Podcasts about slovenija

Gosta epizode 215 sta dr. Robert Golob, aktualni predsednik vlade in vodja stranke Svoboda, ter Janez Janša, predsednik stranke SDS. Neodvisno preverjanje izjav te epizode =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Soočenja v klasičnih medijih vs podkasti Neodvisni ustvarjalci, svoboda medijev in izražanja E-volitve in kršitve pri štetju glasov Kdo je dober človek? Kako vidita drug drugega? Ali bi Slovenija boljše delovala, če koflikta med poloma ne bi bilo? Izzivi zahodnega sveta in razhajanja v pogledih obeh polov Prioriteta v primeru mandata Kaj bi rekla volilcem nasprotnega pola?

Zvočna predstavitev programa Socialnih demokratov: Dogovor. Socialni demokrati razumemo, da je v času velikih sprememb nujno, da Slovenija doseže družbeno soglasje o svoji prihodnosti. Čas je, da nastavimo svojo strateško smer, odpravimo notranje ranljivosti in izboljšamo učinkovitost države, da velike spremembe uporabimo kot pospeševalnik za potrebno družbeno transformacijo, usmerjeno v doseganje naših strateških ciljev: miru, razvoja in blaginje. Vrnili bomo ljudem zaupanje v varno prihodnost. Še naprej si bomo prizadevali za pravičen in trajen mir, ki ga lahko zagotovi spoštovanje mednarodnega prava, utemeljenega na univerzalnih človekovih pravicah. To zahteva okrepljeno Evropsko unijo, da spet postanemo politični in gospodarski zgled svetu. Ljudi in skupnost moramo zavarovati pred prehransko draginjo, pred naravnimi nesrečami in posledicami podnebnih sprememb. Zato potrebujemo dogovor za mir. Ustvarili bomo inovativno gospodarstvo v dobro vseh. Z vlaganjem v inovacije in investicije ter z boljšimi pogoji za delo bomo vzpostavili moderno industrijsko politiko, kar bo omogočilo razvoj novih prebojnih tehnologij, izdelkov in rešitev, ki bodo produkt slovenskega znanja, inovacij in dizajna v vseh slovenskih regijah. Davčno bomo razbremenili tiste, ki živijo od svojega dela, in pravično obdavčili premoženje. Z jamstvi in shemami bomo spodbudili aktivacijo prihrankov ter razvili kulturo delavskega in državljanskega delničarstva. Zato potrebujemo dogovor za razvoj. Zagotovili bomo socialno varnost čez vse življenje. Izboljšati moramo delovanje javnega šolstva in zdravstva in vsem zagotoviti kakovostne javne storitve. Ljudem je potrebno zagotoviti dostop do zdravnika in skrajšati čakalne vrste. Izboljšati moramo položaj učiteljev in kakovost izobraževanja, pripravljenega na prihodnost. Poskrbeli bomo za varno starost in boljše pokojnine ter z medgeneracijskim partnerstvom poskrbeli za potrebe mladih in starejših. Zato potrebujemo dogovor za blaginjo. Mir, razvoj in blaginja. Ni enega brez drugega. Samo vsi skupaj omogočajo prihodnost, ki si jo vsi skupaj želimo. Brez miru ne more biti razvoja. Brez razvoja ne more biti blaginje. In brez blaginje ne more biti miru. Zato so za nas mir, razvoj in blaginja ključni cilji in gradniki dogovora, ki ga Slovenija potrebuje, da poskrbi za napredek ljudi in skupnosti. V prelomnih časih pred nami je odločilno, da vodenje države zaupamo preudarnim ljudem. Ljudem, ki bodo s spoštovanjem in dialogom delali za širok družbeni dogovor o tem, kako Slovenijo varno pripeljati skozi velike spremembe. Socialni demokrati. Za dogovor za prihodnost. Za mir, razvoj in blaginjo.

Vojaški konflikt na Bližnjem vzhodu cene surove nafte in plina pognal v nebo.Vlada bo cene pogonskih goriv blažila s trošarinami, a tudi pri tem ukrepu je omejena.Letos sprejeti stanovalci domov za starejše so ujetniki birokracije, saj brez novih odločb plačujejo mnogo višje oskrbnine.Rodnost v Evropi na zgodovinsko najnižji ravni.Aleš Primc pred jutrišnjim shodom: Slovenija se je odločila za življenje in zavrnila vladno zdravstveno, pokojninsko in socialno reformo, ki je temeljila na smrti z zastrupitvijo.Škofija Celje pred skorajšnjim uradnim začetkom škofijskega postopka za beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja Závršnika.Novi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc med prioritetami omenja večjo uravnoteženost med obrestnimi merami na posojila in depozite.Začeli so se letni občni zbori škofijskih Karitas.Šport: Prevc in Lanišek na super ekipni tekmi v Lahtiju zasedla drugo mesto.Vreme: Danes še dokaj sončno, jutri na zahodu že bolj oblačno, tam možne plohe.

Ob nadaljevanju spopadov na Bližnjem vzhodu, je iranski zunanji minister Aragči sporočil, da bi se moral ameriški predsednik Trump opravičiti ljudem v regiji in iranskemu ljudstvu za uboje in uničenje, ki ga je povzročil. Dodal je, da se Islamska republika zgolj brani. Jasno je, da naše rakete ne morejo doseči ozemlja ZDA, kar lahko storimo je napad na ameriške baze in ameriške objekte v naši bližini, ki pa se žal nahajajo na ozemlju naših sosednjih držav, je dodal Aragči. V oddaji tudi: - Slovenija iz Teherana umaknila diplomatsko osebje - Predsednica republike ob dnevu žensk opozorila, da enakost med spoloma še ni dosežena - Anže Lanišek in Domen Prevc druga na superekipni tekmi v Lahtiju

