Podcasts about slovenija

Opolnoči bo Slovenija opustila začasni nadzor meje s Hrvaško in Madžarsko. Čeprav se je število nezakonitih prehodov letos precej povišalo, pristojni minister Franci Matoz zagotavlja, da se bo varnost okrepila. Drugi poudarki oddaje: Škoda po neurjih več 10-milijonska. Država obljublja pohitritev postopkov za pomoč. Trump zagrozil z novimi napadi in zavzetjem iranske naftne infrastrukture. Slovenci premagali odbojkarsko velesilo Poljsko.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 o vsem tem z gosti. Vsebina je bila prvič objavljena v oddaji Intelekta.

Zdravstvo v ZDA funkcionira kot gospodarska dejavnost. Združene države Amerike za zdravstvo namenijo največ denarja na svetu. Kar 18 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (Slovenija približno 9 odstotkov, Nemčija 12). Kljub temu je bilo leta 2024 brez zdravstvenega zavarovanja v ZDA približno 27 milijonov ljudi, na desetine milijonov drugih pa si je zdravljenje zaradi visokih stroškov le težko privoščilo. Kako deluje sistem, ki premika meje sodobne medicine, hkrati pa številne prebivalce in prebivalke pušča brez osnove in optimalne zdravstvene oskrbe? O ameriškem zdravstvu, njegovih prednostih, pomanjkljivostih in o primerjavi s slovenskim sistemom v Intelekti razmišljajo: diplomirani zdravstvenik in reševalec asist. Andrej Fink (MSHS ZDA, UKC Ljubljana) , zdravstvena ekonomistka prof. dr. Petra Došenović Bonča (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), pravnik doc. dr. Luka Mišič (Pravna fakulteta v Ljubljani) in strokovnjak za javno zdravje prof. dr. Tit Albreht (NIJZ). Združene države Amerike letos zaznamuje 250 let od podpisa Deklaracije o neodvisnosti, zato ji namenjamo tokratno in še nekaj naslednjih Intelekt. Foto: Fotografija z ulic New Yorka ZDA je simbolična/ Pixabay

Novi minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je uradno prevzel posle od svoje predhodnice Tanje Fajon. Ob primopredaji sta se strinjala, da je Slovenija na dobri poti, minister Kajzer pa je poudaril, da mora imeti zunanja politika sploh malih držav, kljub nekaterim razlikam v pogledih, kontinuiteto. To napoveduje predvsem glede krepitve gospodarske diplomacije, medtem ko je nova vlada Janeza Janše takoj po prevzemu dolžnosti že pokazala oster zasuk v odnosih z Izraelom. V oddaji tudi o tem: - Izrael kljub svarilom Irana nadaljuje smrtonosne napade na Libanon - Evropska komisija predlaga prepoved vstopa v Unijo za ruske borce v Ukrajini - Nasprotniki prenove osrednje ljubljanske tržnice vložili tožbo na upravno sodišče

Amir Elfelit je 24-letni Palestinec, ki že okvirno pet let (z nekaj premori) živi v Sloveniji. Prihaja iz Gaze, kjer se še vedno nahaja njegova družina, ki razdejanega območja ne more zapustiti. Sam je imel srečo, da se je pri 19-ih letih prijavil na študijsko izmenjavo v Sloveniji, kamor je prišel z egipčanskim potnim listom. Oče je namreč Egipčan, potovanje pa je na tak način lažje, pove. Pri nas študira novinarstvo in hkrati dela tudi v eni od ljubljanskih restavracij ter občasno kot prevajalec. Pravi, da mu je Slovenija všeč in da je najpomembnejše, kar je tu našel, mir.

Ob 81. obletnici povojnih pobojev smo spregovorili o Macesnovi gorici, Kočevskem rogu, prikritih grobiščih ter vprašanju dostojnega pokopa žrtev komunističnega nasilja.Osvetlili smo pomen spomina na povojne dogodke, razpravljali o pokopu posmrtnih ostankov žrtev na ljubljanskih Žalah, vlogi države pri urejanju prikritih grobišč in pomenu zgodovinske resnice za prihodnje rodove. Posebno pozornost smo namenili tudi slovesnosti pri Macesnovi gorici, Breznu Zalesnika na Goriškem ter vprašanju sprave v slovenski družbi.V pogovoru smo se dotaknili tudi slovenskega izseljenstva po drugi svetovni vojni, ohranjanja slovenske identitete med Slovenci po svetu ter izzivov, ki jih pri soočanju s preteklostjo prinaša sodobna Slovenija.

