Podcasts about slovenija

V brazilskem Belemu naj bi se danes končala podnebna konfereca, a bo glede na potek pogajanj v zadnjih dneh najverjetneje vstopila v podaljške. K temu je prispeval tudi včerajšnji požar, zaradi katerega so morali delegati začasno prekiniti pogajanja. Za najtrši oreh se znova izkazuje načrt za prehod od fosilnih goriv. Slovenija je vnovič podprla poziv za vključitev tega v sklepne dokumente. Med ostalimi glavnimi spornimi točkami ostajajo tudi podnebne finance. V oddaji tudi o tem: - Mineva 30 let od sklenitve Daytonskega sporazuma, ki je končal vojno v Bosni in Hercegovini, ni pa odpravil delitev med Srbi, Bošnjaki in Hrvati - Sveženj kmetijske zakonodaje, ki ga bodo danes obravnavali poslanci, med drugim prvič obravnava celoten prehranski sistem kot steber varnosti države - V središču tradicionalnega, 15-ega slovenskega zajtrka je pomen lokalno pridelane hrane

Vlada je danes izrazila ostro nasprotovanje hrvaškemu prevzemu ljubljanske borze, ki jo je ob tem razglasila za kritično infrastrukturo nacionalnega pomena. Po vladni intervenciji je Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev današnjo odločanje o zahtevi hrvaške finančne agencije FINA za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi prestavil. Druge teme: - Prvi testni potniški vlak po trasi drugega tira predvidoma 11-ega marca prihodnje leto. - Slovenija za pol leta podaljšuje nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. - Ukrajina prejela osnutek ameriškega načrta za končanje ruske invazije. Predvidene velike ozemeljske izgube Kijeva.

Lovelyn Dušanič je Filipinka, ki že 2 leti neprekinjeno živi v Sloveniji. Kot otrok si je želela pomagati skupnosti, zato je bila njena prva želja postati županja. Danes dela kot zdravstvena delavka v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Odločitev, da se z možem, ki je Slovenec, preseli v Slovenijo, je bila zanjo hkrati najlažja in najtežja. Najlažja zato, ker je vedela, da ga ljubi, in ker ji je Slovenija res všeč. Najtežja pa zato, ker se ni mogla izogniti stereotipu, da se Filipinke poročijo in preselijo v tujino zaradi denarja.

Slovenija bo imela v prihodnjih dveh letih rekordno porabo, predvidevata sprejeta proračuna. Finančni minister Klemen Boštjančič na očitke opozicije o pretiranem trošenju odgovarja, da bo primanjkljaj namenjen investicijam. Proračun vojaškega ministrstva bo nekoliko okrnjen, dodaja, s čimer ga nameravajo spodbuditi k sodelovanju z drugimi ministrstvi pri projektih za dvojno rabo. Drugi poudarki oddaje: Ukrajina po korupcijskem škandalu v vladni krizi - odstopila dva ministra Srbija reže energetske vezi z Moskvo - je ruski politični vpliv na Balkanu ogrožen? NSi, SLS in Fokus začeli pogovore o skupnem nastopu na volitvah

Danes pa nekaj o aktualnem trenutku v slovenskem žogobrcu. V času, ko to poslušate, se končuje slovenska nogometna avantura s poskusom preboja na Mundial prihodnje leto. Kot ima slovenski žurnalizem v navadi, ob uspehih govorimo o junakih in pravljici, ob neuspehih pa udrihamo z vsem kar gre po ubogih športnikih. Naša oddaja bo vsaj malo odvzela breme z ramen nogometašev, selektorja in Nogometne zveze Slovenije … Zakaj? Ker na nogomet gledamo širše kot običajna javnost.Osredinimo se samo na zadnji poraz, ki so ga mnogi opisali kot sramotnega, v Stožicah proti reprezentanci Kosova. Kdo je kriv, je bilo odgovorjeno že stokrat. Zvezna vrsta, ki je bila luknjičasta in počasna. Selektor, ki ne spravi skupaj ofenzivne taktike, ali napadalci, ki dajo gol vsako četrto tekmo? Po našem svetem prepričanju nihče od naštetih. Največjo krivdo nosi Janez Janša, za njim pa Danilo Türk. Zgodba je zapletena, hkrati pa enostavna. Na predlog Janševe vlade je Slovenija prve dni marca leta 2008 priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Strinjal se je tudi tedanji predsednik Danilo Türk in poslanci so z nekaj izjemami priznanje potrdili. Torej; če takrat Slovenija Kosova ne bi priznala, ne bi mogla prejšnjo soboto proti njemu izgubiti, ker tekme sploh ne bi igrala. Igrati proti državi, ki ne obstaja, je pač nemogoče. Sobotni nogometni poraz je dal prav Sašu Pečetu in Zmagu Jelinčiču, ki sta že leta 2008 opozarjala, da bo priznanje imelo daljnosežne in negativne posledice za našo državo. Njune besede so ob sobotnem porazu z 2 : 0 postale meso, kar le še enkrat več pomeni, da je politični šovinizem tek na dolge proge. Da bi se izognili podobnim blamažam in v pomoč našemu nogometu tako predlagamo, da za božjo voljo nikarte več priznavati novih neodvisnih držav … Da ne bi recimo komu prišlo na misel priznanje Katalonije … Ob trenutnem stanju v naši reprezentanci pa ne moremo biti samozavestni niti pred tekmo z ekipo Palestine, ki jo gostimo v rehabilitacijskem centru Soča. Če dobro premislimo; slovenskemu reprezentančnemu nogometu bi najbolj pomagali, ako prekinemo diplomatske stike z večino svetovnih držav in potem bi, z neigranjem tekem, dosegli kar precejšnje uspehe. Pač po logiki, da če tekme ne igraš, si še vedno uspešnejši od tega, da jo izgubiš! Ob tekmi pa je bilo še nekaj spornih situacij, ki so burile javnost mogoče celo bolj kot poraz sam. Tribune so namreč zasedli kosovski navijači v številu, ki je najbrž preseglo slovenske navijače in žvižgali so Zdravljici. Kar je vsega obsojanja vredno, ampak nekaj je treba vedeti … Pogumni in neustrašni Iliri iz goratega zaledja Jadranskega morja gojijo do nogometa posebno strast. Pa ne le to. Nogomet je postal njihov izvozni izdelek, ki je mogoče celo bolj pogost, kot nastrgano meso v štručki ali pa popularna poletna osvežitev. Hočemo povedati, da nogometaši pod dvoglavim orlom logično zapolnjujejo nogometno reprezentanco republike Albanije, nato republike Kosovo in v veliki meri še reprezentanco Švice. Proti takšni valilnici nogometnih talentov je majhna Slovenija brez moči in ker smo v kvalifikacijah igrali tako s Kosovom kot s Švico, lahko v maniri duhovičenja športnih komentatorjev pristavimo, da je dvoglavi orel pošteno oskubil slovensko kokoš. Pa gremo k izgubljenemu dvoboju na tribunah. Mlačnost in pomanjkanje energije slovenskih navijačev na tribunah je čudovito sovpadalo z mlačnostjo in pomanjkanjem energije slovenskih nogometašev. In poznejše jokanje po družbenih omrežjih, kako so bili gostujoči navijači bolj glasni, bolj zavzeti, z večjimi zastavami in z več strasti, je klavrni navijaški predstavi le nastavilo ogledalo. Na tem mestu pa ne moremo mimo katastrofalne politike Nogometne zveze Slovenije. Groteskna in zdaj sploh ne več prikrita absolutna in popolna centralizacija Slovenije je dosegla in zadušila tudi nogomet. Vztrajanje, da mora reprezentanca igrati tekme v na pol dograjenih Stožicah, ker je pač v onih betonskih temeljih zakopano bistvo slovenstva, je neumno, če že ni skrajno škodljivo. Nacionalne nogometne zveze, tudi tiste velikih in pomembnih reprezentanc, dosledno skrbijo, da nacionalna moštva domače tekme igrajo na različnih prizoriščih po državi. To ni ne neka novost, ne posebna praksa. Gre za osnovno nogometno dostojnost, bi zapisali. Razen slovenske nogometne zveze, ki je tako zaverovana v Ljubljano, kot da si nogometni uradniki ne bi smeli izplačati dnevnice, če bi se podali kam drugam. Recimo v Celje, kjer trenutno gori še zadnji dostojni utrinek slovenskega nogometa. Da o Mariboru, ki je kljub sramotni prodaji domačega kluba še vedno z naskokom največje slovensko nogometno mesto. Vztrajanje z Ljubljano in s Stožicami, kjer poskušajo umetno vzpostaviti čarobnost nekdanjega Bežigrada, je za slovenski nogomet škodljivo prav toliko, kot porazne igre naše nogometne reprezentance.  