Kaj je tisto, kar človeka naredi človeka? Empatija? Intelekt? Možnost samorefleksije in zavestnega poseganja v svet? Karkoli boste izbrali bo verjetno pasalo pod krovni naziv kognitivnih sposobnosti. In kaj potem, ko pride do kognitivnega upada? Z doktorico Čebašek Travnik, zdravnico, psihiatrinjo in avtorico, sva se pogovarjala o nevarnostnih dejavnikih za demenco; o nevroprotektivnem vedenju, ki ga lahko prakticira vsak od nas; in o tem, kaj storiti potem, ko do bolezni morda že pride. Demenca je kompleksen sindrom, ki ga je nujno obravnavati v širšem, ne le medicinskem ampak tudi družbeno socialnem kontekstu. Upam, da ga boste po poslušanju današnjega pogovora tudi vi razumeli bolje. Knjiga Kje so moji ključi: https://emka.si/products/kje-so-moji-kluci-o-zivljenju-z-demenco?gad_source=1&gad_campaignid=14655065738&gbraid=0AAAAAD9LKOM9UzG8irMYfH5TQyiz6HQai&gclid=Cj0KCQiAk6rNBhCxARIsAN5mQLsdWPO05yr_DXFD1PUAqWNzvgvwq-rXD3ed4sbYpyW_WC5fa7N5h5AaAsyTEALw_wcB (na voljo tudi v e-obliki na aplikaciji MK Plus)Med pogovorom omenjava knjige: Zgodbe ob kuhinjski mizi (Rachel Naomi Remen), Odprto srce izkušnje in spoznavanja ob umiranju in smrti (Urška Lunder). Omenjava seznam knjig o demenci, ki je dostopen na spletni strani društva Spominčica: https://www.spomincica.si/literaturaOmenjam raziskavo, ki je povezovala prakso čuječnosti z nižjim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen (Lutz et al): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34718153/ ČASOVNICA0:00 Uvod in predstavitev gostje: dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med.2:50 Zakaj medicina in psihiatrija (namesto sprva načrtovanega novinarstva)5:40 Povezava med medicino in umetnostjo: Projekt Ars Hipokratis7:50 Pomen družinske medicine in zakaj potrebujemo močno primarno zdravstvo10:50 Slovenija kot "mokra kultura" in vpliv alkohola na možgane15:40 Kaj je kognitivni upad in kdaj je demenca lahko reverzibilna?19:50 Narativna medicina: Zakaj se o boleznih najbolje učimo skozi zgodbe25:00 Zgodnji opozorilni znaki demence, ki jih opazijo svojci28:40 Urgentne situacije: Tavanje, nevarna vožnja in agresivno vedenje31:45 14 dejavnikov tveganja – od krvnega tlaka do izgube sluha35:45 Gibanje kot zdravilo: Doživljajska pot za spomin v Arboretumu38:15 Ali križanke res pomagajo? Pomen družabnih iger in učenja novih stvari42:10 Čuječnost kot preventivni ukrep in podpora oskrbovalcem44:40 Skrita stiska svojcev: Kako podpreti tiste, ki skrbijo za bolnika49:00 Pravni vidiki in izzivi: Skrivanje bolezni v službi in oskrba na domu51:20 Soočanje z realnostjo napredovale bolezni in občutki krivde56:10 Kako komunicirati z osebo z demenco (umetnost prijaznosti)1:00:20 Priporočila za branje s področja narativne medicine1:02:35 Ozadje nastanka knjige "Kje so moji ključi"1:07:10 Dr. Zdenka Čebašek Travnik in njena "umetnost lenarjenja" (projekt Modra palica)

Najučinkovitejši branik pred širjenjem laži, neresnic, medsebojnega sovraštva in predsodkov so sočutni ljudje, ki znajo kritično in analitično misliti, ločiti mnenja od dejstev, laž od resnice, refleksen odziv od razmisleka ter se znajo vživeti v miselni in čustveni svet soljudi. Branje knjig je pri razvoju tovrstnih sposobnosti osrednjega pomena, je zapisano v Manifestu o branju za 21. stoletje, ki so ga pripravili ob prvem nacionalnem dnevu branja. Njegovo geslo je Branje je veselje. V oddaji tudi o knjigi Naši temelji in okviri, Slovenci in Slovenija v zgodovini ter premieri predstave Amo essere v SNG Nova Gorica.

Kakšen naj bo novi razvojni model Slovenije v povsem spremenjenih geopolitičnih razmerjih? Kako naj ga podpre država ter ob tem ustavi rast javne porabe, prispevke v javne blagajne pa pravičneje porazdeli med delo in premoženje? Bo zaradi zaostrenih mednarodnih okoliščin v Evropski uniji še več zadržkov glede hitrosti in obsega zelenega prehoda ter kakšne ukrepe naj v zvezi z okoljem, podnebjem in energetiko sprejema Slovenija? Kako naj pri tem uravnoteži potrebe gospodarstva in ranljivih skupin prebivalstva? O vsem tem v drugem predvolilnem soočenju Radia Slovenija ob 17h na Prvem programu.

Pri založbi Družina je v zbirki Slovenci v zgodovini izšla monografija Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini. Predstavnica mlajše generacije slovenskih dirigentov Mojca Lavrenčič je zmagala na letošnjem tekmovanju za dirigentke La Maestra v Parizu.

Izrael in Združene države nadaljujejo napade na Iran, po podatkih Rdečega polmeseca je bilo tam doslej ubitih skoraj 800 ljudi; tarče izraelskih napadov so tudi položaji Hezbolaha v Libanonu. Iran je medtem pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov ter Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne. Drugi poudarki oddaje: - Iz Omana bo v večernih urah proti Sloveniji poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu - Ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer: Dobava naftnih derivatov v Slovenijo za zdaj poteka brez motenj - Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da Slovenija ni odgovorna za terjatve v primeru prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini

Vojna, ki jo Izrael in Združene države vodijo proti Iranu, naj bi zahtevala že 787 smrtnih žrtev in nič ne kaže, da bi se lahko kmalu končala. Po izbruhu spopadov, ko so številni potniki zaradi zaprtja zračnega prostora ostali ujeti na letališčih, se razmere postopno umirjajo. Zračni prostor se delno odpira, prvi letala so že poletela, slovenske oblasti pa nadaljujejo pripravo evakuacijskih postopkov. Predvidoma danes naj bi sicer iz Omana proti Sloveniji poletelo prvo posebno letalo, za jutri pa sta načrtovana še dva poleta. Prednost pri vračanju bodo imele družine z otroki. V oddaji tudi o tem: - Slovenija ni odgovorna za prenesene devizne vloge varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini - Bolnišnica Valdoltra lani izvedla rekordno število posegov, presežek prihodkov namenja razvojnim projektom - V Bovcu drevi predstavitev projekta za oživitev smučišča Kanin

