Podcasts about doctype

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Čeprav so vešči gospodinjskih opravil, pa tokratna gostja opaža, da ne znajo z denarjem, prav tako pa šepa njihova organizacija. Včasih se zato pošali, da bi lahko v nasprotnem primeru na Zanzibarju denar kar pobirali. V Globalni vasi se odpravimo na eno najbolj dosegljivih in priljubljenih sanjskih dopustniških destinacij za Slovence v zadnjih letih, rajski afriški otok v Indijskem oceanu, kjer zadnji dve leti živi Valentina Triler. Na Zanzibar, kamor se je preselila iz Medvod, je ni odpeljala ljubezen, ampak jo je tam našla. Kot tudi novo poklicno usmeritev v turizmu, a se, aktivna kot je, le počasi privaja na ležernejši afriški ritem življenja. Kako se Zanzibar razlikuje od ostale Tanzanije in Afrike nasploh, koliko časa ji ostaja za športne podvige in kako se sooča z izzivi afriške miselnosti in birokracije?

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Hitro se "prilepijo" na naše možgane in že kot otrokom nam dajo vedeti, da preklinjanje res ni lepo! Psovke, zmerljivke in kletvice vseh vrst imajo močno vlogo v družbi, lahko izražajo različna emotivna stanja in seveda lahko globoko ranijo in prizadanejo. Nam lahko kletvice tudi pomagajo? Kakšen je njihov analgetski učinek, zakaj nosijo v sebi takšno moč in kaj se z možgani dogaja takrat, ko preklinjamo, ne da bi želeli? V posluh ponujamo prav posebno epizodo oddaje Možgani na dlani, ki sta jo ob Tednu možganov pripravila Luka Hvalc (Val202) in Mojca Delač (Prvi). Frekvenca X in Možgani na dlani družno o besedah, ki niso samo odraz dandanašnje družbe. Je bilo v Trubarjevih časih kaj drugače? Preverimo!

V sodelovanju z oddajo Možgani na dlani raziskujemo zakaj in kako kletvice nastanejo, kaj se dogaja v možganih, kakšna je moč preklinjanja, zakaj je lahko tudi koristno, pa tudi kdaj so kletvice posledica bolezenskega stanja. Sogovorniki: - psiholog dr. Richard Stephens; - nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek; - jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek.  

Otroštvo je preživela na Koroškem. O sebi pravi, da ni bila nikoli posebej goreča hribolazka, pohodnica ali nasploh ljubiteljica narave. Vedno si je želela postati mestno dekle, nato pa jo je škotska pokrajina popolnoma prevzela. V zadnjih letih so jo tako očarale "neskončne" planjave Škotske, da se je dr. Neža Javornik preselila v Kingston, manjši kraj na severu Škotske, ki ne premore niti pošte niti kakšne trgovinice. Tamkašnja mistična pokrajina s svojimi močvirji, meglicami in prostranim zelenjem, ki sicer navdihuje bogato lokalno mitologijo, jo je navdala tudi z navdušenjem nad analogno fotografijo. Ta je v zadnjih letih postala njen poglavitni hobi. Zaposlena je na škotskem inštitutu za javno zdravje, kamor se je prekvalificirala iz akademske sfere, ki jo je morala razočarana zapustiti, potem ko je na lastni koži spoznala, kako umazano tekmovalna je lahko. To pomeni, da je njeno delovno mesto v Aberdeenu za približno štiri ure vožnje oddaljeno od njenega domovanja. Še sreča torej, pravi, da se je med epidemijo covida 19 na Škotskem delo od doma (vsaj v javnem sektorju) uveljavilo kot prevladujoči način opravljanja službe.