V oddaji Moja zgodba smo ob 35-letnici samostojne slovenske države začeli objavljati prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. V prvi oddaji lahko poslušate prispevek dr. Jurija Perovška z naslovom: Slovenija – od dežele do države in dr. Renata Podbersiča, ki je predstavil Prvo pesem o Slovencih.

Slovenija dobila četrto vlado Janeza Janše, ki je na prvi seji že opravila menjave na ključnih položajih v Policiji, Sovi in nekaterih drugih institucijah.Ministri nove vlade večinoma prevzeli posle od predhodnikov. Primopredaje potekale mirno in vljudno.Urbanija: Mogoče je tokrat po dolgem času res prva prilika za dolgočasen mandat. Na vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana o skupni zunanji in varnostni politiki ter o vključevanju držav te regije v povezavo.Papež jutri na tedensko potovanje v Španijo; kaj bo sporočil nekdaj močno katoliški, danes pa sekularizirani državi?Vreme: Danes še padavine, jutri nekaj več sonca, a še možne posmazne plohe.Proračunski primanjkljaj v petih mesecih znašal 890 milijonov evrov.Zelenski poslal pismo Putinu, vabi ga na srečanje za končanje vojne.ŠPORT: Slovenski nogometaši na prijateljski tekmi s Ciprom zgolj z remijem.

Ob imenovanju nove vlade Janeza Janše je Slovenija tarča očitkov o poslabšanih gospodarskih napovedih ter opozoril o preseženem javnofinančnem primanjkljaju. Našo državo kot majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo so zares močno prizadele geostrateške spremembe in vojna žarišča v svetu. Dodatno se doma že dlje časa spopadamo z nekonkurenčnostjo in premajhno produktivnostjo. V zaostrenih razmerah je zato ključno, ali bodo napovedani vladni ukrepi, kot so davčne razbremenitve in brzdanje javne porabe, zadostovali, ali pa bi za gospodarsko stabilnost in razvoj potrebovali še kaj. O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve; Goran Novkovič, odgovorni urednik Podjetne Slovenije. Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.

Slovenija bo drevi dobila 16-o vlado, četrto pod vodstvom Janeza Janše. Premier je bil v nagovoru poslank in poslancev v državnem zboru, ki bodo potrjevali njegovo ministrsko ekipo, med drugim kritičen do odhajajoče vlade. Sam pa si želi sistematičnega in dolgočasnega mandata. Druge teme: - Orožje med Izraelom in proiranskim Hezbolahom ni utihnilo kljub novemu dogovoru o izvajanju premirja med judovsko državo in Libanonom. - Albansko javnost in tamkajšnje okoljevarstvenike razburja projekt izgradnje letovišča, povezan z zetom ameriškega predsednika Jaredom Kushnerjem, načrtovan na okoljsko občutljivem delu jadranske obale. - V Bolnišnici Slovenj Gradec so razmere alarmantne zaradi hudega pomanjkanja zdravnikov in medicinskih sester.

V turistični oddaji smo vas med drugim povabili na kolesarjenje. Najprej smo se ustavili na Dravski kolesarski poti, nato smo predstavili novost na kolesarskem zemljevidu – Štrekno v Mislinjski dolini. Povabili smo vas še v občino Lovrenc na Pohorju, ki je vredna obiska tudi zaradi različnih posebnosti, kot je bogata sakralna dediščina.

Slovenija je v dobri kondiciji ter ostaja stabilna in varna država, je ob koncu svojega mandata zatrdil premier Robert Golob. Izpostavil je vlaganja v znanost, infrasturkturo in znanje.