Za pomoč ujetim rojakom na Bližnjem vzhodu danes aktiviran tudi Klicni center 114.Kako odzivanje na tovrstne razmere vidi nekdanji vodja konzularne službe na ministrstvu.Napadi na Iran se nadaljujejo, ta odgovarja z obstreljevanjem številih držav.Slovenija pozdravila odločitev Evropskega sodišča glede deviznih vlog v Sarajevu.Evrska inflacija se je februarja dvignila na 1,9 odstotka, slovenska je dosegla 2,8 odstotka.Vreme: Preostali del dneva deloma jasno; jutri sončno s kakšno popoldansko ploho.

Iranske oblasti potrdile smrt ajatole Hameneja in napovedale maščevanje.Papež Leon XIV. prosil odgovorne, naj ustavijo spiralo nasilja in začnejo dialog.Po napadu na Iran za nasvete in konzularno pomoč zaprosilo 150 slovenskih državljanov.Primož Dolenc po letu in pol zapletov začenja mandat guvernerja Banke Slovenije.Obvezni zdravstveni prispevek višji za 6 odstotkov, socialni transferji za polovico manj.Države mladim zakonsko omejuje uporabo omrežij; ukrepe pripravlja tudi Slovenija.ŠPORT: Slovenska strelka Manja Slak osvojila srebrno kolajno na evropskem prvenstvu.Vreme: danes še jasno, razen na Obali; jutri več oblačnosti, možne bodo krajevne plohe.

Slovenija je dobila celovit pravni mehanizem za zaščito posameznikov in organizacij, ki so zaradi svojega javnega delovanja tarče očitno neutemeljenih tožbenih zahtevkov ali zlorabljenih sodnih postopkov, katerih namen ni reševanje sporov, temveč zastraševanje, utišanje in preprečevanje javne razprave. Gre za tako imenovane SLAPP tožbe. Tarče takšnih tožb so najpogosteje novinarji, medijske hiše, raziskovalci, žvižgači, aktivisti … Kaj zakon prinaša v praksi? O tem v tokratnem studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Ivanič, sekretar na direktoratu za civilno pravo na ministrstvu za pravosodje; dr. Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije; Primož Cirman, novinar, Necenzurirano.si Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.

V negotovih razmerah zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer gospodarstveniki želijo strateško načrtovanje in jasne ukrepe, da bi dali nov zagon slovenskemu gospodarstvu. Pred volitvami prihodnjo vlado pozivajo k resnim davčnim ukrepom in odpravljanju birokratskih ovir. Sindikati pa opozarjajo, da podjetniške ideje ne gledajo na ljudi oziroma pričakujejo, da se bo z njimi ukvarjala država. Gospodarski ukrepi so sicer te dni tudi v parlamentarnih klopeh. Druge teme: - Tudi popravljena novela o normiranih espejih deležna kritik; poslanci jo bodo potrjevali jutri. - Bojan Petan oproščen obtožb zlorabe položaja pri lastninjenju Term Čatež. - Bruselj išče pot okoli madžarskega onemogočanja pomoči Ukrajini.

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok.

Slovenska košarkarska reprezentanca se je zbrala v Kopru, kjer je opravila prve treninge pred nadaljevanjem kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2027. Slovenija se bo konec tedna dvakrat, doma in v gosteh, pomerila z reprezentanco Češke. Prva tekma bo v petek v koprski dvorani Bonifika.

Digitalni svet, kjer danes poteka kar znaten del naših življenj in komunikacije, si pogosto prestavljamo zelo nematerialno. Vanj vstopamo preko gladkih in svetlečih zaslonov, vsebine, ki nas zanimajo, so shranjene nekje v spletnih oblakih. Vse poteka gladko. Vse, kar potrebujemo: naše slike, dokumenti in zanimive povezave so nekje varno shranjene, nobenih težav ni z založenimi papirji in nikjer nobenih smeti.A to je le privid. Da so digitalni odpadki povsem realen problem, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja, ki po uspešnih akcijah Očistimo Slovenija, zadnja leta opozarjajo tudi na problem mnogo bolj izmuzljivih digitalnih odpadkov, med drugim so na to temo pripravili strokovno konferenco. O problemu digitalnih odpadkov smo govorili z dekanjo Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani prof. dr. Mojco Ciglarič. Foto: slika je simbolična, Pixabay/geralt

Slovenija in Madžarska sta v skupni sklad za gospodarski razvoj obmejnega območja namenili še vsaka po milijon evrov. Katere projekte bo sklad financiral letos in kaj to pomeni za porabske Slovence, pojasnjuje državna sekretarka Vesna Humar. Ustavimo se v Celovcu, kjer se te dni na tradicionalni Tribuni predstavljajo mladi koroški slovenski lutkarji in gledališčniki. Odpravimo se v Sele, kjer so ponosni na prvi občinski zemljevid slovenskih ledinskih in hišnih imen, priljubljen tudi med izletniki. Z doktorico Bogomilo Kravos se sprehodimo po Svetem Ivanu v Trstu, mestni četrti, ki je bila nekdaj pretežno slovenska. V Pulju pa se pridružimo učenkam in učencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Zakaj so se odločili zanj? Prisluhnite!Foto (Jaka Novak): Slovesno odprtje Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani in koroška Slovenka Ana Grilc, ki bere o svojih prednikih pregnanih leta 1942 