Vlada in glavni stavkovni odbor Sviza sta včeraj potrdila stavkovni sporazum, stavke šolnikov prihodnji mesec ne bo. Višje plače sicer med drugim zahtevajo tudi direktorji zdravstvenih zavodov, ki napovedujejo, da bodo v nasprotnem primeru odstopili s položaja. Druge teme: - Ši Džinpingu nov mandat na čelu Kitajske. - V strelskem napadu v Hamburgu ubitih več ljudi. - Bodo v Trbovljah vendarle odprli oskrbovana stanovanja?

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Pred približno desetletjem se je preselila v Bilzen, flamsko mesto v Belgiji. Med drugim priznava, da se je šele tam naučila varčevati z denarjem. Aleksandra Kuhelj pojasnjuje, da Belgija namreč v manjši meri deluje kot socialna država, zaradi česar so prebivalci sami odgovorni za to, da del svojega mesečnega dohodka (plače so sicer v povprečju precej višje od slovenskih) odmaknejo na stran za zrelo življenjsko obdobje, pa tudi v zapuščino svojim otrokom. Opaža, da je kvaliteta življenja v Belgiji sicer slabša kot pri nas, v zadnjih letih pa jo presenečajo tudi visoke cene osnovnih življenjskih potrebščin v slovenskih trgovinah. To je šok v lastni državi. Vem, kakšne so približno povprečne ali minimalne plače v Sloveniji, in včasih se sprašujem, kako ljudje lahko sploh preživijo. V trgovinah so cene včasih iste ali dražje kot tu pri nas v Belgiji. Morda so v Sloveniji cenejše le gostinske storitve, pa še to izven Ljubljane in turističnih centrov. Aleksandra Kuhelj V intervjuju še o ekološki osveščenosti, kjer smo Slovenci oz. Slovenija menda kot prebivalci, pa tudi država, bistveno močnejši ter o kulturnih razlikah med Slovenijo in Belgijo v zvezi z dojemanjem vlog žensk in moških. V Belgiji je povsem običajno, da ženska dela samo štiri dni na teden. /.../ Mlajše generacije sicer zdaj vedno pogosteje delajo s polnim delovnim časom, za starejše generacije pa je bilo čisto običajno, da so mame ostale doma, saj je bilo to takrat finančno mogoče. /.../ Pri belgijskih moških opažam, da zato določenih stvari niso vajeni delati sami. Zdi se jim samoumevno, da bo določene stvari in gospodinjska opravila opravila ženska. Aleksandra Kuhelj

Vladna pogajalska skupina in pogajalci Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture so včeraj parafirali stavkovni sporazum. Dogovor bosta potrjevala še vlada in glavni stavkovni odbor SVIZ-a. 54 članov glavnega stavkovnega odbora bo o vsebini doseženega na pogajanjih razpravljalo popoldne in tudi odločilo, ali bo 13. april v vzgoji in izobraževanju stavkovni dan. Druge teme oddaje: - Bruselj Sloveniji dal pozitivno oceno za črpanje prvega, 50-milijonskega obroka nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost - Notranji ministri Evropske unije danes o migracijah in schengenu; Italija po smrtonosnem brodolomu čolna s prebežniki poziva k ukrepom - Evropske države razdeljene glede načrtov o prepovedi prodaje novih vozil z bencinskimi in dizelskimi motorji

Jeseni lani je v Sloveniji odmeval prvi primer, ko je delovna inšpekcija z denarno kaznijo oglobila vplivneža zaradi nezakonitega dela otrok. Odprl je številna vprašanja o razumevanju spletnega sveta in ureditvi pravil za platforme, ki niso več nove. Oglaševalski modeli se v digitalnem okolju bliskovito hitro spreminjajo, težava je, ker regulacija za njimi caplja prepočasi. Jaka Repanšek je predsednik Oglaševalskega razsodišča, strokovnjak na področju medijskega in internetnega prava, prava oglaševanja in prava informacijskih tehnologij. Zapiski: Zaradi nezakonitega dela otrok inšpekcija oglobila “vplivneža” - RTV SLO Oglaševalsko razsodišče | Slovenska oglaševalska zbornica Odbiti kviz Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj. Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Mastodonu (Maruša, Anže) in Twitterju Dosegljiva sva tudi na naslovu: odbita@rtvslo.si Podkast Odbita do bita je brezplačno na voljo v vseh aplikacijah za podkaste. Naročite se in podkast ocenite.