Pred jutrišnjim potrjevanjem nove vlade v državnem zboru se je odhajajoča sešla na zadnji redni seji, po njej pa so predstavili ključne ukrepe svojega mandata. Premier v odhajanju Robert Golob je ocenil, da je naša država v dobri kondiciji, ker se pred krizami niso umaknili, ampak z njimi upravljali. Po njegovih besedah je Slovenija je v negotovem svetu ohranila stabilnost in je varna država. Obenem je poudaril, da država niso zgolj številke in kazalniki ampak predvsem ljudje. Drugi poudarki oddaje: - OECD v senci vojne na Bližnjem vzhodu poslabšal tako slovenske kot svetovne gospodarske obete - Ameriški predsednik Trump izrazil zaskrbljenost zaradi izraelskih napadov na Libanon - Odprtje doma starejših v Grosupljem se zaradi neodobrenega financiranja ob širitvi dejavnosti zamika predvidoma na jesen

V poslopju državnega zbora se nadaljujejo zaslišanja kandidatk in kandidatov za ministre četrte vlade Janeza Janše. Zeleno luč pristojnih odborov so doslej dobili vsi zaslišani. Druge teme: - Napadi med Izraelom in Hezbolahom kljub drugačnim napovedim ne pojenjajo. - Bo tudi Slovenija postala članica višegrajske skupine? - V Ankaranu so prepričani, da jim želijo odvzeti možnost soodločanja glede Luke Koper.

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija že tri desetletja pomembno soustvarja prostor raziskovanja, poustvarjanja in ohranjanja slovenske ljudske glasbene dediščine. Društvo, ki je bilo 1. junija 1996 ustanovljeno v Piranu, povezuje poustvarjalce in raziskovalce ljudske glasbe ter spodbuja sodelovanje med različnimi ustvarjalnimi in strokovnimi področji.

Prvi kandidati za ministre v četrti Janševi vladi so se že predstavili pred pristojnimi parlamentarnimi odbori.Za Vrtovca bo ključen projekt drugi blok krške nuklearke, Cigler Kralj poudaril pomen samooskrbe in prehranske varnosti.Logar želi, da Slovenija preide v družbo ustvarjalcev, Rončević v ospredje postavil kakovostno in ideološko nevtralno šolo.Z novo vlado prihajajo davčne razbremenitve, demografski sklad in reforme za gospodarstvo, izziv tudi uravnoteženje javnih financ.Ljubljanski mestni svet popoldne o umiku odloka o novem parkirnem režimu. Pred mestno hišo protestni shod.ŠPORT: Žiga Lin Hočevar za konec sporeda slalomistov divjih vodah v Tacnu zmagal še v kajakaškem krosu.VREME: Popoldne bo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, jutri manjše izboljšanje.Junija še zadnje povišanje plač v javnem sektorju.Župan Moravč Balažic zavrnil očitke o kurupcijskem ravnanju.Obeležujemo mednarodni dan staršev ter teden slepih in slabovidnih.

Dober dan. Situacija med Združenimi državami in Iranom ostaja ujeta v cikel zaostrovanj in umiritev, ki za zdaj še lovi krhko ravnovesje med mirom in vrnitvijo v vojno. Po drugem ameriškem obstreljevanju v treh dneh je tokrat Iran, po svojih navedbah, sprožil povračilne napade. Pogajanja tako, kot kaže, po več mesecih nemirnega premirja ostajajo v pat položaju. V oddaji tudi: - Več držav, tudi Slovenija, poklicalo na zagovor ruske veleposlanike - Janeza Janšo v zadevi Trenta oprostilo tudi višje sodišče - V Šoštanju po poplavah doslej uresničili polovico sanacijskih projektov