Nadškof Zore ob 130. obletnici smrti mistikinje Magdalene Gornik: Nismo vsi mistiki, lahko pa vsi sveto mašo postavimo s redišče svojega življenja.Stanje po snežni ujmi na severovzhodu države se umirja;ostaja nevarnost lomljenja dreves.Predvolilni konec tedna zapolnili kongresi, predstavitve programov in prva zaostrovanja.Ura resnice za Svobodo: nad 90 odstotkov anketirancev se v tej državi ne počuti svobodne. Sledilo je zaprtje uradnih profilov stranke na Instagramu.Iranski državni vrh se pripravlja na vojno in preživetje Islamske republike.V Mehiki po uboju vodje mamilarskega kartela izbruhnilo nasilje.Snežno neurje na severovzhodu Združenih držav Amerike ohromilo New York.Prostovoljci Vincencijeve zveze brezdomce spremljajo v telesnih in duhovnih potrebah. Zimske olimpijske igre Milano – Cortina 2026, končane. Slovenija s štirimi medaljami skakalnega dela reprezentance.Vreme: Danes delno jasno, več oblakov na vzhodu. Jutri oblačno in večinoma suho.

Slovenija je že nekaj mesecev v primežu predvolilnih obračunov, šele danes pa se začenja uradna kampanja pred marčevskimi volitvami. Do konca dneva se je mogoče prijaviti za glasovanje iz tujine, izteka se tudi rok za oddajo kandidatnih list. Direktor državne volilne komisije Igor Zorčič napoveduje, da bodo ustreznost prijavljenih kandidatov preverili do drugega marca. Stranke in liste morajo prijaviti tudi namenske transakcijske račune. Ostali poudarki oddaje: - Na prvem zasedanju Odbora za mir približno 20 držav udeleženk. - Rusko-ukrajinska pogajanja znova brez vidnega napredka. - Po kristjanih tudi muslimani začeli postni čas.

Komisija za preprečevanje korupcije ima novo predsednico. Katarina Bervar Sternad je na današnji predstavitvi med drugim dejala, da je naloga KPK preventivna, a poudarila tudi njeno nadzorno funkcijo; zato si želi vzpostaviti obliko dela, ki jo opisuje kot sodelovalni nadzor, torej da se veliki projekti, pomembna zakonodaja in strategije začnejo s sodelovanjem s Komisijo za preprečevanje korupcije, kjer se že na začetku ocenjuje tveganja. Ob oceni, da je Komisija v dobri kondiciji, vidi tudi možnosti za nadgradnjo. Druge teme: - Slovenija je JEK 2 zmožna financirati sama, z zasebnim kapitalom bi se elektrika podražila, opozarjajo pristojni. - V državnem zboru se obeta potrditev zvišanja starostne meje za voznike e-skirojev. - Nov krog rusko-ukrajinsko-ameriških pogajanj v Ženevi brez konkretnih rezultatov.

Dr. Rok Gašparič je decembra lani prejel nagrado – medaljo Mary Anning, ki jo podeljuje britansko paleontološko društvo –, za svoj izjemen prispevek k razvoju paleontologije, vede, ki preučuje fosile in razvoj življenja na Zemlji. A v nasprotju s tem, kar bi morda pomislili, Rok Gašparič ni poklicni paleontolog, svoje raziskave opravlja v prostem času; v službenem delu dneva je namreč manager – in sicer generalni direktor za vzhodno Evropo pri japonskem podjetju Nikon. A za paleontologijo se je navdušil že v mladosti in iz geologije oz. konkretneje paleontologije tudi doktoriral. Doma, v Kamniku, ima čisto pravi paleontološki laboratorij in obsežno zbirko fosilov, načrtuje pa tudi odprtje paleontološkega muzeja. Slovenija je s fosili zelo bogata; v pogovoru smo med drugim podrobneje zavili k najstarejšim morskim konjičkom v okolici Kamnika, najstarejšemu jastogu, ki so ga našli v Triglavskem pogorju in h koralnim grebenom Trnovskega gozda.

Danes bomo v oddaji Drugi pogled spoznali Romunko, ki se je že od otroštva veliko selila po Evropi. Iz Romunije se je Ioana Marin pri 7-ih letih preselila v Slovenijo, tu opravila osnovno šolo in se nato preselila v Švico. In kljub temu, da se predstavi kot pol Romunka in pol Švicarka, pove, da ji je od vseh držav, v katerih je živela, najbolj pri srcu Slovenija. Več o tem, kaj ji je v Sloveniji všeč, pa izveste v oddaji Drugi pogled.

Može li razgovor s umjetnom inteligencijom promijeniti način na koji doživljavamo stvarnost? I gdje je granica između korisnog alata i tehnologije koja počinje oblikovati naše misli, uvjerenja i identitet?U novoj epizodi podcasta otvaramo kompleksnu i uznemirujuće aktualnu temu – psihološki utjecaj AI-ja kroz priču čovjeka koji je, nakon stabilnog života, karijere i obitelji, postupno izgubio gotovo sve nakon intenzivne interakcije s AI chatbotom integriranim u pametne naočale. Ono što počinje kao tehnološka znatiželja i intelektualni dijalog o filozofiji, svijesti i smislu života, s vremenom prerasta u duboko uranjanje u paralelni narativ u kojem AI ne osporava, nego potvrđuje i pojačava njegove ideje._______________0:00 Uvod1:00 AI izazvao psihički poremečaj?3:10 AI uvjerio čovjeka da je Bog?7:00 Što je AI psihosis?9:00 Kada pričamo s AI-em, zaboravljamo da ne pričamo s čovjekom14:40 AI agenti dobili svoju društvenu mrežuTOP i FLOP20:00 TikTok cenzurira videe koji kritiziraju vladu SAD-a22:35 AI se sve više koristi za pisanje znanstvenih radova24:20 Slovenija će zabraniti društvene mreže mlađima od 1625:20 Projekt koji digitalizira kazete!_______________

Gospodarska rast je bila lani 1,1-odstotna, je danes objavil statistični urad. Rast je skladna z napovedmi in nižja kot leta 2024, ko je dosegla 1,7 odstotka. K lanski rasti BDP so pozitivno prispevale predvsem državne investicije in domača potrošnja. Gospodarska dejavnost se je lani še naprej umirjala, pri čemer je bila rast najnižja po letu 2020. To na Banki Slovenije pripisujejo predvsem krčenju v začetku leta. Podatki Eurostata sicer kažejo, da Slovenija zaostaja za povprečjem Evropske unije. V oddaji tudi: - Slovenija podpira predloge Bruslja za večjo integracijo evropskih trgov. - Kmete skrbi premalo sredstev, zavzemajo se za manj administrativnih bremen. - Pred novim krogom pogajanj z Združenimi državami Iran začel vojaške vaje v Hormuški ožini.