Slovenija je tik pred izdajo nove "pravopisne ustave". Končuje se peta, zadnja javna razprava ob predlogu pravopisnih pravil Pravopis 8.0, ki so jih pripravili Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU in sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rokopisi vseh poglavij so bili predani uredništvu novega pravopisa, ki bo zdaj pripravilo končno izdajo.

Nalivi in plazovi so v Goriških Brdih povzročili ogromno škodo, tudi na cestah: prebivalci Kožbane so odrezani od preostalih povezav. Tik za mejo, v Bračanu v Furlaniji Julijski krajini, po plazu iščejo moškega in žensko; iz vasi Vrša zaradi obsežnih poplav pospešeno umikajo prebivalce. Drugi poudarki oddaje: - Poslanci bodo to popoldne na izredni seji pretresali predlog Šutarjevega zakona s številnimi dopolnili. - Slovenija bo končala leto z eno-odstotno gospodarsko rastjo, napoveduje Evropska komisija, ki je prepolovila dozdajšnje napovedi. - Se bo Unija za dodatno pomoč Ukrajini zadolžila kot celota, se bodo zadolžile posamične članice ali pa bodo skupaj posegle po zamrznjenem ruskem premoženju?

Slovenska nogometna reprezentanca je sinoči v Stožicah odigrala zadnjo domačo tekmo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v ZDA, Kanadi in Mehiki. Slovenija je v predzadnjem krogu gostila Kosovo, skupinski del kvalifikacij pa bo v torek končala na Švedskem. Ali se slovenska reprezentanca še lahko uvrsti na največji športni dogodek prihodnjega leta, izveste v dopoldanskih športnih minutah, v katerih se posvetimo tudi borbam na tatamijih. Sezona za judoiste se namreč nadaljuje v Zagrebu.

Slovenska nogometna reprezentanca končuje kvalifikacije za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto onkraj Atlantika. Slovenija se bo zvečer v Stožicah pomerila s Kosovom, zmaga pa je za varovance selektorja Matjaža Keka nujna, če želijo še ohraniti možnosti za drugo mesto v skupini, ki vodi v dodatne kvalifikacije. Za hokejiste Olimpije pa se po reprezentančnem premoru nadaljuje sezona v razširjenem avstrijskem prvenstvu. Zmaji so v Tivoliju včeraj gostili moštvo iz Bolzana.

Odstopil direktor novomeške Policije Igor Juršič.Novomeški župan ob robu predloga Šutarjevega zakona: „Želimo si spremeniti slovensko družbo v delu, kjer ne deluje!“Novi zapor na obrobju Ljubljane vreden kar 86 milijonov evrov, gradnjo pa naj bi spremljale nepravilnosti pri ravnanju z odpadki.Parlamentarni odbor za finance potrdil osnutek proračuna za leto 2027. Fiskalni svet: oddaljujemo se od cilja ohranjanja primanjkljaja v višini treh odstotkov BDP.Slovenija je v tretjem četrtletju beležila 1,7 odstotno rast, ki jo je poganjalo zlasti domače trošenje.Teroristi Hamasa Izraelu predali še eno truplo talca iz Gaze.V ruskem zračnem napadu na Kijev najmanj štiri smrtne žrtve.Vreme: Pooblačilo se bo, na Primorskem in Notranjskem bo rahlo rosilo.V Zavodu sv. Stanislava praznovanje in akademija ob 120-letnici ustanovitve te pomembne ustanove.Ob dnevu sladkorne bolezni pozivi k ustrezni psihološki podpori bolnikom.Šport: Odbojkarji ACH-ja po dramatičnem preobratu in zmagi v Tivoliju do zadnjega kroga kvalifikacij za Ligo prvakov.

Je lastništvo delavcev v podjetjih nedelujoča utopija preživelega socializma ali udejanjanje osnovnega načela kapitalizma, ki prinaša množice kapitalistov, motivira zaposlene ter ohranja talente in premoženje v lokalnem okolju? Zagovorniki ekonomske demokracije odgovarjajo, da je lahko oboje, odvisno pa je od modela notranjega lastništva. Slovenija je nedavno uzakonila tako imenovani model Esop, kjer so zaposleni lastniki podjetja prek posebne lastniške zadruge, država pa to nadzoruje in spodbuja z davčnimi ugodnostmi. Kaj so prednosti in pasti tega modela ter ali bo zaživel v praksi, se bomo v Studiu ob 17.00 pogovarjali s predstavniki vlade in podjetij z notranjim lastništvom, raziskovalcem in finančnikom. Gostje: dr. Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialo in enake možnosti; dr. Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo; Saša Muhič Pureber, direktorica prodaje in marketinga ter vodja proizvodne informatike v podjetju INEA; Sonja Šmuc, namestnica predsednika za strateške projekte v podjetju Dewesoft; Andraž Grahek, direktor in partner v podjetju Capital Genetics.

Vlada je bila danes na obisku na širšem Goriškem. Premier Robert Golob je tej priložnosti povedal, da je Slovenija objavila razpis za državno platformo za generativno umetno inteligenco, s čimer bodo omogočili, da vsak državljan dobi brezplačen dostop do orodij umetne inteligence. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi tehnične okvare v podjetju GaiaCell propadlo nekaj vzorcev, prevzetih od Biobanke. - Družba Monisa Forging kupila poslovni kompleks propadle Mariborske livarne. - Ob robu podnebne konference v Braziliji pozivi protestnikov k zaščiti Amazonije.