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Gospodarstvo Primorsko-Notranjske regije lani na 6. mestu v državi po dobičku in na zadnjem po višini plač. - Na Planini v Kranju kmalu nov vrtec, v Velikih Laščah pa prizidek z novo kuhinjo. - Z izdelovanjem avtomobilčkov vesoljskega videza se ptujski osnovnošolci navdušujejo nad praktično in uporabno tehniko. - Slovenija vse bolj oranžna: jutranja telovadba starejših v okviru Šole zdravja pridobiva priljubljenost.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Sprva se je HIV razširil med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in intravenoznimi uživalci drog, prvi primeri so bili tudi pri ljudeh, ki so s transfuzijo prejeli okuženo kri. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov, ki so v Združenih državah Amerike zahtevali informacije o virusu, oblikovali sporočila o tem, kako se zaščititi pred okužbo, hkrati so tudi glasno pozivali k raziskovanju in razvoju zdravil. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. 30 milijonov okuženih prejema zdravila, 10 milijonov pa ne. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Intelekta o vsem tem z gosti. To so Miran Šolinc (Škuc), prim. Evita Leskovšek (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in Sebastjan Sitar (Legebitra). Gonoreja in sifilis v Evropi Aids po jugoslovansko? : začetni odziv na AIDS v Sloveniji in Jugoslaviji (1984-1987)

Sestavljanje nove slovenske vlade po zadnjih parlamentarnih volitvah je pokazalo marsikaj. Predvsem pa to, da je v politiki še vedno mogoče povezovati. Da je mogoče preseči razlike, zamere, ego in parcialne interese, če obstaja jasen cilj – bolj normalna, razvojna in urejena Slovenija. Prav to je v teh tednih dokazal Janez Janša. Marsikdo ga je že politično odpisoval, marsikdo je govoril, da ne more več povezati sredine in desnice. A rezultat govori drugače. Uspelo mu je za isto mizo pripeljati SDS, introjčekNSi, SLS, Fokus, Demokrate ter tudi Resnico. Stranke, ki imajo med seboj razlike, različne poudarke in različne politične zgodbe. Toda vse so očitno razumele nekaj zelo preprostega: da je Slovenija po zadnjih letih eksperimentiranja, ideoloških obračunavanj in političnega aktivizma potrebovala spremembo smeri.

O pretanjenih kriminalcih, iznajdljivih slikarjih, naivnih šarlatanih in robinhoodovskih junakih ter celo o političnih in vojnih akterjih, ki so risali in tiskali lažne bankovce in kovali lažne kovanceDenar je od nekdaj sprepleten in povezan z oblastjo in večino človeške zgodovine so bili kralji, cesarji, kasneje pa države s svojimi centralnimi bankami tisti, ki so strogo nadzorovali tiskanje ali kovanje denarja, nadzor nad izdelavo lastne valute pa še danes velja za enega temeljev državne suverenosti. In vendar so se skozi zgodovino pojavljali posamezniki ali skupine, ki so - bodisi iz stike ali uporniškosti bodisi iz pohlepa - to pravico vzeli tudi v svoje roke. Prav o njih bomo govorili v tokratnih Sledeh časa. Skozi zgodovino ponarejanja denarja nas bodo pospremili dr. Andrej Šemrov iz Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenija ter Urška Purg in Matko Mioč iz Muzeja in galerije MUZA, kustosa tamkajšnje razstave Denar in kriminal: Tekma brez konca. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: ročno narisan ponarejen bankovec za 100 dinarjev, Kraljevina Jugoslavija, 1929, s pretiskom LAŽNA v cirilici, osebni arhiv Marka Mihajlovića, objavljeno z dovoljenjem Muzeja in galerije MUZA

Slovenska hokejska reprezentanca se bo v predzadnji tekmi skupinskega dela svetovnega prvenstva v Švici potegovala za obstanek med elito. Na led bodo risi pridrsali že ob 12.20.

Slovenska hokejska reprezentanca se bo v predzadnji tekmi skupinskega dela svetovnega prvenstva v Švici potegovala za obstanek med elito. Na led bodo risi pridrsali že ob 12.20.