Slovenija je dobila prvo posamično zlato olimpijsko medaljo med skakalci. Olimpijski prvak je postal letos skoraj nepremagljiv Domen Prevc, ki je na finalu v Predazzu napadel z drugega mesta in po daljavi dneva osvojil svoj drugi naslov na teh igrah. V oddaji tudi: - Končala se bo varnostna konferenca, na kateri je v ospredju krhanje odnosov med ZDA in Evropo - V novemberskem neurju prizadeti goriški kmetje pozivajo državo k pomoči pri obnovi - Na Ptuju, v Cerknem in Cerknici danes vrhunec pustnega dogajanja

Dolga zgodovina antičnih vplivov, preseljevanja ljudstev, kultov, šeg in običajev je na našem ozemlju tvorila tradicijo praznovanja v pustnih časih, ki si jo sicer delimo z mnogimi sosednjimi državami, a se v naših krajih izraža z lokalno noto. Laufarji na Cerkljanskem, kurenti na Ptuju in vse, kar pade vmes, je izraz domišljije Slovencev in njihovih prednikov. Vsako leto v tako imenovanem petem letnem času, kot se tudi pogosto označi pust, vsa Slovenija zaživi in ulice preplavijo maškare. Maske imajo različno sporočilnost: od tradicionalnih mask, ki jih že stoletja uprizarjajo domačini, do praznovanja priljubljenih likov iz pop kulture ali kritike aktualnih dogodkov. Dokumentiranje teh karnevalov in pustnih skupin pa zahteva terensko delo, o katerem govori tokratna oddaja Sledi časa, v kateri gostujejo kulturologi in etnologi iz Slovenskega etnografskega muzeja: Adela Pukl, Anja Jerin in Miha Špiček, ki so tudi avtorji nedavno odprte razstave o maskah.

Letošnji nagovor najvišjega ameriškega predstavnika na varnostni konferenci v Münchnu je bil za Evropo precej bolj pomirjujoč kot lani. V nasprotju z bojevitimi besedami podpredsednika JD Vancea je zunanji minister Marco Rubio ubral spravljive tone ter poudaril skupne vrednote in preteklost transatlantskih partnerjev. Kljub temu pa je branil ameriško trgovinsko, migracijsko in energetsko politiko kot nujno za preživetje v novem svetu Druge teme: - Sporna ravnanja ameriške migracijske službe pod drobnogledom v več tisoč sodnih procesih - Poročilo vlade: Slovenija uspešno znižuje emisije, razen v prometu - Brazilec Braathen pokoril olimpijsko veleslalomsko konkurenco: Žan Kranjec 12-i

Evropski voditelji na neformalnem srečanju iščejo rešitve za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Nemčija in Francija poudarjata nujnost hitrega ukrepanja pri poenostavljanju predpisov, v zadnjem obdobju pa je bilo slišati tudi o okrepljenem sodelovanju manjše skupine držav, čemur je naklonjena tudi Slovenija. Preostali poudarki oddje: Izraelski premier Netanjahu na srečanju s Trumpom skušal doseči ostrejši nastop ZDA do Irana. Trump poudarja: diplomacija ostaja prednostna naloga. Na zimskih olimpijskih igrah v Italiji ukrajinski športnik diskvalificiran zaradi čelade z motivi žrtev vojne. Nov mejnik v slovenskem zdravstvu. V ljubljanskem kliničnem centru z novo metodo za boljše življenje bolnikov z razširjeno aorto.

Zadnji dve leti se število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje. Kljub temu vprašanje migracij še vedno ostaja zelo aktualno. Pri upravljanju migracij se tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije obetajo obsežne spremembe. Junija letos bo namreč v celoti začel veljati evropski pakt o migracijah in azilu, ki med drugim prinaša obvezno solidarnost med članicami Unije ter hitrejše in učinkovitejše azilne postopke. Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracija in azilu? Kakšne spremembe prinaša pakt? Kako je s tujci, ki pri nas ostajajo? Kako uspešno se vključujejo v našo družbo? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije; Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.

Slovenija letos ne bo sprejela migrantov iz bolj obremenjenih članic Evropske unije. Namesto tega je izbrala vplačilo v solidarnostni sklad, njen prispevek bo znašal 1,8 milijona evrov. Druge teme: - Zunanji ministri Unije na zasedanju v Bruslju obravnavajo razmere na več kriznih žariščih, med drugim v Iranu. Zaradi nasilnega zatiranja protestov so proti Teheranu že sprejeli nove sankcije, na mizi je tudi uvrstitev Iranske revolucionarne garde med teroristične organizacije. Pošiljamo jasno sporočilo, zatiranje ljudi ima svojo ceno in zanj boste kaznovani, je dejala prva diplomatka povezave Kaja Kallas. - Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, v vmesnem poročilu govori o morebitnem nezakonitem financiranju stranke SDS. Omenjeni v poročilu so prepričani, da gre za politični obračun. Predsednica komisije Tamara Vonta poudarja, da gre za posameznike, ki so v času, ki ga preiskuje komisija, dobili neprimerno več denarja kot kadarkoli prej ali pozneje. - Del slovenskih občin nasprotuje izračunom o koeficientu njihove razvitosti, ki bi več kot 30 občin v celoti izključili iz državnega sofinanciranja naložb. Zakonski predlog, ki bi jim zagotovil sredstva, ocenjujejo kot nezadosten. Kot je dejal predsednik Skupnosti občin Nejc Smole, zahtevajo popravo teh kazalcev, ker sicer ni moč govoriti o nekem realnem faktorju.

