetimo potrebno pozornost. Ker mogoče ne poznamo volilnega telesa, tako kot ga poznajo javnomnenjske agencije, zato pa volilno telo živimo in posledično razumemo. Hočemo povedati: »Karl Erjavec se je in se bo še vrnil. Večkrat.« Plakat in s tem Erjavec sam imata dve značilnosti. S prvo opravimo v stavku ali dveh. Da je odporen in vztrajen, še nekako razumemo; da sam sebe imenuje – kot mu je pred leti nadel vzdevek primestni šaljivec – teflonski, pa je nekoliko preveč. Po analogiji, da se teflona nič ne prime, tako naj bi tudi iz političnega bitja Karla Erjavca vse odletelo, se ne prijelo, sploh pa se na njem nič prismodilo. In Karl omogoča kuhanje skoraj brez maščobe. Ker duhovičenje – da se ga je treba lotevati samo s kuhalnico in bog ne daj v z vilicami, ker enkrat odluščen je karcinogen – ne vodi nikamor, se posvetimo drugi značilnosti plakata. To je doprsna podoba Karla Erjavca. V temni obleki, beli srajci, kravati in z značilno skrivnostnim nasmehom Mone Lize. Na tem mestu pa se začudeni ustavimo, kot se začudeno ustavlja na stotine Slovencev ob enem izmed Karlovih dvestotih plakatov. Karl je namreč videti izjemno dobro. Leta mu niso prišla do živega. Gladka, napeta koža, lepi lasje, sive oči. Koketna prečka. Človek je videti mladostno, zdravo in vitalno. Zaupanja vredna mešanica decembrskega dobrega moža in upravitelja parkirne hiše. Ob tem pa, če nas pogled in približevanje slike do velikosti piksla ne varata, Karel ni uporabil katerega digitalnih orodij, ki znajo manipulirati s fotografijami. Sicer dopuščamo možnost, da se kje na kakšnem podstrešju skriva slika, na kateri se stara v razpadajočega starca, a na plakatih je Karl imeniten. Iz česar izpeljujemo začetno tezo, da je stranka, ki jo vodi, resen kandidat za preboj parlamentarnega praga na bližajočih se volitvah. Vendar se moramo kljub temu vprašati, zakaj tako. Kajti slovenska politična zgodovina, vsaj tista neobremenjena in neodvisna, Karla ne pomni po kakšnih presežkih, ki bi jih žrtvoval na oltarju slovenske državnosti. Ves čas svojega političnega delovanja je bil drobnjakarski, kruhoborski populist, ki je za paravanom upokojenske agende krmaril bizarno politično strukturo, imenovano DESUS. Ampak – kot je večkrat dokazano – ima volilno telo izjemno kratek spomin, če že ne kratke pameti, in Karl Erjavec dva pika nula bo v sijoči podobi le še enkrat več zasijal na parlamentarnem nebu. Kar nas pripelje do ugotovitve, s katero velja odpreti vročo politično jesen. Slovenci kot volivci in kot politična bitja smo obsedeni s podobo. Ne z bistvom, s sržjo družbenih procesov, temveč s preprosto pojavnostjo, iz katere nato klepljemo svoje politične preference. Če položimo Karla na stran, si za trenutek poglejmo poroko premiera Goloba. Nikogar ni zanimalo bistvo poroke, ki je čustvena naklonjenost dveh oseb, temveč se je vsa Slovenija ukvarjala samo z njeno podobo. Kdo, kdaj, koliko in kje. Tako Karl svoje politične usode, modro, ni zaupal političnemu programu ali sklicevanju na svoje morebitne presežke v javnem delovanju. Ne, stavil je in stavi na podobo, vedoč, da Slovenci ne zmoremo pogledati onkraj vidnega. Karl Erjavec, ki je dobro videti na plakatih, bo dobro videti v parlamentu, na ministrstvu, morebiti celo na Erjavčevi cesti številka 17 … Kjerkoli se bo že pojavil, se z njegove teflonske podobe ne bodo samo odbijale afere in politični nasprotniki, temveč se – žalostno – nanj ne bo moglo navezati nič, kar bi bilo količkaj smiselno.