Slovenija že nekaj let želi s trajnostnimi praksami nagovoriti turiste. Vsaka destinacija počne to na svoj način, vsem pa je skupno, da želijo prihodnost slovenskega turizma usmeriti na pot odgovornosti in kakovosti. Na kakšen način to počnejo v Idriji, Cerknem, Škofji Loki, Kranju, je STO želel pokazati novinarjem in novinarkam v okviru študijske ture, ki se je je pred časom udeležila tudi Tina Lamovšek. Sogovorniki in sogovornice: Mojca Gorjup Kavčič, Zavod za turizem Idrija Gregor Novakovič, direktor Turizma Cerkno Miha Bavcon, Društvo Laufarija Cerkno Gregor Gartner, zgodovinar, ki vodi doživetje na Loškem gradu Izidor Selek, predsednik teniškega kluba Gorenja vas Marina Frfolja, vodja sektorja za trajnost in analitiko na STO

Slovenija bo danes po pričakovanjih dobila novega predsednika vlade - v državnem zboru bodo namreč glasovali o imenovanju Janeza Janše za ta položaj. Prvak SDS-a je med prednostnimi nalogami znova navedel razvoj in blaginjo države, boj proti korupciji, decentralizacijo in demokratizacijo. V opozicijskih strankah pa so kritizirali delovanje nove koalicije, vključno z omejevanjem referendumov. Nekateri pomisleki se vrstijo tudi v odzivih na koalicijsko pogodbo. Drugi poudarki oddaje: - Združenje zdravstvenih zavodov opozarja na tveganje za finančno oslabitev teh institucij, če bodo čisti zasebniki financirani iz sredstev ZZZS. - Evropske članice Nata na zasedanju na Švedskem pozdravile napoved ZDA, da bodo napotile svoje vojake na Poljsko - Šutarjev napadalec Šiljić s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde

Vlada trdi, da smo dosegli cilj 2 % BDP za obrambo, a v Natu se ne strinjajo s tem, saj smo med obrambne izdatke vključili tudi vlaganja v odpornost. Res pa za obrambo še nikoli doslej nismo dajali toliko kot zdaj. Paradoksalno pa se pri nas po drugi strani zmanjšuje delež vlaganj v vojaško opremo. Za povrh bodo obrambnemu resorju odškrtnili 100 milijonov evrov za krpanje proračunske vrzeli. Kako bo to vplivalo na doseganje zavez, tako finančnih kot vojaških, v tokratni oddaji Studio ob 17ih. Gostje: Boštjan Pavlin, državni sekretar na obrambnem ministrstvu; dr. Erik Kopač, nekdanji veleposlanik pri NATU, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Robert Škrjanc.

Slovenija se upravičeno ponaša z visoko kakovostjo življenja, močno socialno varnostjo in dohodkovno enakostjo, s čimer še vedno ostaja v samem svetovnem vrhu. Toda najnovejše UMAR-jevo Poročilo o razvoju 2026 za to udobno fasado razkriva skrite ranljivosti in prenizke investicije v prihodnost. Prebivalstvo se stara, produktivnost stagnira, izrazit pa je tudi upad bralne pismenosti in kreativnega razmišljanja med mladimi, kar ogroža naš prehod v inovacijsko družbo. V poročilu zato podrobno analizirajo, katere strukturne reforme potrebujemo, da se prebijemo med "države ustvarjalke" in svojo blaginjo ohranimo tudi za prihodnje generacije. Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Trg republike že četrto leto v znamenju spomina na žrtve komunističnega nasilja.V Kopru na Pohodu za življenje več kot 350 ljudi zbranih v luči znanstvenega dejstva, da otroku srce bije že dobre tri tedne po spočetju.Slovenija v znamenju praznovanj 30. obletnice prvega papeževega obiska, danes na Brezjah še posebej odmevale besede sv. Janeza Pavla II. »Korajža velja!«V Državnem zboru v prihajajočem tednu pričakovati vložitev mandatarske kandidature Janše.Slovenskemu turizmu se kljub globalnim krizam obeta dobra sezona.Vreme: Tudi jutri precej jasno z jutranjo meglo po nižinah.V geometričnem središču Slovenije obeležili dan vojnih veteranov.V Ribnici spomin na 85. obletnico prvega spopada Slovencev z okupatorjem.Varnost slovenskega letalstva na najvišji ravni, a prostora za izboljšave je še kar nekaj.ŠPORT: Slovenski hokejisti v uvodni tekmi Svetovnega prvenstva premagali Češko.

Po včerajšnjem začetku svetovnega prvenstva elitne divizije bo danes prvič letos med elito zaigrala tudi Slovenija. Tekmec je Češka. Več tudi o sinočnjem dvoboju Olimpije za preboj v polfinale jadranske košarkarske lige v Beogradu in o maratonu v Radencih.

