Podcasts about slovenija

Poslušate lahko četrto oddajo iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja, ki smo jo umestili v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Dr. Andrej Rahten je predstavil prelomni čas političnih odločitev na prehodu iz habsburškega okvira v novo državo SHS, odvetnik, član Grboslovnega in zastavoslovnega društvo Heraldica Slovenica Anže Hobič pa je spregovoril o Zemljevidu slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja.

Nocoj bo znano, kdo bo novi svetovni prvak v nogometu. V finalu se bosta pomerili branilka naslova Argentina in evropska prvakinja Španija. Sinoči so na tekmi za tretje mesto igrali Francozi in Angleži. Na kolesarski dirki po Franciji je pred drugim dnevom premora danes na sporedu 15. etapa, v odbojkarski ligi narodov pa še zadnji tekmovalni dan rednega dela. Slovenija se bo za konec v Beogradu pomerila še z domačo izbrano vrsto.

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

Vlada potrdila dolgo pričakovani zakon o Skoku.Golobova vlada večmilijonsko luknjo pustila tudi na kmetijskem ministrstvu; kako se bodo z njo spoprijemali minister Cigler Kralj s sodelavci?Opozicija opozarja na kršenje pravil igre in pozablja svoje pretekle napake.Tonin: Odbor Evropskega parlamenta je v primeru Knovs-a prepoznal elemente političnega pregona.Praznovanja dneva državnosti in vrha Južna Evropa-Ukrajina v Kijevu se je udeležil tudi premier Janez Janša; nekaj ur po srečanju ruski napad na prestolnico.Na ljubljanski pediatrični kliniki prvi na svetu dokazali nov način zdravljenja avtoimunskih bolezniUkrajinski parlament potrdil Koreckega za novega premierja.Slovenija zanesljivo v četrtfinale domačega eurobasketa.Šport: Argentinci na svetovnem nogometnem prvenstvu po preobratu do zmage nad Angleži z 2:1Vreme: Popoldne ni izključena kakšna ploha, jutri možne tudi nevihte. Še bo vroče.

Voditelji tako imenovane koalicije voljnih so včeraj v Parizu razpravljali o okrepitvi podpore Ukrajini v vojni z Rusijo. Kot je povedal premier Janez Janša, se pripravljenost držav za pomoč Ukrajini povečuje. Ukrajina je ob robu srečanja skupaj z devetimi evropskimi državami napovedala ustanovitev koalicije za obrambo pred balističnimi izstrelki, francoski predsednik Emmanuel Macron pa vaje večnacionalnih sil, ki bi jih v primeru premirja z Rusijo napotili v Ukrajino. V oddaji tudi o tem: - Glasovanje o kandidaturi Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije za Sahel še pod vprašajem - Slovenija prvič dobila enotno strategijo razvoja biotehnologije in farmacije do leta 2035 - Veliko pšenice bo zaradi nizkih cen končalo v živalski krmi.

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

Zunanji minister Tone Kajzer od Bruslja pričakuje pojasnila glede predlaganja Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije za Sahel. Slovenija odločitve o morebitni podpori še ni sprejela, minister ob tem poudarja, da mora biti izbirni postopek jasen in pregleden. Imenovanje nekdanje zunanje ministrice obravnava tudi komisija za preprečevanje korupcije. V oddaji med drugim o tem: - Članice Evropske unije deli sprejemanje sankcij proti Rusiji in skrajnim izraelskim naseljencem - Spor med Združenimi državami in Iranom vnovič ogroža ladje v Hormuški ožini - Zaradi suše nemočni kmetje pričakujejo državno pomoč

Policija je danes predstavila podrobnosti prave filmske akcije, in sicer aktivnosti pri preiskovanju kaznivih dejanj ter iskanju oborožene in nevarne osebe na širšem območju Uršnih sel. Aktivnosti so potekale v minulih dveh dneh. V oddaji tudi o tem: - Iran v odgovor na nov val ameriških napadov zaprl Hormuško ožino - Slovenija potrebuje novo razvojno strategijo z jasnimi prioritetami, pozivajo v gospodarstvu; med možnostmi tudi usmeritev v logistično središče - V več evropskih državah vztrajajo gozdni požari; zjutraj zagorelo tudi na območju Bohinja

Na naših cestah danes vlada kaos. Poleg občutno povečanega prometa zaradi glavne turistične sezone in začetka počitnic v delu Avstrije, Nemčije, Švice in Nizozemske, daljši zastoji nastajajo še zaradi številnih del na cestah, prometnih nesreč in okvar vozil. V dopoldanskih urah je bil zaprt predor Karavanke, zaradi nesreče pa tudi pomurska in primorska avtocesta. Letos tako zaznavamo poslabšanje razmer v prometu. Drugi poudarki oddaje: - Pravna stroka opozarja: koalicija in Resnica z manevri za preprečevanje ustanovitve preiskovalnih komisij kršita ustavo. - Trump zagrozil Iranu s popolnim uničenjem, če bo poskušal izvesti atentat nanj. - Slovenija ob obletnici genocida - Srebrenica mora ostati trajen opomin.