Globalno segrevanje povzroči, da človeka pred mikroorganizmi ne ščiti več telesna temperatura. To izkoristijo glive iz rodu cordyceps. Človeka okužijo, nad njim prevzamejo nadzor in ga spremenijo v krvoločnega zombija, ki okužbo širi z grizenjem. To je osnovna zgodba videoigre in zdaj televizijske serije The Last of us oziroma Zadnji med nami. Tudi v resnici se ozračje segreva in nekatere glive se vročini res uspešno prilagajajo. Pa je v prihodnosti zato ogroženo tudi človeštvo? Se moramo gliv bati? Frekvenca X se podaja v zapletena kraljestva gliv. Sogovorniki:  prof. dr. Nina Gunde-Cimerman, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, znanstvena svetnica SAZU dr. Asiya Gusa, Univerza Duke dr. Rebecca A Drummond, Univerza v Birminghamu dr. William Beckerson, Univerza v Utrechtu Zapiski:  Znanstveni članek o glivah v pomivalnem stroju Candida auris in podnebne spremembe Glive in reakcije na toplotni stres Zombi mravlje

Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, največji letošnji zimskošportni dogodek pri nas, je prinesel vrhunske uspehe naših športnikov na eni strani, na drugi pa nejevoljo zaradi visokih cen in posledično pogosto praznih tribun. Cilji organizatorjev so bili visokoleteči, a kdor visoko leta ... So pa za vrhunsko napoved poletov v Planici in za svetlo prihodnost športa poskrbeli smučarski skakalci in skakalke. Druge teme: - Sinoči veselje tudi za ljubitelje kraljice športov: Anita Horvat je na evropskem prvenstvu v dvoranski atletiki osvojila srebro. - Bi morala vlada v okviru pokojninske reforme davčno spodbuditi tudi varčevanje za starost? - Na avstrijskem Koroškem zmagali socialdemokrati, izvoljen tudi koroški Slovenec Franc Jožef Smrtnik.

Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici se je za slovensko skakalno reprezentanco končalo sanjsko. Če v prvem delu marsikaj ni šlo po željah in napovedih pa sta zadnja tekmovalna dneva na Bloudkovi velikanki prinesla dve zlati medalji. Včeraj je bil najboljši tudi kvartet naših skakalcev na moštveni tekmi. Druge teme: - Odziv na brezplačno številko za pomoč pacientov nad pričakovanji. - V Pekingu začetek letnega zasedanja kitajskega ljudskega kongresa. - Zaradi spremenjenih pogojev za vpis dijakom s poklicno maturo zaprta pot na nekatere študijske programe.

Sanje več rodov smučarskih skakalcev, da bi tudi na največjih tekmah zmagovali na domačih tleh, je včeraj uresničil še ne 23-letni Timi Zajc. Na Bloudkovi velikanki v Planici je premagal vso konkurenco in kot četrti skakalec na Slovenskem pridobil naslov svetovnega prvaka na prvenstvu v klasičnih smučarskih disciplinah. Druge teme: - Poslanci SDS-a vložili interpelacijo o delu vlade; koalicija zavrača očitke. - Nemški kancler Scholz in ameriški predsednik Biden v Washingtonu predvsem o vojni v Ukrajini. - Začenja se 29-i Jurčičev pohod.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Je lastnik 50 hektarjev posestva v sklopu plantaže, ki je velika nekaj več kot 200 hektarov v vasi Tamnjanica blizu Niša na jugu Srbije. Gorazd Čuk je slovenski podjetnik, ki se v Srbiji ukvarja s pridelavo in predelavo dišavnic ter z žganjekuho. V zadnjih mesecih daje prednost slednji, k čemur ga je spodbudilo tudi več mednarodnih nagrad, ki jih je prejel za kakovost nekaterih pijač. Med srbskimi kolegi, torej v pri- oz. predelovalskih krogih se lahko tako upravičeno pošali v smislu, da "je moral zato, da se v Srbiji destilira dobra "rakija", sem priti Slovenec." Dobra rakija se dela samo iz dobrega sadja, kar je za mnoge še vedno čudno. Uporabljamo samo najboljše sadje, ki ga zato tudi sami proizvajamo, da lahko nadziramo celoten proces. Uporabljamo ekološko pridelano sadje, ki je polno arome in sladkorja. Dobra žganica se začne v sadovnjaku. Gorazd Čuk