Statistika je pred današnjo tekmo osmine finala evropskega prvenstva na strani slovenskih košarkarjev. Nasproti bo čez dve uri namreč stala italijanska izbrana vrsta, ki jo je Slovenija doslej premagala na še vseh medsebojnih tekmah na evropskih prvenstvih. A Italijane tokrat krasi najboljša obramba na prvenstvu, navkljub dviganju forme naše košarkarje tako čaka težka tekma. - Kljub protestom v Jeruzalemu izraelski premier Netanjahu napovedal stopnjevanje napadov na mesto Gaza. - Ob vse več tujih turistih v Sloveniji v prihodnosti nujen razvoj povezljivosti in prometne infrastrukture. - Ribničani na že 48-em semnju prestavili svojo bogato rokodelsko dediščino.

Medtem ko politiki še spijo, ko vplivneži še filtrirajo selfije, ko svet tone v kaos in je edini, ki še plava, Martin Strel, prihaja tisto, kar Slovenija najbolj potrebuje. Tretja sezona oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija. Še bolj satirična. Še bolj nora. Še bolj divja in še vedno na Prvem. Ekipa imitatorjev znanih slovenskih in tujih osebnosti bo vsak petek ob 10.00 spet povedala tisto, česar si politiki ne upajo, umetniki ne morejo, novinarji pa ne smejo. Če želite novice, glejte TV Dnevnik, če želite resnico, poslušajte nas, Radio Ga Ga – Nova generacija. Nova sezona. Novi glasovi. Stari problemi.

Široka udeležba na Blejskem strateškem forumu je pokazala, da Slovenija pridobiva ugled. Ena glavnih tem je bila vojna Gazi. Sišati je bilo kritike dvojnih meril Unije. Druge teme: - Nov medijski zakon kljub kritikam in koalicijskemu omahovanju danes v poslanski obravnavi - Eurobarometer: Evropejci naklonjeni Uniji, a od nje pričakujejo večjo zaščito in enotnost ob krizah - Naši košarkarji po neprepričljivi zmagi nad Islandijo v osmini finala evropskega prvenstva