Obstaja velika nevarnost da, tudi če boste današnji prispevek poslušali, ga ne boste slišali. Zunaj namreč divjajo martinovanja in alkoholiziranost, pijanost, nabitost, in podobni izrazi so glavna deviza nocojšnjega večera. Seveda ne nastopamo z moralističnih višav, ker bog ve, da smo v naši redakciji ljubitelji kozarčka ali dveh. Moti le nakladanje, da je martinovanje del slovenske tradicije. Nič ni dlje od resnice; edina razlika med martinovanjem in fabricirani prazniki sodobnosti, kot so noč čarovnic, valentinovo in celo božič do neke meje, je ta, da smo si martinovanje izmislili sami. Te vrstice pišemo iz enega središč slovenskega vinskega vesolja in slovenska vinogradniška tradicija ne pozna nič podobnega martinovanju v današnji obliki. Če že, je ob svetem Martinu vinogradnik povabil ljudi, ki so pomagali pri trgatvi, na kozarec vina. In to je bilo vse. Ampak tradicije nekje in nekoč pač morajo nastati, tako zdaj sedimo sredi nastajanja tradicije množičnih bakanalij.Niso pa današnje pijanke kar tako. O ne, gospod. Nocojšnje pijančevanje naj bo še posebej slavnostno. Kajti edina neprijetnost – ob mačku naslednjega dne – ki smo jo do sedaj poznali pri alkoholni omami, je bila prejšnji teden odpravljena. In odpravilo jo je samo Ustavno sodišče. Kar velja, kot da je z žebljem pribito. Namreč; če česa, smo se pijoči bali policistov, ko smo pribiti, opiti ali samo malo pod gasom sedli za volan. Teorija govori o različnih količinah in razmerjih. Mali pir ali špricer sta vedno ok! Velik pir ali pol buteljke že zahtevata mali golaž, vse, kar je več, pa zahteva srečo. Tako smo se tresli pred policijsko patrolo cela desetletja, ker pijančku pač absurdnost vožnje pod vplivom alkohola ne pride do živega. In ko so nas dobili … Oh, kako smo klicali znane pri policiji, znane na občini, znane pri sodniku za prekrške. In kako smo jokali in moledovali … Potem smo zbirali točke, ponovno opravljali izpit in se s psihologom pogovarjali o alkoholizmu. Vse te čirečare je sedaj Ustavno sodišče ukinilo in nam privoščilo srečno in veselo martinovanje in srečen ter veseli december z njegovimi neštetimi priložnostmi. Za kaj gre? Na to vprašanje ne znamo odgovoriti, ker se razumnemu zdi odločitev ustavnega sodišča blazna. Ampak vseeno nekaj podrobnosti. Kot veste, je Ustavno sodišče presodilo, da je 2. odstavek 107. člena  zakona o pravilih cestnega prometa neskladen z ustavo. Ta člen ali odstavek določa, da je opravljen preizkus z alkotestom, če se pihajoči z rezultatom strinja, dovolj, za dokazovanje prekrška. In ta člen je sedaj Ustavno sodišče razveljavilo. Ga dalo na led. Menda zaradi tega, ker pihajoči nima dovolj informacij in znanja, da bi lahko potrdil pravilnost pozitivnega rezultata. Jasno, da nima dovolj znanja in informacij, če pa je nažgan! Ampak gremo lepo po vrsti. Razumnemu se zdi, da je takšna odločitev sodišča nastala nekje v vzporednem vesolju, saj se je do sedaj zdelo, da se nihče, še najmanj pa sodišča, ne bi spuščal v dodatno rahljanje že tako preveč ohlapne zakonodaje glede vožnje pod vplivom alkohola. A očitno smo se motili. In ko se človek vpraša kako lahko institucija, kot je Ustavno sodišče, zvali takšno jajce, moramo vedeti stvar ali dve. Ustavno sodišče ni najbolj pravo sodišče. Hočemo povedati, da tja sodnike, kljub vsemu ugledu in prestižu, delegirajo politiki. Linija subordinacije je: predsednik republike, državni zbor in potem poslanci, ki morajo izvoliti sodnike z dvotretjinsko večino. In kot tudi vemo iz prakse, se različne slovenske politične stranke trudijo inštalirati v sodišče svoje kandidate. Tako da ko pride pred sodišče katera njihovih agend, njihov interes ali celo, bog ne daj, njihov predsednik, imajo zadevo pod nadzorom. Tako se ustavni sodniki ukvarjajo z bolj ali manj tehtnimi družbenimi vprašanji, ki so včasih spekulativna, včasih zapletena, včasih nepotrebna, včasih bizarna. Potem ne čudi, da vrle sodnike normalno vprašanje, kot je: »Ali se vam ne zdi, da pijani voznik nima dovolj znanja in informacij o pozitivnem testu in o indikatorju?« povsem zmede. Zato so tam zbrane žene in možje nekoliko pomodrovali in vzkliknili: »Seveda ga nima, in če ga nima, je sprožiti postopek proti njemu neustavno.« Ob tem nismo najbolj prepričani, če je pijana vožnja sploh ena od kategorij slovenske ustave. Vsekakor pa je ustavna kategorija in to temeljna, da imaš kot prebivalec republike Slovenije ustavno pravico do tega, da te ne nasadi pijan voznik in da ima republika Slovenija ustavno dolžnost te tipe spraviti s cest. Žal pa so ustavni sodniki použili preveč vrhunskega pravnega znanja, da bi znali presoditi tisto, kar je vsem nam ostalim logično, očitno in razumljivo. Seveda je ta sestavek samo beden pamflet, ki nima nobene teže v vzvišenem svetu prava; ampak da nismo niti mi od včeraj, bomo, kot se v boljših družbah pravnikov spodobi, citirali latinski izrek. S temi imajo pravniki, sploh ob kozarčku na večer po simpoziju, veliko veselje. Si equus aut eques ebrius est, numquam contra Romam eris. latinski izrek       Kar se za vas, ki sta vam pravo in latinščina španska vas, bere kot: “Če sta konj ali pač jezdec opita – nikar proti Rimu.”  

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?

Papež Leon XIV.: Cerkev ni le zgradba, ampak živo občestvo Kristusovih učencev.V Kanadi ima vsaka bolnišnica komisijo za evtanazijo, ki bolnike spodbuja k temu koraku.Direktor Radia Ognjišče se ob zahvalni nedelji zahvalil poslušalcem za zvestobo in podporo.Mladoletna osumljenca napada na dijaka na območju Kočevja v hišnem priporu.V Poljčah na Gorenjskem pred 35. leti padla odločitev za plebiscit. Plut: Krepiti moramo zdravo domoljubje in ponos, da smo Slovenci.V Klubu slovenskih podjetnikov razočarani nad odnosom države do gospodarstva. Predtavili so razvojno strategijo Uspešna Slovenija.Predsednica Združenja ravnateljev Mojca Mihelič: Če učenec napreduje v usvajanju znanja, potem dober učitelj to tudi prizna pri končni oceni.Komentar Nejca Krevsa o tem, da naj bi se Abrahamskim sporazumom, ki zbližujejo muslimanske države z Izraelom, pridružil tudi Kazahstan.Rokometašice Krima Mercatorja v 7. krogu lige prvakinj v Ljubljani izgubile proti danskemu Odenseju.

Odkritje paracetomola v vloženih kumaricah odpira številna vprašanja: kako varna je hrana, ki pride na prodajne police; s čim vse je onesnažena, pa niti ne vemo; zakaj mora Slovenija kumarice in še marsikaj uvažati iz drugega konca sveta in ne zagotavlja dovoljšnjih količin iz svoje lastne pridelave; kako različni so predpisi pridelave, ki veljajo za naše kmete in pridelovalce iz tretjih držav; ter nenazadnje kakšen je pomen označevanja porekla, če potrošniku ne zagotavlja hitre in jasne informacije. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane na Upravi za varno hrano, varstvo rastlin in veterinarstvo; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije; Robert Golc, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, tudi zaposlen v javni službi kmetijskega svetovanja in tudi pridelovalec zelenjave iz Gorenjske. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

V tokratni Frekvenci X se pogovarjamo z nesojenim nobelovcem, litovskim znanstvenikom Virginijusom Šikšnysom. Bil je eden prvih, ki je ugotovil mehanizem sistema CRISPR. Spoznali smo njegovo zgodbo in smolo z objavo članka ter se z dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštituta spraševali, kako težko je doseči objavo v pomembnih znanstvenih revijah, če prihajaš iz malega inštituta majhne evropske države, kot je Litva. In nenazadnje tudi Slovenija. Poglavja: 00:21:20 Xpertiza: Domen Vreš

Na najboljši poti k pridružitvi Evropski uniji sta Črna gora in Albanija, je pred predstavitvijo poročila o tem dejala komisarka za širitev Marta Kos. Kot je dodala, opaža velik napredek pri Moldaviji in Ukrajini, najbolj pa jo skrbi dogajanje v Srbiji, kjer opažajo nazadovanje na področju vladavine prava, svobode medijev in tudi akademske svobode. Ob tem poudarja, da so marsikatere zahteve študentskih protestnikov tudi zahteve Unije v pristopnih pogajanjih. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija za čimbolj omejeno prožnost pri doseganju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. - Združene države Amerike Nigerijo opredelile kot državo, ki huje krši verske svoboščine. - Na hrvaških avtocestah začenjajo vzpostavljati elektronsko cestninjenje.

Ob nedavni okrogli mizi gibanja Sinteza smo slišali, da Slovenija edina v Evropski uniji še vedno nima srednje – torej regionalne – ravni oblasti. Posledica takega stanja je neskladje z ustavo, na praktični ravni pa iz dneva v dan večje razvojne razlike. Zakaj regionalizacija slovensko politiko zanima zgolj v času predvolilnih kampanj, zakaj ji nedopustno stanje večinoma ustreza in kakšne so možnosti, da končno dočakamo oblikovanje pokrajin? Odgovore na ta vprašanja smo strnili v tokratni Radijski tribuni.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob začetku razprav o ukrepih, s katerimi se namerava odzvati na dogajanje v jugovzhodni Sloveniji, nagovorila državni zbor in člane vlade. Pozvala je, da mora politika kljub temu, da je Slovenija pretresena zaradi smrti Aleša Šutarja, paziti, da ne pade v skušnjavo, da bi volivce v predvolilnem času pridobivala na osnovi te tragedije, vseh ukrepov, ki jih namerava sprejemati, pa naj se loti premišljeno in ob upoštevanju stroke. Skupaj smo zavozili - tako je ocenila delovanje politike, zato smo skupaj odgovorni, da tudi poiščemo rešitve. Druge teme: - Soočenje podpornikov in nasprotnikov oblasti v Beogradu: ponoči pridržali 37 ljudi, danes na protestih mirno. - Premirje v Gazi mrtva črka na papirju: o tem razpravljajo na vrhu muslimanskih držav v Turčiji. - Pristojni svarijo pred stranskimi učinki zdravil: prijavljena je le desetina neželenih učinkov.