Gost epizode je dr. Peter Wostner. Strokovnjak za razvoj, konkurenčnost in teritorialne politike, proračun in kohezijsko politiko EU. V epizodi: Uvod, AI in odločanje s podatki Šolstvo, motivacija otrok in veščine prihodnosti Kitajska, Evropa, ZDA in globalna konkurenčnost Vloga države, varnostne mreže in tehnološki razvoj Evropa, AI, strateška avtonomija in platformna ekonomija Evropske strategije, STEP, IPCEI in verige vrednosti Slovenija: industrija, znanje, materiali in pametna specializacija Stanovanjska problematika, Ljubljana in regionalni razvoj Država kot razvojni katalizator in povezovanje podjetij Reforme, pozitivni narativ in skupni imenovalci prihodnosti

Ko je pomemben vsak milimeter. »Zelo sem srečen, da nam je uspelo!« pove dermatovenerolog prof. dr. Aleksandar L. Krunić ob predstavitvi nove metode zdravljenja najpogostejših rakov kože na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana. Poseg, ki ima številne prednosti, so doslej izvajali le v petih evropskih državah, Slovenija je zdaj šesta. Gre za izjemno natančno operacijo, ki omogoča odstranitev kožnega tumorja – predvsem bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma – ob čim večjem ohranjanju zdravega tkiva. »Uspešnost te metode je kar 99,6-odstotna,« poudari prof. Krunić. »To pomeni, da ima bolnik s primarnim bazalnoceličnim karcinomom tako rekoč stoodstotno verjetnost ozdravitve.« Več v Ultrazvoku. Sodelujejo: prof. dr. Aleksandar L. Krunić, asist. Violeta Hosta in prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Pregled vzorcev kože v histopatolškem laboratoriju. Desno v ospredju je Violeta Hosta, desno v ozadju je Aleksandar L. Krunić/ UKC Ljubljana

Združene države so vnovič napadle Iran, kljub začasnemu premirju med stranema. O eksplozijah poročajo z območja iranskih strateških zmogljivosti, med drugim z otokov Kešm in Harg. Islamska republika je odgovorila z zračnimi napadi na ameriška vojaška oporišča v regiji, opozorilne sirene so se oglasile v Bahrajnu in Kuvajtu. Druge teme: - Slovenija se na vrhu Nata srečuje z očitki, da kot edina članica zavezništva ne izpolnjuje svojih obljub glede obrambnih izdatkov. - Fiskalni svet na nogah zaradi občutno hitrejše rasti odhodkov od prihodkov. - Nogometaši Argentine in Švice zadnji četrtfinalisti svetovnega prvenstva.

Na tokratnem vrhu Nata v Ankari si je generalni sekretar zavezništva Mark Rutte želel enotnosti in usklajenosti, pa tudi praznovanja dosežkov v preteklem letu, torej postopnega višanja obrambnih proračunov. Zaveze po večjih izdatkih z lanskega vrha se na ravni zavezništva uresničujejo, a tudi to, kot kaže ne more preprečiti jeze ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Slednji je, nezadovoljen zaradi pomanjkanja evropske podpore ob napadu na Iran, dal vedeti, da bo srečanje v Ankari izkoristil tudi za novo oštevanje evropski zaveznic. O tem, kakšni so zares transatlantski odnosi in kaj ob naraščanju obrambnih proračunov Evropa in Slovenija sploh potrebujeta, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Erik Kopač, državni sekretar na ministrstvu za obrambo; Iztok Prezelj, katedra za obramboslovje FDV Univerze v Ljubljani; Igor Jurič, posebni poročevalec RTV SLO iz Ankare.