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorice Kaje Kramar. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V zgodbi Tatinska gostija nas že nestrpno pričakujejo ježek in njegovi prijatelji! ''Le kaj je, ki glasno hreščeče zdaj tuli? Le kaj je, ki močno v trebuščku me žuli?'' Pripoveduje: Mojka Končar. Avtorica besedila: Kaja Kramar. Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar. Mojster zvoka: Nejc Zupančič. Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiser: Bor Ravbar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, februar 2023.

Prva moška skakalna preizkušnja na svetovnem prvenstvu v Planici se ni razpletla po slovenskih željah. Domači tekmovalci so imeli velike apetite, v vetrovni loteriji pa sta bila najboljša Anže Lanišek in Timi Zajc na robu deseterice, prvak pa je po 13-em mestu v prvi seriji in rekordu skakalnice v drugi postal Poljak Piotr Žyla. Druge teme: - Evropejci razdeljeni glede možnih načinov za končanje vojne v Ukrajini. - Italijani danes volijo novega vodjo levosredinske Demokratske stranke - Na Berlinalu zlatega medveda za najboljši film prejel dokumentarec

Včeraj se je svet ozrl v leto za nami, ki ga je zaznamovala vojna v Ukrajini. Zahodni diplomati in voditelji so včerajšnjo simbolično obletnico začetka vojne izkoristili za izraze podpore Ukrajini. Mirovnega načrta, ki ga je predstavil Peking, medtem niso sprejeli z navdušenjem, pri čemer veliko vlogo igra to, da Kitajska nikoli ni obsodila ruskega napada. Preostale novice: - Hrvaški turizem se v iskanju delovne sile obrača v tujino. - Kaj prinaša novi zakon o zaščiti žvižgačev? - Odlični nastopi naših smučarskih skakalcev v kvalifikacijah dober obet pred današnjo tekmo v Planici.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Pred letom dni je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal vojaški napad na Ukrajino. Napad je utemeljil s tem, da Ukrajina izvaja genocid na rusko govorečem vzhodu države. S tem je sprožil najhujši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. Ob obletnici vojne se je generalna skupščina Združenih narodov sešla na izrednem zasedanju in sprejela resolucijo, ki med drugim zahteva sklenitev pravičnega in trajnega miru v Ukrajini. Druge teme oddaje: - Začenjajo se pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju; sodeč po odzivih sindikatov na predstavljeno reformo se obetajo zahtevni pogovori - Stroka; samo zakon o infrastrukturi za alternativna goriva ne bo povzročil razmaha električnih vozil; izboljšati je treba uporabniško izkušnjo - Razočaranje slovenskih skakalk na prvi tekmi nordijskega svetovnega prvenstva; danes v Planici v boj za odličja kombinatorke in smučarski tekači