Ime tedna sta postali Polona Klarič in Špela Hribernik, ki sta v sklopu rožnatega oktobra, meseca ozaveščanja o raku dojk, pripravili potujočo razstavo Rojene znova – zgodbe brazgotin. Projekt predstavlja odlitke prsi žensk, ki so prebolele ali prebolevajo raka dojk. Vsak odlitek nosi svojo zgodbo – zgodbo o bolečini, pogumu in ponovnem rojstvu. Foto: Neža Ternik  Kandidati so bili še: Azra Pucko in Fiona Johnson, glavni organizatorki največjega plesnega dogodka leta – svetovnega prvenstva v urbanih plesnih zvrsteh 2025. Mednarodnega športno-umetniškega dogodka se je udeležilo več kot 4.500 plesalcev iz 36 držav, Slovenija pa se je z njegovo izvedbo postavila ob bok največjim evropskim in svetovnim metropolam, ki so v preteklosti že gostile tovrstna tekmovanja. Aleš Česen, slovenski alpinist in prejemnik tretjega najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu – zlatega cepina. Nagrado je prejel za dosežek, ko sta avgusta lani v navezi z Britancem Tomom Livingstonom v alpskem slogu preplezala prvenstveno smer po zahodnem grebenu na Gašerbrum III. S tem je postal eden od šestih alpinistov na svetu, ki so to prestižno priznanje prejeli vsaj trikrat.

Verjamemo, da ste že nestrpno čakali in se spraševali, kdaj bo spet na vrsti nova epizoda rubrike Polčas.Vaša želja, naš ukaz! V tokratnem Polčasu sva Tilc in Bwaž gostila alfa in omego KK Voga Grosuplje, Petra Hojča. Dotaknili smo se njegove igralske in trenerske kariere, vzponov in padcev ter ponovnega vzpona kluba iz Grosuplja. Veliko bo tudi govora o povezovanju z navijaško skupnostjo in gradnji navijaške baze.(!!) Smo pa pred začetkom post produkcije ugotovili, da nam jo je zagodla video tehnika. Prva ura videa je tako žal izginila v digitalnem vesolju. Naše premikajoče se obraze tako gledate od 1h12m dalje.Hvala za razumevanje in vabljeni k poslušanju in ogledu.TIMESTAMPS:00:00:00 Intro + kdo je Peter Hojč in prvi stik s košarko00:16:21 Kariera, začetek trenerstva in stil treniranja00:41:31 1. obdobje Grosuplja01:00:36 2. obdobje Grosuplja01:43:01 3. obdobje Grosuplja in zaključek

Danes obeležujemo dan spomina na mrtve. Tradicionalno ga zaznamujemo z obiskom pokopališč in prižiganjem sveč, vse pogosteje pa se ob tem pojavljajo tudi pobude za bolj trajnostne oblike spominjanja. V Hospicu tako že več let spodbujajo, da namesto številnih plastičnih sveč v spomin na pokojne posadimo drevo ali rožo. S tem želijo opozoriti, da spomin ne potrebuje vedno svetlobe plamena - lahko živi tudi v naravi, v rastlini, ki raste in diha naprej. O pomenu spoštovanja do umrlih, hvaležnosti do življenja pa tudi do okolja, v katerem živimo. V oddaji tudi: - Ob prvi obletnici tragedije v Novem Sadu danes spominski shod, v mesto že prispelo na tisoče ljudi - V sklepni izjavi voditelji Apeca za okrepitev trgovinskega sodelovanja, multilateralizma ne omenjajo - Tradicionalna akcija "Slovenija piha 0,0" prinaša poostren nadzor prometa po vsej državi

Slovenska moška rokometna reprezentanca je v tem tednu začela priprave na januarsko evropsko prvenstvo. Selektor Uroš Zorman je zaradi številnih poškodb nosilcev igre v moštvo povabil nekaj mlajših rokometašev. Po skupnih treningih v Zrečah jih bo preizkusil na današnji večerni prijateljski tekmi. Slovenija se bo v sklopu priprav na prvenstvo v Loznici pomerila z reprezentanco Srbije.

Milena Zupanc je v Sloveniji dva meseca. Sem je prišla na prakso. Je medicinska sestra, potomka Slovencev, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v Argentino. Poudarja, da je življenje v Buenos Airesu lepo, a da je pogosto tudi nevarno, v Sloveniji pa se počuti dobro in varno. Prakso opravlja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in razlaga, da bi se lahko argentinski zdravstveni sistem kaj naučil od našega. Ima pet bratov, vsi še živijo doma s starši. Od rojstva dalje govorijo slovensko in gojijo slovenske vrednote. Rada ima Slovenijo in če bi ji tukaj ponudili službo, bi o tem dobro premislila.

Novo mesto in z njim vsa jugovzhodna Slovenija sta še vedno zavita v žalost zaradi sobotnega napada na očeta dveh otrok pred klubom Lokalpatriot. 21-letnega osumljenca iz romske skupnosti iz Šentjerneja so popoldne privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. V jugovzhodni Sloveniji zdaj veliko pričakujejo od jutrišnjega obiska vlade, ki bo predstavila odločne in ostre ukrepe za reševanje romske problematike. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati ob bojkotu delodajalcev nadaljujejo pogajanja o uvedbi obvezne božičnice. - Prebivalci Gaze zaradi izraelskega omejevanja dostopa pomoči še vedno brez hrane, vode in varnih zatočišč. - Ameriški predsednik Trump azijsko turnejo začel na Japonskem.

Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo. V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij in prepričanj o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.   Foto (Mateja Železnikar): Predstava Čudežna dežela/Wunderland spodbudi k razmileku, kakšen svet sooblikujemo