Voditelji članic Nata sklenili vrh v Turčiji, ena ključnih zavez iz Ankare je nadaljnja vojaška podpora Ukrajini, Slovenija ji bo letos namenila približno 44 milijonov evrov, je sporočil premier Janez Janša.15. novembra bomo v 212 občinah v naši državi volili župane in svétnike.Mineva 36 let od spominske maše v Kočevskem Rogu, škof Anton Jamnik opozarja, da je bila povabilo na dolgo pot sprave.Vreme: Jutri bo sončno in zelo toplo

V Ankari se je popoldne končal vrh Nata, na katerem so se poenotili glede okrepitve kolektivne varnosti in se zavezali, da bodo Ukrajini letos in prihodnje leto zagotovili skupno 140 milijard evrov vojaške pomoči. Slovenija ji bo letos po besedah premiera Janeza Janše namenila 50 milijonov ameriških dolarjev. V oddaji tudi o tem: - Pogajanj med Iranom in ZDA je za zdaj konec, Trump napovedal nove napade - Gospodarstvo zaradi geopolitičnih pretresov poziva k pripravi nove razvojne strategije za Slovenijo. - Civilna iniciativa želi referendum o kulturnem domu Nova Gorica.

Slovenija bo letos edina članica Nata, ki bo za obrambo namenila manj kot dva odstotka bruto domačega proizvoda, kažejo ocene zavezništva, objavljene tik pred vrhom v Ankari, ki se je nocoj začel z večerjo. Evropske članice Nata in Kanada bodo letos za temeljne obrambne potrebe sicer namenile približno 11 odstotkov več kot lani. Med ključnimi temami vrha je tudi podpora Ukrajini.

V Ankari v Turčiji je ob izjemno zaostrenih varnostnih ukrepih vse nared za jutrišnji začetek vrha zveze Nato. Pričakovati je, da bodo evropski voditelji poskušali pomiriti največjo članico na drugi strani Atlantika; ameriški predsednik Donald Trump namreč ponavlja očitke, da stara celina ne nosi svojega deleža bremena v najmočnejšem obrambnem zavezništvu. Druge teme: - Na pogrebu Alija Hameneja milijoni Irancev, ne pa tudi njegov naslednik Modžtaba. - Nova evropska pravila za močnejšo zaščito letalskih potnikov. - Slovenija v zadnjih 40-ih letih uspešno omejila širjenje virusa hiv. - Norveška izločila Brazilijo, v četrtfinale svetovnega prvenstva še nogometaši Anglije.

Delitev Slovenije na podeželsko in mestno je sicer nepopularna, nekoliko izključujoča, a vendar še kako živa. Praviloma je podeželska Slovenija manj prisotna v medijih, ima svoje, nekoliko skrivnostne rituale in stereotipno velja, da je bolj naklonjena tradicionalnim vrednotam. Čeprav bi pričakovali nasprotno, se prepad med obema skupnostnma še poglablja. Eden izmed največjih izzivov podeželja je, kako na zemlji obdržati mladino. Bleščava mesta je mamljiva, zato smo v preteklih desetletjih opazovali boleč proces staranja podeželja, kar pa se, kot kažejo podatki, kljub vsemu nekoliko umirja. Vse več mladih razume življenje na podeželju, kmetovanje in stik z zemljo kot primerjalno prednost. Enkrat letno se podeželska mladina dobi na veliki in tradicionalni prireditvi, ki se imenuje »Državne kmečke igre!« Obiskal jih je Marko Radmilovič. Oddaja je repriza.

Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«

Na nedeljo Slovencev po svetu smo se na začetku oddaje pogovarjali z Lenartom Riharjem, ravnateljem Rafaelove družbe. Predstavil je tudi njihove letošnje poletne programe (Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, Višarske dneve mladih in fotografski natečaj Moj košček Slovenije). V drugem delu ste lahko slišali poudarke z 32. Tabora Slovencev po svetu, ki ga je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, in sicer pridigo škofa Šuštarja [od 17:31 naprej] ter uvodne pozdrave mag. Uroša Zorana, ministra Kajzerja in državne sekretarke Jaklitscheve [od 30:11 naprej]. Oddajo smo zaključili z novicami.

Slovenija je imela junija najnižje število prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje v svoji 35-letni zgodovini. Konec prejšnjega meseca je bilo v evidencah zavoda 42.245 tisoč brezposelnih. Brezposelnost se je v primerjavi z majem zmanjšala v vseh območnih službah Zavoda za zaposlovanje. Zmanjševanje števila brezposelnih se nadaljuje že peti mesec zapored. S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih spoprijemala skoraj polovica delodajalcev. Drugi poudarki: - Sedem interventnih radiologov v UKC Maribor vendarle podpisalo nove pogodbe o zaposlitvah. - Načrt za postavitev semaforjev pred pogosto poplavljenimi podvozi v Ljubljani naj bi bil pripravljen še ta mesec. - V Iranu priprave na pogreb nekdanjega vrhovnega vodje Alija Hameneja.