Vlada očitno glede samostojnih podjetnikov namerava storiti nov korak nazaj. Potem ko je uvedla 5-letno prepoved vnovičnega vstopa v sistem normiranstva za tiste, ki zaprejo svoj s.p., zdaj razmišlja o odpravi omenjene prepovedi. V gospodarstvu so temu naklonjeni, a dodajajo, da jih je vlada ob sprejemanju prepovedi ignorirala. Drugi poudarki oddaje: Slovenija letos skladno z zavezo Natu povečuje izdatke za obrambo na približno 1,6 milijarde evrov; v znesek spadajo tudi vlaganja v odpornost. Ameriški predsednik Trump napovedal umirjanje razmer v Minnesoti; do vrelišča sta jih pognala uboja dveh ameriških državljanov. Klinika Golnik in ljubljanski klinični center uspešno uvedla dodaten način zdravljenja obstruktivne spalne apneje.

Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli zadnjo, 38-to redno sejo tega sklica državnega zbora. Na podlagi števila obravnavanih točk gre očitno za eno od najbolj dejavnih sej tega mandata, saj se bo na poslanskih klopeh znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Med drugim poslance čaka glasovanje o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, varuhinjo človekovih pravic in tri ustavne sodnike. Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar bo mandatno-volilna komisija danes obravnavala predloge za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije, Tamare Kek, Marka Starmana in Cirila Keršmanca za ustavne sodnike in Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vnovični pozivi Izraelu, naj odpre mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Združene države v primežu arktične nevihte, brez elektrike več 100 tisoč ljudi. - Slovenija po zapletu s pobeglimi smučmi na svetovnem prvenstvu v poletih do šestega mesta.

Na sinočnjem izrednem vrhu evropskih voditeljev je bilo slišati o enotnosti Unije ob nedavnih grožnjah ameriškega predsednika Trumpa. Premier Golob je govoril o previdnem optimizmu. Druge teme: - Rusija po pogovorih z ameriško stranjo o vojni v Ukrajini: končnega dogovora ne bo brez rešitve ozemeljskih vprašanj. - Slovenija od danes razdeljena na šest zdravstvenih regij za lažje povezovanje med zdravstvenimi zavodi - Odbojkarji ACH-ja v Ligi prvakov premagali Tours, 10-kratnega francoskega prvaka

Shoaib Siddiqui se je v Slovenijo preselil pred osmimi leti. Tu je končal doktorski študij in zdaj dela kot raziskovalec. Je tudi član slovenske reprezentance v kriketu. Obožuje slovenske sladice, ostale naše hrane pa niti ne. Slovenija mu je zelo všeč in ljudje smo po večini zelo gostoljubni, je pa za priseljence temnejše polti pri nas zelo velik izziv dobiti stanovanje, pravi.*Poznaš koga, ki se je preselil v Slovenijo in bi ga oziroma bi jo bilo vredno slišati? Piši mi na maja.stepancic@rtvslo.si. Hvala!

Ameriški predsednik Donald Trump je po pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu vnovič spremenil svojo retoriko. V nagovoru zbranim je sicer vztrajal, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi varnosti. Po pogovoru z Ruttejem pa je preklical grožnjo z dodatnimi carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na omenjeni arktični otok napotile svoje vojake. Srečanje sta obe strani označili za zelo produktivno. Druge teme: - Evropski voditelji danes na izrednem zasedanju o krepitvi neodvisnosti Unije v napetih transatlantskih odnosih. - Slovenija, tako kot večina zahodnoevropskih držav, za zdaj skeptična do vabila v nov Odbor za mir. - Na veterinarje letijo očitki o visokih stroških cepljenja proti modrikastemu jeziku; rejci pričakujejo subvencijo.

Ameriške težnje po prevzemu Grenlandije in grožnje s carinami zaostrujejo odnose med Brusljem in Washingtonom. Evropa je jasna: nujen je dialog, a grožnjam se ne bomo uklonili. Slovenija po navedbah ministra Klemna Boštjančiča zagovarja enoten odziv. Druge teme: - Premier Golob neuradno ni naklonjen ponujenemu članstvu v Trumpovem Odboru za mir; povabilo dobil tudi Putin. - Kmetje protestirali proti načrtovani graditvi suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. - Kaja Juvan na OP Avstralije klonila pred kazahstansko favoritinjo Jeleno Ribakino.

Vlada je na dopisni seji, začeti včeraj, danes dopoldan sprejela odločitev, da bosta na vojaški vaji Arktična vzdržljvost na Grenlandiji sodelovala tudi dva častnika slovenske vojske. Prisotnost na vaji, ki jo vodi Danska, je že potrdilo tudi več drugih držav, nekaj pripadnikov oboroženih sil so tja že poslale Francija, Nemčija, Švedska, Norveška, Finska, Velika Britanija in Nizozemska. Gre za simbolično potezo, ki pa nosi jasno sporočilo Združenim državam, ki jih je sicer Danska prav tako povabila, da se pridružijo vaji. Kdaj bo ta potekala, še ni znano. V oddaji tudi o tem: -Trump razkril imena članov Odbora za mir v Gazi, med njimi njegov zet Kushner in Tony Blair - V Paragvaju podpis trgovinskega sporazuma z Mercosurjem, evropski kmetje bodo nadaljevali proteste - Nika in Domen Prevc premočna za konkurenco na azijskih skakalnicah

Minister za delo Luka Mesec po posvetu s socialnimi partnerji vztraja pri zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto. Kot vodilo za to odločitev je navedel zdaj veljaven prag tveganja revščine, ki je 981 evrov. V gospodarstvu menijo, da gre za predvolilno potezo. Predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš opozarja, da so podjetja preobremenjena. Ostali poudarki oddaje: - V evropskih vojaških okrepitvah na Grenlandiji naj bi sodelovala tudi Slovenija - na otok bo predvidoma napotila 2 častnika. - Bela hiša napovedala ustanovitev mednarodnega odbora za mir v Gazi, a imen članov za zdaj ne razkriva. - Na kariernem sejmu v Ljubljani v ospredju poklici v zdravstvu in drugih dejavnostih, kjer primanjkuje kadrov.