Tako domačini pravijo izoliranemu mestecu Fort McMurray na skrajnem severu kanadske province Alberta, kjer je 15 let prebivala naša gostja. Damjana Vlajić se je pred dobrim letom dni preselila v Calgary, največje mesto v kanadski provinci Alberta. Pred tem sta z možem poldrugo desetletje preživela v mestu Fort McMurray, ki mu domačini pravijo kar "severno od nikoder" (orig. North of Nowhere), kjer so zime s temperaturami tudi krepko pod -30 stopinj Celzija dolge in prebivalcem ne dajejo prav veliko možnosti gibanja na prostem. Oba sta namreč delala v velikem podjetju, ki se ukvarja s pridobivanjem nafte iz naftnega peska oz. t. i. bituminoznih kamnin in ki je v veliki meri zaznamovalo tako razvoj kot tudi podobo tistih krajev. Dejstvo, da je tak način pridobivanja nafte eden najbolj obremenjujočih za okolje, me ni nikoli pretirano vznemirjalo. Še vedno obstaja potreba po tej industriji. V Kanadi je vse več političnega pritiska in pritiska okoljevarstvenikov, da bi prišlo do sprememb in bi se začela naftna industrija umikati. Ampak mislim, da naša generacija in generacija naših otrok potrebujeta nafto. Damjana Vlajić

Pred jutrišnjo obletnico ruske invazije na Ukrajino se bo zvrstilo več dogodkov v podporo v Ukrajini. Pri nas bo osrednjega gostila predsednica države Nataša Pirc Musar, v New Yorku pa poteka izredno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, od katere se danes pričakuje sprejem nove resolucije, ki poziva k miru. V oddaji med drugim tudi: - Vlada o ključnih zakonodajnih predlogih za hitrejši zeleni prehod - V Zasavju se bojijo zaprtja bazena zaradi visokih cen energije - Za prve kolajne v Planici smučarske tekačice in tekači ter skakalke - Dokaj oblačno bo, na jugu in zahodu nekaj dežja

Tik pred prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino je v Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku pričakovati glasovanje o resoluciji, ki poziva k hitri sklenitvi miru v Ukrajini. Slovenija je napovedala trdno podporo dokumentu, vojna pa je sprožila tudi razmisleke o prenovi zunanje politične strategije naše države. Preostale teme: - Vlada v Državni zbor pošilja predloga zakonov za povečanje deleža obnovljivih virov energije. Predvideno je pospešeno postavljanje sončnih elektrarn, fotovoltaični paneli bodo po novem lahko stali tudi ob avtocestah, na nekaterih vrstah kmetijskih zemljišč in opuščenih odlagališčih. - Poslanke in poslanci pa bodo danes previdoma vnovič uzakonili obvezno izdajanje računov kupcem. - Oblikovanje prodajnih marž za pogonska goriva naj bi bilo v prihodnje vezano tudi na letno inflacijo. - Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju se začenjajo boji za kolajne: prvi trije kompleti so v Planici namenjeni sprinterjem in skakalkam. - Pretežno oblačno bo, na zahodu in jugu bo občasno rahlo deževalo.

Najbrž ga ni, ki ga ne bi posnetki iz popotresne Turčije pustili brezbrižnega, še bolj tesnobno nam je najbrž ob misli, skozi kaj morajo preživeli po potresu zdaj, ko so cele regije praktično v razsulu. Ko narava pokaže svojo moč, se šele zavemo, kako šibki smo. Temu sledi vprašanje, ali smo res storili vse, da se pred najhujšimi posledicami zavarujemo? V Turčiji je odgovor jasen: ne. In enak bi bil, če bi si podobno vprašanje zastavili v Sloveniji. Kaj pomeni, da te strese magnituda 7,8 in kaj bi rušilen potres povzročil pri nas? Kako strogi so potresni standardi za potresno projektiranje pri nas in v Evropi? V Sloveniji je bilo v minulih letih opravljenih tudi več študij potresne ogroženosti za potrebe Civilne zaščite s skupnim imenom POTROG. Njihove ugotovitve so javno dostopne tudi na spletu. Tam lahko najdete oceno potresne ogroženosti posamezne lokacije kjerkoli v državi, natančne ocene za nekatere izbrane stavbe in aplikacijo, s pomočjo katere lahko izračunate oceno potresne ogroženosti za svoj dom oziroma katerokoli stavbo v državi, za katero imate vsaj osnovne gradbene podatke. Gosta: Jure Atanackov, geolog, Geološki zavod Slovenije; Matjaž Dolšek, profesor potresnega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.