Na svetovnem nogometnem prvenstvu v Severni Ameriki so se začeli izločilni boji, ki sta jih v Los Angelesu odprli reprezentanci Južne Afrike in Kanade. V dopoldanskih športnih minutah podrobneje še o domačem turnirju lige narodov v odbojki, na katerem se je Slovenija pomerila z atraktivnimi tekmicami, kot so Italija, Bolgarija in Brazilija.

Z zadnjimi tekmami 3. kroga v skupinah od J do L se je končal skupinski del svetovnega prvenstva v nogometu. Največji športni dogodek leta bo nadaljevalo le še 32 najboljših moštev. Prve tekme šestnajstine finala bodo že danes zvečer, ko se bo v Stožicah v Ljubljani končal turnir lige narodov v odbojki. Slovenija se bo v zadnji tekmi pomerila s svetovno prvakinjo Italijo.

Slovenija je sredi enega najdaljših vročinskih valov, saj traja že dva tedna. Absolutnih junijskih temperaturnih rekordov sicer še nismo presegli, ampak pred nami sta vsaj še dva zelo vroča dneva, nato naj bi nas dosegla vremenska fronta in z njo ohladitve. Dodatno toplotno obremenitev bodo v prihodnjih dneh prinesle tudi bolj vlažne in ne tako hladne noči.

Srečna je lahko država, ki se toliko ukvarja s svojimi proslavami … Domoljubje namreč ni le mahanje z zastavicami, prepevanje besede Slovenija, je tudi kritičnost in zmožnost dialoga. Je spoštovanje institucij in skupnih pravil igre. Spodobnost in vljudnost. Dialog pa je več kot le pogovor, ne gre le za to, kdo bo zmagal ali kdo bo imel močnejše očitke. Pomemben del dialoga je poslušanje in iskanje tistega, kar je res. Resnice. Ta tudi v postresničnem svetu ni le beseda, v katero lahko poljubno vstaviš piko. V oddaji so uporabljeni posnetki iz informativnih oddaj RTV Slovenija pa tudi:  Poročilo neodvisne komisije Združenih narodov za zasedena palestinska ozemlja  Intervju Donalda Trumpa za portal Axios   Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc na Fb ob ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve  Studio ob 17ih Kje je Slovenija po 35 letih in kakšna prihodnost nas čaka? Oddajo je pripravila Nataša Mulec.  Vroči mikrofon Za produktivnost rabiš zdrave ljudi, ki ga je ob festivalu delavskega filma Kamerat pripravil Gorazd Rečnik.  Pa še knjižna priporočila:  esej Prafašizem Umberta Eca Jason Stanley: Kako deluje fašizem (Politika nas in njih)  vsa dela Slavenke Drakulič. Tudi Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali.  

Pravi, da ima dva doma, že petindvajset let živi v Sloveniji, sicer pa prihaja iz ruske republike Dagestan. Dzhamilyat Abdulkhalikova je ginekologinja, v Slovenijo je prišla pred 25 leti na študij medicine. Razlaga o otroštvu v Rusiji, kjer sta starša vedno skrbela, da niso živeli v pomanjkanju, kjer je bila skupnost najpomembnejša in kjer jo še zdaj na letališču pričakajo celo nekdanji sošolci. Slovenija ji je sicer tudi dala veliko, tu je dobila službo, si ustvarila družino in - kot pravi - obvlada slovenski jezik že do te mere, da v njem sanja. In dodaja, da: “je tvoj jezik tisti, v katerem šteješ denar. In jaz ga večinoma štejem v slovenščini.”

Izseljensko društvo Slovenija v svetu to nedeljo v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani pripravlja 32. Tabor Slovencev po svetu. Začel se bo s sveto mašo, ki jo bo daroval škof Franc Šuštar, nadaljeval pa z okroglo mizo Razvoj Slovenije v 35-ih letih. O tem bodo z novinarko Vido Petrovčič govorili dr. Aleš Štrancar, dr. Federico Potočnik in dr. Miloš Čotar. V kulturnem delu Tabora bodo nastopile skupine iz Buenos Airesa: maturantje Rast 55, Folklorna skupina Mladika in Glasbena skupina Los Tilos. Ob koncu bodo nazdravili za 35 let slovenske samostojnosti.