Piše Meta Kušar, bere Mateja Perpar. V zadnjem času različna gibanja apelirajo, da je treba dejstva ponotranjiti. Imeti podatke, ni dovolj. Politika, ki ne implementira demokratičnih vrednot, je vredna še manj. Za dobro življenje moramo uresničevati Ustavo RS, zakone, dogovore – politiki in državljani. O tem v zborniku Soglasje za zgodovinski trenutek ali Novi prispevki za slovenski pomladni program razmišlja 74 različnih strokovnjakov, komplementarnih levemu delu politike. Levi del nam je vladal 24 let, desna sredina 9 let, kljub temu je mnogi niso uzavestili kot legitimno. Tokrat ni možnosti, da bi se poglabljali v vzroke duševne zanemarjenosti Slovencev, ki nas duši kot masivna banalnost na vseh področjih. V veliki meri jo zaradi nepoznavanja preteklosti, in trganja vezi z njo, povzroča izkoreninjenost ljudi. Neobčutljivi smo za bistvene stvari. Strokovnjaki so napisali, kar opažajo v naših družbenih sistemih in podsistemih. Slovenija, ki je bila ob osamosvojitvi vesela, rdečelična nevesta, se spreminja v nesamozavestno, anoreksično tridesetletnico. In s tokom, ki ga je ubrala, ne more biti zadovoljen prav nihče, ki je vsaj malo resnicoljuben. Zbornik je opozorilo vsem državljanom, saj smo vsi prišli v tisto stanje n u j e, na katero je treba dejavno odgovoriti, če ne želimo izgubiti svoje države, ki ni samoumevna. Veliko gre narobe in krute realnosti si ne smemo prikrivati, če naj se osvobodimo in ozdravimo izkoreninjenosti. Samo svoboden človek je sposoben ustvarjati dodano vrednost. Kakor jo Zahodni Evropejec, ki je tudi veliko hudega preživel, a ga rane niso pohabile. Ivan Cankar nam je kazal nesvoboden in eksistenčno ogrožen narod, katerega pripadnik je bil. Pokazal svoje prvo osvobajanje: erotično, z zbirko Erotika. Župančič, je šel s Čašo opojnosti v isto smer. Prvoborca modernizma, nista erotiki izborila svobode za zmeraj in za vse. Pokazala sta, da je eros prva točka osvobajanja. Druga je svobodno doživljanje, tretja svobodno mišljenje in četrta svoboda govora – in še mnogo zraven imenujemo svoboda – demokracija. Zato nacija zahteva demokracijo, ko enkrat to doseže. Če je nima, bodo lucidne, svobodne posameznike skrivali pod pisker. V naši zgodovini so imeli vsak svoj pisker za onemogočanje razsvetljevanja; najprej klerikalci petsto let, kasneje komunistična partija 45 let. Zdaj pa v plamenček pihajo zavezniki kontrakulture, prepričani, da je Slovenija njihova torta. Njim pripada sladkanje. Trinajst poglavij lahko samo naštejemo: v Uvodu Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk in Tomaž Zalaznik osvetlijo naravo in namen knjige, sledijo Kontekst slovenske osamosvojitve, Vrednote liberalne demokracije in vrnitev na Zahod, Pretres iz ZDA, Prispevki v času in za čas ter Prispevki za odločilne trenutke. Sledijo poglavja: Slovenija v prelomnem času, Mednarodne zadeve in globalizacija, Kriza Evrope in Unije, Revolucija in sprava, Gospodarstvo in razvoj, Zdravstvo in socialna pravičnost, Izobraževanje in znanost, Kultura, umetnost in etika, Identiteta in civilna družba, Demokracija in ustava, Zgodovinske perspektive, nacionalni program. Sklep je Srečanje misli za odločilne trenutke. Veliko je bistvenih opažanj, kot so: Vzrok erozije razsvetljenstva je šibkost duha. Humanisti in družboslovci, ki pri nas diplomirajo, zagovarjajo izstop iz zahodnega civilizacijskega kroga. Splošna javnost je sprejela, da je slovenska pomlad zgrešen projekt, osamosvojitelji pa so domala kriminalci. Omamljeni od večnega čara socializma so pozabili, da je Slovenija startala v samostojnost s 1250-odstotno inflacijo. Dejanska vladavina prava je ključna, ker pogojuje izboljšanje življenja in blaginje. Prva stvar za narodno spravo je, da prevlada resnica. Slovenci smo neodporni na izkrivljanje zgodovinskih dejstev in izkrivljanje današnje resničnosti. Povejmo nekaj več o slovenski identiteti, ki jo je raziskoval Andrej Drapal: Ali vemo, zakaj nekateri funkcionarji nosijo droben logo I feel Slovenia, ki se je ponesrečeno prekucnil v turistično dejavnost, čeprav gre za 107 strani dolg poslovni dokument iz leta 2008 in velja še danes. To je njegovo delo. Raziskovali so osrednje poteze slovenskosti, ki se nenehno razvijajo, a v temelju ostajajo enake in bodo podlaga razvoju Slovenije tudi v prihodnje. Smo prizadevni v vsem, kar radi počnemo in tam dosegamo presežke. V športu je to prednost, pri drugih zaposlitvah si nakopljemo težave. Organski razvoj je jedrni del naše vizije. Globoko v sebi smo konservativni, zato je naše geslo Naprej z naravo. Slovenščino vidimo kot vrednoto. Igor Grdina potrjuje naše nacionalne lastnosti, opozarja na težke izgube, ki so nas doletele v letih 1941 do 1945. Od poldrugega milijona Slovencev je izgubilo življenje približno 100.000 ljudi, kar primerja z Norveško, ki je imela okoli 10.300 žrtev. A mi smo imeli pol manj prebivalcev kot Norveška. V zvezi z obdobjem 2020–2022 opaža, da je kultura postala tarča kontrakulture, in ta je zdaj ni pripravljena niti tolerirati. Opaža tudi, da so eksponenti komunističnega režima začeli obvladovati neodvisno Slovenijo in širiti jugoslovansko mentaliteto. Mračen cilj vidi v agresivnem propagiranju egalitarnosti, katere približek je mogoč edino v revščini. Premalo je vznemirjenja ob izidu tega pomembnega zbornika. Se ogroženost nacije, skupaj z maloštevilčnostjo, po stotih letih ni končala? Kljub herojem NOB in članstvu v EU! Zatrti smo v doživljanju, mišljenju in izražanju. Potrebujemo holističen pristop, skupno vizijo in uveljavljanje meritokracije, ki se lahko uresniči samo iz celotne nacije. Brez kritike do lastne partije ne bo šlo. Zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek ali Novi prispevki za slovenski pomladni program je knjiga o pomembnih rečeh. Iztok Simoniti je pred šestimi leti, v Vodah svobode, na 200 straneh napisal priročnik za demokracijo. Take knjige zahtevajo dosti in veliko dajejo in današnjemu času so prepotrebne.

Medtem ko Donald Trump ruši del Bele hiše, da si bo tam uredil banketno dvorano, so se na ulice ameriških mest zgrnili milijoni protestnikov, ki niso zadovoljni z njegovimi potezami. V tem tednu je med drugim venezuelskemu samodržcu Meduru zagrozil z vojaškim posredovanjem, v napadih na ladje v Karibskem morju pa je umrlo več deset ljudi. Ukrajina za zdaj ne bo dobila izstrelkov tomahawk, Putin pa je ostal brez napovedanega srečanja v Budimpešti. Je pa Viktor Orban začel kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami. Za kratek čas je bila na radarju mednarodne javnosti tudi Slovenija, v Portorožu so se namreč zbrali voditelji sredozemskih držav Evropske unije. Francoski predsednik je ostal dan dlje, italijanska premierka pa se je Sloveniji tudi tokrat izognila.

Danes začenjamo z novico iz sveta mode, ki se proti koncu poročila čudno zaplete. Ob robu tedna mode, ki je potekal v prestolnici in na katerem so pokazali oblačila, ki bodo na naših ulicah vidna po jedrski kataklizmi, je iz Londona prišla novica, da je slovenska moda osvojila prestižno nagrado. In sicer so se na modni pisti z nagrado, imenovano brunel, okitile uniforme Slovenskih železnic. Kot vemo, so bile te uniforme dolgo temno zelene, če pa ste imeli srečo v zadnjih letih videti na vlaku kakšnega železničarja, je ta nosil temno modro uniformo, ki jo je britanska ustanova prepoznala kot presežek, vreden nagrade. Tako so Slovenske železnice dobile eno najprestižnejših nagrad v svetu železnic. K njihovi točnosti to sicer ne bo pripomoglo, če pa se bo vlak iztiril, bo to storil pod vodstvom elegantno oblečenega strojevodje.Prav o iztirjenih bomo danes govorili, in seveda nismo neuvidevni do te mere, da bi za iztirjenja, skale na tirih, poškodovano signalizacijo in podobne rabote krivili železničarje. Še manj njihove uniforme. Imajo pa napadi na železniško infrastrukturo le dovolj zanimivih in potencialno katastrofalnih elementov, na katere velja opozoriti vsaj v naši oddaji, če se že javnost zaradi tega ne vznemirja preveč. Nazadnje, ko je kdo v Sloveniji namenoma poškodoval železniško infrastrukturo, je bilo to osemdeset in več let nazaj, ko so partizani minirali tire v želji zaustaviti okupatorsko logistiko. Okupatorji so jih brez usmiljenja imenovali banditi, kar se je po osemdesetih letih, ko ponovno doživljamo identične napade, omililo v vandale. Ni treba posebej poudarjati, ne nazadnje so to storili odgovorni pri Slovenskih železnicah, da gre za izjemno nevarno situacijo. Razumni se ne more domisliti ničesar potencialno bolj nevarnega, kar se nam je zgodilo kot narodu od osamosvojitvene vojne sem ... Celo katastrofalne poplave ali avtocestne nesreče, ki so nas doletele, se ne morejo meriti z nevarnostjo, ko se iztiri, bog ne daj, nabito poln potniški vlak. Zato čudi lahkota, s katero tako javnost kot tudi država obravnavamo ta dejanja. Nekaj je treba razjasniti; v sodobni terminologiji galopirajočega nasilja smo kategorije brezsmiselnih dejanj pomensko natančno opredelili. In nameren napad na civiliste, na splošno populacijo za doseganje kakršnihkoli parcialnih ciljev že, se nikjer ne imenuje drugače kot terorizem. V obravnavanih primerih gre za teroristična dejanja in kot zaskrbljenim ter primerno paranoičnim državljanom nam ni jasno, kako se po zadnjem primeru poškodovanja kretnice in posledičnega iztirjenja ni sestal svet za nacionalno varnost. Če kje v naši soseščini doživijo teroristični napad, se to telo nemudoma sestane; nato na zasedanju ugotovijo, da je Slovenija varna država, da je pri nas stopnja ogroženosti nizka, nevarnost terorizma pa zanemarljiva. No, zdaj ni več tako. Teroristična grožnja ni več le grožnja, temveč so napadi na železniško infrastrukturo že sami po sebi teroristični napadi. Odgovorni pa so primere prepustili običajnemu policijskemu delu, ko možje postave med ustavljanjem prometa, lovljenjem prekupčevalcev z barvnimi kovinami in varovanjem nogometnih derbijev še malo povprašajo po sumljivih tipih, ki brkljajo po tirih. Povedano drugače; storilce išče kriminalistična policija, kot da bi šlo za dejanje splošne kriminalitete … Po našem skromnem prepričanju pa gre za teroristično dejanje, ki zahteva povsem drugačen angažma in sestavo varnostnih sil. Ker le gola naključja so vsaj v treh napadih preprečila, da nismo imeli večdnevnih žalovanj, družinskih tragedij in posebne izdaje medijev. Se pravi, da je samo – pod navednicami – sreča preprečila teroristični napad in ga v brezmejni modrosti odgovornih zmanjšala na stopnjo običajnega kriminala. V Sloveniji premoremo dokument, ki se glasi »Državni načrt za zaščito in reševanja ob uporabi orožja ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma ob terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi«. Ob teoretični opredelitvi terorizma, ki ga dokument razume kot »vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom ali ustanovam ter ga lahko izvajajo nedržavne skupine, posamezniki in države«, načrt predvideva kup dejavnosti, ki se jih sproži ne le po, temveč tudi ob teroristični grožnji. Vsi elementi napada na železniško infrastrukturo natančno sovpadajo z definicijo terorizma, kot ga razume državni načrt, zato bi bilo od odgovornih, ki imajo na tiskovnih konferencah polna usta varnosti, modro in nujno, da ga sprožijo, oziroma da stopnjo teroristične ogroženosti povečajo na »zelo visoko« vse do takrat, dokler se teroristov, ki napadajo železniško infrastrukturo, ne aretira.  