Po odločitvi ustavnega sodišča, da začasno zadrži del izvajanja novele zakona o RTV Slovenija, vsi vpleteni upajo, da bo ustavno sodišče čim prej tudi vsebinsko odločilo o morebitni neustavnosti zakona. Ker pa se je že pri odločanju o začasnem zadržanju pokazala razdvojenost ustavnih sodnikov nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič ni optimist. Druge teme: - Zunanji ministri Evropske unije dosegli načelno soglasje o novem svežnju sankcij proti Rusiji - Obmejno območje med Turčijo in Sirijo znova stresel potres - S slavnostnim odprtjem se bo začelo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici

Višanje davkov, položaj upokojencev, višje cene vrtcev in reforma plačnega sistema v javnem sektorju. Na ta pereča vprašanja bodo ob današnjem začetku redne seje državnega zbora odgovarjali premier Robert Golob in pristojni ministri. Seja je sicer zamaknila za danes predviden začetek pogajanj med vladno stranjo in sindikati o reformi plač v javnem sektorju. Druge teme: - Bodo zunanji ministri Evropske unije sprejeli nov sveženj sankcij proti Iranu? - Potres v Turčiji in Siriji zahteval več kot 47 tisoč življenj. - Zgornjesavski župani opozarjajo na škodo, ki jo povzročajo volkovi.

Da je le dovolj krofov in smeha in petja! Pripoveduje: Mina Jeraj. Napisala: Ela Peroci Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Medved je na lepem sklenil, ta predpust se bom oženil … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Ruska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana.

Kaj se zgodi, če se snežaki spremenijo v dinozavre in snežne čarovnice. Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisala: Elke Bräuling. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Vsaka šola nekaj stane! Pripoveduje: Boris Kralj. Napisala: Karolina Kolmanič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Kljub statusu športnice časa za počitek ni veliko, pravi 22-letna obetavna nogometašica Pia Božič. Takoj po končani srednji šoli je pridobila štipendijo za študente-športnike na Arizona State University, kjer šolnine po njenih besedah dosegajo tudi 50.000 dolarjev na letnik. Lani je fakulteto (in ekipo univerze, ki jo zastopa na igrišču) zamenjala za študij na manjši univerzi v Albanyju v zvezni državi New York, kjer se zdaj ob zavedanju, da nogometa le ne bo mogla igrati vse življenje, posveča predvsem študiju psihologije. Prejšnjo univerzo sem zapustila, ker nisem dobila dovolj minut na igrišču. To se mi ni zdelo prav, če sem že prišla od tako daleč in vem, da sem sposobna. Iskala pa sem manjšo univerzo tudi zato, ker velike univerze nimajo tako osebnega pristopa in se tam počutiš samo kot številka, ne pa tudi kot človek. Pia Božič V intervjuju pripoveduje o lovljenju ravnotežja med študijskimi in športnimi obveznostmi, pomanjkanju prostega časa ter pritiskih, s katerimi se soočajo študenti-športniki ... pa tudi o redkih, a zato toliko bolje oziroma toliko bolj intenzivno izkoriščenih priložnostih za počitek. Med sezono, torej v jeseni, je prostega časa zelo malo. Takrat nimaš časa niti skočiti v trgovino. Morda kakšen vikend ali kakšen dan, ampak ga res ni veliko. Sicer pa spomladi ponavadi ni veliko treningov. Moraš najti nekaj časa zase, pa četudi je vmes le 20 minut, je pač 20 minut. Pia Božič