Na današnji praznik, dan državnosti, obeležujemo 35-letnico samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Z dnevom odprtih vrat so ga počastili tudi v predsedniški palači. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je dejala, da mora državni praznik vsake države spodbujati nacionalni ponos in vsakič znova prenesti tisto, kar je bilo narejenega v preteklosti. Osamosvajanje je zaznamovala tudi desetdnevna vojna, na katero je spomin prebivalcev še kako živ. Drugi poudarki: - Po uničujočem potresu v Venezueli številne države sveta pošiljajo pomoč. - Evropska unija Ukrajini izplačala prvi obrok iz 90-milijardnega posojila. - V minoritskem samostanu v Piranu že 48. Piranski glasbeni večeri.

Mineva 35 let, odkar je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob spominu na današnji dan leta 1991 poudarila pomen solidarnosti, odgovornosti in medsebojne pomoči. Ob tem je odprla vrata predsedniške palače in med drugim podelila zahvale trem policistom in 12-letnemu Lanu za požrtvovalno reševanje življenj. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija po uničujočih potresih v Venezueli sprožila evropski mehanizem za civilno zaščito. - V Bruslju začasni dogovor za večjo zaščito potnikov v Evropski uniji. - Med Trstom, Piranom in hrvaško Istro je znova zaživela povezava po morju. - Vročinski val po Evropi se bo stopnjeval. Temperature ponekod že presegle junijske rekorde.

Mineva 35 let, odkar je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob spominu na današnji dan leta 1991 poudarila pomen solidarnosti, odgovornosti in medsebojne pomoči. Ob tem je odprla vrata predsedniške palače in med drugim podelila zahvale trem policistom in 12-letnemu Lanu za požrtvovalno reševanje življenj.

V sklepni epizodi serije Cianokast novinarji razgrnemo, kaj monitoring cianobakterij pove o naših vodah in zakaj so uporabniki mnogih priljubljenih voda v Sloveniji pogosto prepuščeni samim sebi. V zadnjem delu serije v ospredje stopijo novinarji Strašno hudih, Klara Škrinjar, Zarja Muršič, Samo Demšar in Maja Čakarić, in se posvetijo vprašanju, ki ga je pravzaprav odprla Veronina izkušnja in pogovori z raziskovalkami na NIB: kako dobro v resnici poznamo kakovost voda, v katerih se poleti hladimo, in v katere se z navdušenjem podajo psi. Slovenija ima vzpostavljen sistem nadzora za uradna kopalna območja, toda večina priljubljenih gramoznic, jezer in rečnih tolmunov mednje ne sodi. To pomeni, da tam ni rednega monitoringa, ni opozorilnih tabel in ni informacij o morebitnih tveganjih zaradi cianobakterij. V epizodi se posvetimo izhodiščem projekta Skrivnosti slovenskih motnih voda: kako pri nas spremljamo cianobakterije, kdo je odgovoren za obveščanje javnosti in zakaj se pristojnosti pogosto razpršene med občine, upravljavce zemljišč in državo. Pogledamo, kako se znanstveni podatki prelivajo (ali pa se ne) v odločitve na terenu, ter zakaj je prav pri neuradnih kopališčih največja vrzel med tem, kar bi ljudje morali vedeti, in tem, kar dejansko izvejo. V pogovoru novinarji pripovedujejo tudi o izkušnji sodelovanja z NIB in pri tem razmišljajo, zakaj so lahko znanstveniki več kot dobrodošli v novinarskih preiskavah. Pa pojasnjujejo, zakaj so prav raziskovalci postali edini neformalni obveščevalci javnosti v državi, in se pri tem sprašujejo, zakaj je pomembno vzpostaviti bolj odziven, jasen in dostopen sistem obveščanja, ki bi zaščitil tako ljudi kot njihove domače živali ne glede na to, ali se kopajo na uradnem kopalnem območju ali tam, kjer ga nihče ne nadzoruje. S to epizodo zaključujemo tridelno serijo Cianokast, ki je del projekta Skrivnost slovenskih motnih voda. Vse vsebine, vključno z besedili, brošuro, podkasti … najdete na projektni strani www.strasnohudi.si/cianobakterije.