Slovenija v Portorožu danes gosti osrednji dogodek svojega predsedovanja skupini sredozemskih držav MED9. Voditelje bodo zaposlovale aktualne evropske in mednarodne teme, tudi konflikt na Bližnjem vzhodu. Drugi poudarki oddaje: - Bo krhek mir v Gazi vzdržal najnovejše sovražnosti? - Zunanji ministri Evropske unije v Luxembourgu tudi o možnosti financiranja posojila Ukrajini z zamrznjenim ruskim premoženjem. - Slovenske rokometašice dosegle drugo zmago na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.

Danska, ki predseduje Svetu Evropske unije, je v zadnjih mesecih na skupno mizo prinesla zakon, ki bi veljal v državah članicah Evropske unije, poimenovan Chat Control. Gre za nadzor zasebnega klepeta, ki med uporabniki poteka prek različnih aplikacij (WhatsApp, Signal, Messenger …), tudi tistih, ki danes veljajo kot šifrirane, torej zaklenjene. Zagovorniki zakona pravijo, da bi z zakonsko podlago in stalnim vpogledom v vse vrste komunikacije med državljani Evropske unije lažje našli in ujeli kriminalce in teroriste, nasprotniki, med njimi tudi celotna strokovna javnost, pravi, da je zakon zelo slaba ideja brez pravih argumentov.Slovenija je proti zakonu in se pridružuje Avstriji, Slovaški, Češki, Poljski, Nemčiji, Nizozemski, Finski in Estoniji. Neodločene so Belgija, Italija, Romunija, Grčija in Latvija. Chat Control podpirajo Irska, Portugalska, Španija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Bolgarija, Danska, Švedska in Litva. Glasovanje v Svetu Evropske unije je z oktobra prestavljeno na december.Na pomembnost varnosti in zasebnosti na spletu, ki je v Evropi pogosto zgled drugim državam in ga zato moramo ščititi, opozarja vodja SiCerta Gorazd Božič. V epizodi sodelujejo tudi ameriški tehnološki novinarji: Dan Moren (Six Colors), Jacob Kastrenakes (The Verge) in John Siracusa (ATP.fm). Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:00:57 Uvod v Chat control 00:02:12 Gorazd: zgodba se ponavlja 00:07:56 Odločitev Slovenije 00:08:26 Podporniki, nasprotniki in ponovno glasovnaje o Chat Control 00:12:33 Dan Moren: osnove šifriranja 00:18:47 Jake Kastrenakes: tudi tehnološki velikani so proti 00:23:47 John Siracusa: zakaj tak razkorak med politiko in stroko 00:28:00 Kaj pa če nič ne skrivam? 00:31:33 Kaj se bo zgodilo na naslednjem glasovanju?

Obrambni izdatki nikakor nočejo z jedilnika, kar pomeni, da še kako vplivajo nanj. Zato o Parlamentarni skupščini Nata, ki jo je gostila Ljubljana. Podrobnosti, tudi ustreznejša poročanja o dogodku, najdete v običajnih medijih, kot analitična avantgarda pa se spoprimimo z eno samo mislijo generalnega sekretarja. Takole je sporočil članicam in njihovim državljanom: "3,5 odstotka BDP potrebujemo, da bomo ohranili Atlantik, Arktiko, Evropo in ZDA varne." Takole je rekel – in kdo smo mi, da bi dvomili o njegovih besedah. Ali namenih, če smo že pri tem. Ampak samo zaradi informativne vloge nacionalnega medija razčistimo nekaj dilem … Da ohranimo omenjene pokrajine varne, pomeni, da jih obranimo pred sovražnikom. Sovražnik, tako generalni sekretar, ima očitno velike apetite po Atlantiku, Arktiki, Evropi in ZDA. Za varnost teh področij, območij in držav bo šel naš denar. Slovenci nismo naivni, predvsem pa ne brezglavo razsipni, da ne bi poskusili nekaj prišparati … Pod dva odstotka, kot dajemo zdaj, se zdi sprejemljivo, tako da moramo samo nekoliko oklestiti pri treh ali štirih postavkah, pa spustimo odstotke do današnje vrednosti. Šparovnost je lepa čednost in na prvi pogled se zdi, da bi najlažje prišparali pri Arktiki. Pustimo vnemar, da pri pešajočem javnem šolstvu zadnje generacije volivcev ne ločijo več natančno med Arktiko in Antarktiko – po podobni analogiji, kot se mešata Iran in Irak. In bi se verjetno Slovenija in Slovaška, če po naključju ne bi živeli v eni od obeh. Kakorkoli. Arktika se zdi zelo zelo oddaljena, ampak kot članica Nata smo zavezani braniti vse, kar brani Nato. Zdaj: morski levi, tjulnji in nekaj Eskimov se zdijo za slovenski braniteljski potencial precej abstraktna zadeva, ampak glede prihrankov se moramo vprašati, kdo je na Arktiki resnični sovražnik. Če vprašaš tam gori, koga se resnično ves čas in najbolj bojijo, ti bodo vsi odgovorili – se pravi tjulnji, polarne lisice, arktični zajci in Eskimi – da severnega medveda. Severni medved je največji plenilec na Arktiki in če Rutte misli z ohranjanjem arktične varnosti na Ruse in njihove apetite, se moti. Vsako živo bitje na daljnem severu se enega polarnega medveda boji bolj, kot se boji stotih Rusov. Če smo že pri tem … Sicer ne vemo zagotovo, ampak rajtamo, da se tudi Rusi sami bojijo polarnih medvedov. Za ohranitev Arktike varne bi se morali slovenski obrambni strokovnjaki, pa vojska, si mislimo, odpraviti na jago severnih medvedov. Kar pa se zdi problematično, ker ne zmoremo upleniti niti domačih rjavih, ki po Rakitni strašijo prebivalce; če pa jih že dobimo pred cevi, se oglasi kakšna civilna iniciativa. Se pravi, da moramo nemudoma pojasniti gospodu generalnemu sekretarju, da smo Slovenci za varovanje Arktike čisto neprimerni in da bi vsled tega prispevali le tri odstotke BDP. Svojo polovico odstotka odstopimo nekomu, ki ima z mrazom in ledom večje veselje. Dancem, recimo. Potem gremo naprej. Tu so Američani. Se pravi, da se moramo s tremi odstotki potruditi, da bodo ostali varni tudi Američani. V tej državi je situacija še bolj zapletena, kot je to na skrajnem severu. Kot vemo, so največji sovražniki Američanov in njihove varnosti Američani sami. Američani imajo s pobijanjem Američanov veliko veselje in letne številke mrtvih gredo v tisoče. Slovenci pa, kot veleva dobra vzgoja, se v prepire drugih ne vtikamo radi. Vsaj ne z odstotki. Pa še nekaj je. Z Melanijo, ki je kljub posavski provenienci mentalno očitno najbolj stabilen del družine Trump, za varnost Amerike naredimo več kot nekatere druge članice Nata. Tako nam lahko na račun Amerike Rutte ponovno zmanjša prispevek za pol odstotka. In smo že na 2,5. Atlantik bomo branili z vsemi silami. Slovenci radi hodimo na morje. Država bo prispevala vsa plovila, ki so ji na razpolago. Policija policijski čoln, vojska vojaško ladjo, Narodni muzej pa koliščarski deblak. Namesto po jadranskih obalah se bomo razmestili po atlantskih in namesto "Večeras je naša fešta" prepevali "Jutri gremo v napad!" Vse ostalo bo ostalo enako. Tako pridemo do Evrope in njene varnosti. Ki jo je treba ohraniti z vsem, kar imamo. Parlamentarna skupščina Nata je bila v Ljubljani o tem jasna. Evropo bomo branili z orožjem in z obrambnimi izdatki. O tem ni dvoma. Kot kaže, jo branimo in jo bomo branili pred Rusi. Nekoliko manj je jasno, kako jo bomo obranili pred domačimi norci. Oziroma, če citiramo slavnega Rusa: "Glave nas bodo stali bedaki v lastnih vrstah."