Po včerajšnjem začetku svetovnega prvenstva elitne divizije bo danes prvič letos med elito zaigrala tudi Slovenija. Tekmec je Češka. Več tudi o sinočnjem dvoboju Olimpije za preboj v polfinale jadranske košarkarske lige v Beogradu in o maratonu v Radencih.

Avstralija je decembra 2025 prepovedala uporabo družabnih omrežij za mlajše od 16 let. Po tej odločitvi so o podobnem naglas začele razmišljati številne evropske države, tudi Slovenija. A kako preverjati starost uporabnikov na spletu? Evropska komisija je zatrdila, da ima za uporabnike varen in učinkovit sistem za preverjanje starosti, kot je poudarila predsednica Ursula von der Leyen, z najvišjimi svetovnimi standardi na področju zasebnosti, a so v njega vdrli v prvih štirih urah. Gorazd Božič je vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:01 Pregled globalnih in evropskih ukrepov 00:02:38 Neuporabna aplikacija Evropske komisije 00:03:14 Reševanje posledic namesto iskanja vzrokov 00:09:37 Težave z britanskim modelom in biometrijo 00:10:52 Pasti za kibernetsko varnost in zasebnost odraslih 00:15:37 Tehnične rešitve in nadzor staršev 00:21:40 Kakšen bi moral biti varen sistem?

V naši državi še vedno uživamo blaginjo, a se bomo morali v prihajajočih letih prilagoditi na številne izzive, ugotavlja Urad za makroekonomske analize. Zaradi politične razklanosti pa žal razprava o nadaljnjem razvoju vedno znova izostane. Drugi poudarki oddaje: Obrambni ministri Evropske unije so iskali rešitve za krepitev domače vojaške industrije Visoki mednarodni predstavnik v Bosni in Hercegovini pred odhodom opozoril na nedelovanje institucij. Za novega rektorja mariborske univerze je bil izvoljen Dean Korošak, ki napoveduje novo obdobje visokega šolstva

Slovenija se uvršča med države z visoko kakovostjo življenja, vendar se vse bolj povečujejo tveganja za prihodnost. Težave so neprilagodljivost zaposlenih in podjetij, prešibke investicije in zanemarjanje digitalizacije. To med drugim ugotavlja Urad za makroekonomske analiza in razvoj v danes predstavljenem poročilu o razvoju in kakovosti življenja. Zavzema se za nov razvojni model, ki bi temeljil na učenju, ustvarjalnosti in digitalizaciji. Drugi poudarki oddaje: - Po novem razrezu mest v parlamentarnih delovnih telesih jih več pripada tako Levici in Vesni kot SDS-u. - Več kot četrtina laburističnih poslancev poziva britanskega premierja Starmerja k odstopu; drugi menijo, da ni čas za umik. - Na Koroški Beli končali obsežno sanacijo za zaščito dva tisoč prebivalcev pred plazom.

Naša država se po različnih svetovnih indeksih blaginje in zadovoljstva z življenjem uvršča med uspešnejše, ugotavljajo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Opozarjajo še na povečevanje tveganja revščine ranljivih skupin. Drugi poudarki oddaje: - Zbiranju podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu se pridružujejo tudi v SD in Gibanju Svoboda - Rusija napoveduje nadaljnje posodobitve strateških jedrskih zmogljivosti - Francoske oblasti prepovedale izkrcanje potnikov ladje za križarjenje zaradi možnosti okužbe z norovirusom

Slovenija se po kakovosti življenja še naprej uvršča med uspešnejše članice Evropske unije, je ob predstavitvi poročila Urada za makroekonomske analize in razvoj povedal Peter Wostner. Kot je opozoril, pa stopnjevanje globalnih pritiskov, demografske spremembe, omejena prilagodljivost in premalo investicij v prihodnost omejujejo razvojne možnosti. Povečuje se tudi tveganje revščine. Druge teme: - Potrjen razrez v parlamentarnih delovnih telesih z dodatnimi mesti za Levico in Vesno - Evropski ministri za energetiko v luči bližnjevzhodne vojne o zmanjševanju rabe fosilnih goriv - Rusija preizkusila novo raketo dolgega dosega, ki lahko nosi jedrsko konico

MotoGP se zaleće u važan deo evropskog dela šampionata posle otvaranja u Španiji. Vreme je za odlazak na legendarni Le Mans, pre nego što se odmah karavan prebaci u Barselonu, samo sedam dana kasnije.KITKAT F1 NAGRADNA IGRA 2026!