Pred jutrišnjim dnevom državnosti bodo po državi ves dan potekale slovesnosti, osrednja državna proslava bo večerna na Trgu republike v Ljubljani. Tokrat bosta dva slavnostna govornika, predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Janez Janša. Po umiku spornega dela vabila veteranskim organizacijam je pričakovati udeležbo večine praporščakov. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož na predvečer dneva državnosti opozarja, da Slovenija mora ostati zavezana vladavini prava. Če se želimo uspešno spopasti s korupcijo, samo ustanovitev tako imenovanega SKOK-a ne bo dovolj, pravi. Druge teme: - Izraelsko-libanonska pogajanja v Washingtonu, kjer bo ameriški predsednik Trump gostil prvega moža Nata Rutteja. - Roman Ajde Bračíč "Kresníčevje" sinoči ovenčan s kresnikom. - Dvorana Stožice bo do konca tedna gostila drugi turnir elitne lige narodov.

Za Slovenijo lahko po 35 letih samostojnosti rečemo, da je po številnih kazalnikih uspešna, še vedno varna in socialno razmeroma stabilna država. Hkrati pa se že vrsto let sooča z razvojnimi izzivi, ki zavirajo njen napredek. Kje smo danes in kakšna prihodnost nas čaka? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Antiša Korljan, politični analitik Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Aleša Mižigoj, direktorica podjetja Medex Tanita Čamdžič, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Slovenija je sredi prvega vročinskega vala. Temperature bodo po napovedih nad 30-imi stopinjami vztrajale vse do začetka prihodnjega meseca, pretirana izpostavljenost vročini pa lahko vodi v zdravstvene zaplete, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Najbolj izpostavljeni so ob ranljivih skupinah tudi ljudje s slabšimi bivalnimi pogoji in delavci na prostem. Drugi poudarki oddaje: - Krepijo se diplomatski napori za dolgoročen mirovni dogovor med ZDA in Iranom. - Po najnovejšem besednem sporu med Trumpom in Melonijevo italijanski ministri odpovedali udeležbo na praznovanjih ameriškega državnega praznika. - Košarkarski as Luka Dončić potrdil, da to poletje ne bo igral za reprezentanco.

Slovenija ima bogato mrežo planinskih objektov, saj planinska društva upravljajo 159 planinskih koč, ki obiskovalcem pomenijo zavetje, prostor za počitek in okrepčilo. V Svetovalnem servisu bomo s strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije za področje Gospodarske komisije Dušanom Prašnikarjem govorili o tem, kako so planinske koče organizirane, kakšna pravila veljajo za obiskovalce, kakšno ponudbo lahko v kočah pričakujemo glede na njihovo kategorijo in kdaj je prenočevanje v planinski koči smiselno rezervirati.

Slovenija leži na potresno aktivnem območju. Smo na velik potres danes pripravljeni bolje kot pred desetimi, dvajsetimi leti? V sredinem Svetovalnem servisu bomo govorili o potresni varnosti. Z nami bosta po pol deveti Saša Galonja z Ministrstva za okolje in prostor ter Olga Andrejek z Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Kaj lahko naredimo že danes, da bomo ob morebitnem potresu jutri bolje pripravljeni? Kako preverimo potresno varnost svojega doma?

Slovenija je konec prejšnjega tedna ukinila nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Od 12. junija naprej pa moramo – tako kot druge članice Evropske unije - v celoti izvajati tudi pakt o migracijah in azilu. Gre za povsem nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite. Pakt naj bi omogočil učinkovit nadzor zunanjih meja Unije in enotno evropsko upravljanje migracij. Kakšne so trenutne migracijske razmere pri nas? Kako smo v Sloveniji pripravljeni na izvajanje migracijskega pakta? Kako potekajo postopki na meji po novem? Katere migrante bomo vračali po hitrih postopkih? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Peter Skerbiš, Uprava uniformirane policije; Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja; dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Avtorica Lucija Dimnik Rikić.

Kaj pomeni preseliti se v državo, za katero še pred nekaj leti nisi bil prepričan, če je Slovenija ali Slovaška? Agnieszka Mravinec je zaradi ljubezni zapustila Poljsko, v Sloveniji pa našla nov dom in novo službo. Že po pol leta je znala osnove slovenščine, ob tem je odkrila čar dvojine, se naučila belokranjskega narečja, doživela nekaj zelo zabavnih jezikovnih nesporazumov in ugotovila, da se Slovenci poslavljamo precej drugače kot Poljaki. Danes pravi, da je doma v obeh državah. Zato na tekmah med Slovenijo in Poljsko vedno zmaga.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 o vsem tem z gosti. Vsebina je bila prvič objavljena v oddaji Intelekta.