V Ljubljani se nadaljuje zasedanje parlamentarne skupščine zveze Nato s skoraj 600 udeleženci, med njimi bo v ponedeljek tudi generalni sekretar Mark Rutte. Slovenija je takšno srečanje pred 20-imi leti gostila kot nova članica, danes pa je marsikaj drugače; tudi zavezništvo je pred povsem novimi izzivi. Druge teme: - Lecornu bo še enkrat poskusil sestaviti francosko vlado - V Gazi utihnilo orožje - bo premirje zdržalo? - V Gornjih Petrovcih po obsodbi tudi uradno razrešili župana

Evropska unija želi z Aktom o umetni inteligenci spodbuditi zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne človekove pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Nova zakonodaja naj bi v celoti začela veljati prihodnje leto. Kje je Slovenija na poti regulacije, kaj pomeni za regulacijo iniciativa »Stop-the-Clock«? Kateri sistemi umetne inteligence države že uporabljajo in zakaj bi potrebovali register umetne inteligence? Kako avtomatizacija vpliva na življenja ljudi in ali je visokotehnološki kapitalizem združljiv z demokracijo in varovanjem človekovih pravic? Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Intelekta. Gostje: Jasmina Ploštajner, Inštitut Danes je nov dan; Darja Petric Štrbenk, Ministrstvo za digitalno preobrazbo; dr. Ana Sobočan, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani; dr. Blaž Vrečko Ilc, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Urška Henigman.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 62: Vikend razmisleki in osebni uvidi Filozofske misli o sreči Trenutno politično ozračje v Sloveniji Globalni konflikti in osebne perspektive Organizacijska dinamika in osebna rast Navdušenje nad avtomobili in osebne preference Poslovni uvidi in podjetniški izzivi Izobraževalna orodja in vizije za prihodnost

»Nismo v vojni, a nismo več v miru,« je po tem, ko so preleti dronov prestrašili državljane skandinavskih in baltskih držav, izjavil nemški kancler Friedrich Merz. Evropa načrtuje obrambni zid proti brezpilotnim letalnikom, a vse bolj očitne so tudi razlike med državami. Slovenski premier zagotavlja, da je Slovenija varna. Bolj ga ta hip očitno skrbijo domače politične razmere, kjer se nadaljuje spopad za božičnico. Predvolilno tekmo bodo očitno zaznamovale tudi najnovejše poteze pravosodnih organov.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Evropa se mora v luči varnostnih groženj okrepiti obrambno, zaradi trgovinskih napetosti pa tudi gospodarsko, je bilo slišati na srečanju Evropske politične skupnosti v Köbenhavnu. Premier Robert Golob dodaja, da je za majhno in odprto gospodarstvo, kot je Slovenija, to ključno, pri tem pa se moramo znotraj evropske celine bolje povezati. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izraelska mornarica prestregla ladje mednarodne flotilje Sumud - CSD v Posavju izdal prvo odločbo za dolgotrajno oskrbo na domu - Kmetje opozarjajo na prenizke cene krompirja

Slovenija je po številu tednov bolniške odsotnosti v evropskem vrhu, bolniške odsotnosti pa se z leti le še povečujejo. Kako presekati gordijski vozel za tiste, ki bolniško odsotnost nujno potrebujejo, in tiste, ki izigravajo sistem? Težave so tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu, kjer morajo dodatno delo opraviti drugi, kar vodi v preobremenitve in nove bolniške odsotnosti. Še posebej v gospodarstvu opozarjajo, da tako še težje konkurirajo na svetovnih trgih. Kakšne kratkoročne in dolgoročne ukrepe potrebujemo, da se rešimo iz primeža absentizma? To ni izziv le za zdravstvo in delodajalce, temveč je širše družbeno vprašanje. Gostje: Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Vlasta Mežek, Generalna direktorica Direktorata za dostopnost in ekonomiko na ministrstvu za zdravje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko–šaleške Gospodarske zbornice Slovenije; Aljaž Sečnjak, vodja kadrovske službe v BSH Nazarje; Dušan Poslek, detektiv, Detektivska agencija Enigma.

Rick Kiker je upokojenec iz Massachusettsa, ki je svoj novi dom našel v Sloveniji. Prvič je k nam prišel kot študent na izmenjavi leta 1977, kjer je spoznal svojo prvo ženo, Slovenko. Po letih življenja med ZDA in Slovenijo se je zaradi družine in ljubezni dokončno preselil v Rogaško Slatino. Rad pove, da je Slovenija po njegovem mnenju najlepši kraj na svetu.Čeprav se pri nas včasih še vedno počuti kot tujec, pravi, da je v srcu postal častni Slovenec – od copat in nedeljskih juh do občudovanja besede "priden". In kaj meni o Sloveniji in Slovencih? Pravi, da bi v eni stvari morali biti bolj podobni Američanom – v ponosu na svojo državo.

Voditelji Evropske unije v Koebenhavnu razpravljajo o sodelovanju na področju varnosti in obrambe. V ospredju sta krepitev obrambe pred brezpilotnimi letalniki in pomoč članicam Unije na vzhodu, ki so najbolj izpostavljene ruskim grožnjam. Premier Robert Golob je dejal, da je Slovenija v tem trenutku varna. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pravna stroka opozarja, da izrekanje delavcev o izplačilu božičnice ne bi bilo v skladu z zakonodajo. - Dokler ne bo sprejet nov zakon o proračunski porabi, bo več sto tisoč zveznih uslužbencev v Združenih državah na začasnem neplačanem dopustu. - Začelo se je novo študijsko leto, za več kot 15 tisoč bruck in brucev pripravili posebno dobrodošlico v akademski svet.