Predsednik vlade Robert Golob je nedopustno vplival na delo policije in kršil integriteto, je v končnem poročilu v zadevi Bobnar ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije. KPK je razkrila tudi SMS-sporočila, ki jih je premier poslal nekdanji ministrici Tatjani Bobnar. Gre zgolj za dve telefonski sporočili, v katerih premier izraža zaskrbljenost nad kadrovsko stisko v policiji, odgovarjajo v kabinetu predsednika vlade. Prepričani so, da to ne predstavlja kršitve integritete. Golobov zagovornik Stojan Zdolšek napoveduje, da bodo postopek nadaljevali pred sodiščem. Drugi poudarki: - Slovenija med državami, ki so ob pozivih k ustavitvi nasilja v Iranu na zagovor poklicale iranske veleposlanike; ubitih naj bi bilo že dva tisoč 500 protestnikov. - Na prošnjo Grenlandije in Danske vodji njunih diplomacij danes v Beli hiši o ameriških zahtevah po prevzemu največjega otoka na svetu. - Nekdanja ameriška astronavtka Sunita Williams ob vnovičnem obisku Slovenije predstavila svoje delo mladim v vesoljskem centru Noordung v Vitanju.

Danes pa poskus penetracije v um in sanje zmešanega cesarja z one strani Atlantika. Ko se je naveličal carin, je predsednik Trump odkril nov konjiček. Osvajanje držav. Poskusil je že s Kanado, nato se je oklical za suverena v Venezueli, po novem se tresejo Kubanci, po starem pa Grenlandci. Pa tudi Iran mu je, skladno s tradicijo ameriških predsednikov, v zadnjih urah močno zadišal. Strokovnjaki, še sploh, če vzamemo v obzir tudi oba preostala zmešanca, se pravi ruskega in kitajskega predsednika, sodobnost imenujejo »novi imperializem«; ampak razumnega vse skupaj bolj spominja na srednji vek. Oziroma na predrazsvetljenski čas, ko so bile nacionalne države samo oddaljeni sen v glavah humanističnih naivnežev. In tukaj ter zdaj se Slovenec vpraša, čemu se Trump še ni stegnil po nas. Čemu ga ne zanimamo, čemu nas ne omenja, ne grozi in ne osira? Čemu nismo deležni niti malo, pa čeprav groteskne milosti velikega oranžnega? Položaj od daleč spominja na čas pred odkritim prvim primerom koronavirusa pri nas, ko so ga imeli že vse naokoli. Sicer smo bili srečni, da ga še nimamo, ampak smo se vseeno ljubosumno spraševali, zakaj smo ravno mi izjema. Podobno je s Trumpom. Čemu se prička, grozi in norčuje iz večine držav sveta, Slovenije pa niti ne omenja? V naši skromni oddaji, kjer smo mimogrede na Trumpa opozarjali že dolgo, preden se je utelesil, boste tako natančno izvedeli, čemu Trump ne steguje svojih podplutih dlani po naši državi. »I, zato, ker jo že ima!« Hočemo povedati, da predmoderni um, kot je Trumpov, meni, da jo je dobil za doto, s tem ko je poročil eno podtriglavskih hčera! Kot vemo iz konteksta, imajo Trumpovi dovolj, če že ne preveč informacij o Sloveniji; nenazadnje so mulca te dni dali na odvajanje od slovenskega naglasa! Tako je povsem nemogoče, da ameriški predsednik ne bi imel s Slovenijo nobenih načrtov. Ali si jo je pustil za pozneje, ali pa misli, da je zadeva že končana, je stvar politične aritmetike, vsekakor pa je na njegovem zemljevidu sveta Slovenija že obarvana v zlato; kar je predsedniška barva novega časa. Ko smo se s tem seznanili, nas naša raziskava pelje še dlje v temačen in zaviti svet Trumpovih nepremičninskih poslov. Tako se moramo vprašati, kaj lahko Slovenija Trumpu sploh ponudi. Vsaka država, ki jo Trump ali v domišljiji ali dejansko nabavi, nekaj ponuja. Pri Venezuelcih je prispevek sorazmerno jasen in ga je oni dan grafično lepo prikazal prijatelj Tomato. Pri Kubancih gre za lokacijo, pri Grenlandiji pa za kvadraturo. Tako pač delujejo nepremičninski možgani, zato ostaja nejasno, eksploatiranje katerega bogastva je povezal s Slovenijo. Kar je čudno, kajti odgovor je kot na dlani. Poglejmo v samo srce naše državnosti, ki je naša himna, v kateri poet preroško oznani: Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle. Torej je odločeno. Slovenija bo v Trumpov imperij prispevala dekleta. Bo že vedel, eno ima doma in kot kaže, zdaj že v drugem mandatu, kaj dosti več od lepote Melanija ne ponuja. In da ne bo pomote … Mladenke, te lepe žlahtne rožice, so za tesnega prijatelja, obsojenega pedofila še kako pomembna dobrina. Hočemo povedati, da če bomo uspešno izvažali slovensko žensko lepoto, se nam ni bati, da bi bili v nastajajočem cesarstvu kot narod potisnjeni vstran. Ne, kje pa! Zna se zgoditi, da bomo celo pri koritu, le pripravljeni moramo biti, če se bo starec odločil zamenjati staro za novo. Tako kot smo mi zapriseženega ljubitelja slovanskih bokov prevzeli Čehom, moramo biti čuječi, da nam ga ne ugrabijo recimo Slovaki. In zdaj k tretjemu in zadnjemu poudarku današnjega razmisleka. Od človeka, ki ženske dokazano razume le kot blago, bi pričakovali, da nežnega spola ne bo uspel pridobiti na svojo politično barko. Po logiki stvari za šoviniste in spolne predatorje tipa Trump, ki po vsem planetu vznikajo kot gobe po dežju, ne bi smela glasovati nobena ženska. Če smo že moški dovolj utrgani … Pa je ravno obratno. Kot nam pričajo primeri, tudi domačih politikov z avtokratskimi težnjami, je ženski spol nad testosteronsko prevaro izjemno navdušen. Žensko volilno telo se nepojmljivo, in to z veseljem daje na razpolago vsakemu teh nasilnežev. Ki ne sramotijo le moških kot spola, temveč sramotijo tudi javni prostor, ne nazadnje pa človeštvo kot tako. Psihologija ima o tem fenomenu verjetno svojo razlago, mi, bolj preprostega duha, pa zaupamo Andreju Šifrerju, ki je preroško ugotovil, da lepa dekleta ljubijo barabe. K temu lahko, glede na vizualne dokaze, ki nam jih dostavlja civilizacija, ki se ves čas in neprestano snema in fotografira, dodamo le še to, da te barabe ljubijo tudi grda, ostarela in sploh vsakršna dekleta.