Zdravstvo v ZDA funkcionira kot gospodarska dejavnost. Združene države Amerike za zdravstvo namenijo največ denarja na svetu. Kar 18 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (Slovenija približno 9 odstotkov, Nemčija 12). Kljub temu je bilo leta 2024 brez zdravstvenega zavarovanja v ZDA približno 27 milijonov ljudi, na desetine milijonov drugih pa si je zdravljenje zaradi visokih stroškov le težko privoščilo. Kako deluje sistem, ki premika meje sodobne medicine, hkrati pa številne prebivalce in prebivalke pušča brez osnove in optimalne zdravstvene oskrbe? O ameriškem zdravstvu, njegovih prednostih, pomanjkljivostih in o primerjavi s slovenskim sistemom v Intelekti razmišljajo: diplomirani zdravstvenik in reševalec asist. Andrej Fink (MSHS ZDA, UKC Ljubljana) , zdravstvena ekonomistka prof. dr. Petra Došenović Bonča (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), pravnik doc. dr. Luka Mišič (Pravna fakulteta v Ljubljani) in strokovnjak za javno zdravje prof. dr. Tit Albreht (NIJZ). Združene države Amerike letos zaznamuje 250 let od podpisa Deklaracije o neodvisnosti, zato ji namenjamo tokratno in še nekaj naslednjih Intelekt. Foto: Fotografija z ulic New Yorka ZDA je simbolična/ Pixabay

Ob imenovanju nove vlade Janeza Janše je Slovenija tarča očitkov o poslabšanih gospodarskih napovedih ter opozoril o preseženem javnofinančnem primanjkljaju. Našo državo kot majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo so zares močno prizadele geostrateške spremembe in vojna žarišča v svetu. Dodatno se doma že dlje časa spopadamo z nekonkurenčnostjo in premajhno produktivnostjo. V zaostrenih razmerah je zato ključno, ali bodo napovedani vladni ukrepi, kot so davčne razbremenitve in brzdanje javne porabe, zadostovali, ali pa bi za gospodarsko stabilnost in razvoj potrebovali še kaj. O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve; Goran Novkovič, odgovorni urednik Podjetne Slovenije. Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.

Slovenija bo drevi dobila 16-o vlado, četrto pod vodstvom Janeza Janše. Premier je bil v nagovoru poslank in poslancev v državnem zboru, ki bodo potrjevali njegovo ministrsko ekipo, med drugim kritičen do odhajajoče vlade. Sam pa si želi sistematičnega in dolgočasnega mandata. Druge teme: - Orožje med Izraelom in proiranskim Hezbolahom ni utihnilo kljub novemu dogovoru o izvajanju premirja med judovsko državo in Libanonom. - Albansko javnost in tamkajšnje okoljevarstvenike razburja projekt izgradnje letovišča, povezan z zetom ameriškega predsednika Jaredom Kushnerjem, načrtovan na okoljsko občutljivem delu jadranske obale. - V Bolnišnici Slovenj Gradec so razmere alarmantne zaradi hudega pomanjkanja zdravnikov in medicinskih sester.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Sprva se je HIV razširil med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in intravenoznimi uživalci drog, prvi primeri so bili tudi pri ljudeh, ki so s transfuzijo prejeli okuženo kri. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov, ki so v Združenih državah Amerike zahtevali informacije o virusu, oblikovali sporočila o tem, kako se zaščititi pred okužbo, hkrati so tudi glasno pozivali k raziskovanju in razvoju zdravil. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. 30 milijonov okuženih prejema zdravila, 10 milijonov pa ne. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Intelekta o vsem tem z gosti. To so Miran Šolinc (Škuc), prim. Evita Leskovšek (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in Sebastjan Sitar (Legebitra). Gonoreja in sifilis v Evropi Aids po jugoslovansko? : začetni odziv na AIDS v Sloveniji in Jugoslaviji (1984-1987)

O pretanjenih kriminalcih, iznajdljivih slikarjih, naivnih šarlatanih in robinhoodovskih junakih ter celo o političnih in vojnih akterjih, ki so risali in tiskali lažne bankovce in kovali lažne kovanceDenar je od nekdaj sprepleten in povezan z oblastjo in večino človeške zgodovine so bili kralji, cesarji, kasneje pa države s svojimi centralnimi bankami tisti, ki so strogo nadzorovali tiskanje ali kovanje denarja, nadzor nad izdelavo lastne valute pa še danes velja za enega temeljev državne suverenosti. In vendar so se skozi zgodovino pojavljali posamezniki ali skupine, ki so - bodisi iz stike ali uporniškosti bodisi iz pohlepa - to pravico vzeli tudi v svoje roke. Prav o njih bomo govorili v tokratnih Sledeh časa. Skozi zgodovino ponarejanja denarja nas bodo pospremili dr. Andrej Šemrov iz Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenija ter Urška Purg in Matko Mioč iz Muzeja in galerije MUZA, kustosa tamkajšnje razstave Denar in kriminal: Tekma brez konca. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: ročno narisan ponarejen bankovec za 100 dinarjev, Kraljevina Jugoslavija, 1929, s pretiskom LAŽNA v cirilici, osebni arhiv Marka Mihajlovića, objavljeno z dovoljenjem Muzeja in galerije MUZA