Mladi Italijan iz Bolonje došao do trećeg uzastopne pobede u nedelji kada smo izgubili Alexa Zanardij, legendarnog vozača iz takođe Bolonje, dva posle godišnjice pogibije Ajrtona Sene i tri dana od godišnjice tragičnog gubitka Rolanda Ratzenbergera 1994, koji su preminuli u Bolonji...KITKAT F1 NAGRADNA IGRA 2026!

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. O tej problematiki vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

Klopi so zaradi dokaj tople zime in relativno veliko vlage dejavni že nekaj časa. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Za tem najpogosteje obolijo prebivalci na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in na območju Ljubljane; lymska borelioza pa je najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji. Kako se zaščititi pred vbodi klopov ter kako deluje cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, boste izvedeli v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo mag. Eva Grilc, zdravnica specialistka v Centru za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova spreminjal. Pank ni nikoli obstajal samo kot glasba, ampak kot odziv na čas, prostor in razmere. Že od začetka je bil poln protislovij, različnih vplivov in nenehnih mutacij. Tokrat se podamo v šole, galerije, muzeje, pred filmska platna, poletimo celo v Las Vegas. Igor Bašin Gregor Tomc Igor Vidmar Rajko Muršič Igor Dernovšek Jani Sever  Marina Gržinić Lisa Brownlee in Brian Ray  Esad Babačić   Playlista: Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

Milan Greiner že 55 let živi v Švici, oglaša se iz svoje vasi Oberdiessbach. Najprej je bil zaposlen kot šef gradbišča, potem pa spoznal švicarsko Heidi, s katero sta si ustvarila družino in odprla svoje podjetje. Pravi, da ima dve domovini, tudi zato ju v okviru slovenskega društva Kulturni most Švica–Slovenija vestno povezuje. Ker je pobudnik pobratenja občin Lützelflüh in Velike Lašče, bo 9. aprila 2026 v Velike Lašče pripeljal skoraj 50 Švicarjev. Pripoveduje o življenju v Oberdiessbachu, o čevapčičih, ki povezujejo narode, o zborovskem petju in planinarjenju.

Korupcija je postala ena od glavnih tem v predvolilnem času. Še posebej potem, ko so začeli v javnost prihajati posnetki, za katerimi naj bi bilo izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube. Slovenija je lani zdrsnila na lestvici zaznave korupcije. Kako obrniti ta trend, je v studiu pojasnila nova predsednica Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Ima komisija, ki je vedno bila priročen predmet političnih obračunavanj, dovolj arzenala za boj proti koruptivnim tveganjem in različnim pritiskom v obdobju, ko se globalno rušijo vrednostni sistemi?

V naslednjih dveh do treh tednih bodo Združene države Amerike Iran napadale še posebej močno. Donald Trump napoveduje, da jih bo vrnil »v kameno dobo, kamor sodijo.« Žal vse več avtokratov po svetu dela vse, da bomo na koncu v kameni dobi pristali vsi. Izraelsko-iranska skupine Sistanagila, ki deluje v Berlinu, medtem s svojim ustvarjanjem sporoča, da medsebojno poslušanje in radovednost povezujeta. Pravijo, da težava niso ljudje, ampak vlade in politiki.Viri: Iransko-izraelski ansambel Sistanagil: "projekt, ki je mogoč le v Berlinu – ne v Izraelu ne v Iranu", MMC RTV Slovenija Sistanagila - Live Full Length Concert at the Neukölner Opera Smrt na meji, Tednik, TV Slovenija Druga jutranja kronika, 2. april 2026, Radio Slovenija Prof. dr. Siniša Malešević: Bolj kot svetovna vojna je nevarno večje število regionalnih vojn, Prvi Dogodki in odmevi, 30. marec 2026, Radio Slovenija Mirko Cigler: Bo Trump začel kopensko ofenzivo v Iranu?, Prvi Ekonomist Kovač o podražitvah, vladi in Petrolu, 30. marec 2026, Odmevi Dogodki in Odmevi, 31. marec 2026, Prvi Umetnost možnega: Politika, denar in videotrakovi (Primož Cirman in Silvester Šurla) Aktualna tema: Navedbe v prisluhih so zaskrbljujoče, Slovenija bi lahko padla še nižje na lestvici zaznave korupcije, Prvi Druga jutranja kronika, 1. april, Radio Slovenija Hafis: Zbirka zapleši z menoj, Tribuna Zapleši z menoj, 108 divje sladkih pesmi sufijskega mojstra