Kje je peron 94 ali 97? Ali je tudi tam blagajna za nakup vozovnice? Zakaj ne gre brez zamud? Kako dobro je Slovenija z vlaki povezana s tujino? Bo znova obujena parna lokomotiva vozila le Božička ali tudi med letom? To je nekaj od vprašanj, ki jih bomo zastavili v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo predstavnik Slovenskih železnic – potniški promet Primož Kokalj, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Ko pogledamo na leto 2025, smo v precej nenavadni situaciji, a običajni za predvolilno leto. Del politike sporoča, da je Slovenija uspešna in zgledna, drugi del pa, da tone. Kako je bilo in kaj nas čaka, bomo povprašali strokovnjake. Pridružite se nam vnovič v oddaji Slovenija 2025 v terminu Studia ob 17-ih. Gostje: dr. Samo Zver, UKC Ljubljana; Tatjana Milavec, Skupnost CSD; dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije; Antiša Korljan, politični komentator; Tomaž Celestina, politični komentator.

Švicarske oblasti so včeraj potrdile ugibanja prič požara v smučarskem letovišču Crans-Montana o najverjetnejšem vzroku nesreče. Ogenj naj bi zanetile iskre tortnih fontan, pritrjenih na steklenice šampanjca, ki so jih preveč približali stropu. Ta se je zaradi akustične izolacije hitro vnel. V nesreči je umrlo 40 ljudi, številni so v kritičnem stanju. Večina je mladih, starih od 16 do 26 let. Na prošnjo Švice po pomoči pri zdravljenju hudo opečenih se je odzvalo več evropskih držav, tudi Slovenija. V oddaji tudi: - Alpske smučarke bodo prvič v novem letu tekmovale v Kranjski Gori. - Jemenski separatisti napovedali referendum o neodvisnosti. - Kadrovsko pomankanje v vzgoji in izobraževanju se utegne letos še poglobiti.

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že trinajstič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na devetem mestu med samo dvanajstimi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00 skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitičnem uredništvu; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

Svet nestrpno pričakuje silvestrsko noč in praznovanje vstopa v novo leto, ki pa bodo marsikje okrnjena. Razlogi so med drugim varnostne grožnje in nevarnost prevelike gneče, pa tudi izkazovanje spoštovanja žrtvam nedavnih tragedij. Pri nas bodo številni najdaljšo noč v letu preživeli na prostem z živo glasbo. Ognjemet pa bo razsvetlil le nebo nad Ljubljano, preostale občine so se mu namreč odpovedale. V oddaji tudi: - Po koncu mandata v varnostnem svetu Slovenija tretjič postaja članica sveta Združenih narodov za človekove pravice - Iranske oblasti voditelje protestov pozivajo k dialogu in obljubljajo monetarne reforme - Reševalci iz Škocijanskih jam prinesli truplo včeraj ponesrečenega jamarja potapljača

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji floridski rezidenci sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ob tem je Iranu zagrozil z novimi napadi, če bi ta skušal obnoviti svoj jedrski program in program balističnih raket. Hamas je pozval k takojšnji razorožitvi in mu zagrozil s posledicami, če tega ne bo storil. Mirovni dogovor, z uveljavitvijo katerega so se 10. oktobra v Gazi po dveh letih vojaške operacije po večini končale, med drugim v okviru druge faze predvideva razorožitev Hamasa. Oblast v Gazi naj bi prevzele prehodne oblasti, v enklavo bi napotili mednarodne stabilizacijske sile. V oddaji tudi: - Slovenija pozdravlja bolgarsko novoletno pridružitev evrskemu območju. - V Celju, kjer so tla poleg Idrije najbolj onesnažena v državi, veliko pričakujejo od vladnega odloka o sanaciji celotnega območja občine. - Domen Prevc preprečljivo dosegel prvo slovensko zmago na uvodni postaji novoletne skakalne turneje.

Ameriški in ukrajinski predsednik Donald Trump in Volodimir Zelenski sta zadovoljna z izkupičkom sinočnjih pogovorov na Floridi. Napredek je viden na več področjih, je dejal Zelenski in dodal, da je mirovni sporazum v 20-ih točkah 90-odstotno usklajen. V celoti so usklajena tudi ameriška varnostna zagotovila Kijevu, je povedal Zelenski. Kot pravi, so se strinjali, da so prav ta ključni korak za dosego trajnega miru, zato bodo o njih razpravljali še naprej. Drugi poudarki: - Volitve na Kosovu neuradno osvojila vladajoča stranka Samoodločba. - Slovenija bo leto sklenila s pričakovanim proračunskim primanjkljajem. - Domen Prevc pred prvo tekmo novoletne turneje osvojil kvalifikacije v Oberstdorfu.

Slovenija z dnevom samostojnosti in enotnosti zaznamuje spomin na objavo rezultatov plebiscita, kjer je velika večina volivcev podprla pot v samostojnost. Nedvomno je naša država precej drugačna kot pred 35-imi leti, a po besedah člana takratnega predsedstva Dušana Pluta bo vnovič potrebovala soglasje o nekaterih ključnih izzivih. Druge teme: - Ameriške sile napadle nigerijske pripadnike Islamske države - Evropska unija vse bolj opušča vodilno vlogo pri okoljskih ukrepih - Med prazniki opažajo več daljših potovanj v tople kraje