Vlada trdi, da smo dosegli cilj 2 % BDP za obrambo, a v Natu se ne strinjajo s tem, saj smo med obrambne izdatke vključili tudi vlaganja v odpornost. Res pa za obrambo še nikoli doslej nismo dajali toliko kot zdaj. Paradoksalno pa se pri nas po drugi strani zmanjšuje delež vlaganj v vojaško opremo. Za povrh bodo obrambnemu resorju odškrtnili 100 milijonov evrov za krpanje proračunske vrzeli. Kako bo to vplivalo na doseganje zavez, tako finančnih kot vojaških, v tokratni oddaji Studio ob 17ih. Gostje: Boštjan Pavlin, državni sekretar na obrambnem ministrstvu; dr. Erik Kopač, nekdanji veleposlanik pri NATU, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Robert Škrjanc.

Slovenija se upravičeno ponaša z visoko kakovostjo življenja, močno socialno varnostjo in dohodkovno enakostjo, s čimer še vedno ostaja v samem svetovnem vrhu. Toda najnovejše UMAR-jevo Poročilo o razvoju 2026 za to udobno fasado razkriva skrite ranljivosti in prenizke investicije v prihodnost. Prebivalstvo se stara, produktivnost stagnira, izrazit pa je tudi upad bralne pismenosti in kreativnega razmišljanja med mladimi, kar ogroža naš prehod v inovacijsko družbo. V poročilu zato podrobno analizirajo, katere strukturne reforme potrebujemo, da se prebijemo med "države ustvarjalke" in svojo blaginjo ohranimo tudi za prihodnje generacije. Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Avstralija je decembra 2025 prepovedala uporabo družabnih omrežij za mlajše od 16 let. Po tej odločitvi so o podobnem naglas začele razmišljati številne evropske države, tudi Slovenija. A kako preverjati starost uporabnikov na spletu? Evropska komisija je zatrdila, da ima za uporabnike varen in učinkovit sistem za preverjanje starosti, kot je poudarila predsednica Ursula von der Leyen, z najvišjimi svetovnimi standardi na področju zasebnosti, a so v njega vdrli v prvih štirih urah. Gorazd Božič je vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:01 Pregled globalnih in evropskih ukrepov 00:02:38 Neuporabna aplikacija Evropske komisije 00:03:14 Reševanje posledic namesto iskanja vzrokov 00:09:37 Težave z britanskim modelom in biometrijo 00:10:52 Pasti za kibernetsko varnost in zasebnost odraslih 00:15:37 Tehnične rešitve in nadzor staršev 00:21:40 Kakšen bi moral biti varen sistem?

V naši državi še vedno uživamo blaginjo, a se bomo morali v prihajajočih letih prilagoditi na številne izzive, ugotavlja Urad za makroekonomske analize. Zaradi politične razklanosti pa žal razprava o nadaljnjem razvoju vedno znova izostane. Drugi poudarki oddaje: Obrambni ministri Evropske unije so iskali rešitve za krepitev domače vojaške industrije Visoki mednarodni predstavnik v Bosni in Hercegovini pred odhodom opozoril na nedelovanje institucij. Za novega rektorja mariborske univerze je bil izvoljen Dean Korošak, ki napoveduje novo obdobje visokega šolstva

MotoGP se zaleće u važan deo evropskog dela šampionata posle otvaranja u Španiji. Vreme je za odlazak na legendarni Le Mans, pre nego što se odmah karavan prebaci u Barselonu, samo sedam dana kasnije.KITKAT F1 NAGRADNA IGRA 2026!

Mladi Italijan iz Bolonje došao do trećeg uzastopne pobede u nedelji kada smo izgubili Alexa Zanardij, legendarnog vozača iz takođe Bolonje, dva posle godišnjice pogibije Ajrtona Sene i tri dana od godišnjice tragičnog gubitka Rolanda Ratzenbergera 1994, koji su preminuli u Bolonji...KITKAT F1 NAGRADNA IGRA 2026!