Danes je na sporedu prelomna oddaja. Ker so prelomni časi, v katerih živimo. Kot vidimo, medijsko panogo počasi jemlje hudič, zato pa se krepi obrambna panoga. Tako je povsem normalno, da se kreativni del naše skromne redakcije razpušča in se seli, skupaj s kreativnostjo, na področje obrambne in vojaške industrije. Kako kmalu se bomo vključili v slovenski obrambni grozd, še ni povsem jasno; je pa zanimiv podatek, da se je, čim smo se Evropejci zavezali v obrambo pognati milijarde evrov, obrambni grozd povečal s petdesetih jagod na več kot sto trideset podjetij. Tako se bomo le preimenovali iz »zapisov iz močvirja« v pošasti iz močvirja in začeli služiti denar. Nasproti nam je prišla država v podobi nenadkriljivega Damirja Črnčeca. Kjerkoli se srečajo obramba, vpliv in denar, je najti tudi tega podjetnega strokovnjaka za obrambo; tako ne čudi, kako mu vsi priznavajo, da je prav njemu uspelo znotraj Slovenskega državnega holdinga ustanoviti podjetje, imenovano Dovos. »Družbo za obrambo, varnost in odpornost Slovenije«. Ker se bomo danes s kraticami še srečevali, naj izrazimo samo razočaranje, saj bi bilo ime družbe mnogo bolj zveneče, če bi prvi o spremenili v a, ali pa vsaj zadnji s v z. Kakorkoli; v kratkem – nekje do konca oktobra – je pričakovati javni poziv za prijavljanje obrambnih projektov, ki jih bo sofinancirala ali pa v celoti financirala država. Ker gre za eno največjih naložbenih priložnosti zadnjih desetletij, smo v našem novem obrambnem podjetju takoj zagnali nekaj projektov, ki jih kanimo prijaviti na javni poziv. Prvi projekt se imenuje P.E.N.I.S, kar je kratica za »Prenosni eliptični napadalni izstrelek Slovenije«. Do konca ga bomo sicer razvili, ko dobimo državne milijone; za zdaj lahko z javnostjo delimo samo osnovne taktične karakteristike in potrebne resurse za izdelavo tega obrambnega sistema. Za začetek potrebujemo močno leskovo palico in nekaj leskovih šib. Nato je treba palico elipsoidno upogniti in jo v elipsi držati z uporabo motvoza ali pa plastične vrvi za obešanje perila. Nato je treba s kuhinjskim nožem opremiti visokotehnološke leskove šibe – z utorom na eni in z bojno konico na drugi strani. Tako dobimo multifunkcijski obrambni sistem, saj je mišljeno, da se lahko P.E.N.I.S uporablja proti ciljem na kopnem, v morju in v zraku. YYYDrugi obrambni sistem, na katerem delamo v našem obrambno-raziskovalnem laboratoriju, se imenuje N.A.T.E.G, kar stoji za »natezni avtomatsko-taktični eruptor granat«. Kot za penis imamo tudi za nateg že izdelane prve inženirske skice; kot rečeno, pa ga bomo do konca razvili šele, ko dobimo od države nakazanih približno sto milijonov evrov, kolikor naj bi veljala fabrikacija tega orožja.  Za osnovo smo si zamislili rogovilo, najbolje bukovo, ki jo prirežemo v obliki črke ipsilon. Na zgornji tretjini obeh krajših delov rogovile, z visokotehnološkim »3D« rezkalnikom oziroma pipcem urežemo dva utora, v katera pritrdimo gumico, ki so jo mati zavrgli s kozarca vloženih hrušk. To orožje, v Natovi terminologiji imenovano »launcher« ali »frača« po domače, je enkratno predvsem zaradi velike prilagodljivosti kalibra posameznega izstrelka. Lahko izstreljuje gramoz kalibra »poljčanar«, posamezne prodnike, pa vse do klasičnega Natovega kalibra 7,62 mm. Edino, kjer bomo morali biti pazljivi, in Damir Črnčec bo pri tem kot nadzornik Dovosa še posebej natančen, je dvojna raba vojaških projektov, sprejetih v program. Kot vemo, evropske države, tako tudi Slovenija, ne bodo slepo in po ameriškem diktatu investirale v obrambno industrijo, ki ne bo znala početi nič drugega, kot ubijati sovražnika; oziroma kot se vidi v Združenih državah, pobijati naključne mimoidoče. Ob vojaški rabi morajo projekti imeti vsaj nekakšno funkcijo tudi v civilni sferi, in na srečo ga naša projekta P.E.N.I.S  in N.A.T.E.G imata. Ko bodo ostali vojaški projekti, ki se prav v tem trenutku globalno rojevajo v podobnih državnih podjetjih, kot je Dovos, realizirani … Se pravi, ko bodo damirji črnčeci po vsem planetu odlično opravili svoje delo in mirnodobski denar transformirali v ne-mirnodobskega ter posledično požgali civilizacijo …  Takrat bo mogoče s penisom zalezovati mamuta in ga ob sodelovanju vsega plemena tudi upleniti. In ko bomo mamutovine siti Slovenci zrli v nočno nebo, bomo lahko, kot dvojno rabo, vrhovnemu nategu posvetili plemensko daritev.  

Opoldne bodo po vsej državi prvič preizkusili sistem za množično obveščanje in alarmiranje po javnih mobilnih omrežjih SI-Alarm. Prek mobilnih naprav bo omogočal obveščanje o naravnih nesrečah, varnostnih tveganjih in drugih izrednih dogodkih. Testni alarm bosta spremljala glasen piskajoč zvok in vibriranje. Ne glede na vsa obveščanja v zadnjem času se v Upravi zaščito in reševanje zavedajo, da bo test prestrašil nekatere občane. Pozivajo, da se na alarm ni treba odzvati ali kakor koli odgovarjati. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov zavrnil predlog resolucije o preložitvi vnovične uvedbe sankcij proti Iranu. - Veljati je začel nov zakon o medijih, ki prinaša tudi shemo finančnih pomoči zanje. - Danes je svetovni dan turizma. Slovenija stavi predvsem na butično ponudbo.

Vlada je v svojih proračunskih načrtih za prihodnji leti še nekoliko povečala predvidene državne izdatke, primanjkljaj pa se bo močno približal trem odstotkom bruto domačega proizvoda. Finančnega ministra Klemna Boštjančiča ta številka z ozirom na splošni dolg države ne skrbi. Ostali poudarki oddaje: - Slovenija uvedla sankcije proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju in znova pozvala k spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava. - Italija poslala varnostno spremstvo flotilji s humanitarno pomočjo za Gazo, zaščita bo veljala le v mednarodnih vodah. - Na Nanosu slovesno zaznamovali 70-to obletnico zagona tamkajšnjega oddajnika, ki tudi danes ostaja pomembna strateška lokacij.

Evropska unija želi z Aktom o umetni inteligenci spodbuditi zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne človekove pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Nova zakonodaja naj bi v celoti začela veljati prihodnje leto. Kje je Slovenija na poti regulacije, kaj pomeni za regulacijo iniciativa »Stop-the-Clock«? Kateri sistemi umetne inteligence države že uporabljajo in zakaj bi potrebovali register umetne inteligence? Kako avtomatizacija vpliva na življenja ljudi in ali je visokotehnološki kapitalizem združljiv z demokracijo in varovanjem človekovih pravic? Odgovore smo iskali v tokratni oddaji Intelekta, kjer so se nam pridružili Jasmina Ploštajner z Inštituta Danes je nov dan, Darja Petric Štrbenk z Ministrstva za digitalno preobrazbo, izr. prof. dr. Ana Sobočan s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani in politolog doc. dr. Blaž Vrečko Ilc s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Najboljši paket T-2 in telefon:https://www.t-2.net/cas-je-za-vec-izberite-najboljsi-t-2-paket-telefonFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Poroka leta je mimo in ekipa Radia Ga Ga – Nova generacija se vrača nazaj v stare tirnice. Oddajo bosta, kot se spodobi, prevzela predsednik vlade in predsednica parlamenta, ki bosta predstavila nov vladni koncept vračanja države v boljše, stare čase. Nutrija, hrošč, osel Rožmarin, žaba, Martin Strel in druge živali z barja pa so sklicale urgentni sestanek zaradi bolezni modrikastega jezika in to na istem travniku, kamor je minister Sajovic prišel kupiti helikopter od družine Strojan. Kakšne spremembe se pripravljajo v vodstvu Levice, zakaj je Pero Lovšin razočaran nad tem, da Slovenija ne gre na Evrovizijo, kako se Janša bori proti nemškemu krivosodju na Eurobasketu in kdo so novi Rumeni jopiči, pa verjetno izveste v petek dopoldan na Prvem.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Medtem ko politiki še spijo, ko vplivneži še filtrirajo selfije, ko svet tone v kaos in je edini, ki še plava, Martin Strel, prihaja tisto, kar Slovenija najbolj potrebuje. Tretja sezona oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija. Še bolj satirična. Še bolj nora. Še bolj divja in še vedno na Prvem. Ekipa imitatorjev znanih slovenskih in tujih osebnosti bo vsak petek ob 10.00 spet povedala tisto, česar si politiki ne upajo, umetniki ne morejo, novinarji pa ne smejo. Če želite novice, glejte TV Dnevnik, če želite resnico, poslušajte nas, Radio Ga Ga – Nova generacija. Nova sezona. Novi glasovi. Stari problemi.

Široka udeležba na Blejskem strateškem forumu je pokazala, da Slovenija pridobiva ugled. Ena glavnih tem je bila vojna Gazi. Sišati je bilo kritike dvojnih meril Unije. Druge teme: - Nov medijski zakon kljub kritikam in koalicijskemu omahovanju danes v poslanski obravnavi - Eurobarometer: Evropejci naklonjeni Uniji, a od nje pričakujejo večjo zaščito in enotnost ob krizah - Naši košarkarji po neprepričljivi zmagi nad Islandijo v osmini finala evropskega prvenstva