Prejšnji teden smo zaznamovali mednarodni dan gozdov. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov ozemlja pokritega z gozdovi; dobri dve tretjini teh je v lasti več kot 400 tisoč lastnikov gozdov. Bruto dodana vrednost gozdarske dejavnosti je leta 2024 v Sloveniji znašala 372 milijonov evrov, kar pomeni 0,6 odstotka celotnega nacionalnega BDP. To je trikrat večji delež od povprečja Unije. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gregor Meterc, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP; Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije; Marko Matjašič, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi; Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije; Špela Ščap, asistentka na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

V preteklem letu je v Sloveniji 47 ljudi po smrti darovalo svoje organe. To Slovenijo uvršča na 4. mesto med državami Eurotransplanta glede na darovalce na milijon prebivalcev. Največ je bilo darovanih ledvic, sledijo jetra, srce in pljuča. Povprečna starost darovalcev ob smrti je bila 58 let. Več nam bo lahko v torkovem Svetovalnem servisu povedal Andrej Gadžijev, dr. med., direktor Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant.

Zdravo! Tokrat analiziramo volilne rezultate in ugotovimo, da smo zmagal', ali pa so letošnje parlamentarne volite ukradene. Pričakujemo zmago desnice in posledično takojšnje znižanje davkov in seveda občutno zvišanje plač delavcev. Govorimo seveda tudi o korupciji, prisluhih, Titaniku, volilnih kampanjah, Mosadovem Wi-Fiju in geslu, se poklonimo komadu Čreva na plot in razmišljamo, zakaj Slovenija ne more imeti belgijskega scenarija. Za knjigo ostane ravno toliko časa, da Boštjan Videmšek prebere citat o Kes, preden zaključimo, da dokler ne bo konca te volilne drame, na družabna omrežja raje ne sploh hodite.

Skoraj milijon 700 tisoč volilnih upravičencev lahko danes odloča o tem, kdo jih bo zastopal v naslednjem sklicu parlamenta. Pravkar se je po državi odprlo 2 tisoč 987 rednih volišč, 88 volišč za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča, odprtih bo tudi 29 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Na letošnjih volitvah sicer nastopa 17 list, za 90 poslanskih mest pa se poteguje tisoč 1185 kandidatov. Drugi poudarki oddaje: Vlada omejila točenje goriva na bencinskih servisih, ki jim bo gorivo dovažala tudi vojska. Ameriški predsednik Trump: Če Horumška ožina ne bo odprta v 48-ih urah, bomo uničili iranske elektrarne Tadej Pogačar veličastno osvojil še svoj četrti kolesarski spomenik

Gosta epizode 215 sta dr. Robert Golob, aktualni predsednik vlade in vodja stranke Svoboda, ter Janez Janša, predsednik stranke SDS. Neodvisno preverjanje izjav te epizode =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Soočenja v klasičnih medijih vs podkasti Neodvisni ustvarjalci, svoboda medijev in izražanja E-volitve in kršitve pri štetju glasov Kdo je dober človek? Kako vidita drug drugega? Ali bi Slovenija boljše delovala, če koflikta med poloma ne bi bilo? Izzivi zahodnega sveta in razhajanja v pogledih obeh polov Prioriteta v primeru mandata Kaj bi rekla volilcem nasprotnega pola?