Pred nami je Nacionalni mesec skupnega branja 2025, ki je namenjen spodbujanju branja in okrepitvi bralne kulture pri nas. Tokrat bo v središču glasno branje in pripovedovanje. Strokovnjaki ugotavljajo, da beremo več kot kdaj prej, pa imamo kljub temu vedno več težav z razumevanjem in sprejemanjem informacij. Zato ne presenečajo izsledki raziskav, ki razgrinjajo upad bralne pismenosti celotne populacije. Kako jo izboljšati? Kakšna je pri tem vloga izobraževalnih ustanov, tudi knjižnic? Kako na bralno pismenost vpliva branje na digitalnih platformah? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Alenka Štrukelj, Nacionalna koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja 2025; dr. Gaja Kos, predsednica Bralne značke Slovenija; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in predsednica Bralnega društva Slovenije. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Pa smo nazaj. Komaj. Kajti letošnjo poletje smo stali. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Stali smo v prometu in edini, ki jim je bilo do heca, so bili slovenski policisti, ki so vsake toliko napovedali akcijo merjenja hitrosti. Ko so ugotovili, da njihove naprave ne zmorejo zmeriti nič hitrosti, so odnehali. Bilo je ogromno jeze, ogromno negodovanja, frustracij vseh vrst, še sploh, ker so se Darsovi politiki umirjanja prometa pridružile še slovenske železnice. Tako je bila usodna prometna os slovenstva: Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper dobesedno neprevozna in tradicionalne gostilne ob poti so že razmišljale, da velja ponovno odpreti hleve – kajti poštne kočije so se letošnje poletje zdele najhitrejša možnost potovanja prek države.Seveda pa bi pomenilo zlo srečo, če bomo jesensko-zimsko kolekcijo vaše priljubljene analitične oddaje začeli z jamranjem, kot to počnejo vsi ostali mediji. Slovimo po ponujanju rešitev in za danes smo za vas in načrtovalce prometne politike pripravili tri možnosti, kako Slovenijo potegniti iz infrastrukturnega kolapsa. Prva rešitev. Metro oziroma podzemna železnica. Najhitreje bi se prek Slovenije potovalo pod zemljo. Potrebne gradbene rešitve in tehnologija so zdaj stari že več kot stoletje in Slovenija je med redkimi državami, ki je ravno dovolj velika in hkrati primerno majhna, da bi se graditev metroja pod vso državo splačala. Če menite, da streljamo kozle, vedite, da omrežja podzemne železnice v nekaterih mestih obsegajo več kot osemsto kilometrov. Se pravi, da s podzemsko železnico, katere en krak bi vodil od Murske do Kopra, drugi pa od Brežic do Jesenic, še zdaleč ne bi dosegli rekordnih omrežij. Podzemska železnica bi hkrati razbremenila avtocestni križ, ki bi ga lahko Dars v naslednjih petdesetih letih nato resnično kakovostno obnovil. Okoreli cinik seveda vpraša, kje bi za takšno megalomansko graditev našli denar. Ampak če bi od osamosvojitve sem namesto v Slovenske železnice vlagali v Slovenski metro, bi se od Maribora do Ljubljane že dolgo vozili eno samo uro. Druga rešitev Projekt Nataša Kot vemo, se je predsednica zaradi varnostnih razlogov, saj bi jo lahko kdo od stoječih tovornjakarjev poškropil z vodno pištolo, izognila Slovenskim Konjicam in je v Beltince poletela s helikopterjem. Kar nam je dalo odlično idejo. Ker smo ravno sredi nabave reševalnih helikopterjev, bi bilo smiselno, da ne nabavimo samo dva, temveč jih nabavimo okroglih tisoč. Zagotovo bi nam Italijani transparentno dali količinski popust. Ampak kako bi se s tisoč helikopterji rešili prometnih zagat? Povsem preprosto; ne bi se obnašali razsipno kot predsednica, temveč bi recimo po en helikopter uporabljalo več potnikov. Nekakšen helikopterski Uber ali nekaj podobnega, kot je med mladimi priljubljena storitev »prevozi«. Petsto helikopterjev bi tako imeli v prostem prometu, tristo bi jih uporabljali za šolske prevoze, sto za prevoze bolnikov, dva za reševanje, enega za predsednico, ostale pa za nadzorovanje derbija med Mariborom in Olimpijo. Če menite, da je tudi ta rešitev predraga, poglejte samo podatek, koliko denarja občine zmečejo za šolske prevoze; če pa k temu prištejete še izgubljene delovne ure, razbite družine in uničena življenja zaradi stanja v kolonah, vidimo, da helikopterski prevoz za vse državljane niti ni tako zelo drag. Ob tem pa moramo zaradi verodostojnosti le pripomniti, kako bi veljalo s helikopterji še kakšno leto počakati. Kot nas uči ukrajinsko bojišče; droni za zdaj tovorijo le še bombe, ampak trenutek, ko bodo zmogli na želeno pozicijo dostaviti živega človeka, se bliža s svetlobno hitrostjo. Tretja rešitev Bojna ladja Galactica Kot nas uči spoštovani ceh piscev znanstvene fantastike, si je prihodnost brez teleportiranja skoraj nemogoče zamisliti. In ko se bo rjavi Elon namenil združiti svoji tehnologiji ultra hitrega potovanja po vakuumski cevi in možganskega vsadka, bomo dobili pionirsko tehnologijo teleportiranja. Predlagamo, da nas državljane slovenske vlada prijavi kot pilotski projekt. Teleportacija bi za Slovence pomenila izjemno priložnost. Ne le znižanje stroškov vzdrževanja in graditve cestne in železniške infrastrukture, povečalo bi se tudi razumevanje med državljani … Recimo štajerske družine, ki desetletja zaradi prometnih zamaškov niso mogle obiskati sorodnikov na Primorskem, bi s to tehnologijo uspele videti, od kot so po prvi vojni pribežali nono. Sicer pa je s teleportiranjem manjša težava. Vsaj v začetnih fazah obstaja možnost, da se človeško telo, potem ko ga razbijemo na atomsko raven, ne sestavi več v pravilnem vrstnem redu. Sicer gre za malenkosti, kot so uho sredi čela, ali bradavica na komolcu, v skrajnejših primerih tudi kakšen ud na nepravem mestu … ampak kot nas učijo večni nergači slovenske politične realnosti; pri nas že dolgo poizkušamo proizvesti človeka nove dobe in mogoče nam to z nekaj sreče uspe med procesom uvajanja teleportacije. Morali pa bi do vseh teh čudovitih možnosti končno mobilne Slovenije priti precej hitro. V prestolnici se gradi novi štacijon in župan mora vedeti, ali bo prerezal vrvico, ali pa bo stopil v energetsko polje in ukazal: »Beam me up, Scotty!« Ali po Jankovićevo: »Prežarči me, Skoti. Ne.«

Na neformalnem srečanju zunanjih ministrov članic Evropske unije je več vodij diplomacije izrazilo kritiko do ameriške zavrnitve izdaje vizumov palestinski delegaciji za sodelovanje na septembrskem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Odločitev je obsodila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Med državami članicami sicer ni soglasja glede ukrepanja na ravni Unije proti Izraelu zaradi kršitev humanitarnega prava v Gazi. Druge teme: - Na zahodu Ukrajine ubit poslanec in nekdanji predsednik parlamenta Andrij Parubij. - Po poletnem zatišju se bliža pestra politična jesen; kaj prinaša? - Dela na Soči pri vasi Čezsoča razburila varuhe rek.