Danes je pričakovati še uradno potrditev redne uskladitve pokojnin v višini 5,2 odstotka. O tem bo razpravljal svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, višje pokojnine bodo nato izplačane konec meseca. Druge teme: - Poklicni gasilci s protestom pred vlado za višje plače - Novela zakona o Radioteleviziji Slovenija znova pred ustavnimi sodniki - Ruski zunanji minister Lavrov: Zahod že dolgo bije hibridno vojno proti Rusiji

V električnem avtomobilu te pozimi zebe zaradi varčevanja z baterijo. Baterije imajo rok trajanja in jih ni mogoče reciklirati. Z električnim vozilom ne prideš daleč, polnjenje pa traja veliko časa.  Res?  Odbita do bita preverja mite, ki veljajo o električnih vozilih, in išče resnico. Dejstvo je, da so električna vozila za večino še vedno cenovno nedostopna, zato se posvečamo tudi novici o padcu cen (Teslinih) avtomobilov. Bo to vplivalo na trg? Matjaž Ropret je dolgoletni tehnološki novinar, urednik portala Tehnozvezdje. Zapiski: PlugShare - EV Charging Station Map - Find a place to charge your car! ABRP Aplikacija OneCharge | Petrol Gremo na elektriko MOON charge | Porsche Group Card Home - Home Electric Cars, Sedans and SUVs I BYD Europe Welcome to MG | MG MOTOR UK Maruša na Mastodonu Anže na Mastodonu Odbiti kviz Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj. Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Twitterju. Dosegljiva sva tudi na naslovu: odbita@rtvslo.si. Podkast Odbita do bita je brezplačno na voljo v vseh aplikacijah za podkaste. Naročite se in podkast ocenite.

Gospodarska napoved Evropske komisije kaže, da se bomo vendarle izognili recesiji. A gospodarska rast bo še vedno zelo nizka, inflacija bo vztrajala na precej visoki ravni. Za Slovenijo, ki se bo soočala še s stroški reform, je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča pomemben predvsem optimizem, ki veje iz napovedi. Druge teme: - Na zasedanju obrambnih ministrov Nata predvsem o hitri dobavi orožja Ukrajini - Dizelsko gorivo cenejše, cena bencina ostaja nespremenjena - Prva ambulanta za neopredeljene od danes tudi v Kranju

Pred pristojnim parlamentarnim odborom se bo popoldne predstavil kandidat za notranjega ministra Boštjan Poklukar, ki je ta resor vodil že v času vlade Marjana Šarca. Soočil se bo z vrsto vprašanj, predvsem glede depolitizacije policije in migracijske politike. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Četrta sestrelitev neznanega zračnega plovila nad Severno Ameriko - Ekonomisti: Z obdavčitvijo najpremožnejših bi občutno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov - Danes praznuje radio: geslo letošnjega svetovnega dneva "Radio in mir"

Danes mineva teden dni od uničujočega potresa v Turčiji in Siriji. Po zadnjih podatkih je v njem umrlo več kot 33.000 ljudi, tisti, ki so preživeli, a ostali brez vsega, pa zdaj obupano čakajo na pomoč. A ta, še posebej na severozahod Sirije, prihaja prepočasi. K hitrejši dobavi pozivajo Združeni narodi, sprte strani v Siriji je k odprtju vseh meja za človekoljubno pomoč pozvala tudi Bela hiša. Druge teme: - Kandidat za notranjega ministra Boštjan Poklukar danes pred pristojnim parlamentarnim odborom - Ameriška vojska sestrelila še en neznano zračno plovilo - Obnova baročnega dvorca Haasberg prevelik finančni zalogaj za postojnsko občino