Rešitve za dolge kolone predvsem tovornih vozil, ki se vlečejo pred mejnim prehodom Fernetiči, bodo predstavniki obeh držav iskali na današnjem srečanju v Trstu. Avtoprevozniki, ki so včeraj opozorili na gospodarsko škodo, grozijo z zaprtjem primorske avtoceste, če pristojni ne bodo ukrepali. Drugi poudarki oddaje: - V pogovorih o iranskem jedrskem programu v Ženevi brez bistvenega napredka. - Drevi odprtje 82. beneškega filmskega festivala. - Začenja se 42. evropsko prvenstvo v košarki; Slovenija jutri s Poljsko.

Poletna turistična sezona bo odlična, kažejo številke. To tudi pomeni, da se povečujejo že znane in še nerešene težave glavnih turističnih destinacij. V tokratnem Studiu ob 17-tih se bomo sprehodili skozi zgodovinsko zgodbo slovenskega turizma in preverili, kako uspešne so bile različne turistične zvrsti letos. Ob tem ne bo manjkalo niti izzivov za prihodnost. Vabljeni k poslušanju! Avtorji Katja Arhar in dopisniki.

Železniški promet bo po drugem tiru, kot kaže, stekel še nekoliko pozneje, kot so napovedovali v družbi 2TDK. Kot pravi njen direktor Matej Oset, bodo dela na terenu - po dodatnih težavah - dokončana do pomladi, potem pa bo vse odvisno od testiranj in postopkov za pridobivanje dovoljenj. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija poudarja podporo Palestini, tudi s posebnim memorandumom. - Srbski protestniki Vučiću glede ukrepov za najrevnejše očitajo populizem. - Kakšna bo dolgotrajna strategija kmetijstva in pridelave hrane pri nas?

Izrael še stopnjuje vojno v Gazi. Varnostni kabinet je ponoči odobril predlog premierja Benjamina Netanjahuja za zasedbo mesta Gaza. Načrt ne vključuje okupacije celotne enklave, o čemer je predhodno govoril Netanjahu. Ta sicer zatrjuje, da Izrael ne želi prevzeti Gaze. Gaze ne želimo obdržati, imeti želimo varnostni obroč. Ne želimo ji vladati, ampak jo predati arabskim silam, ki bi ustrezno upravljale z njo, je dejal Netanjahu. Drugi poudarki oddaje: - V veljavi evropski akt o svobodi medijev. Slovenski novinarji opozarjajo na nujnost sprejetja novega zakona o medijih - Prvi sestanek avstrijske komisije o raciji pri Peršmanu, Slovenija pričakuje konkretne ugotovitve - Nogometaši Celja na pragu napredovanja v konferenčni ligi, Olimpija remizirala z albansko Egantio.

Tudi v času kislih kumaric, tako kislih, da sta bili oni dan udarni novici vseh slovenskih medijev Šeškov prestop k Manchester Unitedu in Dončičev prihod na reprezentančni trening. Tudi v teh časih je strašljiva ugotovitev, da Slovenija nima več dobrih sosedov. Vsaj ne takih, ki si jih tako zelo zaželimo vsakič, ko zapojemo zadnji verz naše himne. Hrvati nam pretepajo najstnike, Italijani nas zmerjajo s koruptivnimi usranimi Slovani, Avstrijci pa nam za rabo materinščine lahko pokažejo rumeni karton. In smo že tik pred izključitvijo.

Slovenija ni le zelena in mirna – pod našimi tlemi se skriva precejšnja dinamika. Stik dveh tektonskih plošč, Jadranske in Evrazijske, povzroča, da se naša tla vsako leto nevidno premaknejo. Le nekaj milimetrov, toda v stoletjih to navrže za velike potrese. V prvi epizodi Xkurzije, poletne edicije Frekvence X, se na sledi pradavnim megapotresom odpravljamo v kanjon reke Raše na Krasu.Sogovornici: paleoseizmologinja Petra Jamšek Rupnik z Geološkega zavoda Slovenije, kvartarna geologinja Eva Mencin Gale z Geološkega zavoda Slovenije.