Pozimi jih sploh ne bodo rabili. Pripoveduje: Marijana Brecelj. Napisala: Eva Bilov. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Mala pesnica Maša rada hodi zgodaj spat in kuje rime … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Nevenka Škrlj. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Sindikatom po predstavitvi plačne reforme v javnem sektorju še marsikaj ni jasno. Kot najbolj sporno njihova pogajalca Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek omenjata zamrznitve napredovanj ter razmerij med stebri, ki bi lahko vodila v velike razlike v plačah med dejavnostmi. Ministrica Sanja Ajanović Hovnik pa poudarja, da nihče ne bo na slabšem; najbolj bodo zvišali najmanjše plače. Druge teme: - Evropski voditelji za skupen odgovor na migracije; na mejah bo vzpostavljena fiksna in mobilna infrastruktura - Zakaj imamo energetske izkaznice stavb, ne pa potresnih? - Rokometaši Celja z golom v zadnji minuti v gosteh presenetili Nantes

Kaj vse se lahko zgodi, če se črka odpravi na potep … Pripoveduje: Polde Bibič. Napisala: Draga Puc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Dobrodošli v svetu digitalnih financ. Na trgu je vedno več aplikacij za trgovanje z delnicami. So povod za spreminjanje razmišljanja uporabnikov o upravljanju z osebnimi financami? Borza je bolj dostopna, finančnega znanja je več, trgovanja z manjšimi zneski vedno več. Opozarjamo na nujnost pazljivosti pri izbiri kriptomenjalnice, tudi zaradi podjetja FTX, ki je v kripto svetu odgovorno za odmevno prevaro in izgubo denarja. Marja Milič je odgovorna uredica digitalnega uredništva v Sloveniji pri Bloomberg Adrii in avtorica podkasta Money How. Zapiski: Home | Interactive Brokers LLC CapTrader - the test winner in terms of online brokerage From Stocks to Crypto: Invest in 3,000+ Assets on eToro One app, all things money | Revolut Trade Republic Watch MADOFF: The Monster of Wall Street | Netflix Official Site MMF - Mladi Mojstri Financ - RTV SLO Money-How on Apple Podcasts Kviz! Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj. Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Twitterju. Dosegljiva sva tudi na naslovu: odbita@rtvslo.si. Podkast Odbita do bita je brezplačno na voljo v vseh aplikacijah za podkaste. Naročite se in podkast ocenite.

Zima si je decembra poškodovala nogo in zato tudi danes ne more stresati snega … Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Alenka Juvan. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

V znamenju kulturnega praznika raziskujemo, če lahko med poezijo in znanostjo narišemo vzporednice. Na prvi pogled se zdi, da ne. Poezija govori o občutkih, znanost pa so trdna dejstva. A vendar skupaj, z ramo ob rami, delujeta vse od antike pa do danes, ko računalniško generirane pesmi piše gospa umetna inteligenca. Kako se je preplet obeh ved spreminjal skozi čas, kaj so bile teme, ki jih je poezija o znanosti in z znanostjo najpogosteje tematizirala? Gosti: prof. dr. Marko Uršič, filozof in pisatelj doc. dr. Igor Žunkovič, Oddelek za primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Miha Kos, direktor Hiše eksperimentov Andrej Detela, znanstvenik, raziskovalec, filozof in pesnik Jure Karas, diplomirani komparativist in filozof

Srečo moramo iskati doma … Pripoveduje: Branko Šturbej. Napisala: Metka Cotič Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Tudi snežaki si privoščijo športni dan. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Vojan Tihomir Arhar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Kaj skupnega imajo nemški filozof in radijski mislec Walter Benjamin ter hrvaška scenaristka Pavlica Bajsić Brazzoduro in njena hči? Brskanju med zvočnimi spomini v odmevu serije Frekvence X dodamo še zvočni sprehod nekje blizu francosko-španske meje. Izvedeli boste tudi, zakaj je katalonsko obmorsko mestece Portbou z le 1077 prebivalci pomemben del radijske zgodovine. *Prispevek je del projekta B-Air.